r. 'V-"V;; 1: ':-W^ •■" "iv V ' - .* :.DWovtu po idr ar' - iv' • X'.L:.V V h' ..--v ,-."V V ■' ' : , - ■ "', - ■:1Abmim:vm: ' kr ilwV. - 1 , D-claxska' enotnost , - m Uztiajatclfski s\/t 0 . RA / v; Poiiedtijslb29.a|tom6y St. 16^17, leto XXI \ r , m k /»,, , ^ mm Piiiii igisaiM - -v K* Res, po svoje čudno ali pa vsaj malce nenavadno vprašanje. Pa vendar ... Če bi takole — v prispodobi povedano — v celjski Cinkarni za nekaj časa pomočil termometer v družbeno dogajanje v kolektivu, kot da bi bila Cinkarna nekakšen lonec na zakurjenem ognjišču, kaj bi pravzaprav lahko rekel: da je še mlačna ali pa da že kipi? Sami pravijo ... pravzaprav niso ničesar naravnost povedali. In za odgovor bom bržčas moral še enkrat zavrteti posneti magnetofonski trak vtisov in pogovorov. Menda je bil v njihovi pripovedi kanček tihega zadovoljstva. Na sindikatu, v sekretariatu osnovne organizacije, na upravnem odboru in na delavskem svetu so kar takoj povedali, da so že pred dvema letoma osnovali ekonomske enote, izvolili obratne delavske svete in druge organe upravljanja, da so začeli uveljavljati upravljanje neposrednih proizvajalcev... PISEC SE PREDSTAVI — Rad bi zvedel nekaj o upravljanju v vašem podjetju. O tem, kako pri vas gospodarijo proizvajalci v ekonomskih enotah. Saj res, ali ste pri vas sploh decentralizirali upravljanje? — Smo ga ja, pripovedujejo. Imamo pet ekonomskih enot. Vsaka izmed njih ima svoj delavski svet in svoje komisije. — Pa pristojnosti? S čim gopodari-jo ekonomske enote? — Vsaka zase povsem samostojno ugotavlja dohodek. Se več.'Tudi interesne skupine, kot pri nas ‘pravimo obračunskim enotam, ugotavljajo svoj dohodek. Sprejemajo svoje mesečne operativne plane, obravnavajo mesečno realizacijo. Od tega pa so odvisni njihovi osebni dohodki, pojasnjujejo v cinkarni. In pripovedujejo še, da je interes proizvajalcev za gospodarjenje precejšen. Na delavskih svetih, v komisijah ali na zborih enot. Sproti rešujejo probleme pri svojem gospodarjenju. Morda pa lahko poveste, ob čem ste se zadnje čase najbolj pogosto mudili na zasedanjih samoupravnih organov? Kakšhi so Vaši problemi? - — Maksimirane cene cinka, zaradi katerih izgubljamo dohodek, to je že. Potem stroški^ ki kar naprej naraščajo ne oziraje se na zamrznjene cene. Tudi fluktuacija. — Fluktuacija, sem ponudil vprašanje. — Ja, to je za naše podjetje zadnja leta še posebno velik problem. Zlasti v topilnici je velika zadrega. Lani na primer nekateri topilci sploh niso mogli izkoristiti vsega dopusta in so morali narediti na mesec toliko šihtov, kot je pač bilo dni, če nismo hoteli ustaviti proizvodnje. Samo da se posnetek na mojem magnetofonskem traku ne konča samo s to pripovedjo. Nanj se je ujel tudi pogovor s topilci. Pravzaprav s topilci in kurjači. S Stvarnikom, Botošičem, Gorenjakom, Lorgerjem, Podleskom, Dja-kovičem in Jurakom. Pogovor o tem, kaj oni mislijo o ekonomskih enotah in o gospodarjenju njih samih, pogovor o tem, kako rešujejo svoje probleme. Pripovedujejo, tisti kanček tihega zadovoljstva, ki sem se ga še sam nalezel ob prvih pogovorih, pa počasi plahni. TOPILCI PRAVIJO DRUGAČE — Delavci odhajajo iz topilnice, jim ponujam pogovor. Kaj mislite, da je temu krivo? Menda je Stvarnik odgovoril namesto vseh: — Težko delo. Vročina, dim, prah, cinkove pare. Res samo za. najbolj vzdržljive. Delo ne prenese počasnežev. Manevrska skupina prihaja na delo že ob dveh. Potlej je do osme zjutraj prava norišnica. Vsak po enaindvajset re-tort. Najkasneje do devete mora biti manever končan, če ne, ostane premalo časa za redukcijo. Tudi kurjačem, ki nas zamenjajo, ni dosti bolje ob tako zastarelih pečeh. — Potemtakem mislite, da odhajajo delavci iz topilnice zaradi težkega dela? — Zaradi tega in zaradi nizkih dohodkov. Če zaslužiš v Emajlirki in pri Ingradu le nekaj jurjev manj kot pri peči, potem se res ne splača vztrajati v topilnici. — Pa kaj mislite, bi z višjimi osebnimi dohodki zadržali delavce v topilnici? — Bi, zatrjujejo topilci. Ko so bile pred leti plače v topilnici še dovolj privlačne, je vselej čakalo na delo kakih dvajset ali trideset delavcev. Zdaj pa ... zdaj morajo hoditi ponje celo v Bosno, Makedonijo in Črno goro, da jih sploh dobijo. In od novih le malokdo ostane. Nekateri se skesajo že po treh dneh, drugi spet vzdrže mesec, od sto pa jih morda deset ostane. Mi pa kar plačujemo. Najprej za tisti mesec, ko se samo priučujejo. Potem spet najmanj pol leta, dokler pošteno ne zagrabijo. Težki milijoni! Pri tem pa se je nekdo izmed njih pomuzal in pripomnil: NA RAZPOTJU UPRAVLJANJA V CINKARNI — Saj ta denar tako nikogar ne boli, ko gre vse iz skupne vreče. Najbrž tega tudi še ni nihče izračunal. Pa zatrjujejo topilci, da so se o tem že nekajkrat pogovarjali in da so zadevo načeli na prenekaterem sestanku. Doslej brez odmeva. Vsaj brez takega, ki bi pomenil to, kar oni predlagajo. — Pa so mi rekli, da zdaj sami gospodarite v ekonomski enoti, bezam naprej. — So rekli, mi vrne odgovor eden izmed topilcev. — Pa kaj vi mislite o ekoriomskih enotah? — Nič. — Kako to, nič? — Tako, da še vedno oni odločajo. Ja, saj nam povedo vsak mesec, kaj moramo narediti v tem in kaj smo naredili v prejšnjem. Pa kaj naj k temu rečemo^ — Jaz vendarle mislim, da so od vašega dela odvisni vaši dohodki, pravim na to njihovo vprašanje, Če znižate proizvodne stroške, če natopite več cinka, potem vam tudi ostane več sredstev. In bržčas tudi za osebne dohodke. In pripovedujejo, da so nagrajeni od tone natopljenega cinka. Vsaka peč zase. Toda osebni dohodki, da so že od leta 1957 enaki. Največ za dva ali tri jur je razlike, čeprav vsi priznajo, da na takih pečeh v topilnici ne morejo natopiti še več cinka. In slednjič, kolikor ga natopijo, je odvisno tudi od kvalitete aglomerata. Pri tem pa se za besedami topilničarjev' skriva nekaj, kar bi bilo še najbolj podobno dvomu ali nezaupanju: — Pravijo, da so naši dohodki odvisni od znižanja stroškov. To izračunavajo na upravi, mi pa dobimo samo vrednost točke. Samo dohodki so vseeno iz meseca v mesec približno enaki. Nasploh se topilničarji pritožujejo nad delitvijo.. Pravzaprav nad odnosi v delitvi. Čeprav vsi v cinkarni priznavajo, da je delo v topilnici najteže, pa topilci zatrjujejo, da ni več nobene razlike med njimi in valjarno. Tudi marsikatera administratorka ali strojepiska nima po njihove^ mnenju tlosti manj osebnih dohodkov kot oni. In tudi znotraj topilnice ni vse urejeno. Prva peč je zastarela, delati moraš za dva^ ob koncu meseca pa za štiri ali pet tisočakov manj kot na štirici. — Pa ste povedali za te svoje probleme? — 2e nekajkrat, samo da nihče noče o tem nič slišati, zatrjujejo topilci. Prizadevnost pa počasi upada. Če bi šli po kanalih, bi nabrali tudi kakih dvesto kilogramov cinka. Samo, da tega nihče več ne dela, čeprav smo včasih govorili, poberi cink, to je denar. Morda so topilci s tistimi dvesto kilogrami cinka le nekoliko pretiravali, morda jim bo kdo očital, da gledajo svoje probleme samo skozi osebne dohodke. Nekdo je celo pripomnil, da se še vedno niso otresli mezdnih odnosov. Bržčas je v vsem tem tudi nekaj resnice. Samo v tem primeru bi se morali v cinkarni vprašati, ali je res ta notranji mehanizem ekonomskih in družbenih odnosov tak, da bi to tudi omogočal. Ali' je res upravljanje zasnovano tako, da bi omogočalo sodelovanje vseh proizvajalcev v gospodarjenju enot. - Pa se bojim, da bo ostala od tistega prvega vtisa o razvitem upravljanju in gospodarjenju vseh proizvajalcev samo še fasada več ali manj praznih besed. ENOTE BI LAHKO GOSPODARILE Asistent v obračunski enoti topilnica in vodja manevra Skale pravi, da osebni dohodki pravzaprav niso glavni vzrok za fluktuacijo. V večini primerov so temu krivi težki delovni pogoji. Po petnajstih letih večina obnemore. S tem pa še ne misKm, da so odnosi v delitvi povsem pravilni. Kolikor lahko sam sodim, bi morali biti osebni dohodki v topilnici prav zaradi izredno težkih delovnih pogojev vsaj za 20 % ali 25 «/o višji kot v valjarni. Pri tem pa je seveda treba valjarni priznati, da je v zadnjih dveh letih podvojila produktivnost in da so se ji upravičeno povečali osebni dohodki. Samo mislim, da v topilnici že dolgo ni več takih notranjih rezerv. — Morda pa šo vendarle rezerve, potisnem pogovor naprej. Topilci sami pravijo, da bi lahko boljše gospodarili in da je v njihov interes precej upadel. Kaj mislite o tem? — V enem in drugem je bržčas precej resnice, pravi vodja manevra Skale. Predvsem jim je treba vzbuditi interes za gospodarjenje. Samo s tem, da jim nakazujemo, kam gredo sredstva in kako se obračajo, tega še ne bomo dosegli. Vsaj o delu sredstev bi morali samostojno odločati in z njimi res samostojno gospodariti. A tudi finančno bi bilo treba decentralizacijo pospešiti, tako da bi se v ekonomskih enotah obračunavali vsi stroški in celotni dohodek. Mislim namreč, da bi v našem podjetju ekonomske enote že lahko gospodarile s sredstvi, samo če bi jim jih dali. Tako pa delavci sami sebi ne verjamejo, da bi res lahko gospodarili. — Ali mislite, da bi morale dobiti zato v prihodnje ekonomske enote v cinkarni več materialnih pristojnosti — Tako je moje mnenje. Mislim pa, da bi tudi lahko nekoliko bolj na široko zastavili našo decentralizacijo. Večina izmed sedanjih ekonomskih enot bi lahko postala samostojne enote. Vsi pogoji so za to. Zato bosta morala zlasti sindikat in Zveza komunistov letos odločneje začrtati pot, kam s to našo decentralizacijo. Saj ne, da bi mi vse te stvari takrat ob prvih pogovorih hoteli zamolčati da bi me hoteli naplahtati. Nekaj podobnega zatrjujejo ali bi zatrjevali vsaj v dveh tretjinah slovenskih delovnih organizacij. Je pač tako, da smo s® doslej nekoliko preveč zadovoljili s fasado, medtem ko se arhitekti še vedno pričkajo, kakšen bo znotraj razpored prostorov. Ali pa se še vedno lahko zadovoljimo samo s tem pročeljem, o tem se bo bržčas vendar le treba izreči. Zakaj? V celjski Cinkarni so na primer nekateri takole pripovedovali. UPRAVLJANJE BREZ MATERIALNIH PRISTOJNOSTI JE FORMALIZEM Predsednik delavskega sveta ekonomske enote metalurgija Oskar Šmit pravi, da so o fluktuaciji v topilnici že nekajkrat razpravljali. Glavni vzrok je bržčas vedno isti: težko delo. Tudi notranja nesorazmerja v osebnih dohodkih so kriva.- — Mislim pa, da so deloma temu krvi tudi notranji odnosi v topilnici, pravi predsednik Šmit. Dva tehnika sta za topilnico odločno premalo. Obrato-vodstvo tako gradi na mojstrih. To še stari topilničarji, po svoje izkušeni, v delu z ljudmi pa precej nevešči. Edina rešitev iz zagate pa je rekonstrukcija topilnice, mehanizacija proizvodnega procesa in organizacija dela, ki bo morala biti kaj več kot »Meisterwirt-schaft«. — Letos bomo mehanizirali štiri peči, pravi šef ekonomske enote melatur-gija inž. Zalar. Tja do konca 1965. leta pa je v načrtu popolna rekonstrukcija topilnice. Tako se bodo delovni pogoji izboljšali za kakih 60 »/o, čeprav bodo še vedno metalurški. Upamo, da bo tako konec fluktuaciji. 1 — Se tole vprašanje: delavci v topilnici se pritožujejo nad osebnimi dohodki. Kako rešujete ta problem? — O tem se še vedno prerekamo. Spričo čistega dohodka, ki ga valjarna ustvarja, je res nekoliko priviligirana pri osebnih dohodkih. Navsezadnje v topilnici tudi ne morejo bistveno povečati storilnosti, saj ,so menda pri vrhu v svetovni proizvodnji cinka po takem tehnološkem postopku, kot je naš. In kako poskušate nagrajevanje urejevati znotraj vaše ekonomske enote? ' . . — Saj ga niti ne moremo, pravi predsednik obratnega delavskega sveta-Šmit. Ekonomska enota gospodari samo s skladom za osebne dohodke, ki pa je odvisen od količine proizvedenega cinka. Pa še v tem primeru bi lahko rekel da samo napol gospodarimo. ’ — Kako to mislite, napol? — Primer bo najboljše povedal. Naš varnostni tehnik se je pritožil centralnemu delavskemu svetu, ker se mu je zmanjšalo število točk, ker pač nima formalne tehniške izobrazbe. Centralni delovski svet je rešitev pritožbe prepustil obratnemu delavskemu svetu, ki jo je tudi pozitivno rešil, saj ima naš varnostni tehnik že 25 let prakse. Kljub temu pa je upravni odbor našo rešitev zavrnil. — In kakšne so potemtakem sploh pristojnosti ekonomske enote? S čini sploh gospodarijo? — Gospodarimo z osnovnimi sred' stvi toliko, da jih po dolžnosti kapaci' tativno izkoriščamo, da jih vzdržujem0 s planiranimi sredstvi za investicijsk0 vzdrževanje, da na osnovi teh proiz' vodnih kapacitet postavljamo svoj® operativne plane, da določamo norm®' pripoveduje inž. Zalar. K temu pa 5® disciplinsko kadrovska vprašanja. — In s čim ne gospodarite? — Z dinarčki. Zato tudi interes 1ju' di za gospodarjenje ni posebno velik. —- Glavna naloga delavskega sveta tako ostane samo obravnava operativ* nega proizvodnega, programa in njeg°' , ve realizacije, pristavlja predsednik ekonomske enote metalurgija. K tem0 pa pravzaprav nimamo kaj dodajati. In priznam, tisti kanček tihega z°' dovoljstva, ki so mi ga v celjski cin' karni ustvarili s prvo pripovedjo o ekO' nomskih enotah, je dokončno splahnel Čeprav bi pravzaprav moral k temv dodati novo občutje: da čedalje bob narašča želja po decentralizaciji uprav ' ljanja,.,po: raz,nejevanm pristojnosti # materialni .osnovi. Nekateri sicer pomišljajo o smotrnosti neposredne(7® upravljanja proizvajalcev v ekonom' skih enotah, češ da jim to ne bi prine' slo kakih posebnih ekonomskih uspe' hov in da bi v tem primeru morali tub povečati število administrativnega oseb' ja- Tako se magnetofonski trak vtisd° in pogovorov v Cinkarni odvija ” koncu. MORDA PA VENDARLE — Pa mislite, da z decentralizacij® upravljanja, z dejanskim gospodari®' njem proizvajalcev V ekonomskih en°' tah ne bi odkrili novih notranjih nosov, sprašujem naprej. — Brez dvoma, da bi, pravi pr®°' sednik sindikata v Cinkarni Stefan Vf selko. In v to bomo tudi šli. Samo bfZ' čas ne bomo mogli prenesti vseh mPte' rialnih pristojnosti na ekonomske cn°^ te, preden ne dokončamo rekonstrukc1 je. — A čemu odlašati do takrat? ., — Ker so nekateri - obrati zastarel1 bi ne mogli ustvarjati toliko dohodka« da bi lahko z njim normalno gospo0® ri, pravi sekretar osnovne organizacij inž. Cukrov. V nasprotnem primeru _ se nam namreč močno izmaličili notra' nji odnosi in bi nekatere enote po5*®, vili v priviligiran, druge spet. v podr jen položaj. Sicer pa bo o tem izderi predlog naša statutarna komisija. — Morda pa bi le lahko kako zag0 " tovilj, prenos materialnih pristojnosti ° ekonomske enote in jim zagotovili ®, spodarjenje s sredstvi, dregam napr®f Morda bi bila rešitev planirana izgub ’ morda popravljena interna cena K proizvode ali pa še kaka druga rešit® ’ — Morda res, meni predsednik c® j tralnega delavskega sveta v Cinkat Jože Naraks. BOJAN SAMARiN _ ” u J ■ ZAKAJ POGOVOR PRAV S CELJSKIMI CINKARJI, NE VEM NATANKO POVEDATI. NAVSEZADNJE, TAKOLE BI SE LAHKO POGOVARJALI V KATEREM KOLI SLOVENSKEM DELOVNEM KOLEKTIVU. IN BRŽČAS BI POVSOD ODKRILI PODOBNE PROBLEME, PODOBNA STALIŠČA IN VREDNOTENJE, PA ČEPRAV BI SE MORDA MED SEBOJ NEKOLIKO RAZLIKOVALI V ODTENKIH. IN PRIZNATI MORAM CELJSKIM CINKARJEM, DA SO O TEH SVOJIH MNENJIH IN STALIŠČIH POGUMNO IN ODKRITO PRIPOVEDOVALI. PRAV ZARADI TEGA TUDI MISLIM, DA TE ZGRADBE UPRAVLJANJA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV, KI SO SI JO DOSLEJ ZGRADILI, NISO V NIČEMER NITI PRECENJEVALI NITI PODCENJEVALI. POGLED IZZA PROČELJA, KI GA MI VSI TAKO POGOSTO RADI SLIKAMO V ŽIVOPISNIH BARVAH, PA MORDA POMENI TUDI ZAČETEK UREJANJA NJENE NOTRANJOSTI. JAZ VSAJ TAKO .SODIM PO RAZGOVORIH S CELJSKIMI CINKARJI. i __PABERKI IZ RAZGOVOROV V TOVARNI KOLES »ROG« V LJUBLJANI KJERKOLI SEM SE ZAUSTAVIL, S KOMERKOLI V TOVARNI KOLES ROG V LJUBLJANI NAČEL POMENEK, VSEM SE JE MUDILO. SAJ — LJUBEZNIVO IN RADI SO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA O PRIZADEVANJIH ZA VIŠJO PRODUKTIVNOST, ZMANJŠANJE POSLOVNIH STROŠKOV, ZA VIŠJO PROIZVODNJO IN BOLJŠO KAKOVOST NJIHOVIH IZDELKOV. TODA NAVZLIC TEMU SEM ŽE OB PRVIH RAZGOVORIH Z LJUDMI, KI DELAJO PRI ORGANIZACIJI PROIZVODNJE, DOBIL OBČUTEK, DA JIM JE C AS NEVERJETNO DRAGOCEN. IN KO SEM POTEM ŠE HODIL PO TOVARNI, OPAZOVAL POTEK DELA IN PROIZVODNJE PO ODDELKIH, TOLIKO BOLJ OPAZNA JE BILA SKRB ZA INTENZIVNO IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA IN STROJNIH NAPRAV. SICER PA, KAJ BI ŠE RAZPREDAL MISLI O VTISIH IZ TE TOVARNE. TRI DOPOLDNEVE, KOLIKOR SEM JIH PREBIL MED KOLEKTIVOM ROGA, JE PREKRATEK C AS, DA BI SPOZNAL PODJETJE IN NJEGOVE PROBLEME. VTISOV S POTI SKOZI UPRAVNE IN DELOVNE PROSTORE TE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PA SE JE VENDARLE NABRALO TOLIKO, DA RAD VERJAMEM BESEDAM PROIZVAJALCEV TE TOVARNE, KAKO SE JE PRI NJIH PORAJALO SPOZNANJE, DA MORAJO VEC, BOLJE IN CENEJE PROIZVAJATI, DA SI BODO USTVARILI TRDNEJŠO PRIHODNOST. ... i .Tovariš Smrekar, predsednik sin-'kalne podružnice v tovarni ROG, Pripoveduje: ^»Takrat, na začetku 1961. leta, smo resno premišljevati, kaj naj T^rimo, da naša tovarna ne bi bila i, fda, ki bi šla »po gobe«. No, že ne* let nazaj smo kar govorili in go-• °rili, da bo treba delati več, ceneje ? tudi bolje. Toda vse smo lahko pro-v. i in tako je ostajalo pri besedah ... zimo pa je bilo v državi več kot ,°0.000 koles na zalogi, samo v naši °Varni pa več kot sedem tisoč. In še ffjpcejšen uvoz je bil takrat, da bi °"a zadrega toliko večja:..« j. »Tisti uvoz naj bi, omenim, spod-iP.dil naše proizvajalce — menda je j* 1 * * *’0 takrat pet tovarn za kolesa — ia bi mislili na pocenitev. Tako ne-i,®*o so pristojni organi tudi uteme-^evali uvoz. Mar ni bilo tako?« Kočljivo vprašanje. .Direktor Zvo-86 Tanko je menil takole: . »Pri besednem boju za večjo in ^ejšo proizvodnjo ter višjo prodnk- Za izdelavo sestavnih delov m montažo enega kolesa so potrebovali: « leta 1955 — 23 ur leta 1958 — 12 ur leta 1960 — 8 ur leta 1962 — 4 ure Lenost smo ostajali tudi zategadelj, C]T. so bili gospodarski instrumenti da so bili proizvajalci naposled j- deležni najrazličnejših ugodnosti. ituia n* razvoja brez umiranja. Od DkTi. j velja, da v boju za obstanek Pa ■ e najmočnejši. Bolj kot kdajkoli ij* Je bilo takrat očitno, da bo treba (j-j^hičevati vse tisto, o čemer smo se t,ei že dostikrat samo pogovarjali.