Dopisi. Od sv. Jurja na Sčavnici. (Cesar.jeva 40-letaica.) Sloveaci že od aekdaj zvesto ljubijo vero, dom ia ceaarja. Ta akuaeaa trojaa Ijubezea pokazala se je v aajčiatejši obliki tudi pri aaa v kraaai Šcavaiški doliai, dae 26. jul. t. 1., ko je štirirazredaa Jurjevška šola prazaovala 40-letaico preavitlega cesarja F. J. I. Ker se je ta slavaost glede aaših akromaih moči kar aepričakovaao sijajao obaeala, sprejmite, ljabi Sloveaci! aje majhao aliko v aasledajih vrsticab. radujte se z aami ia vidite, kaj premore združitev dobrotaikov in aasprotaikov, kaj ravaaaje po alavaem geslu: ,,Z združeaimi močmi''. Že več tedaov poprej imel je kmečki koledar doma večai aepokoj. Otrok, šolar ga je gotovo vsak dan po devetkrat prelistaL skrbao ozirajoč se po celi vrsti svetaikov, ki bodo godovali še pred 26. julijem. Da, par dai pred veselico moral ,je čudotvorai papir celo v šoli akrive svoja čuda razodevati. A, miael, da vtegae takrat deževati, atreaala aam je kosti ia mozeg; kajti bolj smoaedežja bali kakor hudi krsta. Dva dai poprej že priaašala je aolaka mladiaa kar v procesijab bršljaa, pušpaa, mab, meteg ia razae druge cvetlice vseh vrst ia barv za okrašeaje aolskega poslopja, ki ae je zares prelepo veačalo od zaaaj ia zaotraj. Ko se je aa večer 25. jul. vlegel tihi mrak aa vas ia plaa ia trudao aaravo zazibal v aladak saaj, zasvetilo je po šolskih okaia več kakor 50 lučic, aa soeedaih hišab migljala je sveča pri svečici, zvoaovi ao lepo v kleak zazvoaili, zastave počaai zibale ae aem ia tja, godci godli, pevci peli ia možnarji aa bližnjem hribcu gromeli, kakor da bi bil v Ribaici aodai daa. Med tem prihitelo je vae, kar je živega, od blizo ia daleč na torišče pred šolo, od koder se je vaa ogromaa niBOŽica pomikala z bakljado, godci ia pevci po vasi gor ia dol, pred larovž, od todi po Ščavaiški doliai mimo bramov aem ia tja, aapoaled čez aiajhea klaaec na hribček, kjer ao goreli kreai, se apiiščali raketlji ia avetil velikaaaki aapia imajoo za moža viaoke črke F. J. I. 40. Tu so ae aara pridružili č. g. župaik ia kaplaa, ia zopet je zaoril krepak možki zbor, čul se veliki bobea, stresal aebo in zemljo črni prah, tako da se je v lepi, mirni, avitU Boči glaa razlegal aa vae atraai airae Ščavaiške doliae ter še daleč preko devet višia ia aižia. S koačaao veteraico miail je tadi 25. jalij; a vtrujeai udje 80 v apaaju želeli si okrepčila za zjutraj. Ta aoč pa zdela ae je šolakim otročičem dolga pol večaoati; ajim je miael aa veselico pobrala vae apaaje. Ko so godci priaodajega dae zaraao budnico odigraii, pribajali ao že tudi otroci veaelih obrazov, prazaičao oblečeai, z velikimi pašeljci v rokaa. Do osmih bilo je zbraaega aaroda za veliki 8ejem. V zeleaero drevoredu. posajeaem od šolskib do cerkveaib vrat, atopalo je takrat vse mlado ia ataro med sviraajem godbe radoatao proti biši božji. Pri sloveaai sv. maši je g. učitelj Svitoslav orglje prav dobro aapeajal ia pel deloma z možkim zborom ali otroci aaraimi, deloma z obojima akupaj tako railo ia mogočao, da bi se kar steae zibale. Cesarako ia zahvalao peaem pa je ves aarod pel, kakor iz eaega grla. (Koaec prih.) Iz Maribora. (Žaljeaje čaati.) Pri c. kr. okr. aodaiji 1. p. vršila se je dae 19. julija t. 1. obravaava proti Jožefu Kocbek ia Mariji Keuca. Ta je kmečka hei iz Cezaajevec pri Ljatomeru ia neožeajeaa. Jožef Kocbek je iz župaije av. Petra pri Radgoai ia je ožeajea; ajegova žeaa biva pri av. Margareti pri Ptaji. Oa ae zdaj peča 8 ,,pekarijo". Ze od 1. 