Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
Xist slovenskih delavcev> Ameriki.
Telephone: CHelaea 3-1242
CUm Matter
žžth. liHl st the Port Office at New i'erk, N. wider Act of Ceo«rew of March Srd, 1879.
li MJWW VTjC ROT	1
™	NADAN DOBIVATI a
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na i 'i svoj dom (IzvMBil mM. , I, ■edeU ta pranUwT).	(i
Čitajte, kar Vas rnnim« fl , ,
A

No. 190 — Stev. 190
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 17, 1941 — SREDA, 17. SEPTEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
OBKOLJEN
KUEV JE GLAVNO MESTO .UKRAJINE. NEMCI TRDIJO, DA SO UNIČILI TRI RUSKE ARMADE. — PRAVIJO, DA SO ZAJELI 53,000 VOJAKOV, 320 TANKOV
Po Ijondonu so razširjene, nepotrjen vesti, da so Nemci popolnoma obkolili Kijev, glavno mesto Ukrajine, ko ste se združili nemški armadi, katerih ena je prodirala od Cer-nikova proti jugu, in druga od Kremeneaga proti, severu. Toda cela obkrožena pokra-
38,000 majnerjev bo zastavkalo
Ce se ni v zadnjem hipu za-vrsilai kakšna važna izpre-meba, je zastavkalo davi 38 ti-
plenjenih je bilo 320 tankov in soč kopačev mehkega premoga,
695 topov ter velika množina vojnegai materjala.
Vseh 18. uničenih ruskih divizij naloga je bila odstraniti pritisk v prvi vrsti na Leningrad, potem pa tudi na Odeso. Ker so tedaj te divizije od-
jinat je zelo obsežna, tako da stranjene, bodo niogrli Neu^ci z imajo Rusi dovolj priložnosti večjo silo vdariti na Lenin-
za obrambne manevre.
Ako pa bo obkolitev potrjena, tedaj velika rus*ka proti-ofenziva okoli Smolenska ni ' zalegla prav nič in dai je Nemcem pot do Harkova in v bazen Dona.
Nemci poročajo o uspehih
Poročilo iz Berlina pravi, da je nemško vrhovno poveljstvo dalje časa moloado o razvoju ibojev na vzhodni fronti, vče-raj pa je objavilo (poročilo, da na dveh krajih izmed treh poglavitnih boji&c preti Rusom velika nevarnost- -—
Posebno poročilo iz Hitler-jega glavnega stana pravi, da so bile južno od Umen jezera popolnoma poražene ruska 11, 27. in 34. armada. Rusi so skušali pasti Nemcem v bok na le-vem krilu, ki je prodiralo proti Leningradu. Ostanki ruskih armad sb bili vrfpni Čez reko Lovat in v Va'ldaj bribe, kjer se je vnela vroča bitka. Ti boji so se bili več tednov in uničenih je bilo 9 ruskih divizij, drugih devet pa tudi premaganih s teskimi izgubami. Vjetih je bilo nad"53^000 Rusov, za-
rad, •
Rusko poročilo o bojih za Leningrad
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je južno od Leningrada ruska tančna brigada ra-zbila 48 nemških tankov in oklopnih avtomobilov; Rusi so tudi izstrelili 29 aeroplanov, sa<mi pa so jih izgubili 18.
Isto poročilo pravi, da so bifi Nemci vrženi nazaj od trdnjav pred Leningradom in da je bil en polk nemške 30. in-fanterijske divizije popolnoma uničen.
Dalje poroča riwko vrhovno (poveljstvo, da so v teku zelo vroči boji na celi fronti. Rusi so se tudi polastili enega* otoka na Ladoškem jezeru.
List "Pravda" pravi, da so težki topovi v trdnjavi Kron-stadtu pričeli armadi pomagati braniti Leningrad.
Poročilo iz Berna v Švici pravi, da so Rusi v Ukrajini uničili dve nemški infa-nterij-ski diviziji pred Kijevom, dalje proti jugu pa je bil uničen en rumunski infauterijeki polk, več drugih pa je bilo pognanih v beg.
"POVRATEK JE NEMOGOČ!
RepubQika-nski senator Capper iz Kanuasa je rekel, da je uvedel predsednik Roose/velt nenapovedano vojno ter da ga morata kongres in ameriški narod pri tem podpirati. . • Capper se je le redkokdaj strinjal z Roosev.eltovo administracijo, največkrat jo je kritiziral' in obsojal njene odloke.
V nedeljo je govoril v To-peki, Kansas, po radio ter rekel, da pomeni povelje, ki ga je dal predsednik Roosevelt ameriškim bojnim ladjam, vojno.
— Moje stališče je naslednje, — je dejal; — Narodni obrambni program bom tudi v bodoče podpiral 'kot sem ga podpiral doslej. Združene države morajo na vsak način o-stati svobone, neodvisne in mogoče. Predsednik Roosevelt je storil odločilen korak. Kongres in ameriški narod gai morata podpirati. "Zaenkrat nam pač ničesar drugega? ne preo-s ta ja».
Potres v CaEformji
Iz mesta Bishop v Californi-ji poročajo, da je prebivalstvo tamkajšnje okolice Čutilo štiri močne potresne sunke. Potres so Čutili tudi v t.to milj oddaljenem mest/u Fresno.
SNPJ IN SSPZ STA ZDRUŽENI'	'
"Prosveta1' z dne 15. septembra (t tem poroča:
Pittsburgh, Pa., 14. sept. — Dvanajsta redna konvencija SNPJ je včeraj soglasno—254 aa; in nihče proti—sprejela združitveno pogodbo s SSPZ.
Izredna konvencija SSPZ je odglasovala 72 za združitev in osem proti, nato pa je osmeri-ca izpremenila svoje glasove in glasovanje za združitev je bilo tudi pri SSPZ soglasno.
Združitev je torej izvršena in 15. septembra zjutraj se 801 zborovalcev SSPZ pridruži | konvenciji SNPJ, nakar se bo | začelo skupno zborovanje.
V	soboto popoldne je konvencija SNPJ rešila zadevo spornih delegatov. Poverihii odsek je predložil 14 takih sporov. Konvencija je potrdil-a/ pet spornih delegatov, devet jih je pa navrgla.
Na konvenciji je torej doslej 259 ziborovalcev, 247 delegatov in delegatiuj ter 22 glavnih odbornikov; od SSPZ je 80 zborovalcev, skupaj 339.
V	ponedeljek, dne 15. sept. se bo konvencija konstituirala in delo se prične.
Defense Savins Bond je mogoče registrirati»na ime otrok,
kakor tudi odraečenih.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
ki so zaposleni v majnah sedmih velikih jeklarskih korpo-raoaj, namreč United States Steel, Bethlehem, Republic, Wheeling, Crumble, W^rton in Youngstown Sheet and Tube Co.
Majnerji ne zahtevajo ne višjih plač in ne izboljšanja delavskih pogojev, pač pa le unijski shop.
Patrick T. Fagan, okrajni oredsednik United Mine Workers, je rekel, da bodo vstted stavke prizadete inajne v Pennsylvaniji, West Virginiji, Kentucky, Tennessee, Alabami in Illinois.
PittsbuTski unijski voditelji so spočetka ^tipali, da bo posredoval obrambni posredovalni urad, toda iz Washingtona ni bilo nobenega tozadevnega znamenja. Časnikarji so vprašali John L. Lewisa za mnenje, pa niso mogli od njega ničesar zvedeti.
Priprave za stavko se vrše že skoro tri mesece.
— Za- aezel'o bo velika nesreča, — je rekel IMr. Fagan, — če bodo "odvisne" majne nehale obratovati, dočim imajo vse druge majne pogodbe glede unijskega shopa.
"Odvisne" majne so tiste, ki producirajo premog izključno le za kompanije, ki jih lastujejo. Premog iz takih majn ne pride na trg.
Po Faganovem zatrdilu 'bodo zaloge premoga, ki jih i-majo jeklarne na razpolago, zadostovale komaj za tri do štiri tedne.
WSJHam W. Daviefe, pred- i sedrrik narodnega o-brambnega j posredovalnega urada, je bil zelo presenečen, ko so mu povedali, dai namerava zaštrajka-ti v "odvisnih" majnah skoro 40 tisoč CIO premogarjev.
V mestu McAdop blizu Ha-zletona, Pa., je na velikem zborovanju izjavilo štiri tisoč kopačev trdega premoga, da bodo nadaljevali stavko v protest proti povišanim unij&kim pristojbinam in a^esmentom.
Istočasno so se sestali uradniki 7. okraja United Mine Workers ter pozvali stavkarjl, naj se takoj vrnejo na delo.
Koliko jih pravzaprav stav-i (ka, ni znano. Majnerji pravijo, da cfvajset tisoč, unijski uradniki pa zatrjujejo, da jih ni več kot deset tisoč.
Z-astavkali so, ,ker je unija zvišala mesečni asesment od $1 na $1.50, letni asesment pa od $3 na $6.
Ker je uveljavljen skoro pri vseh majnah check-off sistem, bi jim družbe povišani ases ment plače.
Hugh V. Brown, predsednik 7. okraja, je rekel, da se maj-nerjem, ki «,e bodo takoj vnT-li na delo, ne bo nič zgodilo, dočim bo proti drugim uvedeno disciplinarno postopanje. V skrajnem slučaju jih more unija izključiti.
KOLUMB. VITEZI PROTI ,POMOCl RUSIJI
Duhovnik Curran je predlagal patriotični program proti vstopu Amerike v vojno. — Kolumbovi vitezi se strinjajo s predlogom ameriške legije,
• Ob priliki 50. obletnice brooklvnske postaje Kniglfts of Qohunbus je jzjavil Rev. Edward Lodge Curran, voditelj International Catholic Truth Society, da se Kolumbovi vitezi povsem strinjajo z 'Ameriško legijo, naj Združene države ne nudijo Rusiji nobene pomoči.
Zahteval je tudi sestavitev vso deželo obsegajočega programa, ki naj bi bil naperjen proti vstopu Amerike v vojno.
—	Ko je svoječasno mehiška vlada preganjala katoličane, —- je izjavil Curran, — niso Kolumbovi vitezi pozivali Amerike, naj napove Mehiki vojno pač pa le, naj ne prizna tiranske mehiške vlade.
—	Coluinbovi vitezi se po-
Maršal Timošenko o položaju
vsem strinjajo » predlogom Ameriške legije, naj Amerika ne nudi Rusiji nobene pomoči. Hitler in Stalin sta namreč ilvojčka v totalitarnem tiran--tvu in verskem preganjanju.