« jj Lojze Ambrožič, obratovodja lakir-l|. ,e> ki so ga pred kratkim izvolili f. . Za predsednika upravnega odbo-^ je prikimal. ce.»Ja, pregovarjali smo se in še prelij' Zvrščali so se sestanki. Posebej Vodstveni kader, za samoupravne' za vodstva političnih organi-'J' za celotni politični aktiv, za b® sindikalne podružnice. Tako ali Kače — za ves kolektiv.« Ir); ogovarjali smo se o podatkih, de-analize in jili študirali, je dalje Usedal tovariš Kogovšek, vodja ana-k|.0 obračunskega sektorja. »Sprevi-5^Hi smo til' morda le preveč s^jpžadovoljni s tistim,.kar smo..do-, it; j,1. Menili pa smo. da smo na konju ki, aa nam nihče nič ne more. Podat-Katerimi smo razpolagali, so ipam dokazovali, da konknrentje goli^ delajo bolje in ceneje kot pri Njs' Ampak — prvi so znižali cene! ip J®® sicer vedeli, kje imajo rezerve trli c’n} bodo pokrili izpad. Seveda — p mi smo morali znižati ceno...« "iemtakem, sem se vpraševal, je te* J° konkurence prišlo do znižanja S ampak: ali so v ROGU vedeli, Srejb bodo sami nadomestili izpad pri tiča • t če pa so bili delavci preše PPi, da več, kot so napravili, nihče 01 naredil? »govorjenje« — ali res samoto? ;\ariš Škrlj, namestnik tehnične-in tovariš Koman, šef pro-»ntji QJe, sta se nasmehnila in odgo- pž na vprašanje, p. njunc pripovedi sem razbral, da t v iar)M iz oddelka za pripravo dela bi, s* jih pred krizo hodili po tovar-P*i in merili gibe delavcev, jSjaii o driigačni razporeditvi da bi odpadel nepotrebni no-ijnnsptort in da bi z boljšo or-proizrvodnje, predvsem pa z urejanjem delovnih mest dosegli tudi višjo proizvodnjo. Vendar — posebne nuje, ki bi jih k temu prisiljevala, res ni bilo. Spreminjalo se je samo to, da je zavoljo vedno večje utečenosti proizvodnje — kar pride več ali manj samo po sebi s prakso — počasi naraščala proizvodnja. Glede na izkušnje in prakso pa so od časa do časa popravljali, se pravi zviševali normative dela in je še na tej osnovi prihajalo do povečevanja proizvodnje. Razumel sem. Načrtno in študijsko so sicer proučevali organizacijo proizvodnje, toda zamisli so le ptočasi uresničevali, ker jih prav nič ni k temu prisiljevalo. In vendar — nemara je bilo zelo boleče spoznanje, da so si zidali le preveč gradov v oblakih. In — kako bo reagiral kolektiv, ko je bilo treba začeti zares z vsem tistim, o čemer so se dotlej le pogovarjali. Direktor Tanko: »Pravzaprav sem bil sam pri sebi vesel, da so se uresničila pričakovanja, da bo treba drugače delati. Vedeli pxa smo, da večje in boljše delo ni le posledica večjih fizičnih naporov, ampak mora sledili boljši organizaciji dela. Glede na dokumentacijo, ki smo jo zbirali nekaj let, je bilo očitno, da bo treba spremeniti normative. Navzgor, seveda. Namesto dotedanjih izkustvenih norm — zavoljo katerih se razburjenje nikoli ni docela poleglo — smo normiranje postavili na znanstveno tehnično osnovo: na tehnično zmogljivost strojev in standardno intenzivnost dela. Po vrsti preskusov smo se dogovorili, naj standardna intenzivnost dela ustreza naporu in energiji zdravega človeka, ki hodi s hitrostjo treh milj ali 4,8 kilometra na uro.« Premišljujem. Delavec naj bi vseh osem ur, pravzaprav sedem in pol, če odštejem predpisan dnevni odmor, delal s tisto energijo, ki bi bila potrebna, če bi ves tisti čas hodil s hitrostjo skoraj pet kilometrov na uro. Dan za dnem, brez pogostejših vmesnih odmorov za počitek. To bi bilo prav gotovo zelo naporno. Ce je delo dobro organizirano, nemara res ne tako", kot če bi energijo, potrebno za delo, enostransko primerjal s tisto, potrebno za hojo. Ampak — vseeno. Mar to vendarle ni prehuda zahteva? DESET ODSTOTKOV POD MEJO Tudi delavci so tako premišljevali. In ne samo oni. Še na delavskem svetu so bili izraženi pomisleki, da bo tolikšna intenzivnost dela verjetno le prezahtevna. Preden je delavski, svet izglasoval novi način normiranja (pravzaprav ne gre več za norme, pač pa za izpoln jevanje ( standardnih časov), so strokovnjaki demonstrirali s poskusi, kaj pravzaprav pomeni in kakšna je standardna intenzivnost dela za p>osamezne operacije. Predsednik sindikalne podružnice tovariš Smrekar se spx>minja: »Razburjali smo se pri nas pravzaprav le zavoljo ,striženja’ norm. Po novem pa bi šlo za izpolnjevanje normativov; za približevanje tistim mejam, ki so tehnično sploh dosegljive. Se pravi, .striženja’ ne bi bilo več. za vse delovne operacije bi bila ista izhodišča in glede na značaj proizvodnje sorazmerno enake možnosti za doseganje standardnih časov.« Sonja Podlogarjeva iz okvirnice, kjer krivi cevi za krmila, se tistih dni spominja nekolikanj drugače. Pred uvedbo standardnih časov je imela v^dno težave z normo. Le težko je prišla na 100 ”/«. Pravi, da res ne ve, zakaj. Ampak ob vsem drugem je bila vedno v skrbeh, da ji bodo zvišali normo, če se ji bo preveč približala Zdaj pa, sama tako pravi, dela boli v mini. Celo ena izmed prvih v EE okvmanea je bila, ki je dosegla stan- dardni čas. Zakaj, kaj se je spremenilo? Sama takole pojasnjuje; »Za vse nas velja enaka mera. Delovne pripomočke imam bolj v redu kot včasih, ker se .režijci' potrudijo, da stroji ne stoje. Njihov zaslužek je odvisen od tega, kaj naredimo proizvodni delavci. Jaz sama pa imani tudi bolj urejeno delovno mesto, dela sem se privadila in pazim na gibe. Če se prav obrnem, je učinek večji... Če mi ni treba preveč pogosto menjavati delovnega mesta, še toliko večji!« Četrtina delavcev v ROGU ptesega zahteve, ki jih prednje postavljajo standardni časi. Povprečje tovarne je 90 °/o. Drugače rečeno: intenzivnost dela ustreza vloženi energiji tistega zdravega človeka, ki bi vsak delovni dan sedem ur in pol zdržema hodil s povprečno hitrostjo 4,3 kilometra na uro. Samo v lanskem letu se je intenzivnost dela povečala za 20% v primerjavi s preteklim letom. V zadnjih treh mesecih celo za 25 °/o glede na leto 1961. SAMO ZAVOLJO ZASLUŽKOV ALI PA... Spet razmišljam. Pravzaprav tudi vprašujem hkrati. Bo že res, kar pravi Janez Val h. iz okvirnice: »Ko smo se pogovarjali, da bo treba več delati, nas je bolj kot vse drugo prepričala .ugotovitev’: ali bomo delali ali pa nas bo vrag pometel...« ... toda vseeno: četudi je bilo tako, mar ni presenetljivo, da je intenzivnost dela lani tako naglo poskočila. Samo zavoljo večjega fizičnega napora ali tudi zavoljo smotrnejše organizacije proizvodnje? Olga Bajuk iz obdelovali]ice pojasnjuje: »Ne vem, kako bi rekla. Ampak — splača se potruditi. Več zaslužimo, če več delamo. Naredim pa več tudi zato, ker nimam več toliko skrbi za material in orodje. To mi pripeljejo' pred stroj. Tako lahko skrbim samo za delo. Seveda se še primeri, da moram sama po material, toda to •je že izjema. Če bodo še to uresničili, kar napovedujejo, da nam bodo nam- Gibanje vloženih sredstev, proizvodnje in števila zaposlenih (v indeksih): vložena sredstva proizvodnja zaposleni 1958 100 100 100 1960 110 187 106 1962 128 278 93 reč namesto zabojev z materialom poskrbeli za mizice v višini stroja, tako da se za material ne bo treba več sklanjati, pa bo delo še olajšano.« Torej se uresničujejo napovedi o boljši organizaciji proizvodnje. Samo o tem? Nihče, kogar tako pobaram, se z menoj ne strinjal In pripovedujejo. »Take in take spremembe v tehnologiji smo že vpeljali. Uvajamo nove tehnološke in konstrukcijske rešitve, ki zmanjšujejo število potrebnih delovnih operacij in znižujejo stroške. Zavoljo vsega tega pa še zaradi uporabe novih vrst materiala in večje intenzivnosti pri delu smo tudi lani dosegli za 51 •/« višjo produktivnost kot v preteklem letu. Že ■ štiri leta zapored produktivnost narašča po stopnji najmanj 50Vol« S komerkoli se pogovarjam, vsak najprej omeni novosti in spremembe v svojem oddelku. To je razumljivo. In našteva podatke, kako so delali in koliko so naredili včasih, pred petinn leti. pred dvema letoma, koliko lani in koliko zdaj. Pa navzlic vsemu podvomim. Zakaj že kdaj prej, pred krizo v 1961. letu niso vpeljali vseh teh sprememb, če pa so jinr računi napovedovali samo najlepše. Saj res — pozabil sem, da jih nihče in nič ni k temu prisiljevalo, čeprav so se — za vsak primer — le pripravljali. Toda zdaj, ko so dosegli vse te rezultate in ko se tudi pohvalijo z njimi, mar so jih vpeljevali brez pretresijajev in bolečin? »Vsemu se privadiš,« premišlja Marica Senčarjeva iz lakirnice. >Že deset let sem v tovarni in spominjam se, kako so naraščale norme. Sprva sem morala občrtati 26 okvirov z vsemi tistimi zlatimi in raznobarvnimi črtami. Z leti in s prakso je norma naraščala. tako da sem lani imela normo "00 okvirov. Potem pa so uvedli standardni čas in »razbili« operacije. Prej je bilo tako. da je vsaka designerka, kot nam pravijo, sama občrtala ves okvir. Zdaj ena vleče ravne in druga vijugaste črte. tretja pa krivulje. Naslednja občrtava samo ščitnike, peta pa blatnike. Tako nas je zdaj vsega pet za štirikrat večjo proizvodnjo, včasih pa nas je bilo dvanajst. \ endar pa se nismo razburjale toliko zaradi uvedbe standardnih časov — zdaj je normativ 570 okvirov, dosegamo pa ga blizu 500 — kot zavoljo uvedbe drugačnega postopka. Včasih -smo črte vlekle s čopičem, zdaj pa imamo posebno pripravo, ki olajšuje in pospešuje delo. Takoj smo vedele, da nas bo zavoljo tega preveč. In če si deset let pri istem delu, je res težko začeti znova... Zato smo se razburjale ...« Ni bilo samo v lakirnici tako. V mehanskem obratu, kjer so vpeljali več strojnega dela, so se ljudje razburjali in upirali, češ: kcTo pa je slišal. da kje tako delajo ... In še in še je vzkipela kri. Seveda — počasi je razburjenje pojenjalo. Zavoljo boljše organizacije dela, spremenjene tehnologije in drugih ukrepov. ki so olajšali delo. pomagali prodreti naprednejšim stremljenjem tudi v življenje, v vsakdanjo prakso. Naposled pa — večja prizadevnost se je vse bolj poznala tudi pri dohodkih. Lani je povprečni dohodek znesel 57.519 dinarjev oziroma za 22 "/o več. kot je bil predlanskim. Ali je potrebno še "kakšno posebno drugo priznanje za vloženo delo in prizadevnost za spoznanje, ki se je vkoreninilo v kolektivu, da si le z boljšim, boli intenzivnim, bolje pripravljenim in programiranim delom lahko zagotovijo trdnejšo prihodnost. Ul tudi to prihodnost so si v marsičem že ustvarili. Ne nazadnje bi o tem pričel podatek, da naročila presegajo njihove zmožnosti. M. GOVEKAR MOZAIK OBRAZOV VPRAŠANJ, ODGOVOROV Poklic, družina in družbeno udejstvovanje — stvari, ki jih je na prih pogled preveč za eno samo žensko. In ob tem si navadno predstavljamo zelo utrujene ženske, nikdar nasmejane, ženske, ki govorijo samo o skrbeh in dolžnostih. Poklic, družina in družbeno udejstvovanje je tisti monstrum, ki se ga od daleč plašimo, ki mu pripisujemo vse hude posledice nevzgojnosti otrok, nepospravljeno stanovanje in še marsikaj, Redko pomislimo, da tudi ženska lahko vzljubi svoj poklic in svoje delo v taki meri, da postanejo ob tem vse dodatne težave rešljive, čeprav nikakor niso majhne, vsaj danes še ne. Zanimalo me je, kako živijo, kako delajo, kako so lahko matere in vzgojiteljice svojih otrok žene, ki imajo svoj poklic. Izbrala sem jih in postavila vsem enaka vprašanja, kajti kljub različnim osebnostim in dolžnostim je skupno vsem to, da nosijo vse odgovornosti in bremena materinstva, poklica in tudi družbenega udejstvovanja. Dolfka Boštjančič: »Svoj prosti čas razporejam tako, da sem z otrokoma. Če sem le v Ljubljani, si vzamem čas, da jima pregledam naloge, včasih šivamo za punčke, se igramo. Družina je skupaj ob nedeljah pa na dopustu. Gospodinjstvo nam vodi Milka in tako kar gre.« Dolfko Boštjančič sem obiskala na njenem domu. Sedli sva v kuhinjo, na mizi sem opazila občinski družbeni plan in pravkar odloženo šivanje. »Šivate ali študirate družbeni plan?« »Oboje,« je odgovorila Dolfka. »Pripraviti se moram, zvečer imam zbor volivcev. Berem, pa razmišljam, in ko premišljujem, šivam.« Spomnila sem se ob tem na leta nazaj, ko Dolfke še nisem pobliže poznala. Srečavala sem jo na sejah in prvič sem jo videla »privatno«, ko je čakala svoji punčki (ki sta od prvih gotovih korakov vneti telovadki pri Partizanu) na letnem telovadišču v Tivoliju. Brala je material za sejo in hkrati pletla. Moram priznati, da sem precej razmišljala o tem, kako zna izkoristiti čas. S Ste politična delavka, predsednica komisije za delovne odnose in družbeni standard pri Republiškem svetu sindikatov in predsednik Republiške skupščine socialnega zavarovanja, vendar ste končali tudi višjo šolo za socialne delavce in ste po poklicu torej socialni delavec. Kaj čutite do svojega poklica? »Vesela sem, da sem si ga izbrala. Nekatere sicer naziv socialni delavec moti in bi ga radi spremenili. Mislim pa, da ni poglaviten naslov, temveč problematika. Študij mi je pripomogel, da sem pogledala življenje tudi z drugih aspektov in praksa to še dopolnjuje. Ne samo kot politiku, tudi kot socialnemu delavcu mi dela nikoli ne bi zmanjkalo.« • In kako ste prišli v »politiko?« (Čudno vprašanje, kot da bi bila pot že vnaprej »splanirana«), »Vojna, delo v mladinski in ženski organizaciji, kot komunist.« Kot mati se Dolfka srečuje s problemi šole in šolskih odborov, kot član stanovanjske skupnosti s problemi terena, kot občinski odbornik v občini z vsemi drobnimi in »velikimi« problemi in še in še. Skratka, Dolfka je vedno »na tekočem«. • S kom najraje sodelujete? je bilo moje naslednje vprašanje, čeprav ga za razpoloženje ne bi potrebovala, ker je razgovor stekel neprisiljeno in tovariško. »Ne morem reči, s kom najraje sodelujem,« Se je posmejala Dolfka. »Mislim, da bi težko našla kje ljudi, s katerimi ne bi mogla sodelovati. Kar hitro se ujamemo.« Res je Dolfka taka. Še tako majhen problem, pa čeprav je na videz osebni, je zanjo vreden, da ga posluša, premisli in skuša rešiti. Marsikdaj drobni problemi opozarjajo na večje, lahko pa tudi drobni kaj kmalu postanejo večji. Sicer pa, saj ni treba, da vse reši človek sam. Za vsako stvar je pri nas nekdo »odgovoren«. Največkrat je treba samo opozoriti,' in se stvari, če že ne povsem in takoj, pa vsaj postopoma uredijo. • Kako ob vseh poklicnih dolžnostih usklajate svoje družinsko življenje? »Res se moram dostikrat marsičemu odpovedati, pa mi to ne dela posebnih težav.« Iz ‘svojih izkušenj vem, da vse te stvari "ne »stečejo« brez sistema in tudi ne brez trdne volje, obojega pa Dolfki ne manjka. Njej najbrž nikoli ne »zrastejo skrbi čez glavo«. Njeni punčki nimata občutka, da mame ni »nikoli doma«, najbrž prav zato ne, ker se jima takrat, ko je z njima, intenzivno posveti. Ob nadrobno popisanem koledarju vsakdanjih sestankov, sej, dolžnosti najde Dolfka čas za otroke in tudi za svoj počitek. Ne izredna kondicija, pač pa red, sistem in eskpeditivnost ji dajejo energijo, zato pa je tudi nikoli ne srečaš »kislega obraza«. • Ste kdaj posebno prizadeti? »Sem, takrat, ko vidim, da bi stvari lahko »šle«, pa ne. In to predvsem zato ne, ker ljudje »jamrajo« o njih, ko bi bile same sebi namen. Ne znajo pa jih zagrabiti na pravem koncu in pokazati na problem.« Impulzivna, zavzeta in polna predlogov. Ni pa prav nič užaljena ali prizadeta, če njena stališča niso sprejeta. Da si dopovedati, vendar pa se moraš pošteno potruditi, da »stvari« logično utemeljiš. • Vaš etični imperativ? »Lotevati se nalog kar najbolj odgovorno.« Milica Pregelj: »Sinek komaj čaka nedelje, ko jo odrinemo na izlet.« V »Tekstilindusu« v Kranju sprejemajo novinarje z nezaupanjem. Ne zato, ker bi hoteli kaj prikriti, pač pa... Povsod so pri delu napake in spoznanje je najboljša pot k poboljšanju. »Že prav, če novinarji pridejo in napišejo stvari take, kot so. Da pa jih obrnejo in da dodajo še svoja razmišljanja ter z njimi popačijo sliko, to pa ne gre,« tako so me pozdravili. »Slabe izkušnje imate torej z novinarji, pa mi vseeno povejte kaj o sebi.« sva začeli razgovor z ing. Zvonko Černetovo, ki dela kot asistent obratovod-je v oplemenilnici. Mlada, prijazna inženirka se je na prijazno besedo »odtajala«. Kot inženir kemije dela Zvonka v tekstilni stroki, v obratu in je sredi problemov proizvodnje. Ti problemi so tudi njeni problemi, V obratnem laboratoriju kontrolira medfazno proizvodnjo — tehnološke postopke, usklaja kapacitete strojev s potrebami naročil itd. Kot laiku mi je skušala potrpežljivo dopovedati, kaj vse dela kot strokovnjak in kot asistent- obratovodje v oplemenilnici. Če ji to ni povsem uspelo, upam, da mi ne bo zamerila, skušala jo bom predstaviti s prav tako prizadevnostjo, kot jo ima ona pri svojem delu. »Z vsemi rada sodelujem, saj je to tudi neobhodno potrebno,« je preprosto povedala in še dodala primer, ko so skupaj z delavci »pogruntali«, kako najbolje apretirati blago za podlogo Za ovratnike pri moških srajcah. Vedela je, da je možno blago optično beliti in apretirati vse v eni fazi. Dobili pa so kemikaliji, ki se med seboj nista mogli prenašati. In praksa je pokazala, da bo treba delati v dveh fazah. Primer, ki sem ga najbrž zelo nestrokovno interpretirala, je le eden mnogih, ki kažejo, da Zvonka usklaja teorijo s prakso svojih sodelavcev. Iz »hišice« pa jo spravijo napake v izdelkih, posebno tiste, za katere ne more takoj ugotoviti, zaradi česa so nastale. »S čim ,se sedaj največ ukvarjate,« sem jo vprašala in kar žal mi je bilo, da sem od njene stroke tako daleč. »Veste, kaj je to sanforizacija? Postopek za skrčenje tkanine. Pri nas uvajamo postopek za mehanično skrčenje, monforizacija ga imenujemo.