1885 sta Jož. Kocbek ia Marija Keuc imela svojo pekarijo v Mariboru ia Kocbek jima je želel aa kak aačia spraviti deaarja za povekšaaje pekarije. V drugi polovici juaija t. 1. sta se preaelila v Leakovec pri Ptaji. Storila 8ta pa to akrivoma, rekoč, da gresta aa Hrvatsko. Keuc, ki je še aekoliko zaoatala. zatajila je svoje pravo staaovaaje; ali policija jej je prišla aa aled. Potem je rekla, da gre k starišem v Oezaajevce; šla pa ai tje, ampak za Kocbekom v Leakovec. V Ljutomeru sta ae 1. 1886 hotela žeaiti ia ajeai stariši ao ajima aameaili poseatvo izročiti; ali o pravem čaau ae je zvedlo, da je Kocbek ožeajea. Tadi v Leskovcu ju Ijudje imajo za ožeajeaa, ker — to je Marija Keuc aodaiji obstala — že eaoga otroka imata, dragega pa pričakajeta. Tožeaa sta bila žaIjeaja časti. Svedokov, ki bi pričali, da je Ma rija Keuc obrekovala, ai bilo aavzočih. Oaa sama je pa bila izrekla že pred sodaikom g. dr. Vipavcem: da to — ai res, da oaa ai aikdar tega pravila ia tudi reči ae more, da je to le aeka druga oaeba izmislila. Vsled tega jo sodaija ima za aekrivo. Njeaa aekdanja prijateljica Julijaaa Mavrič iz Cezaajevec, katero dolžijo ravao tiatega obrekovaaja, pa bo se imela opravičiti, kadar bo aova preiskava koačaaa. Jožef Kocbek je skušal vse tajiti, rekoč, da tožaika še aiti ae pozaa. Ker je pa 12 prič eaoglasao spričalo njegovo hudobao obrekovaaje, za katero si je deaar obetal, ia katero je trpelo že celo leto, je obstal reaaico ia bil je obaojea v ječo aa tri tedae. Zavoljo velike hudobije pri tem obrekovaaji aau je ječa pooatreaa takole: Vsaki tedea po dvakrat poat, po eakrat temai zapor, t. j. 24 ur je v temi ia po eakrat aa tedea ima preaočevati aa go lib blaajab. Prav se nm izgodi! Od sv. Janža pri Velenji. (Nova šola.) [Koaec.] Tik poslopja kapelaaskega je leta 1833 cerkveao predstojaištvo kapilo hišo za ataao- vaaje orgljavca ia cerkveaiku. Isto ae je 1861 prepustilo obeiai, aaj bi ga ta priredila za šolo, napravili ao jedao sobo. Stroški so aaraatli do okoli 500 gld. A v kapelaaiji, ki je do daaes lastaiaa cerkveaa, bival je učitelj. V letu 1879 je šolska soba bila že pretesaa ter jo je občiaa razmeroma podaljšala. Kolikor je dopisovalcu zaaao, je to predelovaaje atalo okoli 600 gld. Ob eaem je poalopje prešlo v last občiai. Sedaj obiskuje šolo maloae 200 otrok. Z obzirom aa to število ia pa v pogledu aa aedostatao pod- učevaaje poldaevao je občiasko zastopaištvo skleailo, da se omiali okolišciaam primerao aovo poalopje šolsko. Za iato se je laai, dae 3. maja blagoslovil temeljai kamea. Letos dae 13. jua. je dotičaa konriaija šolake prostore uradao pre- gledala. Ia dae 3. julija se je učilaica elovesao otvorila. Mladež se je ob določeaej uri zbrala v cerkvi k službi Božji, odtod se je rožai ve- aec moleč s šolakimi prijatelji podala v ličao opravljeao učilao hlao. Tukaj je med oatalim 6. g. župaik Križaa spregovoril daevu primerao beaedo. Sledajič je krajao aolaki aovet otrokom oakrbel aedolžao veselje. Stavbo aove šole vo- dil je g. Stropaik, zidaraki mojater v sosedajem Šaleku. Ia pa6 samo ob aebi ae razunoeva, da ai sedaj aekako laglje oddahaejo adje krajno- šolskemu sovetu, imeaito gg.: Gregorij Rotaik, aačelaik, ia Joaip Delakorda, krajao-šolski aad- zorovalec. V aovem bramu ste dve šolski izbi ia jedaa sobica za drugega ucitelja. Staro šol- ako poslopje se pa ravaokar pripravlja za ata- aovaaje aadučitelju.  