—	Naša naloga je preprečiti vstop Združenih držav v vojno. Na ta način bodo Ko- , lumbovi vitezi pretvorili katoliške ideale v katoliško akcijo. Vojna naj velja le kot deželna [ obramba proti resničnemu, ne pa proti namišljenemu zlu.
—	Vojna je zadnje zatočišče, ki se ga je treba le v skrajnosti poslužiti. Pod nobenim j>o-gojem nočemo, da bi bila naša
Ruski mašal Simon Timošenko je v svojem glavnem stanu sprejel časnikarskega poročevalca Eugene Petroffa, ki ■poroča) o tem tako-le:
Maršala Simona Timošenka, vrhovnega poveljnika ruske armade, ki brani Moskvo, sem našel v majhni sobi lesene koče za fronto.
Sedel je pri mizi, na kateri je bil razprostrt zemljevio vojaških operacij. Zemljevid je bil zaznam<ovan s črtami, puščicami in krogi, poleg pa je ležalo več ogljenih svinčnikov in škatlja cigaret. Na goli steni je visel barometer.
fe'cdei* pri mi,i. je maršal izgledal kot ka'k književnik. Ko pai je vstal in vzravnal svojo visoko in močno postavo ter pričel hoditi med mizo in ste-Tio, tedaj &e mu je videlo, da je bil nekdaj kavalerijski častnik. Marša! Timošenko ima širok in obrit obraz, močno brado, velika usta, majhne oči in globoke brazde nad nosom. Napravi utis kot odločen in strog mož.
Takoj je pričel govoriti o položaju na fronti, o kateri je zatrdil, da drži zelo trdno.
"Imamo fine čete, ki niso u-t ni jene," je rekel.
"Treba pa .je pomisltii, da so v našo deželo vpadle čete,
NEMCI BOMBARDIRALI KAIRO
Včeraj je Kaira doživel«! prvi zračni napad, pri katerem je bilo ubitih 93 civilistov, ranjenih pa 93.
Egiptsko notranje ministrstvo pravi, da škode ni bilo veliko povzročene.
Ker so Nemci bombardirali Kairo, bodo najbrže Angleži v povračilo bombardirali Rim. Kaira je za Mohamedanee sveto mesto. Medtem ko je bila Aleksandrija, kjer ima Anglija zbrano svoje vojno brodov-je, že pogosto bombardirana, je bilo Kairi do sedaj priza-nešeno.
Angleški ministrski (predsednik Wirfston Churchill je 18. aprila svečano izjavil, da bodo angleški aeroplani bombardirali Rim, kaikorhitro bi nemški ali italjanski aeroplani bombardirali Atene, ali pa Kairo.
Izjavil pa je, daj bo vse preskrbljeno, da na Vatikan ne bo padla nobena bomba. Toda tedaj je Churchill izjavil, da bodo najbrže Italjani ali Nemci sami vrgli na Vatikan angleško bombo, ki bi jo kje našli. Takoj naslednji dan je Berlin izjavil, da Nemci ne bodo bombardirali Aten in Kaire. .
mladina pokopana v tujih mor-j ki ^ imele že skoro (Iveietn0 jih.	I iskušnjo, medtem ko naši vo-
|jaki ni»o imeli nobene vojne i-
NLRB razsodil proti |^nje
I tsombHrairanje nemških ae-
Phelps Dodge Corp.
Narodni odbor za delavske odnošaje je ponovno razsodil da mora Phelps Dodge Corporation zopet zaposliti v svoji bakrami v Bisbee, Ariz., dvar indvajset delavcev, katere je baje po krivici odpustila. Družba se je proti prejšnjemu slič-nemu odloku pritožila pri zVez-nem okrožnem prizivnem sodi-ščji, todai prizivna instanca je spet poverila zadevo »odboru za delavske odnošaje.
izgunja. Nemško poveljstvo se boji vzeti k vojakom starejše ljudi, č?tudi že potrebuje velikanske rezerve. Armado večinoma izpopotnujejo z mladimi fanti.
Nemei se boje iti v gozdove. Takoj so zelo preplašeni za 4>vojo črto. Predno m> Nemci /ričeli to vojno, so imeli natančen načrt, kako bodo preskrbeli z bencinom, živežem in obleko v zavzetih deželah. Toda ta načrt je ostal na papirju. Danes je mnogo nemških vojakov brez spodnje obleke. Mnogi imajo na sebi razno golazen. Postajajo nebrzdani.
Sedaj morem s popolnim prepričanjem in brez vsa-kega pretiravanja reči, da ima Rdeča armada, razun metalcev min, ki jih Nemci mojstrsko rabijo, boljše orožje kot nemška. Na-<e strojnice so boljše; naše pu-3ke, tanki in aeroplani so boljši; nd mi treba omenjati naše artilerije, ki v mnogem oziru prekaša nemško tako v kakovosti, ka'kor v strelski natančnosti."
* (Omeniti je treba, da so tudi Nemci priznali da je ruska trtilerija izvrstna. Glede natančnosti streljanja je pa še znano, da med svetovno vojno so bile ruske artilerijske baraže tako učinkovite, da so se jim čudili Nemci. — Op. uredništva.)
Proti koncu je rekel maršai Timošenko, da se Rdfeča armada nemški vojski spočetka ni mogla uspešno postaviti v bran ker je bil napad nepričako-V&Yi in ker ruske utrdbe še ni-sfo 'bile končane.
4 4 Kaj je pa sedaj, lahko sa-
Sedem družinskih članov žrtev avtne nesreče
V bližani mesta Hammond, Ind., je na nekem križišču treščila lokomotiva v avtomobil, v 'katerem se je nahajalo sedem oseb: 36 letni Andrew Schaifer, njegova žena, hči, trije sinovi in ženin oče. Avtomobil je bil ra-zbit na koščke, vseh sedem oseb pa na mestu usmr-čenih. Lokomotiva je vozila z naglico šestdesetih milj na u-ro.
roplanov je spočetka zelo begalo naše vojake, sedaj pa se bomb prav nič več ne boje.
4 4 Nemcem najbolj priljubljena metoda je premagati sovražnika. In ta< metoda je v resnici tudi uspela. Zelo drzni napadi stanki, Lzbomo sodelo- mi vidite,*' je maršal zaklju-vanje in zveza po radio, razne čil. zvijače in spretno metanje j bonjb — vse to je imelo veli— [ kanske uspehe v Franciji, imelo je uspehe, ki so celo presegli nemška- pričakovanja.
Deset tankov o!ja zgorelo	'
Ko je pri vozil vlak z 61 železniškimi tanki v bližino Co iumbus, Ohio, se je iztirilo 10 tankov, polnih surovega olja.
Stotisbč galon olja je bilo ^	__ takoj v plamenih. Ogenj je bi-
enostavno" odtrgale od il° mo£<*e videti na razdaljo
20 milj. Vseh naporov ognje-gascev je bilo treba, da ni o-genj zajel mesteca San Mar-gueritte.
Olje je bilo z jugozapadnih oljnih polj ter je bilo name njeno v Philadeipbijo.
Vzroka katastrofe za enkrat se še ni dalo dognati.
V Franciji je nemško poveljstvo dobilo popolno vero v svoje vojaštvo. "Sedaj pa," maršal se je nasmejal, "izgleda, kot da je Lskušnja v Franciji Nemce zapeljala. Veste, kaj se je zgodilo. Po naših prvih izgubah se je vse temeljito iz-premenilo. Nemec ni navajen trpeti izgub."
Disciplina nemške armade je sijajna, toda to je bilo samo spočetka vojne z F. S. S. R. Pozneje je Nemcem napadalni duh vpadel; disciplina odloeno j le nemške agente.
Iranski šah odstopil
Ko so Rusi in Angleži dospeli 5 milj do Teherana, glav nega mesta Irana, se je šah Riza Pahlevi "zaradi .slabega zdravja" odpovedal slovitefiiu "pavoveniu" prestolu. Prestal je nato zasedel njegov 21 Uet stari sin princ Mohamed R<&a Fahlevi.	.	:
Šahov odstop je povzročil veliko presenečenje, kajti dogodki so se zelo počasi razvijali, odkar Angleži in Rusi zasedli večino dežele ter od šaha zahtevali, da Lzžene iz deže-
CEHOSLOVASKI POSLANIK SPREJET V KREMLJU
Nedavno je bil v Kremlju, sedeža sovjetske vlade, sprejet čehoslovaški poslanik FVin-ger (levo). Sredi je predsednik najvišjega sovjeta Mihael Kalinin, za njim prt vranji t "komisar Višinski.	'	- -
"BLAB *imODI"-llew Yorf
Wednesday, September 17, 1941
VStANOVEjUN L. 18W
M
GLAS NARODA"
(TOOT or THS KOPIB
•'•> .. TT
OwmA ud Pnbllafaed hj SUvenlc Publishing Company. (A Corporation), »rank Saks«, Ffcerfdent; J. Lapuha, See. — Place of traslneea of the of above officer«: 21« WG8T 18th 8TKJBJBT, NEW XORK, N. X.
48th Year
"Glaa Naroda" la leaned every day except Saturday«, 8 and ay a and Holiday«.
Buteerlptioa Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Ea celo leto velja U«t «a Ameriko ta Kanado	aa pol leta »S. — ;
m iatrt leta ILOO. — Za New York aa celo leto 97<—; sa pol leta S8.C0. ,Ba iaoaematvo u oAo leto «7.— ; sa pol let« <3.S0.
"®laa Naroda" Uhaja vaaki dan lsvaemJU sobot, nedelj ln prasnlkov.
"6LA8 NAHODA," Z1C
WEST 18th STREET, NEW TORE. N. I. t CHelsea f—1241
Ali Gibraltar mogoče zaveti?
( Ne g-I&dc; na kake poiitlčneiki >o prav tako na prostem, pomisleke, se javlja vprašanje ! Tininjava Gibraltar je na ta na-ali je ntogoče vojaško zavzeti 'qin y Oblasti jj^Z)*^ ftgaja^ Gibraltar, kakršen je zdajf nasprotnika in orožje, ki je Zinano je, da je zgodovina to na prostenit, bo na .fcai način vprašanje zmeraj zanikala. Že bresjpotgojno uničeno. . Večkrat *o poskušali Gibraltar I Tako je >močt na ttjbralta.rjjj. zavzeti. Prvič ,to j1, bilo 1. 1705 (onemogočiti vsaki^rio obiaiirfbo, p«o poskušali napr.il s kopnega., proti napadom iz zraka. Ker, n. Ugič, J. 1782 ao poskušali na-1 morajo protiletalski topovi na pad z imorja. Napad š kopne- j vse strani, streljati, so razpps.ta-fca je h ilo moči odbiti.s p:4ioto. j vl&ni ,po nezavarovanih pies Napad z. morja pa s popovi, in till te trdnjave,in sieer na uaj-si-eer tako, da je tedq^i.n krogle- j visj.eni greHaim.
poveljnik uporabljal. . raz- Tisto, velja n u-žkein
hitler in napoleon
Hitler je udaril na Rusijo ±2. junija v zgodnji jutranji uri. Mogoče se je zgodilo po naključju ali namenoma, da je vprizoril napad skoro natančno istega dne kakor Naipoleon pred 129 leti.