« Bolj kot vse te tujke, mi je razložila pomen z ježkpvo šalo: kupil sem rjuho, ko pa sem jo opral, sem dobil robec.' Torej to se ne bo več dogajalo, ko bo Zvonki in njenim sodelavcem metoda oziroma postopek uspel. Blaga za rjuhe sicer ne bodo »monforizirali«, ker bi bilo potem predrago, pač pa fine popline za moške rvajce. Stroka pa ni edino udejstvovanje ing. Zvonke Černetove, saj je tudi član skupščine tovarniškega sindikata in razen tega izvoljena v občinski sindikalni plenum. Pa družina? Dva fanta ima, oba »korenjaka«. Eden je letos že šolar in s šolo so prišle v hišo nove skrbi. »Privaditi je treba fanta' tudi na dolžnosti, saj ga igre z otroki in prostost tako zelo mikajo. Želje? Da bi imela več časa za otroka, kot ga imam. Sprehod med tednom z družino je zame Piavi luksus. Enkrat ni doma mene, drugič pa ne moža. Sreča, da imam sedaj urejeno gospodinjstvo. Prejšnja leta pa sem vse svoje letne dopuste porabila za to, da sem uvajala nove gospodinjske pomočnice.« Nezaupanje do novinarjev tudi ob odhodu ni povsem splahnelo. »Čimmanj napišite o meni,« me je prosila. Skušala sem ji ustreči, pa vendar jo predstaviti tako, kakršna je. Medobčinska Komunalna banka ima v Kranju dokaj skromne prostore. Delovno vzdušje pa je kljub temu dobro, kolektiv se med seboj odlično razume, mi je povedala Milica Prezelj, sekretar banke. Mladinka Milica, kurirka iz Selške doline, je nekaj let po vojni prišla v Kranj in se zaposlila v banki. Ker je bila pridna in nadarjena, so jo poslali v ekonomsko šolo za borce in ko jo je končala, je prevzela v banki mesto sekretarja. Desetletna praksa in sposobnost, razen tega pa veselje do poklica, tovarištvo in skromnost, to so odlike’ zaradi katerih se Milica uspešno uveljavlja tildi v centralnem svetu delovnega kolektiva. »V letošnjem letu moramo predvsem pomagati svetom delovnih kolektivov v naših občinskih podružnicah, da se bodo bolj osamosvojili in uveljavili.« »In kaj bi predlagali, česa naj bi se lotile občinske skupščine?« »Uredili naj bi varstvcf otrok. Kranjska občina je industrijsko zelo razvita in zato so tudi potrebe po varstvu velike. Vendar pa še ti vrtci, ki jih imamo, zadnje čase niso polno zasedeni Cene pravzaprav na prvi pogled niso temu vzrok. Sama imam fantka v vrtcu »Tugo Vidmar« in plačujem mesečno 4100 dinarjev.. Zame ni to problem saj oba z možem služiva in dala bi tudi več, če bi bilo treba. Vendar, vzemite na primer delavko, ki ima dva ali tri otroke. Izdatki za vrtec so previsoki, pa čeprav oba z možem delata. Nai vsa bremena prevržemo na občino? In konkreten predlog: otroško varstvo bo doseglo svoj polni namen le, če gospodarske organizacije ne bodo stale ob Etični imperativ dr. Majde Benedik: »Delati tako, da me nikoli ne bo sram Pfe<* samo seboj.« Foto: M. ŠPAROVEC strani. Saj jim ne sme in ne more biti vseeno, če sta oče in mati zaradi otrok, ki so brez varstva, med delom zaskrbljena. Ali ne vpliva to tudi na stroril-nost?« Prav gotovo, in če bi vsi mislili tako kot Milica, tudi vrtci ne bi bili neizkoriščeni. Vanje bi prišli tudi otroci, ki so varstva najbolj potrebni. »In še to: bolj bi morali gledati na borce-partizane. Letos so sicer v občinskem družbenem planu predvidena stanovanja zanje, vendar pa ne bi smeli pozabiti tudi na njihov oddih. Pred leti sem bila z družino po ,liniji1 Zveze borcev v Verudici. Lepa okolica in čudovito morje. Postelje pa tako slabe, da res ne vem, kje so jih našli. Pravijo, da smo partizani slabih ležišč vajeni, vendar, ali se vam ne zdi, da bi po tolikih letih že lahko spali vsaj na dopustu na bolj mehkih in udobnih?« Ing. Zvonka Černe: »Z mikroskopsko metodo najprej ugotovimo, ali so napake mehanične ali kemične. Če so kemične, je to signal za nas.« Takrat se začne za Zvonko večkrat naporno delo. Milica s tem najbrž ni mislila samo na postelje, pač pa na to, da na borce vse prevečkrat pozabljamo in tudi na to, da tovarištvo ne bi smelo v pozabo. Zdravnica med malimi pacienti na Pediatrični kliniki v Ljubljani — Majda Benedik me je sprejela kljub obilici dela. »Zakaj ste se odločili prav za specializacijo za otroške bolezni in kaj čutite do svojega poklica?« »»Veliko veselje. Da pa sem se odločila ravno za pediatrijo? Mislim, da je bila ta odločitev pogojena s tem, da imam zelo rada otroke. Doma smo bili štirje in oče in mati, oba sta bila učitelja. Torej od malega otroške druščine več kot-dovolj. Stalni razgovori doma o vzgoji,- o otrocih, so me pravzaprav usmerili v to, da sem si po končani medicini in stažu izbrala poklic otroške zdravnice.« »Kateri problemi so bili za vas najbolj trd oreh, odkar ste predsednik upravnega odbora klinike za otroške bolezni?« »Predvsem obdobje,1 ko smo preki^ li s starim načinom upravljanja zavv dov, novi način upravljanja pa še ® bil vpeljan. Samoupravljanje ni lah» stvar in treba je bilo pokazati ljudeh’ da se stari s prizadevnostjo dajo ur^ diti, seveda pa je bilo tq treba dela z veliko mero strpnosti, da ne bi nov® ga že vnaprej diskreditirali. Posebno <• žavno je bilo na naši kliniki to, da s n1 takoj prešli na popolno osamosvojit® ' saj smo se odcepili od kliničnih bolr»’_ nic in morali smo začeti gospodariti sa mi. To so bile tudi naše težnje. Čepr® je bilo mnogo težav in so še, ko usklar. mo strokovne interese z ekonomski*? činitelji. To trenutno tudi najbolj obl g menjuje zdravstveni kader in verjetji tudi preveč. V organizacijo _ je tret? vložiti dosti truda, saj je samoupravi!" nje, tako, kot ga imamo sedaj, v zdrs! stvu pčpolnoma nova Stvar.« J »S kom najraje sodelujem?« Z vs= mi, ki dobro mislijo in ki dobro hoČeL Z vsemi, ki so konstruktivni in ki pripravljeni na sodelovanje, človek ‘ presenečen, ko dan za dnem odkrn da dobivajo ljudje, ki so se poprej c* žali ob strani, interes za našo skupa stvar, da so pripravljeni delati, da . dobri organizatorji in dobri tovad^ Samoupravljanje je šola, v kateri liu° je dozorevajo.« ,,, Preudarna in uravnovešena je zdr® 'j niča Majda in zato verjamem, da j' težko sodelovati z vsemi, ki pošteno dobro mislijo. Zanimalo me je še, k3 usklaja svoje poklicno delo, ki ni saj je razen tega, da dela na oddej* kot zdravnica tudi asistent na ti, pa predsednik upravnega odbora jv nike in član sveta ginekološke klih^jj pa morda še kaj in ne nazadnje m . treh otrok — vse to svoje 'udejstvOv nje z družinskim življenjem. »Kar dobro. Sicer pa je počutje ® g ma tako mene same kot moje dru8 veliko odvisno' od dobre in zrele m be, ki samostojno vodi gospodinj®1 To pa naša Ančka zna.« In kdaj je najbolj prizadeta? < katere vem, da so neozdravljivo h? je •V«* " 1 $ »Najbolj me prizadenejo otroci^ jih Vidimsod>8 Vsak dan znova, ko težko. In teh tragedij, ki jih medicinska znanost še ni uspela P ” prečiti, ni malo.« »Česa se najbolj bojite?« »Da bi zaradi prezaposlenosti s' jjj šev trpela osebnost otrok. Ko so \ moji trije otroci majhni, sem se najbolj bala. Ne morete si mislit’-- ^ ko mi je bilo hudo, ko sem v Pr, v(!ie tih svoje medicinske prakse sreča v ambulanti mamice z lepo negoval1 otroki, oblečenimi v pentljice in C1P p. ob tem pa pomislila na svoje tri ® ke, za katere marsikdaj nisem irPf3l niti najbolj potrebnega časa. Dost)14^. tudi z gospodinjskimi pomočnicam1 ^ sem imela sreče in takrat so vsa ^ mena gospodinjskega dela Pa.dl3tva' moje rame. No, otroci so rastli in ri so se počasi urejale. Najbrž srTI°0$ti tudi vsi skupaj navadili, da svoj P' čas usklajamo z svojimi dolžnoetm ■ ^ Kljub delu in dolžnostim im? j)6 Majda Benedikova prisrčne vez . $ samo s svojimi otroki, pač Pa 1 svojimi malimi pacienti. Mozaik obrazov, vprašanj, odgovorov bi bil lahko velik, kot je Slovenija in še čez. Vzorov za velike ljudi nam ni treba iskati drugod ? segati samo v preteklost. Imamo jih, vsak dan več, naš čas in naša m jih ustvarjata. Če strnem odgovore, vodi pravzaprav vse isti imperativ: svojo življenjsko srečo v delu, pri otrokih in v resnični humani zavzeto ’ da bi se čimveč storilo za življer^jsko srečo ljudi. lUZAR V Tcopatah in gospodinjskem pred-e/ Pašniku je takšna kakor večina * zakonskih žena in mater. ftipru- »Rože imam rada,« je rekla, vr«em ko je z vg-vico zaobjela, fikusov ličk m k opornemu ko- Vs ^oI*ca °b oknu. ki zavzema skoraj o vnanjo steno dnevne sobe, je polna Pelargonije, kaktusi, zimzelen. In Iz trije bujni razvejani fikusi, rožnatih tulcev so ravnokar pogledali vi svetlozeieni listi. ro> balkon na prisojni strani je poln Vin', Sveže Pobarvano ograjo prepleta “ska trta. Na n zal3bjčku ujet spomin na vojno? h, .elo krajino in na poroko takrat v dlu, pred enaindvajsetimi leti?. SVet^6 sPra®ujem- T° j® nien intimni sta^ dmgem nadstropju dolgočasnega 6a ^vsnjskega bloka sredi Ljubljane le brsti trta, ki je lani rodila osem-eset grozdov... I z kuhinjske niše se širi vabljiv vonj P° goveji juhi in povečuje domačnost. -p Večerja 'je mali družinski obred, krat so vsi doma. Čez dan je dom sa-° Prehodna postaja, prostor, kjer se k, rda za kako uro ali dve ustavijo in J6r se srečujejo, kadar pač nanese. >> ,Vsakdo ima svoje obveznosti, svoja ta> ki spenjajo jutro z večerom. Sodobna družina, kakršnih je veliko, h a13- po* šestih prvič zazvoni budilka p dvigne gospodinjo. Še vsa dremava *taVi prejšnji večer skuhano kavo in lir tihem odide v kopalnico. Čez slabo Sv°; ko mož in otroci še spijo, odklene °to pisarno, kjer na vratih visi napis: Danica Šter lektorica kadrovsko-socialne službe Sloveni j ales-Kooperativa j , ^ova je, šele oktobra je prevzela to 3EqCijo, veliko dela ima. V podjetju je V ljudi, od delavcev brez vsake strojene izobrazbe do uslužbencev s kon-atlo fakulteto. * Od Pol sedmih zjutraj pa najmanj do j J treh popoldne brni telefon, se vrsti-A Pbiski. Delavci silijo v tečaje za pro-Usi,alCe’ hočejo postati skladiščniki, j. 'Pžbenci Se prijavljajo v intenzivne Sr,2 . vne tečaje. Člani podkomisij za j* teiem in odpuste bi radi pojasnila, ali - v skladu s predpisi, če sprejmejo tein tega v službo. V zunanji trgovini so zaostreni spre-'hni pogoji. Zr di majhna umetnost vsem ugoditi in tj^en voditi pravilno kadrovsko polita *Ko. se vračam ob treh domov, mi klefon še zmeraj brni po ušesih, skr-v *n najlaže utečem, če vzamem knjigo ^ roke. Ko bi se le dan tako hitro ne k. bčal. Zaradi branja velikokrat pre-a)o spim.« EX a ne prebira samo romanov. V njenem vezenem knjižnem ovitku sq se resda že zvrstili skoraj vsi i prevodi Zolaja, Dostojevskega, "Izaca, Hemingwaya in kdaj pa kdaj |.ai kak X, 100 (syojim,. otrokom pravi, samo zavoljo cenzure, ker pač mora H ,eti, kaj smejo brati in kaj ne, v res-•rCl Pa ni zmeraj natanko tako), veliko-1 at Pa mora brati. ^.»Poglejte tole. Pol kile besed in šte-(jik, pa |e vse za prihodnjo sejo ob-iiskega zbora proizvajalcev. Pred peti- *. ■ ■ v," Sf« it ir (K*ffiflBII T- Hm 1 PREZGODAJ KONČA mi leti, ko sem bila izvoljena, sem se jezila, ker smo kakor z neba padli na seje, zdaj pa se dušimo v podatkih. Rada bi poznala tistega, ki vse pazljivo prebere in premisli. Prepričana sem, da ga še med moškimi ni, z nami, ženskami, pa vidite, kako je. V službi naj bi bila cela, drpžina me hoče vso in občani zahtevajo, da upravičim njihovo zaupanje. Naj se raztrgam?« Nisem ji mogla prikimati. Res je križ, če z eno nogo stojiš v novem svetu, z ramo ob rami moškega, z drugo pa tičiš še vedno tam, kjer si bila včasih. Sredi drobnih družinskih skrbi. »Sedemnajst točk dnevnega reda, saj se moramo proti koncu seje spremeniti v zbor kimavcev. Možgani začnejo odpovedovati in kratko malo ne sledijo več. Vsaj jaz avtomatično dvigam roko in mislim samo še na to, da bi čimprej nehali sejati. Vem, da ni prav, toda za seboj imam takrat že štirinajst ur dela. Seja se vleče od štirih popoldne pa tja do osmih ali devetih zvečer. Predlagala sem že, naj bi vsakokrat obravnavali samo en problem ali kvečjemu dva. Pa ta dva temeljito. Šlo bi, če bi se večkrat sestajali. Sploh pa, čemu moramo izglasovati na primer prepis parcele, ki je morda še svoj živ dan ni nihče od nas videl in tudi nihče ne ve, ali je preknjižba umestna ali ne? To bi lahko brez nas opravil občinski svet skupaj z uslužbenci. Državljani so kakor mi, nekaj jim pa menda le lahko zaupamo, posebno, ker predpise poznajo.« Dobrodušnost, ki ji je ob mojem prihodu in med pomenkom o rožah in knjigah vela iz sinjih oči, je izginila. Čeprav še zmeraj v copatah in gospodinjskem predpasniku, se je dvignila nad svoj dom, v svet, kjer je treba čustva nenehno podrejati razumu. »Nič novega. Kolikokrat smo že to premlevali, pa ne pridemo nikamor. Samo servisi-tovame bi se res splačali, toda ne ob sedanji kreditni politiki. Dokler ne bi odplačali dolga, bi se storitve celo znatno podražile. Mi vsi se pa pritožujemo nad previsokimi cenami. Če je kdo dvignil v zboru proizvajalcev glas zoper visoke cene, so ga tisti, ki delo in gospodarjenje servisov bolje poznajo, takoj pobili. Kako naj pralnica pocenju-je storitve, če se draži stanarina, elektrika, voda pa še socialno zavarovanje.« »Se vam zdi nujno najeti kredite za servisne tovarne? Marsikaj se zgradi iz občinskih sredstev, zakaj ne bi še tega?« Vprašanje je brez odgovora obviselo v zraku. /®"orda ga bo načel novi zbor pro-I m/l izv?ialcev- Sedanji in hkrati-1 v H )rvi končuje svojo pionirsko * -"-pot. Burno in zmagoslavno. »Mislite, da je bila šala vcepiti občinski upravi v glavo, da.se preveč vtika v poslovanje podjetij. Takrat, ko sem bila izvoljena, smo imeli že pet let delavsko samoupravljanje, tarifne pravilnike in proizvodne načrte pa- so nam še vedno na občini prekrojevali. Po pravici rečeno, na prvih sejah še nismo imeli jasnega delovnega koncepta. To smo pa že vedeli, da moramo usklajevati interese gospodarskih organizacij z interesi občine in vsaj pomagati pri usmerjanju gospodarske poli-' tike.« Šterova je bila še celo v škripcih. Zbor jo je izvolil za predsednico. Ne zato, ker bi ji priznali največji gospodarski horizont,, ampak predvsem zavoljo njene korajže ... »Ne pustim si vsiljevati prepričanja, dokažite mi, da napačno gledam na stvar, pa bom verjela ... V zboru proizvajalcev ne bi mogla iz svoje kože, DAN SE ...^1 .....................................................................................................................................................................: mr "Tsobo je na volnenih krpah pri-o, / drsal Samo, njen drugi sin in W mlajša izdaja moža, le da je bolj * plečat in da ga je že z osemnajstimi leti prerastel. Lahko bi mu tudi rekli nadomestek gospodinjske pomočnice, kajti z Jušem, starejšim bratom, ki študira v Mariboru in je zato le v obrokih doma, sta že pred leti prevzela vlogo loščilcev parketa. Kar se da nehvaležna vloga, pravita, ker odrasli družinski člani včasih pozabijo, da umazani čevlji puščajo madeže na tleh. Za nameček se gresta po potrebi še kurjača, sekalca drv. Skratka vse, kar je najtežjega v gospospodinj-stvu, pade nanju. Sonja, štirinajstletna1 punčka — dekle, ima srečo, da je po-stržek. »Sonja opravlja samo bolj fina dela,« je rekla mama. »Glej ga no, kdaj si pa strgal čevelj?« je potem ogovorila Sama in zaskrbljeno gledala v desno nogo, kjer je palec silil iz športne gumaste obutve. Samo pa se je samo poredno smejal in si mislil svoje. Čudno, kajne, da se mu je ravno desni čevelj najprej strgal? ■rr- o je z malico odšel nazaj na dvo-Bi rišče, ga je do vrat spremljala z očmi. »Vloga gospodinjske pomočnice mu gre včasih navzkriž z učenjem. Če bi bili tile naši gospodinjski servisi solidnejši, bi si z njim pomagala. V zboru proizvajalcev sem navijala, da jim dajmo denar za stroje, da jim preskrbimo prostore. Morda zveni domišljavo, vendar trdim, da so marsikatero dotacijo dobili po moji zaslugi. In po zaslugi drugih članic. Pa je problem rešen? Ni in ne more biti. V svetih stanovanjskih skupnosti ni dovolj ljudi, ki bi se resno zavzeli za dobro gospodarjenje v servisih. Stroj, ki teče osem ur, ni rentabilen ne v tovarni ne v gospodinjskih servisih. Razen tega so to storitvene bra-njerije, majhne in premalo mehanizirane. Naša pralnica na Taboru se je pri- . toževala, da nima dela, pa sem ženske v Slovenijalesu pregovorila, da so prinašale v službo umazano perilo, organizirali smo prevoz v pralnico in nazaj, toda navdušenja je bilo hitro konec. Hvala lepa za takšno pranje, če dobiš nazaj umazano perilo. Marsikatera gospodinja se zato raje sama loti žehte. Toda to ni več problem, ki naj bi ga rešil zbor proizvajalcev ...« »Pa o cenah ste kdaj razpravljali? Delavka, ki zasluži osemdeset dinarjev na uro ali pa morda celo devetdeset, ne more dati sto deset dinarjev za enourno pomoč v gospodinjstvu. Še pranje je zanjo predrago, če jih je več pri hiši.« Pogreznila se je v naslonjač in se zastrmela predse. Čez čas je zamrmrala: četudi bi hotela. Naj prikimam, da je ta direktor slab gospodari ali 'diktator, Če vem, da ni res?« Poročila, ki so jih za seje pripravljali občinski uslužbenci, so bila včasih zelo pristranska. Morala je sama v podjetje ali pa je predlagala, naj zbor iz svoje srede izvoli komisijo, da dobi objektivno podobo gospodarjenja ali odnosov in potem glasuje. Zato je tudi tako trmasto vztrajala, naj jim občinska uprava pošilja material za seje, da vsak član o stvareh premisli, preden dvigne roko, in če čemu ne verjame, sam povpraša ali zahteva komisijski ogled. Po trikrat na teden jo je predsednik občine poklical k sebi, da sta se pomenila o občinskih zadevah, pa sta se še kdaj pa kdaj kresnila na seji zbora proizvajalcev. Posebno, če sta v dvoje zavzela enotno stališče, na seji pa jo je pustil na cedilu. Tudi to se je dogajalo. Takrat, ko je zbor še otroško opletal pri delu. »Po enem letu sem demisionirala kot predsednica. Preveč dela se je nagrmadilo name. Morala sem na vse seje občinskih svetov in političnih organizacij, klicali so me v podjetja, kjer se je kaj zataknilo, pa na občino... Za družino kratko malo ni bilo več časa. Povrhu sem pa še zbolela.