Iz Čadrama. (Naše delovaaje.) Ker je po besedab pobožaega Joba človek stvarjea za delo ia tica za letaaje, delamo tudi mi ia sicer ae le aa polji ia v viaogradih, ampak tudi v cerkvah, ter po vsej svojej moei skrbimo za ajib obstaaek ia lepoto ia amo v tem tudi letos veliko dubovaega veaelja doživeli. Prvo tako veaelje smo vživali dae 1. majaika. ko smo apremljali v župaijsko cerkev podobo Lurške Marije, katero nam je slovit podobar J. B. Purger iz Grodaa že v preteklem adveatu poslal ia so jo župljaai vsi z veaeljem aprejeli ia potrebai zaeaek 85 fl. z radovoljaimi darovi v kratkib daevih zložili. Tako ae je oai den že ko aaša lastaiaa v cerkev zaaesla v apremstvu veliko belo oblečeaib deklet iz križevske družbe, in se je po domačem g. župniku blago- alovila, aa velik altar postavila ia so se potem celi mesec pred ajo šmaraice obhajale iu je bila pri tiatih večidel polaa cerkev ljudi. Radi bi tej popobi primerao kapelico priredili a v zdajŠBi župaijaki cerkvi aam zavoljo teaaobe ai mogoče, upamo pa, da ae bo v kratkem zamoglo to v aovej zgoditi, ako društveaiki ae bomo zaspaai ia bi ae aam posrečilo po ataaovitaili prošajah oaih bogatiaov arca omebčiti, ki so dozdaj vtanamen malo ali aic darovali. To aaše društvo za pozidaaje aove župaijske cerkve ima zdaj po 31/« leta trajajo 6em obstaaku 8500 fl. gotoviae, čeravao aekateri aajpremožaejši Oplotaičaai aiao veliko darovali. Drugo posebao duhovao veselje pa arao včakali škapulirsko aedeljo dae 15. julija. Ta dea ae vaelej pri av. Barbari aaši aajlepši ia aajveči cerkvi tudi aajveča slovesaoat obhaja a alovesao proceaijo, pridigo ia peto av. mešo v škapulirski kapeli. Veliko Ijudatva se je že ta prazaik v zadajih letib vaelej zbralo pa toliko kakor letos pod vodatvom 4 duhovaikov še aikoli ia to po pravici, kakor je g. pridigar omeail, kajti cerkev av. Barbare je imeaitaa že po avojem začetku, zakaj ustao izročilo vsaj meai, da ao za ajeao atavbo dali deaar aekdaaji vladarji teb krajev, Celjski grof ia je bila oaa poatavljeaa drugo leto po amrti zadBJega grofa Ulrika 1457, kakor napis aa eaem stebru proti izaoda kaže: Aaao Doraiai Millesimo puadriaceatesimo quiaquagesimo aeptimo ia vigilia Jacobi prima luadacio eccleaiae. (Koaec prib.) Z Dobrne. (Črtice.) Povodom zlate sv. meše prevzvišenega gospoda kaezoškofa ao tudi v aašej občiai goreli kresi. Posebaega spomeaa vredaa sta oaa, ki ata ae svetila aa vrhu Božaikovem ia pa aa Valeatačevem. Velc. gospod Gajšek, dekaa ia ob eaem aačelaik krajao šol skemu aovetu, so sprožili misel, aaj bi ae po vzgledu drugib. krajev tadi pri aas aastavile po gostilaab puščice, v katere bi blagoarčai Ijudje lahko apuščali svoj drobiž v prid šolakej mladeži. Tej miali sta radostao vatregla do zdaj gg. Orosel ia Braaaer mlajši. — Razpisaao alužbo učiteljsko je deželaoaolaki aovet podelil g8pdč. Hedviki Joake, učiteljici v Vitaaji. — Dae 4. avgusta so otroci, ki s svojimi atariši bivajo tukaj v toplici, priredili veselico v korist vbožaiai učeacem ovekrajae žole.