Dne 21. junija 1812 se je Napoleonova armada približala Rusiji na dve ali tri milje. 22. junija je motril Napoleon rusko ozemlje z zapadnega brega Njemena, 23. junija so pa zgradili njegovi vojaki preko reke troje potonskili mostov, in 'prvi oddelek njegovih čet je stopil na ruska tla.
Se enkrat vprašamo, ali sta se'oba napada za vršila sko-ro istega dne samo po naključju?
- Hitler je že večkrat dokazal, da ni samo hladnokrvni vojskovodja, pat* pa tudi komedijant. Želi, da bi se že zač&sa njegovega življenja ponovila značilna zgodovinska dejanja.
taljene krogle in je ladje zažigal.
; iPo teli zgodovinskilr izkuš-njali je prišla gihrallarska trdnjavama gjtejs, da ji nezavzetflia, zato je moči govoriti o neknkšr ni bajki o Gibraltarju. Res je pa, da je položaj trdnjavo z moderno tehniko orožja povsem spiemienil. Take trdnjave, kakor je G-ilbraltsr, ne ibi dandanes nihče Vič zidal. Znak
razčlenitev. Gibraltar pa sobe samega zapira. Moderna trdnjava je takorekoč gibljiva,, ker v njeni prostornini premikajo čete in ntorejo iz zaledja prihajati divizije na ogrožena mesta. Obramba Gibrai-tnrja pa je negibna, mora se za-
t—■ - . . 101Q .	. .. -.. . , .. -, - .dovoftjiti s tem, kar vsebuje in
Ko je leta 1918 kapitulirala Nemčija, je poklical fran- kolikor upnici je, orožja in pre-
IlO	< 1 I H	1 11 Alti i-.lrn .»»., i	_ . 1______ _____ 1___! /~1_____ Z ^ _____"	«f	J
na j i Modernejše trdnjave teh dni le velika razscsžuoist in globoka
eoski maršal Foeh nemške za-stopnike v gozd ipri Compiegne, kjer jim je v železniškem vagonu diktiral (pogoje.
To si je Hitler prav doibro zapomnil. Ko je lansko poletje premagal Francijo, je pozval francoske zastopnike v gozd pri Compiegne ter jim v istem železniškem vozu, 'kakor pred dvaindvajsetimi leti Nemcem Focli, povedal kaj in kako.
Včasi bi pa tudi rad kaj Zgodovinskega popravil. In zato si je mislil: Napoleouu je v Rusiji spodletelo, zato bom pa jaz dosegel uspeli.	' M
Napoleonova armada je potovala peš in na konjih, do-čirn je Hitlerjeva potovala na kolesih in krilib.
Z gazolinskimi stroji, s tanki, ki lahko napravijo po trideset milj na uro, z letali, ki prelete v uri nad tristo milj, je hotel Hitler dokazati kako breaprimerno hitreje se lahko njegova armada premika v primeri z Napoleonovo.
^ IS. avgusta 1812 se je Napoleon polastil Smolen^ka, do-čim «o Nempi poročali, da je bilo to mesto že 16. julija v njihovih rokah.	.v
V tem slučaju je Hitler prehitel Napoleona za več kakor mesec fini.
2 zavzetjem Smolenska si Napoleon ni bil dosti na bol/eni. Rusi so se bili namreč 'fed no in brez vsakega odpora umaknili in mesto zažgali.
Poleg tega da je bil Smolensk letos zažgan, so Rusi pobrali in odnesli s seboj vse, kar je imelo količkaj vrednosti, Hitler je dobil v mestu prazne zaloge.
Napoleonove prednje straže so stopile v Moskvo dne 14. septembra, Napoleon pa 15. septembra.
Navzlic tankom in letalom, ki jih ima na razpolago, Hitler še zdaj ni v Moskvi. Po mnenju nekaterih se je zmotil v svojiji računih. Naj bo tako ali talko, toda Napoleon ga je bil v tem pogledu dosti prehitel.
Ce Hitler verjame v znamenja, ne more smatrati za posebno dobro znamenje dejstva, da ga je bil nekdanji mojster Evrope tako prehitel.
Ko se je Napoleon 21. junija 1812 z brega reke Nje-inen oziral po ruski zemlji, se je njegov konj izpodtaknil. Neki njegov častnik je, videč to, baje zamrmral: l—^ Ce bi bil na njegovem mestu kakšen rimski vojskovodja, ibi se takoj obrnil in odšel domov . . .
hrane je še od prej v njej. Torej, čeprav bi bila trdnjava o-premll jena z najmodernejšim o-rožjem. je treba reči, da je trdnjava zastarela.
Vprav orožje p:i je na Gibraltarju zastarano. Večjid^i mislimo, da ima trdnjava težko topništvo. Zares so ondi doligocevni topovi 23 do. 30 cm kalibra. Glede na srednje topništvo pa je na Gibraltarju še slaJ£e. Večina teh topov je povsem; zastarana. Stojijo v ka-zeimatah. ki so jih že r>red stoki j i vsekali v skalo. To so galerije z vrati, a t:v naprava ni več varna spričo modernih topov. Ti topovi so za napade na morju in so bržkone tudi zastareli, Edino, kar je na Gibraltar .ju novo in moderuo, so nrotiletaVke baterije najmo-dernejišeg:'. kova. To je poskrbel posktfnji igoverner, general Ironside. .	,
'A viprav s protiletalskim streljanjem se odkrije Ahilova peta — suml.iiya točka Gibraltarja. Protiletalska obranita* mora biti na prostem in s tem se obrne pogled n:i- baterije.
fit vil, ki je skoraj vse na pro-L stem. Topovi 30 cm kalibra
so na pi imer prav tako na vrhu grebena, in sicer prav tako le zato. da morejo strel ju ti tva v»t-strani Seveda jih je moči iz nyorja obstreljevati. .
Po vsem tem je dognano, da ninia protiletalsko topništvo in
0
LJUDSKA. KUHARICA
N^jitn re( zWWr navodil zri ttnhm>«>< ir dom. Cena 50c
Naročite pri:
KNJIGARNI
s;l o pUbl
čom
Ni vredno objavljati,
(bitki v bližiui ^njiauskaj o
jzrahljanih zye^uh meni Juppii-dnevuik sJko in Nemčijo/ o nemirih in poostritvi vojnega prava na o nameravanem
V Nemčiji izhajaj VoeHŽBcher 'Beobaehter".
List .je Jlitlerjeva lastnina ter. Norveškem ; ____
piše po Hitlerjevih navodilih. | Roosevltoveni govoru ; o napa-Tre^a ga je tore;, smatrati za j dUi jugoslovanskih četnikov na uradno glasilo nemške vlade, josoyrazeiie Neuice in.italijaaie.
Objavlja.''večini vojna'po^L Kratkoinylo,^^ dosti^ »ovie jg ročila, toda v številki, ki je iz'-jbll°	dne, toda, Hitler-
šla dne 10, sep(ei?ibra, ni bilo ! Jeveil,u glasilu, se m ^felo vrf
težko topništvo nobenega kri-/pristanišče v Gibraltai-ju, čigar tja spričo .«ovražniika. Bistveni j oba vhoda sta z mrežami iji hlo-obrainlbni deli gebradtarske trd- j di zavarovana proti podiikorni-njave so torej v nevarnosti, da cam, je nezavarovano v oblasti
tarsk;m področju, ne 'bi mogla trdnjava nič vet" biti oporišče
•fungleškega brodovja. Vojno dalo o marsičem pisati. Napri.
li bilo
niti enega poročna o vojnih o vojnem .položaju ,in o svetov-iropofitičrfih dogodkih.
t' udnp, kaj ,ne? Saj ,10, sep-, tenibra še ni bil škleiijen mir in tistega dne še niso zavladale nai.svetu normufrie razmere; 10. septembra jse j^ veodfir
bi bili že koj v zjičetku napada uničeni, seveda le tedaj, če bi bil nasprotnik dovolj močan. -
'Resnična težkoča pri napadu na Gibraltar je ista, kakor je bila že pred stoletji, namreč le-ya tixlnjave^ ki stoji deloma na iskali, deloma pa v skali. /Sito-ji na nekakšnem polotoku, ki je na severu z 1 km šrirokim ze-irjeljskiail pasom združen s kop-no zeiWljo. Če bi pehota napadla Gibraltar, bi Jtežko izvedla napad, ker ni prostora za razTvoj. Vprašanje je. kaj bi mogla trdnjava sama storiti v fivojp obramibo. Najprej je moči na zemeljski progi opraviti raane pionirske ukrepe. Pravijo celo, da je vsa ta proga podminirana in prav laihko bi se ta 1000 m široki prostor zoži na nekaj metrov širine.
Dalje je vse srednje tojmi-štvo osredotočeno no1 sever, na zemeljsko progo. Sicer so to srednji topovi zastarane konstrukcije. Vendar 50 to.bate-rijc, ki so vzidane v skalo, dasi v starokopitne galerije. .Bre<z dvoma so Angkri storili vse, da so že danes težkoče za napadalca na vse mogoče načine še povečali.
Gibraltar mora izpobijevati <lve različni nalogi. Prva je ta, da nudi angleškemu 'b rodov ju oporišče, droga pa, da opravlja na<teorst?vo nad morsko ožino ali jo v sili zapre.
£e tbi se pojavili kakršnikoli vojaški dogodki na gibral-
Napredek Ameriške delavske federacije
George Meany, tajnik in blagajnik ' Ameriške delavske federacije, je rekel, da se je v letu, ki se je končalo dne 31. avgusta, povečada organizacija za 321 tisoč 613 članov ter da ima sedaj 4 milijone 569 tisoč članov, ki redno-plačujejo svoje mesečne prispevke.
— V zadnjih osmih letih,— $e poudarjal Meany, —- se je. članstvo Federacije več kot podvojilo. Leta 1933 smo imeli samo 2 milijona. 100 tisoč članov. Izza onega časa je naše gibanje naraščalo naglic dejstvu, da smo izgubili milijon članov, ko s o &e njihove unije leta 1935 pridružile CIO. Naša rast je stalna in* zdrava. Sleherni dati dosegamo nove rekorde.