« Toda članica občinskega in okrajnega zbora proizvajalce^ je še zmeraj. Večkrat se oglasi v občinskem zboru, seje so konkretnejše in razmere v občini bolje pozna kakor v okraju, še celo zdaj, ko sega od Kolpe do Karavank. »V okrajnem zboru lahko dajemo samo priporočila občinskim zborom, kako naj rešujejo probleme in smernice za usklajeno gospodarsko politiko. Kaj več tudi ne moremo, ko pravzaprav ničesar pobliže ne poznamo. Tistim, ki me bodo v obeh zborih zamenjali ob volitvah, pa dobrohotno svetujem, naj se znebijo vsega balasta, ki je nam onemogočal, da bi se bolj posvečali glavnim občinskim vprašanjem in vprašanjem posameznih gospodarskih organizacij. Zdaj, ko je pot uglajena, bo šlo laže.« "Tk ila je videti rahlo izmučena. Mor-ftJP da sem jo preveč utrudila s pogo-I Jvorom, morda so jo utrudili spo-mini. Iz kuhinje se je še vedno širil vonj po goveji juhi, ki jo je skuhala za večerjo. Za njihov družinski obred. čez dan je doma samo prehodna postaja, prostor, kjer se morda zb'Kako uro ali dve ustavijo in kjer se srečujejo, kadar pač nanese. Vsakdo ima svoja pota, ki spenjajo jutro z večerom. Sodobna družina, kakršnih je veliko. Steber je žena, ki z eno nogo stoji v novem svetu, z ramo ob rami moškega, z drugo pa tiči še vedno tam, kjer., je bila včasih. Sredi drobnih družinskih skrbi. Počasi, prepočasi se jih otresa, četudi si na vse načine prizadeva. Kajti rok, ki bi razklenile verige konservativnosti, je premalo ali pa so prešibke ... »Srečen prvi maj in vse najboljše za enaindvajsetletnico poroke,« sem ji zaželela ob slovesu. S stiskom roke sem poskušala dokazati, da mi je voščilo privrelo iz srca, kljub konvencionalnim besedam. Sonce, ki je ob mojem prihodu metalo v dnevno sobo snop svetlobe, je samo še košatemu fikusu v kotu privoščilo nekaj žarkov. Se na zelenju je počasi umiral dan. MARIOLA KOBAL \ »Muri« so se približali povprečni pfcAMvnosti ameriških proizvajalcev perila ■Bi r O ^rditve so podprte s primerjalni-$$ mi številkami. V glasilu nemškega združenja tekstilne industrije »Be-kleidung in Wasche« piše: T- Povprečen čas za izdelavo srajce iz kvalitetnega blaga znaša v ZDA skupno 50 minut in 29 sekund. V »Muri« ugotavljajo: — Pri nas izdelamo enako srajco povprečno v 30,93 minute (lami v tem času v 35.34 minute). Pri izdelavi navadnih moških srajc celo prednjačimo: — Lani smo izdelali navadno moško srajco »šele«^v 28,52 minute. Letos v začetku leta smo v šivalnici porabili zanjo 25,48 minute in sedaj samo še 21(71 minute. — Povprečna poraba časa v ZDA za. ta proizvod pa je 23;79 minute. ZAKAJ BOJ ZA STOTINKE MfWF IN SEKUND? Tovoriš V-] Ijern Hakl, direktor podjetja, je to vprašanje pojasnil z en»m saniim. stavkom: »Na svetovnem trgu smo se že in se bomo še srečevali s proizvajalci konfekcije in perila; dosegati moramo njihovo produktivnost, če hočemo, da bo srečevanje za nas donosno.« In borba s proizvajalci na tujem trgu, ki porabijo manj časa za izdelavo srajce ali dežnega plašča, obleke ali drugovrstnega perila, je lahko usodno za tistega, ki porabi več tkanine in več časa kot njegov tekmec. Tega so se v »Muri« dodobra zavedali že pred časom in zato so tako rekoč minute in sekunde raztegnili na stotinke. Takšna delitev časa, čeprav nasprotna navadnemu računanju in pojmovanju, jim je namreč omogočilo čimbolj natančen izračun, koliko stotink minute porabi ta ali ona delavka za šivanje gumbnic, gumba, všivanje ovratnika, skratka vseh tistih 20 ali 22 operacij, kolikor jih je potrebnih, da iz skrojenega blaga nastane srajca iz nylon ali terilen blaga ali navadne bomba-zne tkanine. Trenuten bežen pogled — brez pojasnil — v šivalnico daje vtis, da tu ni vse v redu, da namreč stroji niso v redu. Tako čudno nesimetrično so razmeščeni, da ima človek občutek za pravi nered. Toda resnica je nasprotna. »Stili ir o sistem«, kot pravijo, terja takšno razmestitev strojev, da delavka delavki podaja izgotovljen kos blaga in da vsaka od teli in vsaka naslednja »ujame« stotinko sekunde. Sedanji, tako imenovani »sinhro sistem«, jih je že uvrstil med industri jsko najnaprednejše proizvajalce perila, čeprav, kot pravijo, še niso povsem na vrhu lestvice. Takšen, do potankosti preračunan izdelavni čas, je namreč uveljavljen šele v šivalnici. In tudi s tem tu v šivalnici niso zadovoljni. Naslednja »faza« proučevanja organizacije dela bo proučevanje gibov. V krojil-nici in drugih oddelkih pa pravkar, sicer postopoma, vendar vztrajno proučujejo organizacijo dela. Franc Oletič, mlad tehnik, ki je komaj dobro prišel iz šole, je imel razgrajeno pred seboj obsežno polo papirja. Puščice in predalčki so bili zarisani na nji, in to je že zametek proučevanja organizacije dela v kro-j linici. Med drugim je recimo ugotovil, da krojenje ovratnika sestavlja šestnajst elementov, na primer od polaganja Magajna mizo do končne skro-jitve. bi takšno podrobno »razbijanje« delovnih operacij opravlja postopoma, kolikor mu čas kot obratovodji dopušča za vsako od 20 db 22 operacij v knojitiHei. »Mufa« se je približala povprečni produktivnosti proizvajalcev perila v Združenih državah Amerike Delavke »Mure« porabijo pri izdelavi nekaterih vrst perila še manj časa kot delavke onstran Oceana »Mura« je dosegla te presenetljive proizvodne rezultate v dobrem letu dni in ob letu bo povprečna produktivnost v vsem podjetju enaka povprečni produktivnosti ameriških proizvajalcev perMa Vzrok za posledico — za tako majhno porabo delovnega časa — je torej industrijska miselnost, industrijska organizacija dela. Seveda pa, kot pravijo, velja pripisati tolikšno produktivnost tudi ureditvi novih prostorov, nakupu sodobnih strojev in — delitvi dohodkov. Prav vsaka, tudi najmanjša delovna operacija je ovrednotena in jasno izražena z dinarjem. Delavka lahko —- in to delajo vse — ob koncu svoje izmene izračuna, kolikšen je njen osebni dohodek glede na individualni učinek. Ob koncu meseca pa prišteje k tako izračunanim dnevnim-prejemkom še nagrado k preseženim individualnim normam in dohodek — ali pa tudi izgubo — ki jb doseže obrat kot celota. Takšna delitev osebnih dohodkov je torej eden pomembnih činiteljcv za že\ doseženo produktivnost dela. OD GOSPODARJENJA S ČASOM K SPECIALIZACIJI PROIZVODNJE Izredno dragoceno je spoznanje proizvajalcev v »Muri«, kako je treba gospodariti s časom,, ne z uro, temveč s stotinko sekunde. In drugo, nič manjše, celo večje Spoznanje je, da je potrebna med proizvajalci konfekcije še večja delitev dela, večja specializacija proizvodnje. Iz razgovorov z njimi jc bilo mogoče razbrati, da je bila to tema minulega leta, predvsem pa, da je to snov za razgovore prav v teh in naslednjih dneh. V specializaciji proizvodnje, torej v večji delitvi dela med konfekcio-narji, vidijo možnost za zniževanje poslovnih stroškov, za rast storilnosti in skupno z drugimi, še večjo možnost za nastop na tujem trgu z velikimi serijami različnih proizvodov. V »Muri« so že lani želeli povezavo in dogovor o specializaciji proizvodnje — prek poslovno tehničnega sodelovanja — z oštetimi konfekcionarji v naši republiki. Toda naleteli so na gluha ušesa in zato so se odločili za poslovno tehnično sodelovanje s sosednim varaždinskim Var,telesom. Var-teks in »Mura« sta že lani skupno na- stopala na trgu. »Mura« si je s tem pridobila širok prodajni prostor« — 186 Varteksovih prodajaln v vsej državi. Za letos je predviden med tema LANI JE »MURA« IZVOZILA NA TUJA TRŽIŠČA ZA 220.000 DOLARJEV KONFEKCIJE IN PERILA. LETOS V prvem Četrtletju pa je ZE IZVOZILA ZA 100 MILIJONOV DOLARJEV svojih proizvodov, torej v TREH MESECIH TOLIKO KOT LANI VSE LETO. PO SEDANJEM SKLEP Alj JU POGODB V PODJETJU RAČUNAJO, DA BODO IZVOZILI ZA 300 DO 400.000 DOLARJEV RAZLIČNIH PROIZVODOV GOSPODARJENJE S ČASOM, PORAST PRODUKTIVNOSTI, NASTOP NA TUJEM TR2ISCU, TO SO CINITELJI, KI BODO LETOS SKORAJ PODVOJILI REALIZACIJO BRUTO DOHODKA MURSKOSOBOŠKE »MURE«. LANI SO DOSEGLI 2,5 MILIJARDE DINARJEV BRUTO PRODUKTA. LETOS BO SKORAJ PODVOJEN. RAČUNAJO, DA BO VREDNOST BRUTO PRODUK VREDNOST BRUTO * PRODUKTA ZNAŠALA 4,6 MILIJARDE DINARJEV. dvema poslovnima partnerjema pen proizvodni program, kar pom6® začetek specializacije pri izdelavi ko#' lekcije in perila. Podobno sta ravnala v Zagrebu j®* di kolektiva Naprijed in Kamen®®1: Skupno sta nastopala na tržišču P?” naslovom NIK. In čc smo letos hihk° videli na spomladanskem zagrebške*® velesejmu to kratico, bomo najbrž *e' tps k letu uzrli neko drugo. Kak®!*0’ to še ni jasno. Kratica pa venda*® bo za ... 2 + 2 = 1 Poslovno tehnično sodelovanje Varteksom _ in »Muro«, med Naprti6' dom ter Kamenskim je bilo za vS® štiri partnerje koristno — korist® predvsem, ker so prišli letos vsi štiif do navidezno nerazumljive materna*1, ne formule. Dejali so: če je bilo usp^ no sodelovanje dveh in dveh, zak8* ne bi sodelovali-skupno vsi štirje. I0* mula je torej razrešena. Štirje p*ol?e vajajci konfekcije, združeni v **a? najmočnejše poslovno združenje v te® stilni stroki. , 1 rditev o poslovnem združenju jej štirih partnerjev ni več samo zam*5^ ali samo želja, temveč že konkret®; dejstvo. V vseh štirih kolektivih ® bi do konca maja razpravljali o P®-, spektivnem skupnem poslovno tel*®1 ^ nem gospodarjenju. V skopih bese**® povedano, je smoter novega poslffUL ga združenja, torej smoter vseh 5|ir proizvajalcev: ^ — skupen proizvodni program-naj postopoma privede do speci****1' cije proizvodnje, — skupen nakup in prodaja s sk**P no kalkulacijsko službo in prom’*’' njem trga, * kjj, — skupna graditev novih trgov®® lokalov. , . — .prodaja izdelkov v skupni trP% ski hiši za vse štiri proizvajalce l*kr prek katalogov. ,.,ef Tako kot je pomembna odi**®* za skupen proizvodni program, je pomemben skupen nastop na trgu " 1 f mačem in tujem, predvsem tuj*-**1'r okviru poslovnega združenja na***® jj vajo ti poslovni partnerji usta*10 uo posebno trgovsko podjetje. **' ^ opravljalo nakupno-prodajne PlLe-ekonomsko planerske posle, Pr°Ujfi valo tržišče. Vsi štirje proigv(V Pil bodo priznavali trgovskemu P° - njs. marže za njegove stroške pošlo'11, {e< za riziko poslovanja in za gr®d' novih lokalov. . j,r Poslovnemu združenju bo ixu\.ee> vala skupščina, sestavljena iz eDa ^0 števila predstavnikov samoup*"1'1'.;^ organov vsakega posameznega I’j ty tja. Tekoče operativne posle m’’* -f, sedanjem skupščine bo opravlj*).1 J. vršni odbor s strokovnimi kom*s*'‘,,j' Statistika poslej ne bo več p < jala, da imamo 80 konfekcionarm vsej državi, temveč le še 77. 0c\ konfekcionar pa se bo po svoj* j(i nedvomno uvrstil na prvo mest0, to bo pomenilo: — 8000 zaposlenih, , „t0' 28 milijard dinarjev bruto dnkta. .. pi ~.75% proizvodnje konfek®*1 oblačil perila in pletenin. — 50% udeležbo v izvozu ® cijskib izdelkov. . „ * Ekonomika ne pozna mejo ve**1 produktivnosti in ne v gospodom j« prostoru. V »Muri« so imeti *n jpe® posluh za to trditev. Uvrstili s° industrijsko najrazvitejše proizf ^ konfekcije in perila, z na rman.lL^ a rabo delovnega časa in biti vs0 s(1de' pobudnik za poslovno tehnično peter DORSrf I J v v - • / - * GOZD ARJI ZJUTRAJ SO IZ STARE CERKVE, KJER JE SEDEŽ ENEGA IZMED SESTIH GOZDNIH OBRATOV KGP KOČEVJE, ODŠLI V PROSTRANE GOZDOVE MED ROGOM IN SUHO KRAJINO TRIJE LJUDJE: TOVARIŠ LEVSTIK, ŠEF GOZDNEGA OBRATA STARA CERKEV, FELIKS VIDMAR, SEKRETAR PODJETJA, IN NOVINAR, KI GA JE V TE KRAJE ZVABILA RADOVEDNOST. ». Je eno tistih hladnih aprilskih juter, ki zanje iovek ne ve, kam bi jih del — med zadnja zim-Slta ali prva pomladanska. , Gredo po blatni stezi proti delovišču na Cin-U. Novinar se poganja s korenine na korenino J? ko zajame nekaj blatne brozge v Solne, nestrpno vpraša: »Je še daleč?« »Pri nas sta pojma ,blizu* in ,daleč* dokaj ši-,°ka. obrat se razprostira na skoraj deset tisoč hektarih gozdnih površin in od enega konca do drugega je 25 kilometrov. Na tem ogromnem ob-jaočju, razdeljenem na šest revirjev, dela zdaj pakih 140 ljudi, ki gozdove izkoriščajo in skrbe anje, za novo rast, za ceste in poti. Saj se izgube v tem prostranstvu! Sicer pa..:« Šef prisluhne: »Kmalu bomo slišali žago.« Umaknejo se koloni bosanskih konjičev, ki to-, arijo bukova polena. Noge konj se šibijo pod težkimi bremeni;- gonjači jih kriče priganjajo. »Ne vem, kaj bi brez njih,« pravi tovariš Lev-atik. »Kdo bi znosil drva iz vseh teh grap? Takš-ath konj ne nadomestiš z ničemer.«. Takrat zaslišijo oddaljeno kovinsko b——-J-, aiotorne žage. Melodija dela V globeli pred njimi se razgrinja slika dela. podrta drevesa^ skladovnice polen, sveži štori. In thdje. Nekateri kalajo hlode, drugi sekajo veje, ^va žagata. Odmevajo topi udarci lesenih batov, *Ven sekir, brnenje žag. Nekdo zakriči. Stokajoč ~vok, drevo se nagne, za hip obstane v poševni ®rži, kot da bi z zadnjimi močmi kljubovalo člo-Veku, ki ga je spodžagal, potem se vda in z za- j??Iklim udarcem pade na zemljo; vejevje se lo-v *■ Vsi ti glasbvi se zlivajo v melodijo gozdarjema delovnega dne. »»Na tem delovišču dela sedem ljudi,« pravi r> »ki prebivajo v koči na Cinku.« Vj (Obiskali so to kočo, preden so odšli na delovne. Dve sobi, kuhinja. »Pobeliti jo bo treba,« Jekla kuharica. Postelje v nadstropje kot v vodici, žimnice. Transistor: »Zemlja pleše...« Nolcjka. Šahovska deska.) y JOeiavcev, ki žive v kočah, imamo sedaj 38; fpvln°ma iz Hrvatske in Bosne. Ti so, lahko bi C,1.1- stalni. Poleti, ko je več dela, pridejo iz nji-J;vih krajev še sezonci — znanci, sorodniki. Sa-J ih pridobe, dobre delavce, slabih ne marajo. v^Si delavci so domačini ali priseljenci, ki so si j^eh, med vojno zapuščenih vaseh, uredili do- Spustijo se v globel. ?plej, obisk!« {ij tViož, ki jih je pozdravil s temi besedami, je . anc Cimprič, revirni gozdar in že drugo man-Sx,tQo dobo predsednik obratnega delavskega eta. vinar hudomušno pravi: Sta*Ker smo se že tako lepo zbrali, otvarjam se- Zakoni gozda bomo selili?« vpraša čokat sekač. (Ko v g0,lrii ene izmed koč ni več dela, se selijo v druida. »Boste. Le dogovoriti se moramo, kam.« (V Lu -SS oglasi zemljak.) »Radi bi posadili nekaj zelja in solate. Zdaj daje vsak tudi do 11.000 dinarjev, pa večino natepavarno fižol.« (Za prehrano skrbe sami, podjetje plača kuharico.) »Koliko pa zaslužite?« bi rad vedel novinar. »Menda boste nekateri dobili za marec blizu 50.000. (Tako mu je rekla kuharica.) »Manj bo; pa tudi, če bi dobili toliko — plačaš hrano, pošlješ domov; kaj ti ostane? Kar nas je poročenih...« (Besede mu zastanejo.) »Koga pa imate doma?« (Našteva na prste.) »Samo — očeta in mater, tri mlajše brate, ženo, tri moje otroke. (Robat moški smeh.) Oče mi piše: Sin, takoj rabim denar. Odgovorim: Poslal sem ti ga in ga bom še; počakaj, da ga dobim. On pa: Pojdi k šefu, reci, da rabiš in da ga boš z delom odplačal; dal ti ga bo, če boš lepo rekel. — Glejte, tako je: stari ne razumejo, da delamo v podjetju.« (Poteze na njegovem obrazu, ki jih je izoblikovalo delo v gozdu, se omehčajo.) »Ce bi lahko sami izbrali teren in drevesa ...« Zelja, za katero vedo, da ni uresničljiva. Pa vseeno o njej govorijo. Predsednik delavskega sveta pripoveduje: »Naši gozdovi so izčrpani. Posledice dolgoletne negospodarske sečnje so hude. Zato se zadovoljujemo s prebiralno sečnjo in zato tudi dela v tej prostrani hosti tako malo ljudi. Plan je temu prilagojen. Zdaj spravimo iz gozdov 24.500 kubikov na leto, lahko pa bi jih dvakrat toliko, če gozd ne bi bil izropan.« »V čem je torej bistvo dobrega gospodarjenja v vašem obratu?« »Predvsem v gospodarnem odnosu do gozda. Ne moremo reči: bomo pa več posekali, več takega ali drugačnega drevja, po čigar lesu je trenutno na domačem ali na tujem trgu povpraševanje. Ce greš danes v škodo, se ti bo jutri nekajkrat maščevalo. Zato sekamo tisto, kar lahko brez škode podremo, obenem pa skrbimo za novo rast.« Šef doda: »In v tem, da plan sečnje, ki ga sprejmemo v okviru plana podjetja, izpolnjujemo tako po količini in vrsti lesa kot po kvaliteti.« »Zelja, da bi na najlažji način čimveč naredili, je razumljiva,« pravi Cimprič. »Plačani smo po učinku.« Nerazumljiva novost Sekretar, šef, revirni gozdar in novinar se napotijo proti cesti in se spotoma pogovarjajo o nagrajevanju. Način je preprost. Imajo normative in vsaka skupina lahko zvečer zračuna, koliko je zaslužila. Na primer: za kubik bukovih hlodov dobijo 402 dinarja — lahko nekaj več ali manj, kakršen je teren. (Po mnenju mnogih delavcev je ta razlika v prejemkih majhna, v terenu pa velika.) Tako je za vsako vrsto lesa. V normativu je bila doslej obračunska urna postavka (le-to rabijo samo za izračun v ceniku del ali pa takrat, kadar zaradi slabega vremena ne delajo), terenski dodatki in nadomestila za gorivo, mazivo in drobna popravila žage. Po novem pa tega nadomestila ne bo več. Za motorke bo po nedavnih navodilih Zveznega državnega sekretariata za finance skrbel obrat. (Ni še povsem jasno, zakaj bi bilo to dobro.) Ta novost jim je naložila veliko dela. Ves sistem morajo spreminjati, uvesti kartoteko za vsako žago, najti normative za porabo goriva, ki jih doslej niso potrebovali in ki jih bodo težko našli. , 1 »Z litrom bencina lahko narežeš dva do štiri kubike — odvisno od terena in motorista. Če so drevesa, ki jih sekaš, blizu, ne ugašaš motorja, če so daleč stran, ga ugašaš, zgubljaš gorivo. Ni mogoče za vsak posamezen kvadratni meter postaviti normativa.« »Ker so sami plačevali gorivo, so skrbeli zanj. Kako bo zdaj, ne vem. Pravijo, da bodo premije. Kako naj premiramo, če je normativ dvomljiv.« »S to rečjo smo šele začeli in še precej bomo govorili in preizkušali, preden bomo našli pravšne mere,« reče sekretar. »Hkrati pa smo tudi popravili staro napako: motorist je doslej dobival * toliko kot drugi v skupini, pa skrbi za žago in je odgovoren za delo skupine. Poslej bo dobival vsak dan še enourno obračunsko postavko.« Kasneje sklenejo, da bodo obiskali še Polom. Med potjo pa jih Franc Košorog, revirni gozdar na Kleču, popelje k enemu svojih delovišč, Poseka se je kot široka ravna cesta zarila v pobočje hriba, »Tod čez bodo napeljali elektriko iz Kočevja v Novo mesto.« Drevesa ležijo drugo čez drugo, vmes so olupljena debla. Tu dela Ljubomir Dejanovič s svojo skupino. Zdaj obedujejo. Fižol s slanino. »Bo še kdo?