Kinematografski uslužbenci prete s stavko
Uslužbenci kinematografov Zwiprqtili s stavko. Zahtevajo tridest odstotno zvišanje j>lač.
V&led stavke bo najbolj prizadetih osem velikih kinemato-grafov, ki jih upravljajo lioT-lywoodske družbe.
Kompanijpka unija proti delavski postavi
"Aircraft", neodvisna organizacija uslužbencev Curti&s -Wright tovarne V ' Buffalo, N. Y., pravi, da je postava glede delavskih odnoŠajev protiustavna, ker "uničuje pravice delavstva" in jim "odreka pravico samoobrambe'.'. To je odgovor na obdolžitev narodnega odbora za delavske odnosa je, da je "Aircraft" pOd kontrolo Curtis-Wright Corporation. Vodstvo korporaeije je zanibaio, da "Aircraft" finančno podpira, priznalo je par da je leta 1934 prispevalo za unijsko blagajno isti znesek kot so ga vplačali člani. Po tistem času pa ni prispevalo niti centa več. Med .delavci v Curt i se-Wright tovarni v Buffalo je tudi precej članov CIO, nikakor pa niso v večini, da bi mogli prodreti s svojimi za>-
htevami, ________
Najboljšo Garancijo
Vam in Vašim
Zavarovalnine
i -h-: ."
Jamči
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto
Članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00
____ - . ■. f
SOLVENTNOtiT K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%
v i ^s	s*5.- »ii ► •	7 . ■ i •
Ce boče» dobcp »ebi jp svojim dragim, zavaruj m pri najbolj&i. po-
. členi in	podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN
SKI KATOLIŠKI JRDNOTI, kjer ae Uhko zavaruješ ta smrtni ne,
razne pofckodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti
H
I
-j, ? ti iffad^oT/? ■
. K. S. K. JKDNOTA sprejema moške in ieoske od lfi. do fiO. let«: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
S S *■* WtWt! s'	; ► -
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov jn sirot. Če 8e nisi tlan mli članica te mogo^o^ Ui bogate katoHike podporne orcsnisacijc, po-trudi ae in pristopi takoj.
Za pojMnila o zavarovalnini in za voe droge podrobnosti a nradnike ln uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, aU pa na:
G L A V N I tU K A D
i 361-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
snMM^iMiRi^^
nasprotnikovih baterij.
'l>ru^ del napada pa je zavzetje skale .same. Mogoče* bi btlo s topovskim f^jnjem in v, letalskimi napadi uničiti trd-njav^ko topništv o in tako.ogroT
žati .skalo i>ad morsko ožino. Da bi zavzetje njk>i'ske ožiue uspelo, pa bi bilo treba obvladati tudi kopno vojsko na Gibraltarju. To je treba storiti peikbto, dasi v zvezi z vsi-m drugim orožjtnu Pomisliti je treba pri tem pa še na to, da se Gibraltar ne bi mogel. Več upirati letalskim napadom, da bi napadalci zasedli zemeljsko progo, da bi se moifle s*!,ed'ujič izkrcati sovražne čete — torej j:* Gibraltar vendar nepremiag-<jiv.
mer o ruskem napredovanju pri Smolonsku^ o ruskih protinapadih pri Leningradu; o
		
		■
MATEJ LANGUS.
Bojpn y. >eptemjbra 1792 v K aiini gorici ,umarl 20. oktobra 1855 v Ljubljani.
dno niti efie priobčiti Tfake r^o- , viep pap niso jsa ^em^Q, ker bi najbrž > škodljivo, vplivale nanje. Zato jih je bolje zamolčali.
<
Slovenska kri.
Sirija samostojna republika
Poveljnik annade "svobodne Francije" general Georges Catroux je v Damasku objavil naslednjo odredbo:
''Svobodna Francija v soglasju s svojo zaveznico s tem konča mandat (Sirija je bila francoski mandat po določbi Lige narodov) in podeli Siriji stalež neodvisne suverene dr, žave in po pogodbi jamči državi neodvisnost."
Za predsednika nove republike je bil postavljen šejk Ta-jeddine Hassani.
Urad: TKafalgac Stanovanje: pk-keqs G-7000
Bivši zdravnik v Zagrebu
ALFRED O- MASSEY-M.
naznanja otvoritev svojega urada na .
335 WEST ENTI> AVEME pri- 75th cesti NEW YORK CITY
Uradne up' ..7—8. zvečer in. po dogt>v«Pu„ - .
Kot otrok je moral delati v koračnici in prišel oseutniiaj^t-leten aa šest let k nekepuL sobnemu slikarju v Celovec, kjer se je skrivaj uči! pisati in brati.
Pozne ji- si je v Ljubljani kot ~obni slikar toliko prihranil- da je mogel na Dnnaj, kjer je obiskoval akademijo in posnemal slike stalili mojstrov. Ko mu je pešel denar, se .je vrnil v . Ljubljano, prepustit bf^tu stl"4? kaaije sob, sam pa de!ai portrete- in. s prihranki odpotoval v Italijo, od kode^ se j? vrnil leta 1829 zv stalno v Ljubljano.
Naslikal je številne freske v naših cerkvah^v franoi<ka3iski
in stolni cerkvi v Ljuft>ljaui, na Šmarni i^ri in Škofji Loki. O-gronmo je število oljnatih ?4ik, ki jih najdemo: vsepovsod po Soveniji. največ pa v ljubljanskih, cerkvah. Bil je aelo prt-ljubi jen ]>ort ret is t. Iz njegovih številnih poutretov naj o-menjeiBo posebej jjlike iz kroga Prešernovih znancev, zlasti pa dva portreta M. Čopa in Prim ice ve Julije.
Iz daljne Californije mi je •poslal ne^aj zanimiviii sppmi-nov znai,ji rojak Alois Skulj, za katere se mu iskreno 'zahvalim. .:. .. . • „
Priložil je tudi izrezek, iz "Mali Francisco .Chronical'* o priletnem čudaku, ki je naplavil iz dveh vrst lesa križ tako natančno, da prostim očesom,ni mogbče opaziti,,kje »e leseip delci stikajo. Kri%t je nogoče razstaviti v posamezne lele ter jib spe,t zložiti, kar je pa iznajtiiteljcva- . skrivnosi. Več inžinirjev/in ^trokvnjakov je to že poskušalo, toda — za man.	, J
Ker se je Mr. S. zdelo, da iznajditeljevo ime nekam do- • mače zveni, mu , je pisal in ga vprašal, kakšne narodnosti je.
Na atngleško "vprašanje je dobil precej dolg angleški otl-govor, spodaj pa pripis:
"Slovenec «em, tako je »na ti djaTa, ko me je.phid sedemdesetimi, leti pestovala.Zatorej še vedno dobro venir Slovenec sem!''
Naprimer prispevek.
PRODAJADČK
MOŠKI ALI ŽENSKE. KI IMAJO PRIJATELJE MED SLOVANSKIM X A RODOM V >TE\V VOliKU IN NK^V JERSEYU, MORKJOv«^>eiT| SLU, ŽBO ZA CEU) ŽIVČEVJE V NŽi. KEM MEMORIAL PARKii V NEW JERSEYU. PROSTORE ZA GROBOVE PRODAJAMO PO NAJNIŽJI ORNI V METROPOLITAN OKROŽJU. IXKSQVQR ZA PLAČIO OSEBNO. — -NASLOVITE VSA PISMA NA: ROOM No. 412, GŠ1 SUMMIT AVENUE, JERSBY CITY, N. J, ALI TELRFO-NIRAJTE JO 2jG664 ZA OSEBNI RAZGOVOR
0—15 & 17.

knjiga je kulturna poslanka; odprimo ji Trata t naše domove. _odprimo Ji »rce. . . ♦ (Flnigar)	- -
z i v i
DED —
je ZBMUIO otrebU, zora!
?i-r ... -
.o
Spisa; IVAN MATlClČ
Knjisa je SToievrBten pojav T slo venski književnosti, kajti v nji je v Crinifjstib dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda odr
davnih poCetkov v stanem glovanstva do danaSnjega dne. Knjiga je verno r naSega »vljenja ln trpljenja, ln kdor Jq prebere bo vedel o Slovencih vež kot mu. more nuditi katerokoli naše sgodovintko delo..
je je posejal ln gledal bujno njeno rast
SIN -
Je xarel 4ued teikim klasjem
VNUK —
se je dvignil proti besu novega
«Ma ,	.i .
13 POGLAVIJ - 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
Fo6tnina plačana
.Avtor knjige je IVAN MATlClC, ki ^je spisal splofino znano, .knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH

KNJIGARNA
Glas Naroda^
m WEST 18th STREET ■ »"i

NKW YOEV N.
Vea«i me obišče rojak, ki je strašno navdušen »za vsako narodno stvar. Toda njegoyo navdušenje ni trajno. Vzplam-ti. kakor slama, o, planienu pa kmalu ni več nobenega sledu.
Zdaj se naprimer zanima za slovenski muzej y Clevelandu. iStvar.je res zauini^nja vredna in priporočljiva. Ivdorko'i h raid kaj zanimivega! iz naše pro-šlosti, naj bi |»oklonil muzej«, ki bo nudil zanamcem nazorno sliko presenetljivega napredka našega izseljenega človeka jhi njegove težke borbe v tujem svetu. „ ..
—	Pa boš ti kaj prispevaj f — me .vpraša rojak.
—	Bom,-rr-mu otivrnom,—samo dbrati moram ob. priliki. Imam nekaj zanimivili; rokopi-šov in sličuih dnobuarij, ki bi utegnile koga zanimati.
—	Tudi jaz sem nekaj nanje-nil, —i pravi, —r pa sem mislil tebe. vprašati, če bi bilo. pri7 merno. Tisti, ki bodo prišli za nami, bodo gotovo radovedni.t kako smo si Slovenci pomagali v. eni najtemnejših aob ameriške zgodovine — v času pto-bibieije.. Kotel sem sklenil poslati: prav primeren kotliček imam. Rad bi poslal tudi sem-pel, pa .saj- vešv kako je bilo, ko-je vse sproti šlo. No, kaj praviš f
S precejšnjim trudom sem ?fa prepričal . o noumejtnosti njegovega, namena..- Vagledi namreč mičejo. JKo.tbi rojaki 6rali o tem neobieajn&n prispevku, bi se jim zdel« ideja tako originalna, da bi sleherni sklenil & kotlom obogatiti muzejsko zbirko. ■ - 1
V Cleveland bi bilo poslane toliko te robe, da bi v prostornem Slovenskem domu zanjo zmanjkalo prostora.
Pri vsem tem bi bilo pa menda edinole to -Zanimivo, da bi niti dva kotla ne bila enaka.

t A 8 IIIDDI'' - Hew. Toi«
Wednesday, September 17. 1941 1 . ~ . . i .■ ■
S1TXWDVEJ19
» h " • ' I
DELA PRI POLAGANJU PETROLEJSKIH CE VI IZ Z. D. V KANADO j IIKJŽ,^, ŽEN E
NEBODrfE^*
Namen nadvse znecilne vojaške operacije je bil, odrezati Nemcem debavo premoga. — Otočje ima nekaj nad dva tisoč prebivalcev, večinomi Rusov in Norvežanov. — Vojaštvo je bilo pfod kctnadskim vrhovnim poveljstvom.
IJne 9. septembra jv dospelo iz Anglije poročilo, da se je^ Spitabei-škem otočju izkicala posadka Kanadčanov, Angležev in svobodnih Norvežanov. Koliko moč je štela posadka, ni bilo objavljeno, navzlic temu tse ]»:.' sodi, da jih je bilo pivcejš-njt' število. Izkrcanje se je zavrnilo v najlepšem redu; V bližini ni bilo opaziti nobene nemške ladje in nobenega neiiMski-■pja k'1 a I a.
Otočji leži .")<H) milj sevemo-vzhodno od Norveško v severnem Leden in morju ter je prc-cej l><v?ato jia premogu in družili kovinah.
Zadnji čas so se razširile vesti, da se iicmctava.jo otočja polastiti Neutei ter se okoristiti s tantfkaj&njim premogom.
Zav ezniška posadka, ki je bila pod kanadskim vrhovnim poveljstvo*^ jih jo ta načrt preprečila ter 44 uničila" tamkajšnjo premogovnike.
Izkrcanje je bilo »slično svoje-časnemu napadu na seveioame-riške Lofote. Kun1 <!'<"ani in Angleži so odvedli ^ s-jboj v Anglijo s k^pltabe^gov tisoč o-seb, večinoma premognrjr v in člane n.iegovib družin. Otočje je iiiH'lo pre<l tremi leti 2466 prebiva Hoe v. Mod njimi je bilo (i.">4 Norvežanov, drngi so bili pa filksi. Leta 1938 so nakopali na Spitobvrgih 707 tisoč ton premoga. .
Uradno poročilo o ekspedici-ji se »lasi:
44V>led raznih vzrokov je bilo nedavno sklenjeno, postati vojniko silo v severno Ledeno morje. Brez vsakega sovražnikovega vm| sevanja *e je na Spitzibergih izkrcalo kanadsko, anirle.ško in norveško vojaštvo, ki je bilo pod kanadskim vrhovnim povbeljstvom. Svrbai izkrcanja je bila. preprečiti sovražniku dostop do bogatili p rem ogrrv n i kov.
"JVwdej je bil del >pittfber-škega ipremagn na razpolago r>vft>ivnlstvu «< vernega dela Nbrvcčkc. Zvedelo se .je pa. da namcir-iva sovražnik zapfVniti v rs f razpoložljivi premog ter r>orabiti v vojne ^vriie. Z vojaštvom je dospelo v Spitziber-b - tudi precejšnje število norveških premoga rjo v. ki se bodo pridružili norveškim prostovoljcem.** ,
Kn nadska ekspedicija je napravila 2500 milj dolgo pot. To
je bila prva vojaška operacija kanadskih čet izven Anglije^
V bližino Spitzbergov so se pripeljali vojaki na bojnih ladjah. Ker na otočju ni za bojne iprimernili pristanišč, se je prevoz z bojnih ladij završil na nirnjših t ran spoi tnih parnikrh. Prebivalstvo je zavezniške vojake navdušeno pozdravilo in jim šlo v vseh ozirih na roko. Dali so jim na razpolago stano-vnja.. Vrhovno poveljstvo je imelo svoj glavni stan v ruski i» sel bi ni.
Spitizlr-fško otočje leži v severnem Ledenem morju med Greenland i jo' in No v o jo Zcml;o ter meri 23 tisoč kvadratnih mi'j.	t , . ...
Otočje je gorato. Ne k a ter ^o-iv se dvigajo 50(H) čevljev nad monsko gladino. Ob zapadni o-
baii je mogoče ladjam skoro ce , lo teto pristajati, dočim so.z-r,-livi zazmrznjeni od okotobia Jo ulaja. .
Strokovnjaki so precenili, da je na Spitebergik približno devet tisoč milijonov ton premoga. Poleg premoga je precejšnjo k&šče mavca, fosforitei!, niranwija, mag-nezita, železa cinka in asbesta.. *
Največje naselje, ki ima o-koli 500 prebivalcev, se imenuje Ixmyearbrlen. Nil otočju bila že izza nenfckcijra vpada v Rusijo javna tajitost, da se bodo Angleži ob prvi priliki polasti-llSpitozabergov..
Slika nam predstavlja dela na. petrolejski cevi v gozdovih dr žave New Hampshire. Po cevi bo surov petrolej teke! iz Združenih držav v čistilnice v Montreolu v Kanadi.
KONTROL A NAD PRODUKCIJO 2IVIL
IN OBLEKE
t ■
Sleherni, ki bo zaposlen z izdelovanjem oziroma prodajo živil in obleke, bo moral imeti potrebno dovoljenje.
Se pred koncem leta bodo v Kanadi licenzirani vsi izdelovalci in. prodajalci živil in obleke. Iz površnega pregleda je razvidno, da si bo moralo najmanj dvesto tisoč posameznikov in podjetij nabaviti po-t rebro license. To se bo zgodi-
ODMEVI KINGOVEGA OBISKA1
Polet v Anglijo in sestanek z Wiristonom Churchillom sta .napravila mogočen vtis na ministrskega predsednika. — Zdi se, da je precej iz-prernenil svoje poKtične nazore.
<%:itj5bt'rgi niso važni le zaradi svojih naravnih zakladov, antpak bodo igrali tudi v strateškem paffledn važno vlogo.
lOddaljoiii so ^naiii^eč komaj 700 uri! od ^Gurmanska, edinega ruskem pristanišča na okrajnem j*.vem, do katerega ie dostop vse leto mogoč. V Mur- |o V.M odredbe posebne«* od^ man* k bo posdjaK Anglija Ru- , za -	vojno tr.
som vojne potrebščine.	. J .	, - .	,
1	•	'govino. Mmole na ta način bo
namreč mo^rof-e kontrolirati cene ter doiniati obsi tr za-'o«;. «*e bi vojn* razmere nekaj takejra zahtevale.
Za lieenso ne bo treha plačati nobene pristojbine, moral jo bo pa imeti jx> določenem dnevu vsak izdelovalec in pro-
se tiče od-
JSposno se s*od:l, da je da. londonski obi>k koit'idskeua mini-predsed ni'.i« Macken-rie Kinga tekak~i:<» novo'sm.-r-.♦-co sedanji - vojni.
Na Kim^a. ki se ni še nikdar prej vozil z letalom, je napravil prekooceanski polet mogočen vtis. T.iim je sledil sestanek •/. angleškim minvKtrskinr predsednikom Churchillom, kar tudi ni ostalo brez posledic.
Piejšnje čase je Mr. King večkrat izjavil*, da je Kanada čuvajka zapadnega konča 'velikega severnega mostu med o-bema kontinentoma. Vedno je poudarjal, kako ve'ikega pomena Je za amerjško svobodo, da Anglija vzdrži vzhodni konec teura mostu ter da ji je treba v to svrho nuditi vsestransko pon>oč,
"Vi v Angliji nam jamčite" j dejal, "da ne boste nikdar odprli kaksneiTTu napadalcu poti preko tega mostu.' Mi se moramo pri tem vztrajno pripravljati na obrandbo naše strani.
TV) svojega obiska v Kanadi je bil Mackenzie King največji zagovornik amerijškokanadske vzaj mnosti ter je priporočal vzajemne odredbe v borbi proti sovražnikom1 demokracije.
Kakoi'hitro je pa dospel v
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
Anglijo- je začel nastopati in govoriti pov.-em v «nrislu angleškega nunistrsketgai predsednika. .
Združene države je takore-koč poz\*al k takojšnemu vstopu v vojno, četudi m« je predobro znano, da j,e izključen, namen Rooseveitove administracije Ameriko, in ž njo vred tudi Kanado zaščititi pred vsakim sovražnikovim napadom. Anglija je svoječasno obljubila Združ nim državam, da jih bo podpirala v morebitni vojni z Japonsko. . .
Mackenzie King je zahteval slično izjavo od Anierike,.ila bo naiureč Ampri^a dejansko poc|-pirahi Ariglijo v boju z "Nenuci* jo.	- - -
Nenadna izpremeinba Kin-jrovesra stališča je močno presenetila vplivne in vodilne kro-ge ne samo v .Kanadi, pač pa tudi v Zdi*uženih državah.
Nekateri kanadski .črsopisi so precej ostro kritizirali Kiai-gov govor. •
"Naš ministrski predsednik Mackenzie King zahteva," je
pisal1 neki kanadski lL<t, "naj bi Združene države naklonik-Ansrliji najizdatnejšo pomoč dočinr Kanada; ki je vendar v tesnejši zvezi z Anglijo, kot so pa Združene države, doslej še ni uvedla .obvezne voi«ške služ-
dajalec, katerega redba.
(Xibor ima pravico določati cene in pogoje -prodaje, Vbseg produkcije ter onemu, ki se do-lačbam ne j>okori, od\*zeti licenco.
Nihče ne bo smvl zatajiti, kakšne zaloge iblaga, oziroma }>oti,*obščin. Za prvo preknši-tev otu bo naložena občutna kazen, za di*uj?o pi t kršitev bo pa izgubil icenco.
Odbor zji cene in trgovino lw jiotemtakem imel vsak li:p na razpolago natančen .»nznam vsorra, kar bi se dalo v skrajini «ili porabiti v vojne svrlie.