« vpraša kuharica. Vsi so iz iste yasi. Tudi ona. Dejanovič še naslanja na grm in pripoveduje: »Najvažnejše je tovarištvo. Kjer ga ni, je življenje zanič. Če hočeš delati, pa ne moreš, prav, bomo poprijeli namesto tebe. Če si močan, pa slabo delaš — raje pojdi. Mi držimo skupaj in delo ni tako težko, čeprav garamo od zore do mraka. Koliko ur? Zdaj deset, če vreme soglaša.« Težko je v gozdu, pri takemle delu, spoštovati predpise o delovnih razmerjih. »Prišli smo, da bi zaslužili. Ker je zaslužek odvisen od dela, je treba delati. Sicer pa smo navajeni. Doma...« Zazre se nekam čez 1 glave obiskovalcev. Doma ima štiri otroke. Domotožje je kot popadljiv pes. Prime te in drži, dokler se ne odpraviš na pot. Zdi se, da bo zdaj zdaj rekel: »Tovariš šef, bi dovolili teden ali dva ...« Pa tega ne reče. Vpraša: »Bo maja tečaj za motoriste?« »Bo!« »Grem!« Tečaj je za zdaj potisnil v kot misel na dom. Pa ne za dolgo. Je pač tako, nisi kmet, ker ne kmetuješ, nisi cel delavec, ker te nekaj priganja, da venomer misliš na dom, ki je daleč. »Večno ne boste takole ...« poskuša razviti svojo misel novinar, »človek mora imeti cilj.« »Kdo ve ...?« Mlajši bodo odšli k vojakom in nekateri se bodo potlej izučili poklicev ali pa se bodo vrnili in si morebiti tu blizu nekje zgradili domove... Starejši pa ... »Razmišljamo,« pravi šef, »da bi jih združili v enem naselju, pa se porajajo številna vprašanja. Tam, kjer je sečnja skupna, je to lahko, pri nas, v temle prostranstvu — kako naj jih, denimo, razpeljemo na delovišča. Nekaj pa bo treba ukreniti.« Dejanovič vstane in gleda olupljena debla in polena, zložena v skladovnice, in zdi se, kot bi dejal: »Glej, to smo mi naredili.« Nobene kretnje, ne glasu, pogled delavca na delo, ki ga je opravil, ustvarjalca, ki ne pozna tistega prekletega strahu pred nekom, od čigar ocene je odvisno vse tvoje življenje. Iz teh olupljenih polen bodo naredili papir in morda bo prav Dejanovič pisal na njem: »Draga žena, sedaj še ne morem priti, na jesen pa...« Skupna misel Cesta in ob njej skladovnice drv. Traktor vleče prikolico, polno polen. Vozi ga Tone Vučko, član obratnega delavskega sveta. Ustavijo ga. »Predsednik mi je povedal, da se sestajate vsak mesec po mesečnem obračunu. O čem ste, denimo, razpravljali na zadnjem sestanku?« Traktoristu zse mudi in besede kar vrejo iz njega. »O spravilu lesa, ki ga zaradi zime nismo moli pravočasno pripeljati iz gozda. Dobili smo dva traktorja iz Kočevja in zdaj bo šlo. Govorili smo o delitvi tistega dela osebnih dohodkov, ki je odvisen od gospodarjenja obrata in ki ga spričo našega načina proizvodnje ne moremo ugotavljati mesečno. Pravilnik predvideva trimesečni periodični obračun, izkazalo pa se je, da je to prekratka doba, kajti pozimi bi morali vračati, poleti pa bi dobili veliko. Zato bomo naredili obračun šele ob polletju. Lani smo razdelili 2,25 mesečnega prejemka. Očitno je, da tak način delitve spodbuja kolektivno zavest, kar je za gozdni obrat še zlasti pomembno.« »Se kolektiv sploh kdaj sestane?« »Vsi redko, le na sindikalnem občnem zboru. Imamo pa sektorske konference. S sestanki je pri nas težko. Delavci, ki nimajo koles in mopedov, pridejo v Staro cerkev le enkrat mesečno — na izplačilni dan.« ^koči v traktor. V dolini čakajo na drva. Spremembe V Polomu, vasici sredi gozdov, si je v zapuščenih hišah Kočevarjev uredilo svoje domove 12 gozdnih delavcev. »V drugih vaseh,« pripoveduje tovariš Levstik, »so sekači z eno nogo na polju, z drugo v gozdu. Gozdarji iz Poloma pa so —• delavci. Pozimi, ko so se drugi greli v hišah, so si v globokem snegu utirali gaz do delovišča.« Sedijo ob cesti in delavci ki se vračajo z dela, se jim pridružujejo. »En dan sem doma, pa zagledam žago in ne zdrzim vec,« pravi Tone Hočevar, star partizan, rezervni kapetan. »Saj drugega nimaš kot delo.« vprašanje: J duaje »V čem in koliko se življenje spreminja?« »Precej sprememb so prinesle motorke, ki jih je ze toliko, da lahko delamo v trojkah — motorist in dva sekača. Ti naredijo toliko kot šest ljudi z vlečno žago. Delo ni več tako težko, zaslužek je boljši.« V pogovor posežeta še Škufca in Šuštaršič »Kupili smo si mopede. Imamo transistorje, v glavnem pa poslušamo, kakšno bo vreme. Ce dežuje in ne delaš, dobiš samo polovico obračunske postavke. Elektrike še nimamo, čeprav je speljana tik ob vasi, ker je elektropodjetje, kdo ve zakaj, pozabilo, da mu je KGP že zdavnaj plačalo gradnjo transformatorja v Polomu.« Vračajo se v dolino. »Lepo je,« pravi novinar. »Kaj?« vpraša šef. »Vse tole: gozd, zrak — narava.« Šef pritrdi: »Lepo je, toda kaj, ko človek nima časa, da bi gozd negoval tako, kot ga je treba. Poznati bi morali sleherno drevo, skrbeti za zdravo rast...« In tako vsak po svoje gledata na to lepoto. Prvi kot nedeljski izletnik, za drugega pa je v izrazu »lepo je« nekaj stvarnega, konkretnega, njegov poklic, del njega samega. JANEZ VOLJČ POPOLDNE-SO SE VRNILI V STARO CERKEV IN PRINESLI S SEBOJ KOPICO VTISOV, SEKRETAR PA SE ŠOPEK KRONIC ZA OTROKE iN NOVINAR POPISANO BELEŽNICO. KO JE DOMA PREBIRAL SVOJE ZAPISKE IN OBUJAL SPOMINE NA MISLI IN LIKE GOZDNIH DELAVCEV. SI JE ZAŽELEL, DA BI BIL EDEN IZMED NJIH, KER MU POTLEJ NE BI BILO TREBA POPISOVATI LE TISTEGA, KAR SO MU REKLI, PAC PA BI ZNAL NAPISATI TUDI VSE TISTO, CESAR MU NISO POVEDALI, KER NISO NAŠLI BESED ■a Stane Kavčič: ZNAČILNOSTI NOVE USTAVNE UREDITVE BEG IŽ PROIZVODNJE Gradivo zo to razmišljanje je dalo zadnje posvetovanje OBS Ljubljana o problemih tehnične inteligence Toliko je zadnje čase govora o »Meistervvirtschaft« v proizvodnji. In čedalje bolj pogosto. Pa, ali je navsezadnje v tem kaj čudnega? Bržčas je imel prav inž. Ahačič iz Kra-/nja, ki je dejal, da se je gospodarstvo, in še posebej industrija, znašlo v težkem notranjem konfliktu. V konfliktu, ki ga označujeta po eni strani spoznanje, da sta nadaljnji razvoj in gospodarska ekspanzija neposredno pogojena s sodobnejšo organizacijo dela. s prehodom na velikose-rijsko proizvodnjo, z intenzivnim vključevanjem v mednarodno delitev dela, ter po drugi strani spet dejstvo, da bi bilo treba dobršen del proizvajalnih sredstev slovenske industrije že zdavnaj odpisati, da se je industrija razvila iz pol-obrtnih obratov in obratov z zastarelo tehnologijo in da je temu primerna tudi miselnost zaposlenega kadra. Dva elementa, ki delujeta v povsem nasprotni smeri. In posledica? Skorajda bi bila najbolj primerna beseda stagnacija ali pa vsaj — počasnejši razvoj, kot pa ga terja uspešna gospodarska ekspanzija. Da ta trditev ni povsfem neosnovana, se lahko prepričamo na kopici statističnih, podatkov. Delež slovenske proizvodnje v jugoslovanski predstavlja 21,4 °/o, toda v jugoslovanskem izvozu je zmanjšan kar na 15,8 %>. Razen tega bi lahko ugotovili, da slovenska proizvodnja še vedno vztraja pri klasični blagovni listi izvoza, da je 48 °/o strukture, slo-. venskega izvoza še vedno v lesnih in kmetijskih proizvodih, pri čemer pa ni upoštevana niti proizvodnja živilske industrije in da so kovinska, elektro industrija, industrija obutve, tekstila in gumarskih izdelkov, industrija celuloze in papirja zastopane v celotni industrijski proizvodnji sicer z 48 odstotki, v izvozu pa komajda s 25 %>. Tako postaja čedalje bolj aktualno vprašanje, kako razrešiti ta notranji konflikt. Inženir Ahačič pravi: »Dobršen del gospodarskih organizacij si prizadeva najti odgovor predvsem z investicijami v nove proizvodne kapacitete, z investicijami v sodobnejšo tehnologijo. Vsekakor je to važno. Samo, da ne le to. Sodobna industrijska proizvodnja terja tudi strokovno usposobljen in številčno dovolj močan strokovni kader.« Trditev, ki pa jo je moč podpreti tudi z nekaterimi številčnimi podatki iz te gospodarsko menda najbolj razvite občine. Ob 26 milijardah bruto produkta in kakih 20.000 zaposlenih ter ob letni- stopnji porasta družbenega proizvoda za 6 do 8 °/o je v vsej občini zaposlenih le 185 ljudi z dokončano visoko šolo. Ta podoba pa postane še veliko bolj plastična, če dodamo, da jih je od tega števila zaposlenih v neposredni proizvodnji le 65. da pride v tej občini na približno 1000 delavcev en inženir. Še posebno pereče pa so razmere v manjših delovnih organizacijah. Analiza je namreč razkrila, da je v tridesetih manjših gospodarskih organizacijah samo en vodilni delavec z visoko izobrazbo in da jo imajo v celoti le trije delavci priznano. Res bi ne bilo potrebno še posebej utemeljevati trditev, da modernizacija proizvodnje pomeni sodobno organizacijo in pripravo dela, organizacijo raziskovalno-aplikativnih laboratorijev in institutov, razvojnih oddelkov, katerih naloga je predvsem analiza sedanjega' in snovanje perspektivnega razvoja, usmerjanje v boljšo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Prav tako ne bi bilo treba še posebej govoriti o tem, da je prav ta modernizacija proizvodnje odvisna od strokovno usposobljenih ka d rov. Bi ne bilo, če ... Če ne bi vsi podatki govorili prav o nasprotnem. Tako je bilo v Sloveniji od 11.529 gospodarsko aktivnih prebivalcev z visokošolsko izobrazbo — ne oziraje se na to. da ta številka pomeni na 1000 prebivalcev le 9,45 visoko 'strokovno usposobljenih kadrov — le 29 % zaposlenih v neposredni proizvodnji, vsi drugi pa v javni upravi, druž- benih službah,, izven proizvodnje. Od skupnega števila 8740 inženirjev je bilo zaposlenih v proizvodnji le 1371, polovica industrijskih podjetij ni imela v proizvodnji niti enega strokovnjaka z visoko izobrazbo in 84'"/o vseh podjetij' ni imelo zaposlenega nobenega ekonomista. Tako, se, vsBRl lepem zna jr demo pred dokaj nasprotujočimi si trditvami. Najprej: strokovnjakov je premalo, toda tudi ti, kar jih je, so pretežno odtrgani od proizvodnje in je zato tudi njihov vpliv na modernizacijo in nadaljnji razvoj premalo učinkovit. In potem: strokovni kader beži iz proizvodnje v neproizvodne dejavnosti. In slednjič: prav mojstrski kader, kot mu pravimo, s svojo navezanostjo na OBVESTILO Prvi maj je tudi za delavce v tiskarnah in pri časopisih veliki praznik — dela prosti dan. Posledica: »Delavska enotnost« takoj po praznikih ne more iziti. Zato se pa oddolžujemo našim bralcem z današnjo dvojno številko, št. 16 in 17. Prihodnja številka f!8) pa bo izšla v soboto, 11. maja t. 1. UREDNIŠTVO ustaljene proizvodne postopke in S svojimi praktičnimi izkušnjami drži pokonci proizvodnjo in jo, marsikdaj tudi rešuje. Nekaj bo potemtakem treba ukreniti, nekako bo treba ustaviti ta beg strokovnjakov iz proizvodnje. Da. v resnici bi lahko govorili o begu strokovnjakov iz proizvodnje. Tako se je na primer od 1013 diplomantov visokih šol zaposlilo v neposredni proizvodnji le 287. Toda ta beg je samo posledica nečesa in če ga hočemo odpraviti,- moramo razkriti globlje vzroke. Inženir Babič iz Trbovelj je sicer nekolikanj karikiral problem, toda v bistvu je povedal golo resnico: »Mladi kadri prihajajo s fakultet v podjetja polni idealov, polni želja po znanstveno raziskovalnem delu. Toda kmalu jim® ne preostane drugega, kot da se sprijaznijo z ugotovitvijo, da od integralov in diferencialnih enačb ne ostane prav veliko in da marsikateri problem lahko rešijo samo z najbolj preprosto pošte- vanko. Mislim, da fakultete vse preveč usmerjajo študente v znanstveno,1, raziskovalno delo in da vse premalo priznavajo tehniki tudi njeno praktični?) uporabno vrednost. Dokaz za to so tudi številni instituti in znanstveno raziskovalni zavodi, ki imajo prej preveč kot premalo kadrov, pri tem pa je njihova dejavnost pogosto sama sebi namenjena in industrija nima od nje večje praktične koristi.« Prav tako je tudi mnenje inž. Borca: »Vzgoja inženirjev in tehnikov je že močno zastarela. Strokovno teoretično vzeto je sicer znanje diplomantov dokaj solidno. Toda o organizaciji dela, o ekonomiki poslovanja, da ne govoriin sploh o poznavanju osnovnih ekonomskih zakonitosti, ne vedo tako rekoč ničesar. Povč-zava teorije s prakso je še vedno nerešen problem. Za primer naj omenim samo inženirja arhitekture. V gospodarsko razvitejših državah dobi diplomo šele tedaj, ko se je dve leti praktično seznanjal na gradbiščih s celotnim delovnim postopkom. Pa pri nas? Prakša je omejena na 2 meseca, pa §6' ta čas prebije večina Samo’ dfcP administrativnčiti delit. 'O wpc?4V sledicah tega mi menda hi treba pripovedovati. Zadnje spremembe v sistemu študija pa ne pomenijo drugega kot časovno skrajšano obdobje, pri čemer pa se vsebina ni bistveno spremenila.« A bržčas le ne kaže vseh vzrokov pripisati samo sistemu vzgoje' in - izobraževanja strokovnega kadra, čeprav je njen • vpliv očiten. Pogosto se namreč primeri, da v gospodarskih organizacijah sami odklanjajo' strokovnjake, da le-ti odhajajo' iz proizvodnje zaradi neurejenih notranjih razmer. Inženir Ahačič pravi: »Pogoste vlada mnenje, da strokovnjaki odhajajo iz proizvodnje zaradi manjših osebnih prejemkov, kot bi jih morda imeli v institutih in znanstveno raziskovalnih zavodih. Nekaj tega je, toda vse kaže, da to vendarle ni glavni vzrok. V Kranju srtid na primer ugotovili, da je bilo od 80 odpovedi strokovnjakov več kot 70 zaradi neurejenih notranjih odnosov. Ponekod samovolja vodilnih uslužbencev, drugje spet slabo razmejene pristojnosti in od tod osebni konflikti, drugje spet premalo perspektiven razvoj gospodarske organizacije. Najrazličnejši motivi. Tudi taki: v eni izmed najpomembnejših gospodarskih organizacij občine so zaposlili mladega inženirja z nalogo, da bi ueotav-1 jal kvaliteto izdelkov. Že takoj v začetku pa so mu jo stari mački zagodli. Ker je na podtaknjenem in povsem kvalitetnem zobatem kolesu moral ugotavljati napako in ker je seveda ni mogel ugotoviti, so se mu vsi smejali. In posledica? Odpoved.« To pa pomeni, da je treba problem strokovnjakov začeti reševati predvsem znotraj delovnih organizacij, predvsem v urejevanju notranjih odnosov, v iskanju ustreznih rešitev. Od izpopolnjevanja sistema nagrajevanja do razmejevanja pristojnosti'. nalog, odgovornosti, do smotrne kadrovske politike navznoter in navzven. Samo ugotavljati. da strokovnjaki beže iz proizvodnje, da zaradi tega prav ta proizvodnja prej caplja kot koraka za proizvodnjo v razvitejših državah je res premalo .... BOJAN SAMARIN' a DELO Sedmi člen nove zvezne ustave pravi: »Samo delo in uspehi dela določajo materialni g in družbeni položaj delovnega človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti po-| sredno pridobivati materialne ali drugačne kori-1 sti z izkoriščanjem tujega dela.« Ta kratki in zgoščeni člen je izredno pomem-| ben. Pomemben je v političnem, materialnem, jj moralnem, vzgojnem in tudi v pravnem pogledu. U Na njegovi podlagi je možno in potrebno razviti S izredno obsežno idejno-politično, gospodarsko-j operativno, moralno-vzgojno in pravniško-nor-s mativno dejavnost. | Poleg naravnih bogastev, s katerimi razpo-jg Dgajo delovni ljudje v Jugoslaviji, in poleg tistih 1 Produkcijskih sredstev, ki jih imamo in ki so jih | s svojim dosedanjim delom ustvarili delovni 1 ljudje, je delo edini vir materialnega napredka, g Samo z boljšim in večjim izkoriščanjem narav-| nih bogastev, samo z boljšim in večjim izkorišča-1 njem obstoječih produkcijskih sredstev in proiz-| vodnih kapacitet, samo z boljšim gospodarje-1 njem, preprosto povedano, samo z delom lahko g povečujemo naš nacionalni dohodek in na tej 1 Podlagi tudi osebni standard vsakega občana i.n j proizvajalca. Samo s skupnimi napori pri delu | lahko naprej razvijamo nerazvita območja in s | tem zagotavljamo skladnejši in trdnejši razvoj 1 socialističnih odnosov in materialnega napredka a vseh delovnih ljudi in vseh narodov Jugoslavije. E Samo z vse večjim in večjim spoštovanjem in | materialnim priznavanjem dela in dejanskih de-| lovnih rezultatov lahko postopoma opuščamo do E sedaj preveč poudarjeno ekstenzivno smer v naši | gospodarski politiki in polagoma prehajamo na p vse. večjo in večjo intenziteto v naših gOspodar-§j sbih programih in v naši vsakodnevni gdspodar-1 sko-operativhi dejavnosti. Samo tedaj, če bodo jj naši delovni rezultati večji in če bo večja naša | produktivnost, se bomo v prihodnje lahko vklju-| čevali v vse večjo mednarodno delitev dela, v | vse večjo mednarodno blagovno menjavo, brez | katere se ne more zmanjšati zunanjetrgovinski | deficit in si, tudi ni mogoče misliti nadaljnjega | razvoja naših proizvajalnih sil in proizvodnih j kapacitet. Delovni rezultati postajajo tisti jpreiz-§... kusni kamen in pokazatelj, na podlagi katerega g mora družba vsakomur dati večje ali manjše ma-| terialno ali mOralno-politično priznanje, večjo ali | manjšo pohvalo ali grajo. Delovni rezultati po-| stajajo vsakomur vidni in na sedanji stopnji jjv družbenega razvoja edino pravični in razumljivi g: instrument, na podlagi katerega je možno ločiti g in ločevati dobro od slabega, družbeno koristno g °d nepotrebnega, racionalno od neracionalnega, g: boji sposobno od manj sposobnega. g' 'bKio sežavzerriamo za tako ostro in po rriojem m’ mnenju edino pravilno ocenjevanje, temelječe na 1 delovnih rezultatih in uspehih tako individual-1 nega kot kolektivnega dela, in ko na podlagi | tega potegnemo črto ločnico med dobrim in sla-1 bim, to seveda ne pomeni, da se zavzemamo za S i°' naj bi bilo vse tisto, kar se pokaže trenutno | kot slabo, neracionalno, z nižjo in manjšo prali duktivnostjo dela, prepuščeno samemu sebi ali | da_ naj propade. Ne, taka koncepcija bi ne imela | nič skupnega s pravnimi socialističnimi odnosi, g moramo na podlagi delovnih rezultatov ne-H _nehno opravljati selekcijo med bolj sposobnim je in manj sposobnim, rekel bi, da moramo na tej J osnovi ugotoviti stvarno in konkretno stanje, in 1 to tako v gospodarstvu kakor tudi na drugih pod-1 r°čjih. Potem ko to stanje ugotovimo, pa je treba 1 ®krbno analizirati vse faktorje, ki so ga povzro-| čili in pripeljali do njega. In šele na podlagi H take vsestranske analize in ob angažiranju naj-1 razbčnejših ožjih in širših družbenih faktorjev 1 ie treba in je mogoče ustrezno ukrepati. Včasih | bo taka analiza pokazala, da je potrebna družil bena pomoč bodisi v dodatnih materialnih sred-1 stvih, v ustreznih regulativih, v kadrih ali v, čem g drugem, da bi se v dani delovni organizaciji ali jj teritorialni skupnosti produktivnost dela in deli lDvni rezultati izboljšali in da bi se začelo bolj g racionalno gospodariti in upravljati. Drugje spet | bo taka analiza pokazala, da so potrebne določe-g n'- bodisi moralno-politične ali materialne sank-g ci-ie, morda- tudi ustrezne spremembe v programu, 8 ^tehnologiji, v načinu dela, ker vse je odvisno 1 konkretnega položaja in obstoječih faktorjev. 