Rojak« prosimo, k o pošljejo za. naročnino, da sv poslužujejo . UNITED STATES oziroma 1' canadian' POSTAL MONEY ., . ORDER, ako je važn le priročno
. BodM* v«p«j[i. wi^ i v*em*<* 0«n»xJ V»**.MJe BntoA^o^tOftlk*. pkrrp&fe, ki »o iHi^osto uotrebna nad «0 let—xa telesa.' ki Jim manjka iAeita. kalcija. fosforja, frrda. vitamina Dl. Nek lot stiirl z/lrhVnlk plfcV"Toliko |»nni>> bolnikom. Tudi nam ven ea v*cL V.fp«-lif Izborili. JVMcbna vpoljevalna m nfltlici Oiitrex Tonic Tablet* velja samo 3.%^. Eri-CnHr »c p<K"utitl v»-HeleJfie In mlajfic fl« dano«. .NriprodnJ v vneh lekarnah.
Druga obletnica, vojne'
J)ne 11). septenebra so minile 2 leti, odkar je napovedala Ka ni da vojno Nemčiji. Ve* tedvn so se vršila po kanadskih -me.-, slih velika zborovanja, na katerih so govorniki poudarjali,, da mora kanadiski doniinij sto-iti vse, kar more za izvojeva-nje končne zmage nad Hitlerjem.
Vsak večer je govoril jjo ra-,' dio kakŠ\n minister ter.pozival prebivalstvo k povečani.' vztrajnosti in nadaljnim žrtvam. .
Nocoj 17. sept.) bo govoril ministrski predsednik Mackenzie King o svojem obisku v An-ssrl i .1 * -
Vladni zastopniki so ugotavljali, da je z ozirom na vojiio jiiodukcijo Kirnada dobro p|'e-skihljona in da bo treba zdaj poskrbeti za znatno jwvevanje kanadske armadv.
* .
Skrčenje avtne produkcije
Muničljški minister Howe je objavil odredbo kanadskega ministrstva, da mor-u Kanada produkcijo privatnih avtomobilov znatno skrčiti.
Podrobnosti zaenkrat Še niso znane, toda zdi se, da bo prihodnje leto prodiieirala Kanada 44 odstotkov manj kar kot jih je''eta 1040.
Ce. n5 bo ta omejitev zadostovala, bo produkcija privatnih avtomobilov še bolj skrčena ali pa za čas vojne popolno-ifra ustavljena.
Kanada l»o producirala tudi do*ti manj električnih ledenic, ji^ei/ pralnih strojev in drugih sličnih izdelkov, kajti vojna industrija ima še vedno prednost, dočim' kovin, predvsem niklja in aluminija, deželi primanjkuje. V tem pogledu vladajo v Kanadi .s' ične razmere kakor v 25dru-žcnih dr-žaATah.
Tri Kanadčajike internirane v Frandiji
§e meseca maja'je bilo v zasedenem francoskem ozemlju interniranih nad sto Kanad-čank. 1 Polagoma so jih'pa iz-piistili, in zdaj so samo še tri v internaciji.
SMRT ZNANEGA RAD/6 IZVEDENCA
" " ....... " '	t ? , * r- '
Alain B. Planuht je bil ustanovitelj Kanadske radio legije. — Dasi jelbtt star šele 3 7 let, je i-mel za š^bj zelo pestro kariero. '
Iz Ottawe poročajo, da je u-mrl—fcflirt! po dotgi bolezni šele (i■ k, o7 letni Alan B. Plant, ki je bil
v Kanadi eden vodilnih predstavnikov jav»e kontrole nad ,l^»jradio ter član upiavitetekega Vveta Canadian Broadcasting Coi-poration.
Za qana tepnaviteljskeiga sveta je bil imenovan leta 1936 lanskega oktobra pa je resiig-niral. Na vprašanje, čemu je „	- ______ - - I to storil, je. odvrnil: •.
KNJIGARNI ŠLOVENIC PIJBLIŠHING CO. <<Po	^ sniem
kot zaupnik' javnosti, prevzeti odgovornosti za mednarodno
(>itS^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^tl#i
' [t Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soK (A tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
< 14 Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaJš <»!> kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati inf i »i i izpopolniti. •	r j
^^»»^»^Naročite
i . t- - -t k- i* 'fr
bati inf | ; ^ ^ ^ ,
► k^r 1
2X6^
est 18th Street
New York, N. Y.
]<
(irgaaiizacijo in za izvršilno vftdsfcvo organizacije, če v -njo ijimam več zaupanja/'
j j Presno je previze 1 službo pri CBC^ je bil znan kot eden ustanoviteljev kanadske radio lige. Takrat je bil zaposlen s preiskovalnim , delom kanad? škega instituta za mednarodne zadeve.
. Po ljudski in srednji šoli je zaviŠil univerzo v Toronto, na kjar je nekaj časa študiral v Oxfordu.	...
"Ne bo šlo tako zlahka * „
Kanadski obrambni liriuister ,f. L. flalston nikakor ni tpie-več optinuističen glede izida se-j dnu je vojne. Zaupa sicer v zmago zavezniškega orožja, toda pot do te zmage je še precej <lo^ga in trnjeva."
Skuipini anverSškili časnikov, ki ^a je. nedavno obiskala, je rekel Ralston:
"Hitler je precej trdna kost, ki je ne bo mogoče tako zlahka Iz &t. Johna v New Bruns- z<lrobiti.
"Ko je Anglija: lansko jesen uspešno odbijala strahovite nemške zračne napade, je žarel« prevladovati prepričanje, da Nen^eija ne bo več dolgo vzdržala,- Pa kaj sc je zarodilo? Izza tistega časa so Nemci o-srojili celo vrsto tujih dežei. In ko je i2!brubuila vojna med
Spopad med civilisti in vojaki
wicku poročajo p prvih večjih nemirih, ki so se zavrsili izza izbruha vojne. V trgovskem delu mesta ^o se nan|reč prejšnji tedr. n spopadli vojaki in ci-viiisti.
Vojaška oblast }x>roča. da je nastal prepir nw*i dvemsa vo-
RAZFRODAJA
SLOVENSKIH-
K N j IG
1	o / *
po zmerni ceni
slovensko
jakoma in dvema civil istonra. Vojaška policija je vojaka are- Neničijo in Bosi jo, se je govori-
tirala.
Ko so to zvedeli njjini tova-i iši v vojašiiici Midland polka, jih je kakšnih 150 brez dovoljenja odš-io v mesto in začelo izzivati civiliste. Vojaška oblast jih je pa kmalu spravila nazaj v vojašnico, kjer-je bila uvedeno proti njim disciplinama preiskava.
Slučaji paralize v y
Manitobi
j
Kot poročajo iz Winnipega, se je v provinci Manitobi pojavilo konci prejšnjega tedna 5 novih slučajev otroške paralize in trije siufeji spalne bolezni. Smrtnega slučaja ni bilo zadnji teden nobenega.
Vsqga skupaj je bilo pa v Manitobi 781 sliičajev paralize in 422 slučajev spalne bolezni.
Po 50c zvezek
Andcrsoirare pripovedke mladino
Bele noči mali junak. (Dostojevski)) ! Božji mejniki (Iv« Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jintsek) Gompači in KanuraifOii (Jul. Zeyer) Gospod Fridolln Žolna In ojecova družina (t>. MiKin^ki) ... . Kazan, volj«jr pes («1. O. Curwood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-
lenko) - ' Na razlifnik potih (Frane Friseh). P?ter Pavel, Clavar (^1. Pre^> v Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noč (Rudolf Vrabi) Slika Doriane Gray (Oscar WHdej . Vera« daSe v vieah (Prosper Mlrime), Zapiski lx mrtveca doma (A> M. Dostojevski)
i x
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Iran Melik)
,Po 75c zvezek^ Belfe^or (Artur 3ernedeU
Onstran pragozda (James Oliver Curwood)	-Po strani klobuk (Damir Feigei) Romantične duše (Ivan Cankar) Seržant Diavolo (Marcel Priollrt) ' Železna ces^a (Zane Grey) ... Zlati Panter (Sinclair Gluck) Kentski vojvoda na Gu**r * ^laklh. (Donald Ke>hoe)
k* . n	J...	Gospodarica sveta (Kart Fldor)
INOVI runalandljl -	notarjev Me< (Rnx La Brurere)
V	c>t. John na Novi Fundlan-diji je dospel vojvoda Kentski."	Po $f zvezek Zaradi slabega vremena je bilL^^. milJioai (E. G migfr) jx)let dvakrat odgoden. 1 Veridicus. (Pater KajeUn)
V	Bav of BuNs, kjer je pri-1Sivko (E. S. Thompson)
stalo njegovo letalo, ga je po- ****** t«1^ »U^ieva)
|lo: 'Huisija bo Hitlerjeva smrt. Vpoštevati pa ie treba da Nemci pitxlirajo v Rusijo, ne pa Rusi v Nemičijo.
4'Dozdaj nismo niti zač li zmairrtvati v voini. pač smo jr< s svojimi ui le prepnW'ili n^fš T>oraz. CV se sedaj vdamo brezdelju in prekrižamo roke, bomo zagotovo premasrani.'*
zdravil goremer l&ir T. Wahvin in razni drugi vladni ilovstojan-stveniki. V soboto se je vojvoda Kentski odpeljal z letalom v Anglijo.
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati.brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.*' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In < tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatno, zemljevide, ki kažejo premen jen« meje vseb držav, ki
bodo prizadete vslei mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko. bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi eam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo / natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas vel^a samo $2.75 za Združene država in; $3;— za Kanado. Ta-veliki atlas dobite pri KNJIGARNI 11 GLAS A, NARODA* m West 18tb St., New York,
Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonseis)
finffvinski otok (Anatole France) Pisane rsodbe (Janko Kac) b življenja za življenje (Iran Zu-pan) (
. Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohiluiaec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezet
Zločin in kasen (F. M. JOostpjesskiJ) Turovi zobje (Mavrice Lahlane) Krištof Dimae (Jack Londoa) .
Histerija ^qrtsve .te B<mfe) Lucifer (Jean d« La Hire) . Izpod Golico (Slavko Savinsek)
is "	- -
Po $2 zvezek
Prešeren (Fraode Kidrič)
Po $2.5d zvezek
Višnjeva reprtea (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA
aUfa
New York, N. Y.
ui^uiatuui
"HLAS IIlDDF-fivM ^
OSPOD iz KONOPISTA
^	Wednesday, September 17, 194 V
Napisal: I. WINDER. —88—
• •
Jeremija se razgleduje
<■» ....... -■■
P. BERNARD AMBROŽlO, OFM.
Nadaljevanje r .. •
Nekaj o Malti
ITIVX*OT£jBN II »i
Dunajski -župan dr. Lueger, ki je bil premagal cesarja, lepi mož, ki so ga vse ženske oboževale, ustanovnik in vodja mogočne kršeans»ko-«ocialne stranke, se je potezal za naklonjenost ljubljtnca visoke in najvišje gospode.
1 Ko je Marsoha.ll zvedei, da je nastal med cesarjem in prestolonaslednikom zaradi grofice Ghotkove resen spor, je pre-vejaireic takoj spoznal, da infu grozi straišfna nevarnost. To, da mu je bil cesar naklonjen in da ga je prestolonaslednik čislal, je bilo osnovni pogoj njegovega uspeha, poroštvo njegove velike ktariere. Pameten je bil, toda ne ipaimetnejei od marsikaterega preprostega dekana v kakem mestecu na deželi. Bil je izobražen, toda nemalo je bilo znanih duhovnikov, ki se z njih izobrazbo, učenostjo in podkovanostjo v znanostih ni in/ogel kosati. Bil je tiakten, prijeten družabnik, evetovnjak, in njegova vedra pobožnost, ki se je hranila s pravo ljubeznijo do Boga in sveta, mu je dovoljevala, da je mogel zadovoljno živeti, ne da bi po trikrat na dan uganjal hinavščino; ali med možmi, ki so iztezali roke po kardinalskcmi klolbuku, jih je bilo več, ki so jim te vrline globlje koreninile v krvi. Zato ni trkaJ na svojo duhovno premoč, na svoje družafbne oblike, na svoje znanje in na svojo pobožnost. .Vse; česfcn* si je želel, je pričakval od cesarjeve dobrohotnosti in prestolona-slednikve naklonjenosti. Karkoli je delal, v vstni je imel najprej namen, da si ohiani cesarjevo dobrohotnost in prestolonaslednikov© naklonjenost.
Nenadni spor med cesarjem in prstolonasiednikom je na-lik rezkemu blisku strpno razločno osvetil nevarnost, v kateri je b il dr. ]\fcarschaU. Grozila miu je nevarnost, da se bo moral odkrito postaviti na to ali ono stran. Bal «e je, da ne bi cesar ali prestoloniats:ednik danes aii jutri zahtevala njegove pomoči. Pestimo se je bal, da ne bi zahtevala pomoči oba hkraju. Že so govorili, da je namestni škof dobil od cesarja nalogo p reigovoriti grofico Chotkovo, da se odreče. Že so se diugi, manj odlični cerkveni dostojanstveniki hvalili, da jih cesarjev višji dvorni&ki ujad počastil s pritegnitvijo k temu domoljubnemu delu. Že ie veljak med duhovščino za slabo enamenje, ako knez M-notenuovo kakega škofa ali namestne-ga škofa m pozval, naj po svojih najboljših n Hoče h sodeluje pri preprečenju ženitve Franca Ferdinanda, Marschall je vsak dan živčno pričakoval vabila podjetnega višjega dvomika, ki m prezrl skoraj nobene osebnosti,.ako se je bilo moči od njt«-ne-ga sodelovanja nadejati le najmanjše okrepitve upov vuspeh.
Vabila kneza Montenuova, ki ^e ga je tolikanj bal, ni bilo. Prišlo je nekaj veliko nevarnejšega. Marschalla so poklicali v avdienco k cesarju. .
Prestrašeni duhovnik je bil še nedavno tega zadnjič pri o *sarju v avdienci. Po svojem, imenovanja aa namestnega škofa pri sv. Štefiiinu, je smel prebiti v cesarjevi avdienčni
dvorani deset minut in se ogreti v milosti sivolasega vladarja. Komaj petdesetletne miu nanrestnen|u škofu se je zdel vljudni, ljudomrii vladar tisti dan silno star in zelo truden. Ko je dr. Marscliall zdaj, po nekurj mesecih, znova stal jpred cesarjem, je videl pred seboj pomlajenega vladarja, pdlmga odločnosti in moči. < Pri zadnji avd'toci mhi je bil cesar zadal nekaj vprašanj, ki so obravnaval« cerkvene posle in ga očividno niso globlje za nima. a, ter z raztreseno vljudnostjo molče poslušal odgovore, dokkr ni določeni čas minil. Danes je sprejel cesar namestnega tškofa z razburjenim vprašanjem:
"Ali je res, da ima nadvojvoda Franc Ferdinand visoko, mnenje o vaši sodbi? Poročali so irii, da imate nanj velik; vpliv/'	t
Marschall je pa bliskovito premislil, kaj naj odgovori. Potrditi vprašanje, je bilo nedvomno ztč-Io nevarno in obvezno. Enako nevarno ga; je Ibilo zanikati, kajti cesar bi bil v tem primeru mislil, da se bran: prevzeti nalogo, ki jo je bil namenil donmevnenmi prestolonaslednikoven^u prijatelju. Marschall je rekel:
"Sv
oje dni stiu imel kot bivši vzgojitelj njegove cesarske visokosti nekaj vpllivta nan j. ' Ker se pa njegova cesarska visokost zdaj le še redko -zateče k meni po svet, ne morem reči ali ta vpliv v svojih skromnih mejah še obstoji ali ne."
"O, seveda, seveda," j;> rekel cesaT "saj veste, da se iz nezaupljivosti le malokdaj oklene človeka, ki gia/ na tanko n-r pozna. Pravili so mi, da vas je že mnogokrat, tudi zadnja leta, vprašal za svet. Ako je vobče kdo, ki mju je njegove besede mar. tedsag ste to vi."
Po teh živčnilh, hlastnih besedah je cesar presenetljivo to-gotno izrazil svoje ogorčenje nad prestolonaslednikov© namfe>-ravano ženitvijo in pozval namtestnega tškofa, naj z "vso odločnostjo" odvrne nadvojvodo od tega« nesrečnega načrta.
"Pričakujem," je končal cesar, "da bo vaš korak spret-nejši in uspešnejši kakor koraki gospodov, ki so ga do zdaj povsem zam^n obdelovali. Nailoga, ki jo prevzamete, je sitna, a silno važna. Z največjim zanimanjem, bom spremDjal vaiše prizadevanje in upam, da mi boste kmalu poročali kaj ugodnega."
Nekaj dni po tem zagovoru je prišel Franc Ferdinand na Dunaj. Stara navada je bila, da- je dr. (Marschall po vsakem prestol o na sledn i kovem prihodu, ki so ga časniki redno zabeležili, vprašal, ali ga sme obiskati. . Nia to vprašanje je vselej dobil odgovor, na^j ga obišče še tisti ali naslednii dan, v To pot se namestni škof ni ganil, čeprav se je bal, da bo hotel cesar že prihodnje dni vedeti, toafcšen uspeh je Obrodilo zahtevano posredovanje.
Dr. Marschall ni bil piasl'jivec; že nfnogokrat se je bil drznil imeti drugačno mnenje kakor i'htivi nadvojvoda. Toda nalogi, ki so jo bili zdaj vsilili pametnemu namestnenta pkofu, se ni čutil kos. • Poznal je prestolonaslednika bolje od vseh, ki so menili, da ga poznajo.
Kdor si je hotel ohranili naklonjenost večno razdraženega in razburjenega Franca Ferdinanda, je moral iti s. njim čez drn in strn. Malokdaj se je dat odvrniti od minenja, ki si ga je bil ustvarrl, ali od sklepa, ki ga je bil storil; nikoli ne, kadar je stvar zadevala osebno področje njegovega življenja.
(Nadaljevanje prihodnjič.)	...
Kako je doma?
Ljudje so se na vse strani vprašujejo med seboj: Kako je prav za prav tam domiaT Kje
nekako od Litije do Krškega. Natančnejšega ni mogoče dognati. Razume se pa, da je cela Štajerska pod njimi. GWede
so Nemci, kje so Lahi? Kdo je f^kmrurja so mpčni dokazi^da
najbolj preganjan, kdo je še živ in kdo je mrtev?
Tako je menda povsod, nič drugače ni bilo v Clevelandu. Človek posluša na vse plati, v spomin mu prihaja' vse, kar je že bi P slišal glede teh vprašanj, posluša naprej in si skuša narediti iz raznih kolačkov kolikor toliko jasno sliko.
je pod Madžari, za Belo KrA jino istotako, da je skoraj vsa pod .Labi. .
Tako je torej približno ena tretjina bivše Dravske banovine pod Italijani, dve tretjini pa pod Nemci. Ne da se z večjo gotovostjo dognati, če se te meje omislijo v doglednem času bremeniti. Odkod so prilhaja-
Imel sem precej pMike, dal ' om g.asovi, da je vse pnpad
sem si nabral informacij,	J* te,*ko	^
ve, če ne bo marsikaj že druga-,sed,^ gotovo se m. če, ko pridP to pisanie v jav-	* Pa< d* imajo Nem<?1
nost, toda tiste dni sem	lrudj, morda samo gesta-
do zaključkov, ki jih tu na kra-iP0™?' posejane tadi po tem de-tko omen ink. Zavedam se. da '^Slovenije. Saj jih imajo se naš svet zanima za vsakoltwil dra,ffod P°	Hrvat"
poročilo, ki skuša pojasniti po- sk' 1 n tak? da]Je' . , , . , i™,;	^f_______a J (Morebiti tudi vojake, ki de-
ložaj; zato je gotovo vredno, da o tem pišem.
Gotpvg; stvar je. da v tistih dneh, ko sem bil v Cleveiandu — te vrstice namreč pišem spet v Kanadi — Nemci niso imeli v rokah vsega slovenskega oze-|ri'ja. Tozadevna poročila, ki smo bili pod /njihovim vtisom skozi mestic avgust, so se torej izkazala za netočna. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so prihajali v Cleveland v prvih dneh septemlbra telegrami iz Ljubljane, ki so še vedno pričali o "Ljubljanski pokrajini" prav tako kot pisma, ki so pa sila seveda mkaj tednov starejša.
Na dnttgi strani tudi ni točno, da je meja irued Lahi in Nenuci Sava, kakor smo precej časa mislili. Z Gorenjskega doli pritiskajo Nemci skoraj do Ljubljane same, prav do Dra-velj. Zdi se, da je njihova tudi •Poljanska dolina, za ostale Gorenjsko kraje ni dvoma. Proti dolenjski strani so preko Save
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsake«« €itateljn dnevnih vc*U potreben ta priročni ATLAS, ki ca pošlje-mo našim naročnikom po najnižji eenl. — NaroČite ca še danes!
Velikost 9H s 1414 later 46 velik Ik strani; 82 barvanlb semijevldov tnjin d rta v in 9 zemljevidov Zdr. drŽav ln zastav vodilnih dr-kav;
45 svetovnih sUk popolnoma o-
snačenlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši scmijevld kaše ceU svet ln tndl:
RAZDELITEV POLJSKE ME1>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA/lfEJA
Cena 35 centov
PoSljlte Troto ▼ snamkah po k _os. po 2 centa.._
Posebnost: hammondov zemljevid, ki
SAM SEBB POPRAVLJA
kupon; ki sa dobite a. atlasom ln ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih se d rta t, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
21« west 1mb street N I W 10 b k , -N. T.
lajo "red" in kupujejo, kar se kuniti d5».