1 f.°.se Pravi, da vrednotenje in selekcija, teme-1 bieca na delovnih rezultatih, na večji produktiv-jfl no . dela, na racionalnem in boljšem gospodaril jenju in upravljanju, nista istovetna z brezob-! zirn° in brezdušno kapitalistično konkurenco, z tj brezobzirnim in brezdušnim bojem, kdo bo koga S zadusl1, do popolnega uničenja. Taka selekcija 1 m racionalizacija, temelječa na delu in njegovih 1 rezultatih, ima trojen namen: prvič, to je naj-g rmrejsa in permanentna pot vsestranskega mate-jj ™ „xga in drugega napredka; drugič, tako je 1 mogoče vselej potegniti ostro črto ločnico med 1 „?°nrrlTin slabim gospodarjenjem in upravlja-1 ai!-' Na ta način se prej ali slej, v krajšem ali E Paijsem obdobju pokaže, kdo izpolnjuje in kako g Kd0 Pojmuje svoje pravice in dolžnosti; in tretjič, 1 Je ustvarjena prepotrebna objektivna si = ,J,a ,za medsebojno pomoč, razumevanje in a P”0 lskanje takih rešitev, brez kakršnih si ni 1 ™?g0(\e misliti vsestranskega razvoja šocialfstič-B '°dnosov in utrjevanja občutka medsebojne s Za.IJostl’ tiste povezanosti, ki je ena izmed B 'n=fr,!Vvnih značilnosti naše socialistične družbe 1 da5H?h m vsakega delovnega človeka kot pri-g Padnika te družbe še posebej. ganizacije ne smemo videti rezultata neomejenega in popolnoma stihijskega delovanja trga. Dohodek je družbeno priznanje vrednosti dela V takih tržnih pogojih in denamo-blagovnih odnosih, v katerih se nenehoma prepletata in dir polnjujeta: ekonomska logika zakona vrednosti + aktivno in zavestno delovanje vseh družbenih faktorjev, in to z vsemi sredstvi, tako materialnimi kot idejno-političnimi in državno-admini-strativnimi.) Preko dohodka in na njegovi osnovi se pravzaprav denarno realizira določen obseg vrednosti dela, ki ga posameznik ali kolektiv daje družbi v eni obliki in dobi nazaj v drugi-Sistem dohodka in na njem zasnovani drugi eko-nomsko-družbeni instrumenti so pravzaprav konj kretni pokazatelj realne vrednosti združenega ali individualnega dela, večje ali manjše racionalnosti gospodarjenja in večje ali manjše poslovne učinkovitosti in sposobnosti. Ta pokazatelj seveda ni vedno in povsod popolnoma pravičen v smislu absolutne pravičnosti in tudi v smislu absolutne enakosti. Absolutna enakost in pravičnost je v tem, da smo vsi delovni ljudje, da vsi živimo od delovnih rezultatov svojega uma ali svojih rok. Pri tem pa so lahko, in res tudi so, zelo različni pogoji delovanja vsakega posameznika, tako tisti, s katerimi sam razpolaga in o njih subjektivno odloča, kakor pogoji, ki so dani kot objektivna stvarnost izven njega in mimo njega. Naloga družbe seveda ni samo v tem, da ugotavlja te razlike, ampak je njena naloga tudi, da jih z ustreznimi sredstvi in upoštevajoč osnovne zakone ekonomskega delovanja in okvire objektivnih materialnih možnosti čimbolj zmanjšuje, uravnava in zavestno odpravlja. Načelo, da vsakdo dobi po svojih sposobnostih, na katerem je zgrajen ves sistem dohodka, je še vedno v nekem smislu buržoazno načelo, kot je dejal Marx v »Kritiki gothskega programa«. Vendar je mnogo bolj napredno, mnogo bolj humano, mnogo bolj racionalno in pravično in zato tudi mnogo bolj mobilizacijsko, kot pa so načela, na katerih temelji kapitalistični družbeni sistem ali pa prvo obdobje tako imenovanega administrativnega socializma. Hkrati pa je to načelo seveda mnogo manj progresivno, mnogo manj humano in pravično, v nekem smislu celo nepravično V primerjavi s tistim družbenim sistemom, ki bo prišel za nami, to Se pravi v primerjavi s komunistično prihodnostjo, ko bodo družbeni odnosi izenačeni tako, da bo vsakdo družbi dal toliko, kolikor bo lahko dal, in od nje dobil, kolikor bo potreboval. Toda tako družbo in take odnose je treba zgraditi, ni je mogoče proklamirati. Na sedanji stopnji našega razvoja bi taka proklama-cija bila idealistični romanticizem, socialna utopija, demagogija in propaganda obenem. Vse to bi bolj škodovalo'kot pa koristilo razvoju naše družbe in mobilizaciji vseh činiteljev za postopno n približevanj e takim komunističnim ciljem. Upoštevajoč ta načela in s takim delovnim kompasom v rokah bo treba na podlagi nove ustavne ureditve nadalje izpopolnjevati tudi naš konkretni gospodarsko-operativni in samoupravni mehanizem na vseh področjih. To se pravi tako v odnosih med družbo in delovnimi organizacijami. kakor tudi znotraj organizacij, dalje na področju kreditnega in bančnega sistema, na področju blagovne menjave in na področju zunanje trgovine in deviznega poslovanja. Na osnovi teh spoznanj in take zavesti delovnega človeka o pomenu in vrednotenju dela kot poglavitnega vira materialnega napredka in skladno z našimi materialnimi možnostmi in že sprejetimi obveznostmi bo potrebno tudi postopoma prilagoditi metodologijo planiranja takemu nadaljnjemu druž-beno-ekonomskemu razvoju. Toda rekel sem že, da takega priznanja ih veljave dela oziroma njegovega pomena in posledic ni mogoče omejiti samo na področje materialnih odnosov in materialnega napredka. Vse to ima mnogo širši pomen, zlasti še za razvoj družbenih odnosov in za formiranje zavesti delovnega človeka. Zato nove ustave že govori)0 tudi o osvobojenem delu. Ko upravičeno govO| rimo o osvobojenem delu, potem tega seveda ni mogoče pojmovati v smislu absolutne svobode, to se pravi, da bi lahko vsakdo delal, kar hi hotel, ali da bi celo nič ne delal, a kljub tenih imel pravico do uživanja plodov dela drugih. nove ustave govorijo o osvobojenem delu, tega tudi ne gre pojmovati tako, kot da bi bilo del° že osvobojeno tistih sedanjih osebnih fizičnih i° umskih naporov, skrbi, težav in marsikdaj tudi neprijetnosti, s katerimi je povezano opravljanj® delovnih dolžnosti na delovnem mestu. Na sedanji stopnji našega materialnega in političnega razvoja % lahko govorimo o osvobojenem delu tem smislu, da je delo osvobojeno vsakršne eksploatacije in take birokratsko-etatistične sam0' volje, ki bi lahko od zunaj in mimo volje kole*5' tivov in neposrednih proizvajalcev kot 'sila na° družbo in mimo družbe določala delovne pog0-1® in razdeljevala rezultate dela. Bistvo osvoboj6' nega dela v sedanjih pogojih je torej v tem, nista več pričujoča zgoraj omenjena činitelja lD da so ekonomski in politični odnosi pri nas za' snovani tako, da so postali poglavitna notran) in gibalna sila materialnih in družbenih gibam: V tem gibanju delujejo neposredni proizvajaj v okviru svojih zakonitih pristojnosti, pravic > dolžnosti, upoštevajoč materialne in družben0 politične interese posameznikov in kolektivov, h temelju družbenih delovnih sredstev čimbolj sa mostojno, krepe materialne osnbve svojega de^ in razdeljujejo njegove plodove po načelu vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur p° go vem delu. To so bistvene, rekel bi z'x nilfalrnr r-xo x_______ . -__v, g nri '1:|na Posledica takega vrednotenja dela in ■ tnrio18’ da..ie delo prvi izmed osnovnih regula- ■ hnriov materialnih odnosov in napredka, je do- 1 irrct»vi,Dollodek Pravzaprav pomeni v naših kon-I hlnJ” Pogojih, to se pravi v naših denarno-1 odnosih in tržnih razmerah, družbeno = P nje vrednosti dela. (V dohodku delovne or- vv.,1, uciu. »u su uisivene, reitei oi začeth in nikakor pa še ne dokončne osnove osvobojen6” dela. Nova ustavna ureditev daje idejno osn° in pravne normative za nadaljnji razvoj pog°T. za osvoboditev dela in za nadaljnje eliminiran-1 še poslednjih ostankov mezdnih odnosov. »Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastnins*j pravice do družbenih produkcijskih sredstev, ne more nihče — ne družbeno-politična skupn0, ne delovna organizacija ne posamezni delo^ ira* * * * v človek — na nikakršni pravnolastnin-J-: ^ prilaščati proizvoda družbenega dela niii '1P ljati družbenih produkcijskih in del«"’r,'b sre štev ali razpolagati z njimi in tveti ne sam voljno določati pogojev za delitev.« TD da v principu enako obravnava fizičrm in hiško delo. Zato je določen enoten pojem za druženo delo, bodisi fizično ali umsko. Delovna /hganizacija je postala zato enotna oblika zdru-venega dela, v kateri ima vsak njen član v na-Nu iste pravice in dolžnosti, ne glede na to, na aterem delovnem mestu dela, in ne glede na to, * v njej prevladuje umsko ali fizično delo. To jPtheni, da se je naša družba tako materialno akor politično že tako razvila, da smo začeli pstopoma odpravljati tiste razlike -tned umskim a fizičnim delom, ki so se pojavile v zgodovinam razvoju človeštva in tudi kot rezultat razdrtih nasprotij ter se obdržale prav do današ-Jega dne. Mi torej v nekem smislu opuščamo *are pozicije proletariata kot razreda in polago-'r'a odpiramo vrata novi, socialistični, brezraz-®dni družbi. To seveda ni šibkost ali celo nezve-°ba interesom proletariata. To je samo dokaz moči, našega napredka, dosežene stopnje v p°nomskem razvoju in iz nje izhajajočih druž-. ®nih odnosov. Spričo tega je neposredna poli« hCtla naloga organiziranih družbenih sil, mislim VSe; da še posebno sindikatov, da se bore proti p tistim statičnim in že nekoliko zastarelim pphiovanjem, na podlagi katerih se v današnjih ^ Sojih že nekoliko umetno postavlja pregraja , umskim in fizičnim delom in želi, recimo, hV^ko delo precenjevati in ročno delo zapostav-s SU> ali pa obratno. Zlasti v sindikatih moramo pravilnim pojasnjevanjem vrednosti in korist-p ‘SU dela, posebno družbeno potrebnega dela, ineJhagovati še preostale pregpaje med umskim u fizičnim delom. Vse bolj in bolj se mora uve-jjvljati načelo in kriterij, ki daje materialno sPlošnodružbeno priznanje dobremu delu in QnVzavrača izmikanje in izigravanje delovnih » .ziiosti, ne glede na to, ali gre za umsko ali za Ctlo delo. ?lednjič še nekaj o moralnih vidikih dela. čin, zgodovinski sistem v dosedanjem razvoju p^Veštva je imel tudi svoje kriterije in merila p samo za ekonomsko,-materialne odnose, am-* tudi za priznanje in veljavo človeške oseb-viu in človekovega položaja v družbi. Tako je 601 ydalnem sistemu bilo fevdalcem že v zibko vs*0zeho vse, to se pravi naslov, »modra kri« in D« drugo, kar jim je dajalo v družbi ugled, vsauan^e in veljavo- In v tehi obdobju se je tudi tlačan že rodil kot nižji in manjvreden Bil je tako rekoč že rojen za to, da bi hjginjeval ukaze drugih in ostal večni sluga in kr l?ec- Ko je francoska meščanska revolucija ip d skoraj dvesto leti izkopala grob fevdalizmu s; .Oznanila nov družbeni sistem, kapitalizem, rsjjd Postavila tudi novega ekonomskega in mo-dega boga. Ta bog je bil in je v kapitalizmu iv, dandanes — lastnina. Po tem. koliko kdo ima. $>o M”nQanes — lastnina. Po tem, koliko kdo ima, Sli s kakšnimi sredstvi razpolaga, se bolj manj meri in določa njegov položaj v družbi, njegov vpliv in njegova veljava. Res je sicer, da je razvoj splošno človeških načel o enakosti, o bratstvu med ljudmi, zlasti pa progresivni in pravični boj delavskega razreda in drugih progresivnih sil znotraj kapitalističnega sistema izbojeval tudi že mnoge druge ekonomske in moralno-politične pridobitve, ki mimo lastnine, mimo kapitala ali celo njemu navkljub dvigajo moralno vrednost človeške osebnosti na čedalje višjo raven. Mnoga od teh načel in izbojevanih splošno človeških in moralnih kriterijev in vred-nof je zato socialistična revolucija popolnoma upravičeno sprejela kot svoje z namenom, da jih vsestransko izpopolni. Vendar pa je v kapitalizmu kljub vsemu temu ostalo lastništvo proizvajalnih sredstev oziroma kapital eden izmed izredno važnih faktorjev za vrednotenje človeške osebnosti. Mi smo že med revolucijo odpravili vse tiste moralne kategorije, družbene lestvice in avtoritete, ki so temeljile in bile zgrajene na privatni lastnini delovnih sredstev, na privatnem kapitalu in na izkoriščanju človeka po človeku. Uspešno in pravočasno smo se znali izogniti tudi vsem tistim birokratskim deformacijam in stalinistično-birokratskemu kultu osebnosti, ki so kot skrite podvodne čeri ogrožale novo ladjo, ki je pogumno in originalno zaplula v socialistične vode. Vštric z vsem tem pa smo gradili in bomo gradili nova moralna načela in kriterije za priznanje in veljavo Človeške osebnosti, človekovega ugleda in njegovega položaja. Ti kriteriji in načela so sestavljeni iz naslednjih dveh elementov. Prvič, iz vsega tistega splošno človeškega, naprednega, lepega in kulturnega, do česar se je človek povzpel do danes v svojem razvoju. In drugič, iz vsega tistega, kar v pogojih osvobojenega dela odlikuje človeka in izpopolnjuje njegovo osebnost. To pa je predvsem njegova ustvarjalnost, to se pravi delo. Ravno tako kakor daje starim revolucionarjem in generaciji, ki je revolucijo pripravila in izvedla, njihovo revolucionarno delo družbeno priznanje, veljavo, moralno podobo in avtoriteto, ravno tako si morajo sedanje in bodoče generacije s svojim ustvarjalnim delom za vsestranski razvoj naše družbe izoblikovati svojo moralno podobo, svojo avtoriteto in svoja etična načela in kriterije. Malomarno izpolnjevanje delovnih dolžnosti, izigravanje delovnih obveznosti, želja in ambicija po vzponu in družbeni veljavi brez znanja in delovne sposobnosti, vse to in podobni taki pojavi, ki še niso popolnoma izginili iz naših vrst, niso samb ekonomsko negativni, nisc) samo v nasprotju z našim sistemom družbenega samoupravljanja in neposredne demokracije,' niso samo v nasprotju z osnovnimi načeli socialističnih družbenih odnosov, ampak so tudi moralna deformacija človeka. Vse to posameznika, posamezno osebnost tudi v našem sistemu notranje razjeda in degradira. In obratno, pravilno pojmovanje delovnih dolžnosti, želja po vzponu in ambicija po uspehih, ki sta tesno povezani z znanjem in delovno sposobnostjo vsakega posameznika, in čim boljše izpolnjevanje delovnih dolžnosti, to ni samo ekonomsko in splošno družbeno koristno in napredno, ampak daje delovnemu človeku in človeški osebnosti tudi notranjo moralno trdnost, notranje moralno zadoščenje. Vse to skupaj daje njegovemu življenju, delovanju in pehanju pravi smoter in smisel in postaja tako tudi sestavni del njegovega osebnega zadovoljstva ih sreče. (Poglavje »Delo« iz knjige tov. Staneta Kavčiča: »Osnovne značilnosti nove ustavne ureditve«, ki bo izšla v kratkem v Cankarjevi založbi.) E 1 I 1 | 1 i ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA ObSS IDRIJA Črta čez staro prakso Letošnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Idriji je razpravljal predvsem oziroma skoraj v celoti samo o slabostih pri sindikalnem delu v komuni. S tem se je izognil' klasičnemu naštevanju uspehov, doseženih na raznih toriščih sindikalnega dela; zato pa poglobil v problematiko, s katero se srečujejo sindikalni delavci idrijske občine. Tako je imela ta konferenca predvsem delovni značaj in je — kar ni nepomembno ™ dokaj ostro obsodila pojave oziroma celo prakso površnosti, enostranosti, posploševanja in tudi nenačelnosti pri sindikalnem delu. Občni zbor naj bi torej prispeval predvsem k utrjevanju in enotnosti stališč o družbeno-po-litičnem in gospodarskem razvoju komune in njenih delovnih organizacijah, pri čemer so opazna dokaj nerazumljiva neskla-danja. Tako na primer ugotavljajo, da pri reševanju problematike katerekoli dejavnosti v komuni ni mogoče uporabljati splošnih ugotovitev, ki veljajo za razmere v republiki. To bi jih lahko, glede na svojstvene pogoje v komuni, zapeljalo na napačno pot. Načrtovanje družbeno političnega gospodarskega razvoja bi torej moralo sloneti na realnih pogojih v komuni in seveda ob podpori vseh subjektivnih sil. Ob razpravi o gospodarskih načrtih za letošnje leto pa se je spet pokazalo, da kolektivi sploh niso razpravljali o načrtih za proizvodnjo v svojih podjetjih, še manj oa v odnosu na družbeni načrt komune. Plani so spet bili pripravljeni v pisarnah, brez poglabljanja v problematiko, na osnovi česar bi samoupravni organi lahko sprejeli praktične ukrepe. Zavoljo take ►‘metode« pa ni čudno, če neposredni proizvajalci niso pokazali posebne volje za realizacijo planskih nalog. To je sicer samo primer, toda tudi podoba dosedanje prakse, zavoljo česar se na splošno — naj bo dovoljena taka opredelitev, ker je žal resnična! — večina rešitev in predlogov, ki nakazujejo hitrejši družbeno politični in gospodarski razvoj te občine, le počasi in s težavo utira pot v življenje. Samo kampanjska akcija, morda celo politični pritisk (kakor se je na primer dogajalo v akciji glede integracije!) seveda ne nakazujejo prave poti. Sindikalne organizacije bi morale seznanjati proizvajalce s problematiko. vsestransko in tekoče spremljati vsa dogajanja v kolektivih. Primeri kritike, četudi zgrešene, bi morali biti opozorilo, kaj prizadeva neposredne proizvajalce in kakšnih pojasnil ter ukrepov si želi jo. Če pa bodo pobude prihajale od spodaj, če bodo sindikalne organizacije zanje znale hitro izoblikovati konkretne rešitve, bodo tudi razpoloženje in notranji Odnosi v kolektivih ter odnosi med komuno in delovnimi organizacijami boljSi in pristnejši. »Pozabili« Po občnem zboru sindikalne organizacije v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici lahko zapišemo nekaj kritičnih pripomb. Dokaj obšfrno poročilo (skoraj 30 strani) je zajemalo tako rekoč vse. Prenatrpano je bilo z raznimi podatki, ki so jih sindikalnemu odboru posredovale razne službe podjetja. Nakazana je bila vrsta problemov, ki tišče