Istotako je težko dobiti potrdila za govorice, da je ban Natlatčan neznano kam izginil, da sta zaprta škof Rozman in župan Adlešič in kar je še take-g». Kolikor se more razbrati iz najnoveiših poročr', so Itali jani pustili "isvoj" del Sloveni je ipreeoi pri mini. Župani so vsi ostali na svojih mestih, enako drugi uradniki. Slovenščina ima svoje pravice naprej v šolah, v uradih in v javnosti.
serrt vide? po en izvid od uSlovenca" in "Jutra" od me^ seca julija, ki vsaj na prvi po-srled nista "prav nič drugačna ko poprej.
Te reči so nam vsem zelo nepričakovane, marsikdo jih kar verjeti ne more, pa kar je res
je res. Vsi smo mi-si ili, da bo pod Lahom našim, ljudem še
vsaj bolje ali pa vsaj ni? rnbnj ko pod Neinci. Miršnja do Lahov je v naših kosteh tako ukoreninjena, da jih kar ne moremo dnu^ače ko metati z Nen^ci v rsti koš. Toda izkazalo se je drugače — vsaj z« sedaj. Ljudstvo samo ugiba, kako da so se Lahi toliko "pdboljlšali" in jim ne zaupa. Seveda jim tudi mi tu ne moremo. Verjetno je, da so za vsem tem skriti posebni nameni za bodočnost.
čhije se, da bo knmki mogoče — če morda že ni —pošiljati denar naravnost v tiste kraje, ki so zasedeni po • Italijanih. Videti je, da novi gospodarji ne segajo po lastnini naših ljudi. Draginja je velika in s tega vidika so ljudje tam potrebni pomoči. Vse kaže, da bo poslani denar prišel naravnost v roke t'ustih, ki jim bo poslan.
Tudi beggnci, ki so pritisnili menda v mnogih tisočih v Ljubljano iz krajev,, ki so jih zavzeli Nemci, niso nadlegova-ni od Italijanov. Nimajo pa seveda nič in so navezani na dobrote in dobrodelnost ondot-neg-a ljudstva. Za te bi bilo treba na vsak način poskrbeti. Seveda so se pa rešili samo tisti, ki so mogli pravočasno na umdk. Kdor,je prišel v roke Nemcemj, je pač na svoji lastni koži ratzvidel razlike med Nemci in Lahi.
Ljubljano in druga ozemija tam so Italijani okupirali brez boja. Naša vojska je bila takoj prve dni umaknjena od tam proti Dolenjski in Štajerski. Za to je čudno poročilo df. Gori-čarja, ki je bilo v li-stih, da so Slovenci prišli do Vitpave. Še bolj novica, da so prodrTi na severn blizu do Gradca. V resnici ni bilo ne tu, ne tam nika-kega prodiranja preko jugoslovanske meje. Ljubi jama je bila par dni brez vsakega vojaštva in je trepetala pred Nemci. Toda prehiteli so jib Italijani, ki so previdno tipaje, prihajaK preko Notranjske. Na vefliki petek zvečer je zpplapolala na ljubljanskem gradu laška zastava in vsa Ljubljana je.— zajokala. . *	<
O Malti ono že nedavno obširneje pisali, ker so pa Italijani zadnje dni hoteli s svojimi ladjami nekaj tam rogoviliti katero rogoviljenje so jiin> pa Angleži dobro plačali, naj še ne kaj napišemo.
O Malti, ki večkrat beremo o njej v vojnih poročilih, si mno-ki mislijo, da je majhen otok v Sredozemskem morju. Temi; pa ni tako. . Malteško otočje iirta površino 323 štirjaških kilometrov, od tega odpade 248 štirjaških kilometrov na južni, glavni otok Madto, 18 na srednji, skoraj neoblju<k©i otok Camino,' 57 pa na severni otok Goizzo. Malta meri po dolgem v zračni črti 44 km, najširše mesto pa ima 24 km.
Površna M<alte je v glavnem okrog 250 m "visoka skalna ra1-van, ki pada proti jugn in ju-go zapadu strmo ter neraačle-njeno v morju, proti severa-vzhodu pa se počasi niža k morju in tu so številni zal i vi, irt?d katerimi so maiv.a<ŽnejSi • zaliv Mfcrsa feciorocco. Rt; Thoifias. La Va-'etta. St. Paultin M^llie-ha. Prednost ima La Va^fctta
s srvojinl, strateško izredno u-godnim položajem. Skalnat in močno utrjen pomol sega daleč v morje in brani ozke prehode v obe naravni prietenišlči Marsa Mousoetto in Great Harbor, ki gresta daleč v notranjost o-toka.
Angleži so v času svojega go-va nad Malto storili1 vse, da jo spremenijo v nezavzetno trdnjavo, zlasti pa so popešili to delo v zadnjih letih, ko »o se začeli Ital i jani oglašati s svojimi pravicami do Malte. Zgradili so dolge vrste« podzemeljskih betonskih utrdb, gar-niizijo so povečali, s kablom so aveeali otok naravnost z obema ostalimi glavnima oporiščema svojega im(perija na Sredozemskem morju, z Gibraltarjem in Aleksandri jo. Mnogo, sto milijonov funtov je šlo za ta dela. Ne samo zoper napade z morja, temveč tudi zoper napade iz zraka je otok silno zavarovan. To je bi'o tudi dokazano v se da nji vojni, ko je v prvih mesecih italijansko letalstvo skoraj vsak dan bomlbardiralo Malto a ni-s tem prav nič doseglo..
Dewey in Lindbergh
Newyoreki okrajni pravdnik Thomas E. Dewey, ki se je na zadnji republikanski konvenciji potezal za predsedniško nominacijo, je očital znanem letalcu C-barlesu Lindbergh u, da |je zlorabljal svobodo govora, ko je vmešaval verske in plemenske predsodke v 'svojo razpravo o vnanji politiki.
— Kdor vpletaj'vnenjepo-litično debati, — je rekel, — verske in plemnske zadeve posameznika* ari skupine, ogroža našo svobodo.
pravljal do smrti. Ribar , je p rep o roditelj cerkvenega petja na Slovenskem! Sam je napisal veliko število latinskih in slovenskih cerkvenih pe*rr»: Njegove sktedbe so preproste, se približujejo narodnemu 6uv-stvovanju in marsikatera izmed iriib je ponarocMa. Budil in gojil je tudi narodno petie in sam zložil nekaj posvetniih pesmi v narodnem duhu.
GREGOR RUT AR.
{Rojen 1. marca 1796 v 'PoLho-vesm gradcu, umrl 21. julija leta 1863 v Ljubrjani. •
Orgljanja ga je učil domači duhovnik, francoski jezuit Robert. Devetnajstkten je prišel Ribar v Ljubljano in bil 1. 1829 posvečen za duhovnika. Službo stolnega organista pa je nastopil že leta 1825 in je isto o-
KAMILO MAŠEK '
Rojen 11. julija 1830 v Ljubljani, umrl 29. jnnija 1859 v
Steinpu na Štajerskem.
tPrvi pouk v glasbi je dobi*l pri očetu Kašpartu, se izpopolnil na,Dnnaju in postal T. 1852 učitelj grlasb? na Mioravskem. Leta 1851 se je v rnit v Ljubljano in bil imenovan za učitelja javne- glasbene šole, vodil nekaj čas^ moški zbor filbar moničnega društva, a že čez tri leta težko obolel. TJ«rIasbrT je dve masi, več latinskih in slovenskih cerkvenih pesmi., vmes
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje ai morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini. )Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja^ prodja iri< meril. Pouči vas, kako "je treba vpocabiti načrte (l^lne^prints) ter vam tndi daje m^>go računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na. to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo tat knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1*98. —
Poštnino plačamo mi.Ntaročite pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 216 18th Street, New York City.
To velevažno tehnično knjigo je 9pisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mj-goce vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšltf in povpraševanje po njej je ogromno.
nekaj Prešernovih. Napisal je veliko pevsko šolo, malo pev-, sko šolo za ljudske šole, pevski . katekizem ter ustaitovil 1. 1857 | '<u0^^cilijo,, igasbeni mesečnik za orglavce.
Poučni
spisi
.	i -si. j
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Veaaix-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj ami* knjttlee — "Hew to lm»i p »kiten ef Ike United
▼ te] knjifl so vas pojasnil« tn sako-nl sa naseljena	Gena 35c-
domaČi živinozdra\t«k> spisal mnjo on-
las. 278 stranL Cena trda ves Cena $1.60 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvtnorejca; opis rasnih bolesni ln sdravljenje; sUke.
GOVEDOREJA. Spisal R. ^egvart. 148 strank S slikat**
Ceon
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
MLEKARSTVO. Bplsai Antra Pere. 8 sUkaui 188 stranL
Knjiga sa sslekarje In UoMteLje alekarstva sploh.
Cena 50q
NAJVEČJI 8PI80VNIK. -i" 168 stranL
50c
-50c
Škodljive živali • podobi tm besedi. opiral Fran Erjavec, 224 stranL Broi.
.25c
obrtno knjigovodstvo 208 stranL Ves... Knjiga Je namenjena t prvi vrsti *a stavbna umetno ln strojno klJnCaTnltarstro tmt Cele-soli varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal tL maj ah. Trije
deli: 162. 14L 133 strsul. Cens mehko vea PoUnden ln naUnCen opis odkriria aovegs sveta. 8pis se Cita kakor saaimlva puvest ter Je sestavljen po najboljših tirih.
Cena 50c
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ves. 281 m... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakano ln prodaji notrebno.
Cena 75c
PROBLEMI SODOBNE fILOEOKUB Spisal dr. P. Veber. 841 stranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče sesnaniti s glavnimi Cr»ami sodobna Olosoflje.
Cena gOc
BLOVENSKO-NEM&K1 SLOVAR. Šesta ril Dr. P. Bradač. — 628 stranL
Gena $1.50
UMNI ČEBELAR. Spiaal Prank Lakmayer. 193 strani.
Ceon $1.—
VELIKI SLOVENSKI SPI80VNTK. SestavU H. PodkraJSek. — 437 strani.
ZDRAVILNA ŽEIJSČA. 82 stranL
-25c
Naročite pri:
Slovenlc Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.