tekstilno industrijo. niso pa temeljito obdelali niti enega »notranjega« problema. Stari odbor ni poskušal delegatov na občnem' zboru usmeriti k obravnavanju in rešitvi niti enega problema in je bila zaradi tega tudi razprava zelo kratka. Posebno pripombo pa lahko damo na sestavo kandidatne liste, ki jo je stari odbor predložil delegatom. Listo so sicer sestavili na osnovi predlogov odborov v ekonomskih enotah, vendar to ne opravičuje zgrešene politike. V Bombažni predilnici in tkalnici je namreč zaposlenih 65*/« odstokov žensk. Na kandidatni listi za nov tovarniški odbor, ki je imela 19 zaporednih številk, pa se je pojavilo le pet ženskih imen! To kaže. da v kolektivu še vedno ne vrednotijo pravilno dru/beno-političnega dela žena! Sicer mnogqkrat ugotavljajo. »V skladnejšem povezovanju vseh interesov komune in kolektivov si lahko obetamo lepši pro-cvit naše komune, višji standard zaposlenih, so poudarili na občnem zboru. Sindikalne organizacije lahko pri tem dosti pomagajo. Spet samo primer: v Idriji se že dolgo pogovarjajo, da bi osamosvojili mehanično delavnico, ki zdaj dela v sklopu rudnika. Delavnica je Idriji potrebna, rudarji pa je ne »dajo«. Pa vendar — če bi sindikalna organizacija v rudniku dovolj jasno pojasnila neposrednim proizvajalcem, da je delavnica komuni in občanom potrebna zavoljo takih in drugačnih razlogov, da bi lahko v njej zaposlili vrsto mladincev in žena (ki zanje zdaj nimajo zaposlitve), osamosvojitev te delavnice nemara sploh ne bi bila problem. In še nov kontrast, ki z druge strani osvetljuje isti problem: V kolektivih te občine še vedno zelo radi trdijo: če hoče občina nekaj imeti, naj pa uredi. Na Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Kopru so izoblikovali stališča, kako se rešiti iz težav, v katerih je gospodarstvo v komuni. Da težave niso majhne, nam pove že samo nekaj podatkov: lani se je zmanjšal narodni dohodek v primerjavi z letom 1961 kar za 15 •/• (v industriji celo za 20V* in trgovini za 25 •/•!), gospodarske organizacije so vložile v sklade 714 milijonov dinarjev (leto prej milijardo in 385 milijonov dinarjev!), število zaposlenih pa se je povečalo za 825. In ob vsem tem kaže indeks produktivnosti 1962:1961 le 78! Sindikati v koprski komuni so večkrat opozarjali na težave v gospodarstvu, vendar pa posamezne sindikalne podružnice v kolektivih niso imele dovolj posluha za reševanje problemov. Sedaj, ko resneje razpravljajo o nastalih težavah, priznavajo, da je krivce za velik del težav iskati v kolektivih| samih, ne pa se zaletavati zgolj v razne zvezne in republiške predpise, ki so po mnenju nekaterih povzročili tako stanje. Bojda bo prav, če zapišemo ugotovitev iz poročila in refe- so na žene da zaposlene žene, predvsem žene-matere, nimajo časa za delo v političnih organizacijah, vendar to popolnoma ne drži. Z večjim številom žena v tovarniškem odboru sidikata bi prav gotovo dosegli tudi to, da bi večkrat razpravljali o problemih žena, kako jih razbremeniti in jim s tem tudi omogočiti delo v družbeno-politič-nih organizacijah in samoupravnih organih. VE Glasilo Republiškega sveta KS.' ea Slovenijo Izdaja CZP Ltud ska pravica v Ljubljani Usi le ustanovljen »o novembra 1848 Urejuje . uredniški odbor Glavni tn odgovorni urednik VINKO TRtNKAU« Naslov uredništva tn uprave Ljubljana. Kopltarteva ul 1 poštni predal S13-V1. telefon uredništva 33-728 In 38-672 uprave 33-732 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani « NB 600-11/1-306 - Posamezna številka stane 20 din - Naroč nlna je: četrtletna »50 oolletna 500 in letna 1000 din - Rokopl sov ne vračamo — Poštnina ola čana v gotovini — Tisk In kil | * > | o > s s > s Videti je, da gledališke predstave v Koprščini in na Goriškem v prihodnji sezoni ne bodo naključje. In prav je tako, zakaj koprski okraj, ki edini od vseh štirih slovenskih okrajev nima svojega poklicnega gledališča, mora nekako vendarle pokriti to vrzel. Hvalevredno je tudi, da se je tega domislil okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru pravočasno že zdaj spomladi, in zato lahko z optimizmom spremljamo njegovo managersko akcijo. MANAGERSKA AKCIJA > Pravkar je razposlal vsem več-3 jim kolektivom v premislek pred- l°Q> naj se abonirajo za določeno ■g število gledaliških gostovanj, ali > odkupijo del vstopnic za posamezne predstave. Razliko med izkupičkom vstopnine in realno ceno naj bi seveda poravnal sam kolektiv s srnjimi sredstvi iz sklada za prosto razpolaganje. Okrajni svet Svobod pa zagotavlja, da bo sklenil kot posrednik pogodbe z Mestnim gledališčem ljubljanskim, Tržaškim gledališčem, morebiti z Dramo SNG v Ljubljani in z amaterskim gledališčem iz Nove Gorice, in da bo sploh prevzel celotno organizacijo. Tako bi prišli v vsakem občinskem središču, pa tudi v manjših krajih, kolikor imajo primemo dvorano in dovolj publike, po ena do dve predstavi mesečno. Seveda bi se kolektivi mnogo lažje odločali, če bi tudi že vedeli, katere so tiste predstave, ki bi jih lahko videli! Če bodo kolektivi kljub temu za to akcijo in bo OLO Koper tudi v bodoče dajal sredstva za gostovanja poklicnih kulturnih ustanov, bo Okrajni svet Svobod uporabil ta sredstva: predvsem za odkup vsebinsko primernih predstav za šolsko mladino. Kolektivi razmišljajo, Okrajni svet Svobod — čaka. V e bi sklepali o splošni kulturni' izobrazbi Slovencev in sploh vseh Jugoslovanov po številu izdanih knjig v enem letu, po številu radijskih in televizijskih oddaj in kinematografskih predstav, raznovrstnih razstav in kar je podobnega g področja kulturne, ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, bi lahko bili malodane zadovoljni. Vemo pa, da so bolj zgovorne tiste številke, ki nam povedo število naročnikov, spre-jemnikov, publike, predvsem pa dejstvo, pri katerem odpove celo statistika, namreč, kolikšno in kakšno je pri naših ljudeh razumevanje kulture in potreba po njej. Čeprav se trudimo že vsa povojna leta, da bi približali ljudi kulturi in ne kulturo ljudem, je prav v zadnjem času ta težnja dosegla izredne dimenzije. Ko bi lahko naredili temeljito, nekje idealno analizo vsega našega življenja, vseh želja, misli, dela, načrtov, bi bilo nemalo presenečenj. In prav vsi ti utripi so tistega odločilnega pomena, ki jih naša kulturna politika premalo pozna in upošteva in je zato mnogokdaj neuspešna, nedosledna in zastarela. Koliko pišemo o vseh mogočih kulturnih. ustanovah, njihovem delu, uspehu in neuspehu, kako malo o ljudeh in njihovih reakcijah! Koliko pišemo o kulturnih društvih in kulturnih organizacijah! Hvalimo jih, grajamo in jim včasih prizanašamo. Vzrok za to je de- Tihožitje »En sam strel še ne naredi verne, .« loma opravičljiv in razumljiv, ker se Prav te trudijo vključiti V svoj krog čim večje število ljudi. Vzemimo na primer delavsko-prosvetna društva Svobod, ki so v povojnih letih naredila zanimivo preobrazbo. Od Zgolj amatersko-krea-tivne dejavnosti so prešla v široko akcijo raznovrstne estetske vzgoje, s katero naj bj ustvarila most med amatersko in profesionalno kulturo, zastavila so si torej nad vsemi zahtevami program pridobivanja publike in njenega estetsko-nazornega oblikovanja. Ne vem, kje bi bila danes na pr. filmska vzgoja, če bi ne bilo Svobod, pa naj je ta vzgoja še tako v povojih. Malo, ali sploh ne, je bilo_ v naši zgodovini tako uspešnih društev, kot so Svobode. Prav zato pa lahko ob rob zapišemo pomisleke, če jih včaših rode v nas. Skušajmo se spomniti, da so pred leti pričeli ustanavljati v Srbiji in v Hrvatski tako imenovana društva za glasbeno vzgojo mladine, »Glasbena mladina«, kakor ji pravijo, je članica mednarodne organizacije »Jeunesse mu-sicale«. V Sloveniji smo ustanavljanje teh društev odklonili, menili smo, naše Svobode in naše zelo razvite glasbene šole z bogato tradicijo in že vpeljanim OCANA KRIT im INFORMACIJA m Film zagrebškega podjetja osladnih sentimentalnih dodat- ga s tem precej okrnil. Druž-1aaran hlm« — Znndrt/m asu i___ OKRNJENA PSIHOLOGIJA !HiH!!!!l!!l!t!WUIiamilHIto6PuX stareSa mesta, ki s sodobnimi Lo'v-Segaid v starine. !H M^ki muzej hrani mnoge znamenito-ietn ;gonjene so obiskovalcem, šolar-Wec iuristom: Ravnatelj'tovariš Pav-. *Sjsl»ravi, da si vsako leto ogleda mu-1irati-Prostore okoli 10.000 otrok in 500 S Je.pač,.tako, da stari predmeti Odstavljajo preteklost.:ki je tako iste lvela v • nekaterih Tavčarjevih ^vVi kaj bi, ko pa je. Loški muzej \ jšk -kot drugod: nekoliko, hladan, '»us •|en’ Premalo domač in zapraše- ' efl. Vsaj tak je še.zdaj. (Tavčar: Visoška kronika) »Čedalje bolj ugotavljamo, da se vsi ne moremo iti znanosti, da bi vsi proučevali le stare ,piskre‘, kot temu nekateri pravijo,« je dejal tovariš Pavlovec. »Zdaj razmišljamo o temi, kako bi muzej obiskovalcem še bolj približali. Veste, v turizem bi ga radi vključili in ce govorim v jeziku gospodarstvenikov bolje .prodajali1.« :. Je pa res, da si Skofjeločani od turizma dosti obetajo in tovariš Pavlovec ima prav tu velike načrte. Že danes ni samo kustos. Ko sem ga obiskal, je imel na mizi pismo beograjskih študentov: »Radi bi si ogledali muzej, prosijo pa tuai za gostinske usluge.« Tovariš Pavlovec bo pripravil oboje, Za zdaj gre res še po starem, nič drugega kot obiskovalce muzeja je treba napotiti v edino loško gostišče — v Krono — in tam se dobi menu... Pa kaj bi? Trenutno je že tako, kar se gostinskih uslug tiče, da - -kofja Loka ne prednjači kaj prida. Sodelovanje med muzejem in Turističnim društvom pa je kar uspešno, vsaj zadnje čase. Žal je šele na za-cetku in zato od letošnje sezone še ne morejo dosti pričakovati. Sicer se je pa grad turizmu in gostinstvu že prej ponujal.-. V enem delu naj bi katero od gostinskih podjetij uredilo svoje lokale Pa m bilo interesentov. Sedaj ima muzej tam majhen bife, če mu lahko tako rečemo. Pri okencu si lahko kupite deserte, pijače, knjižico o Škofji Loki, o Selški in Poljanski dolini, pa male loške kruhke, ki so posebnost.tega kraja Pravijo, da skoro nihče ne odhaja brez njih. Seveda pa so tu načrti. Radi bi zgradili večji bife, kjer bi gost lahko ob odhodu vseh muzejskih prostorov sedel in se okrepčal. So pa to načrti To-variš Pavlovec trdi, da vsak od desetih tisoče v šolarjev, ki si ogleda muzej, pusti v Škofji Loki povprečno 350 dinar-jev. To pa so le šolarji. Dohodki od odraslih obiskovalcev so neprimerno večji in bodo naraščali, kakor bo naraščalo njih število in kolikor bolj bodo ugodne usluge, ki_ jim jih bodo nudili. To je lep obet za razvoj turizma, tako za Loko kot za obe dolini, Selško in Poljansko, ki se kakor dva rokava iztegujeta proti zahodu. No, pa v muzeju ne bodo ostali samo pri tem. Življenje v preteklosti ni bilo zanimivo samo na gradovih. V Škupar-jevi hiši, ki je tudi spremenjena v mu- ^ Izmed idejnih projektila ureditev severnega tik:, Škofje Loke. Do ures-tij, ,Ve_ naj bi prišlo v dese-Vm„ Tako so mi pripn- tovariši: Peter Finž-* Kovač in Drago LuŠtica zej na prostem, naj bi obiskovalci videli, kako in v kakšnem okolju so živeli naši kmetje. Tudi ta hiša naj bi po zamisli Turističnega društva in muzeja ne bila zgolj muzejski objekt, ampak naj bi v bodoče služila tudi turizmu. Kakor imajo v načrtu, bodo v njej goste postregli. Za začetek bi bila to samo mrzla »kmečka južina«, s katero bi stregli ob nedeljah, na posebno željo pa tudi med tednom. Danes, ko v naših gostiščih dobite vse klasične zrezke, od dunajskega do praškega, samo posebnosti domačega jedilnika ne, je to razveseljiva novost. »Z južino bomo postregli na lesenih krožnikih s škofjeloškim grbom in s prtiči, ki bodo prav tako imeli vtisnjen grb,« pravi tovariš Pavlovec. »Take krožnike in prtiče si bodo gostje lahko za spomin tudi kupili.« ZELJA, da bi kulturno življenje povezali s turizmom, je v Škofji Loki živa in našla je širok odmev. Tovariš Peter . Finžgar, predsednik Svobode in upravnik Delavske univerze v Loki, je pripovedoval o kulturnem programu, ki ga pripravljajo za 40. obletnico Tavčarjeve smrti. Osrednja prireditev naj bi bila predstava »Visoške kronike«, ki jo bodo predvidoma igrali na dvorišču loškega gradu. Res pa je, da so v teh načrtih precej velikopotezni, kajti igrali naj bi predvsem domači amaterji. To pa ni šala. Potrebovali bi preko 150 statistov in igralcev, za nekaj glavnih vlog pa se menijo tudi z igralci ljubljanske Drame (Sever, Zakrajškova). Sceno je obljubil, izdelati ing. arhitekt Viktor Molka, ki sodi, da je grad z vsem okoljem zelo primerno prizorišče. »Prireditev je organizacijsko široko zasnovana,« pravi tovariš Finžgar. »Tako smo v domeni s Transturistom za avtobusne prevoze gostov, posvetovali se bomo s slovenskimi književniki, ki naj bi po svoje prispevali za 40-letnico Tavčarjeve smrti. Pa tudi propagando bomo razvili in skušali dati celotni prireditvi domačo podobo: organizatorji in prodajalci naj bi bili v domačih narodnih nošah, obiskovalcem pa bi nudili tudi spominke, predvsem loške kruhke in podobno. Je pretirano misliti, da bi samo z vstopnino dobili preko milijon in pol dinarjev? Po mojem mnenju ne.« Radi bi to je skrita želja ne samo tovariša Finžgarja — da bi bila prireditev uvod v nekakšne poznejše Loške igre, ki naj bi se odvijale v turistični sezoni, tako v avgustu ali septembru, i Opazovalcu, ki pozna življenje in možnosti paših amaterskih gledališč, se zdi zamisel uprizoritve »Visoške kronike« na gradu in poznejših Loških iger, hudo drzna ideja. Treba pa se je le po-bliže seznaniti z delom gledališke družine v Škofji Loki, pa se kaj kmalu otresemo nezaupanja. Gospodar društva tovariš Franc Kovač, ki je po poklicu mizar, ob večerih pa navdušen igralec, režiser, klubski delavec, torej človek, ki je zrasel s svojo družino in je ponosen na uspehe, ki jih dosezajo, me je o tem prepričal: »Kaj bi spraševali,« pravi, »pridite na vaje za .Visoško kroniko' in oglejte si naše delo. No, prav včeraj smo igrali na okrajni dramski reviji v Kamniku. Z .Matičkom1, veste. Režiral ga je Zdenko Furlan. Precej bolje smo ga napravili kot doma. Nemara zavoljo odra, ki nudi večje možnosti kot naš, zavoljo stolov, ki ne škripljejo pod gledalci. . No, dosti težav imamo, pa kljub vsemu vadimo skoro vsak večer. Pa kaj bi govoril, pridite in poglejte!« Wi wS1 mora gledališče predvsem ' 'Iti' tuai g sv?:,lh obiskovalcev. Ka-iojMi v 2 gostovanji in s tem, da V’ da J f6rtoar lahkotnejša dela, ker terja od njih Postopnost pri-nove Publike (lani mn javni <‘io t s™0 Poslušali isto ugotovitev). dv3 daX.edanja subvencija (?-) Cuie Z=sto milijonov dinarjev ne za-stK«i>n n! vse P°trebe gledališča,-med V Toda Primer za izpopolnitev orke- predlog za »Dubrovačke vragolije« ali »Dundo Maroje«. Shakespeare — toda kateri, kaj? Čehova »Striček Vanja« bo trd oreh za gledališki kolektiv. Shawov »Hudičev učenec« bo zanimiv za raznovrstno publiko. »Glinasti voziček« Bruckner-Sudraka, o njem govore že nekaj sezon. Letos naj bi resnično rezervirali denarna sredstva za to najdražjo predstavo, ki predstavlja sodobno moderno dramatiko. In končno, Ho-nolda drama »In jutri ves svet«, to naj bi bila celo krstna predstava tčga drznega dramskega teksta, katerega krstna ni samo lahkotnost, ni niti samo to, kar je v preteklosti preizkušeno in je ostalo v dramski zakladnici. Popularnost je gotovo lahko tudi aktualnost izpovednost gledališča. Zdi se, da so umetniški kriteriji koncepta dramskega repertoarja res premalo trdni. In publika? Nedvomno bi tudi ta dva momenta gledališkega repertoarja pritegnila dovolj nove publike. Za mladino so predvideli eno predstavo, Golje »Sneguljčico« ali »Princesko«. Prisotni so dodali, naj bi dali v repertoar dve mladinski predstavi, eno 1 k v ali i j --- »ituje CT «uetne igre«, ki bi terjale po >>ijQ £dbi le majhne investicije. To, V>5ša’]nDl. nas afirmiralo, istočasno pa >iMov todl. materialne pogoje gledalcev _ z c>odiio. da ie 13n nnn o E ------- Skvniihdl;io’ da je 130-000 obisko-nVf°vib Predstav v povprečju na Tako.gledališki svet. V^Og - vod.ia Drame je obrazložil k Jh iz ePertoarja, ki je zrasel predniki navedenih zahtev, pa tudi, kot ''telopi v upoštevanju umetnjške rav-X igr, 1Vosti ansambla, možnosti raz-Vs*i. oJev; kot tudi finančne učinko-Veda je, iz tega nastal dokaj k, repertoar. (O predlogu re-f ^vjjgi^amški kolektiv menda ni je Pravzaprav urediti tolikanj ‘Vkj u.Pripomb na ta predlog. Dra-% NSki , ala sedem premier. Kreftovi 6tiiskr, b°medijanti« naj bi zastopali Xtnih :cdXamatiko' To bo P° sodbi 'ih?-1 Zla8?. ovo dohro obiskana pred-V^oir-1 s strani srednješolcev in k?ria« lke. mladine. Marinkovičeva ■ Se, bko a>,bl zastopala jugoslovansko U T bo • Grumov »Dogodek v mestu %V°ran~ enju Prisotnih ne bo napol-Vm ‘iroae niti blagajne. Slovenska no-’ šfkgp P° tradiciji rezervirano me-i 8a uič kaj več. Potem je tu še Mariborski gledališki obeti v luči javne razprave o repertoarju za sezono 1963/64 uprizoritev v Berlinu je bila prepovedana, saj odkriva temne strani Hitlerjevega poglavja v zgodovini človeštva. Prisotni so sodili, da predlog repertoarja ne vključuje novejših del, da ni tekstov, ki bi odpirali neke sodobne probleme. Repertoar je premalo izraz novega_ časa, preveč je zaprašen. Druga gledališča tudi posvečajo več skrbi domačim avtorjem, z razpisi, s stalnimi saki, saj je gledališče organizem, ki mora soustvarjati, dajati avtorju pobude Tudi jugoslovanskih novejših tekstov bi lahko bilo več. Skratka, repertoar takšen kot je, prvič, za stalnejšo publiko ne bo zanimiv. Tudi to je lahko riskantno! Zakaj ne bi zanje poskrbelo komorno gledališče, so spraševali nekateri? Izkušnje so slabe. V preteklosti je bilo na treh do štirih predstavah uprizorjenega dela na komornem odru v povprečju komaj 75 obiskovalcev. A predstava stane cca 400.000 dinarjev! In druga tehtna ugotovitev, zelo tehtna. Verjetno bo res, kot so poudarjali nekateri, da gledališka popularnost za otroke, drugo bolj realistično odrsko delo, za mladoletnike. Poiskali naj bi neko delo, ki odpira kak problem mladih ljudi. »Boško Buha« je za to zvrst postavil na odrske deske že marsikaj lepega. Pa tudi sicer nekatere njegove izkušnje kaže posnemati. Odpraviti bi morali predvsem gledališki institu-ci a ližem, zapiranje v klasični okvir dejavnosti. »Sustreti u četvrtak« v Beogradu so pritegnili v gledališče okoli 40 tisoč otrok. Matineje, ki z umetniškimi sredstvi vodijo otroke v svet gledališča, to je odličen predlog. Tudi Kranjčani imajo lepe izkušnje s svojimi urami pravljic. Pa tudi sicer bi morali pretrgati okvir institucializma, osebni stiki gledališčnikov na primer v razgovorih z gledalci ob zaključenih predstavah za kolektive, so lahko del te težnje. Izhodišča pri sestavi predloga opernega repertoarja so bila podobna kot pri dramskem. Čeprav je ta predlog bil obravnavan oziroma je nastal iz predlogov tako upravnega odbora Opere, strokovnega kolegija in vseh sekcij opernih delavcev, ponovno oživlja predlog po uprizoritvi operet z dokaj neprin-cipialnimi argumenti. O tem problemu je bila najbolj vehementna diskusija. Ponovno smo slišali številne argumentirane predloge za in proti. Vemo, da so težnje močne in da je bila pred vojno opereta v Mariboru, kot pravijo, na zelo visoki ravni. A kljub temu, opereto so drugod po svetu že zdavnaj pokopali. Ali je možno poklicati nazaj milje propadajočega meščanstva, ki brani pozicije svojega propada? Vemo tudi, da je muzika nekaj vredna le v treh, morda Štirih operetah. In končno, opereta je draga, ali se res lahko obrestuje denar za njeno postavitev? In ali bodo res z opereto pritegnili novo publiko v hram kulture? Pred leti so v Domu JLA poskušali z opereto, kot pripovedujejo, a vendarle ni bilo tolikšnega pritiska publike (.!), da bi se obdržala. Za in proti in zopet za in proti! Upo-števati razloge, že navedene, težnje po lažjih delih, na primer komičnih operah (»Ero z onega sveta« je bil odlično obiskan) — ali, povejmo direktno — iti na kompromis, o katerem pa razpravljajo tako, da ja nihče te besede ne uporablja, kompromis, od katerega nihče ne bo imel kaj dosti. Tu bo moralo. Mariborsko gledališče verjetno enkrat bolj prin-cipialno zavzeti svoje stališče. Razgovor ni bil dolgočasen. Morda je zdaj dobil že drugo dejanje. Toda zdi se, da ni pripeljal tja, kamor naj bi. Od-Prl je in pustil odprta nekatera bistvena vprašanja, ki so sočasno gotovo bistvena vprašanja kulturne politike Maribora in na katera bodo tisti, ki usmerjajo to kulturno politiko, morali dati jasnejši odgovor. Tudi zaradi nekaterih teženj, ki izhajajo iz delovnih kolektivov, katerih člani obiskujejo gledališke predstave, tudi zaradi njih ne bi smeli še sami pospeševati te težnje, kadar — milo rečeno — nekatere njih res lahko obsodimo kot proletkultovske. SONJA GAŠPERŠIČ Lahko bi rekli — loška razglednica. Pa je samo vsakdanji prizor iz starega dela Loke ,Y . °BEH DOLINAH, Poljanski in Selški, ki bosta tudi po svoje prispevali k obletnici pisateljeve smrti, pa so prosvetni delavci, ki naj bi vso stvar izpeljali, malo bolj črnogledi. V Poljanah so celo že pričeli s »Cvetjem v jeseni«, ki naj bi ga kar v domačem narečju postavili na oder, a je ob težavah navdušenje upadlo. Vsaj za zdaj. Pravijo, da je premalo sodelavcev, pa tudi materialni nogo ji so skromni. Pa kljub temu upajo, dar bodo trenutno krizo prebrodili. Skoda. Kajti dolini vabita, ozka Selška, ki je z mračnimi grapami in strmimi hribi značilen primer alpske doline, in njeno nasprotje, Poljanska, ki je širokd" odprta in sončna. Tu je živel in ustvarjal Tavčar. Tu so se rodili in sem se vračajo' Slikarji, vračal se je Grohar, pa Šubici, družina slikarjev, ki svojega kroga še ni zaključila. Najmlajši Ive živi y Ljubljani, a ga Poljanska dolina še vedno vabi v svoje okolje. Podobno je z Doro Plestenjak, ki prav te dni razstavlja v Loški knjižnici. Vse polno je motivov iz Škofje Loke. V vseh letnih dobah, iz vseh zornih kotov, zdi se mi, kot da bi hotela ohraniti staro Loko tako, kot je. Saj res, kaj vodi in vleče vse te slikarje, da si iščejo motivov v svojem rojstnem kraju? Mir, ki leži med loškim hribovjem ...? Pa odgovora ne zvemo. Z njim se mučijo umetnostni zgodovinarji, pa ga tudi oni ne vedo. Poleg vseh teh priznanih slikarjev pa v teh dolinah živi veliko naivnih slikarjev, ki si po končanem delu na polju, v tovarni, postavijo stojalo in slikajo ... Vzamejo nožič in režejo, dolbejo figure, vzamejo dleto in klešejo. Kar tako, sami od sebe. V Zireh obstaja močna skupina teh naivnih slikarjev, Janez Sedej, Jandz^ Peternelj, Jože Peternelj in še brez števila drugih, ki so začutili nujo in zdaj rišejo. Kar tako, sami od sebe, Pa. tudi razstavljajo že. In v škofjeloškem gradu bodo zopet čez nekaj ted-n?y odPrli samostojno razstavo naivnih slikarjev iz Poljanske doline. SOTOČJU obeh dolin pa stoji fekotja Loka, nič manj mikavna, nič manj zanimiva in nič manj častitljiva v svoji starosti... Skoraj* taka je, kot pred sto leti. S svojimi posebnostmi bi lahko privabila dosti turistov. Pa kaj bi ' ko do .zdaj razen svoje zunanje podobe! muzeja, nekaj sonca, ni znala nuditi ničesar. »Turizem, ki doslej ni mogel zaživeti,« pravi vodja turističnega biroja tovariš Dragp Luštica, »pričakuje rešitve v sodelovanju s kulturnimi insti- ' tucijami. Stara Loka naj bi nudila obiskovalcem to, kar od nje pričakujejo.« V to staro pa se vrašča tudi novo. Včasih 'nasilno in neorgansko. O. tem govore urbanistični načrti, ki jih je kar troje, a se med seboj le malo razlikujejo. To kaže tudi maketa novega mesta, ki jo pripravljajo za razstavo. Ločani naj bi potlej na javni tribuni razpravljali o pripravljalnih urbanističnih načrtih, jih potrdili, spremenili ali odklonili. Pa bodo mnenja meščanov na teh razpravah res dobila veljavnost, ki jim gre? Načrti so terjali precejšnja denarna sredstva in je vprašanje, koliko bodo tisti, ki so jih naročili, pristali na risanje novih. Škofja Loka je živa podoba naše preteklosti, kakršnih drugod v Sloveniji skorajda ni več. Stari Ločani se tega zavedajo in je ne puste kar tako spremeniti. Zato so vesti o spremembah, ki jih obeta urbanistični načrt, dvignile precej razburjenja, še preden so prišle na javno tribuno. Pa mladina? Bo ta znala očuvati izročilo ali pa bo čez nekaj desetletij spoznati staro Škofjo Loko le še iz podob in iz pripovedovanj Izidorja Kalana, kakor nam ga je Ivan Tavčar zapisal v »Visoški kroniki«. JANEZ G OVC IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN ■B!«imfallllll*llll|l!l!l||IE| ~ ' .—1 - - Na dnevnem redu: statuti ® MTT MARIBOR: Izdelava statuta dobro napreduje I mariborski tekstilni tovarni ugotavljajo, da dobro napreduje izdelava statuta. Težišče dela je seveda prisojeno komisiji, ki jo je v ta namen izvolil delavski svet. Joda komisija je k temu pomembnemu delu povabila še vrsto drugih. Tako je zahtevala na primer od sektorjev in služb podatke in odgovore glede posameznih zadev. Računsko gospodarski in ekonomsko planski sektor naj ji na primer posredujeta snov o sredstvih in skladih, dalje mnenja in predloge o planiranju, investiranju, delitvi čistega dohodka in materialno finančnega poslovanja. Ekonomske enote naj bi posredovale komisiji mnenja in predloge o njihovih dosedanjih in bodočih pristojnostih in po-uobno. Skratka, ob takšnem vsestranskem razmišljanju, zbiranju podatkov, izmenjavi mnenj, si v MTT obetajo Z~/ O /"% z", <-/z-i T rr s~l »1 / . 1 7 . 1 ... Z— L _ A 1 —. da bodo izdelali dober statut. • GORNJA RADGONA: V posameznih delovnih organizacijah Bliža se čas letnih dopustov. Zato so v nekaterih podjetjih že sedaj objavili sezname krajev, kjer bodo delavci lahko čim lepše preživeli svoj letni odmor MILAN ŠPAROVEC že razpravljajo o tezah Iz poročila občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona je mogoče razbrati, da na tem področju v delovnih organizacijah pospešeno pripravljajo osnutke statutov. Delovnim organizacijam, predvsem manjšim, pa je o oporo tudi pomoč občinskega sindikalnega sveta. Sredi aprila je občinski sindikalni svet priredil seminar s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacj. Udeleženci so razpravljali, kako naj poteka izdelava statuta, predvsem pa so razpravljali o nalogah sindikalnih organizacij pri tem. Sindikalni svet pa bo priredil še poseben seminar za člane komisij iz delovnih organizacij. -Va kmetijskem gospodarstvu Gornja Radgona že razpravljajo člani ekonomskih enot o tezah za statut. Po zaključeni razpravi bodo izdelali osnutek statuta. O tezah prav tako razpravljajo na kmetijskem gospodarstvu Kapela. V tamkajšnji Opekarni pa bodo teze v teh dneh v razpravi. p. • ŠKOFJA! LOKA: Vzroki za sle* start v proizvodnji • LJUTOMER: Samo komisije so premalo Na letošnji letni konferenci občinskega sindikalnega sveta Ljutomer so udeleženci razpravljali med drugim tudi, kako poteka izdelava statutov delovnih organizacij. V delovnih organizacijah so sicer že imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov, nekatere od teh so se tudi že sestale, vendar vidnejših uspehov za sed.aj še ni. Občni zbor je priporočil sindikalnim organizacijam, naj kar najbolj sodelujejo pri izdelavi statutov. F. • RUDNIK HRASTNIK-TRBOVLJE: Teze pripravljajo Komisija za izdelavo statuta delovne organizacije Rudnika Hrastnik-Trbovlje pospešeno pripravlja teze za osnutek statuta. Doslej je komisija že pripravila teze o posameznih delih statuta, na primer o oblikovanju in delitvi čistega in osebnega dohodka, o delovnih razmerjih, samoupravnih aktih itd. V nekaj dneh bodo teze gotove in jih bo komisija predložila o razpravo družbeno-političnim organizacijam, samoupravnim organom in članom ekonomskih enot. • SPLOŠNA PLOVBA PIRAN- Teze bodo objavili v svojem tista Komisija za izdelavo statuta delovne organizacije Splošna plovba Piran pripravlja teze za osnutek. Specifičnost naše dejavnosti, pravijo o tem podjetju, nam ne omogoča skupno obravnavo problematike in vsebine sta? iuta. Zato smo sklenili, da bomo celoten material objavili v našem listu in tako omogočili sodelovanje vseh članov kolektiva — torej tudi tistih, ki so trenutno na vožnji nekje sredi Oceana — pri izdelavi statuta. D. ■!l!!!!l!l!l|ll!!ll Letošnji družbeni plan občine Škofja Loka je za 21,9% večji od lanskoletnega ali povečan od 18.762 milijonov dinarjev na 22.880 milijonov dinarjev. To so precejšnje naloge za celotno gospodarstvo občine, posebno še zaradi slabega starta v začetku leta. Na nedavnih posvetovanjih o dvomesečnih, gospodarskih rezultatih (na razširjeni seji komiteja ZK, plenumu ObO SZDL in predsedstvu občinskega sindikalnega sveta), so udeleženci soglasno ugotavljali, da ni vzrok za slab start samo dolga zima, temveč tudi slabosti posameznih delovnih organizacij. Lani je bila v istem času dosežena predvidena proizvodnja s 76 %, v letošnjem letu pa z 72 %, kljub temu, da je industrija povečala proizvodnjo za 15 %. Analize opozarjajo, da je proizvodnja prvih treh mesecev vedno pod planom, v aprilu, maju in juniju poraste, in v juliju ter v avgustu zopet upade zaradi letnih dopustov. V zadnjih mesecih je dosežen največji porast. Iz tega je mogoče sklepati, da so v organizacijah še velike notranje rezerve, ki jih koristijo samo nekaj mesecev v letu. Zato so udeleženci posvetovanj svetovali kolektivom v občini, da z izkoriščanjem notranjih rezerv poskrbe za enakomerno gibanje proizvodnje. Prav tako so jim priporočili, naj bi letne dopuste koristili smotrneje in ne samo v dveh mesecih, ko zaradi tega občutno upade proizvodnja. Res je, sd ugotavljali, da je dolga zima deloma vzrok za slabše rezultate proizvodnje in prodaje. Vendar je še večji vzrok slaba komercialna služba v delovnih organizacijah. Ta je namreč še vse premalo gibčna. Velikokrat sklepajo s kooperanti pogodbe samo za mesec dni, namesto da bi ustrezne pogodbe sklenili za nekaj mesecev vnaprej. Zato so cesti primeri, da kooperanti- zakasnijo z do- bavo. To je bil vzrok, da npr. v januarju v LTH ni potekala serijska proizvodnja hladilnih naprav in električnih peči; v ELRI je zaradi tega v februarju stala serijska proizvodnja električnih peči ih kuhalnikov. Udeleženci posvetovanja so predlagali vsem delovnim organizacijam, da izboljšajo svojo komercialno službo in jo usposobijo za današnje potrebe. Hkrati naj bi delavski sveti in sveti ekonomskih enot že sedaj pričeli razpravljati o proizvodnih planih in izpolnjevanju planskih obveznosti in ne šele v drugem polletju. Le tako, z odstranjevanjem vzrokov, bo namreč mogoče izpolniti letošnje planske obveznosti in pravočasno ukrepati ob raznih pomanjkljivostih. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in plenum občinskega sindikalnega sveta, bosta konec meseca na skupni seji razpravljala o tromesečnem gospodarjenju in s tem v zvezi sprejela potrebno priporočilo. R O. PRALNI STROJ Opere 3,5 kg su hega perila eni polnitvi. Vse družina bo vesela. Vedno lepo belo oprano perilo. Mož bo ponosen — otroci veseli in pranje bo pravi užitek ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR • KOČEVJE Zgrešeno mnenje Posvetovanje o strokovnih kadrih in izobraževanju v posameznih delovnih organizacijah kočevske občine je opozorilo, da bo potrebno v prihodnje načrtneje skrbeti za izobraževanje zaposlenih. Po podatkih o strokovni izobrazbi zaposlenih v posameznih delovnih kolektivih je razvidno, da zasedajo delovna mesta, kjer je potrebna visoka, višja in srednja strokovna izobrazba, ljudje, ki nimajo take izobrazbe. V posameznih delovnih organizacijah zatrjujejo celo, da ne potrebujejo nobenih strokovnjakov. Takšno mnenje je seveda docela zgrešeno. Delavska univerza v Kočevju je doslej opravila pomembno nalogo na področju strokovnega in splošnega izobraževanja. Trenutno obiskuje večerno srednjo šolo in osemletko ter razne tečaje nad 200 delavcev. D. V. • ŠTORE: Za četrtino več kot lani Čeprav ni bilo dovolj električne energije, so v štorski železarni uspešno zaključili prvo tromesečje. Do konca meseca marca so takole izpolnili letni proizvodni program: po fizičnem obsegu s 23,4 %, po vrednosti s 25 % in realizacijo s 26,5 »/». 7 dni v sindikatih STORE — Predsedniki i* tajniki sindikalnih podružnic enot so na pobudo i*“ vršnega odbora sindikata razpravljali o poslovanju podjetja v prvem četrtletju letos in hkrati o tem 0 dejavnosti organizacije * tem obdobju. Razen teg* so razpravljali še, kako n*J bi praznovali prvi maj. Na pobudo sindikatov J6’ bilo v prvem četrtletju sklicano 82 različnih sestankov in posvetovanj. Na njih so udeleženci razpravljali o poslovanju podjetja in enot, o izpopolnjevanju mesečnih proizvodnih programov, o pripravah na občne zbore, izobraževanju, ponovni analitični oceni delovnih mest itd. Sklenili so, da bodo pred praznikom dela obiskali in obdarili bolne člane kolektiva. J. M. SLOVENSKE KONJICE *T Volitve v zbor delovnih skupnosti občine so sedaj ena izmed osrednjih dejavnosti sindikalnih organizacij na tem področju. Tovariš Vlado Pratnemer, pred' sednik občinskega sindikalnega sveta, je dejal, d* so v delovnih kolektivih razpravljali o volitvah ž® na občnih zborih sindikalnih podružnic. Sedaj ob izbiri kandidatov so obravnave še b»U konkretne. V zbor delovnih skupnosti naj bi letos izvolili večje število žena. Prevladuje mnenje, da če *e predstavljajo skoraj tretjino zaposlenih v gospodarstvu, potem naj bodo tudi v tem razmerju članice organov občine. V. L. TGA KIDRIČEVO -Pred dobrima dvema mesecema so bili zaključen1 letni občni zbori sindikalnih pododborov in podružnic v TGA Kidričevo. Obeti, izrečeni na občnih zborih, pa še niso docela uresničeni. Na njih je namreč bilo rečeno, da bodo nova vodstva bolj delavna od dosedanjih. Toda večina pododborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic se še po tolikšnem času m sestala, oziroma sprejela program dela. Takšno odlašanje pa je lahko zel® škodljivo, kajti naloge 9° težke in odgovorne. V teku je izdelava statuta delovne organizacije, rekonstrukcija podjetja je v polnem teku, razmisliti bo treba 0 izpopolnjevanju sistema delitve osebnih dohodkov 111 podobno. Le kako naj vzame pododbor ali izvršni odbor podružnice svoj® stališče do tako pomembnih vprašanj, če se še doslej ni sestal? M. **• ČRNOMELJ — Pred dnevi so bili zaključeni zadnJ1 občni zbori sindikalnih Pj* družnic v črnomaljski občini. Na večini občnih zborov so udeleženci razpr®*' ljali o gospodarjenju JJj upravljanju ter izdela*1 statutov delovnih orggniz*' cij. Udeleženci občnih zborov so grajali prepočasno izdelavo statutov. N®** vodstva sindikalnih org»°{' zacij naj spodbude komi9*' je k učinkovitejšemu del®' S« llllll!illl!illll!lllll!lll MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE Zanimanje proizvajalcev za poslovanje ekonomske enote in podjetja kot celote Kakor centralni delavski svet so tudi obratni delavski sveti ekonomskih enot našega podjetja razpravljali o poslovanju za leto 1962. Na sestankih, v ekonomskih 'enotah, so se člani obratnih delavskih svetov seznanili z. doseženo proizvodnjo v preteklih letih, s poslovnimi stroški materiala, uslug, režijskimi stroški, z bolezenskimi izostanki in z drugimi postavkami, ki vplivajo na dosežene rezultate poslovanja ekonomskih enot. Pri analizi stroškov za doseženo proizvodnjo smo ugotovili, da so ekonomske enote dobro gospodarile in so skoraj vse dosegle znižanje poslovnih stroškov. Dosežene poslovne uspehe v ekonomskih enotah smo skrbno analizirali in ugotavljali finančne rezultate, ki so zgolj zasluga proizvajalcev samih. Tako smo morali izločiti 'vplive cen na doseženi uspeh, nadalje menjave sortimenta potrošenih surovin in druge faktorje, na katere ekonomske enote same niso mogle vplivati. Pri skrbni analizi stroškov smo ugotovili, da so nam porasli predvsem tisti, na katere ne moremo 'vplivati sami. Tako so na primer porasli stroški uslug, bančni in poštni stroški, stroški obresti, stroški osnovnih surovin in stroški pomožnega materiala. Ti stroški so se povečali zaradi višjih tarif in višjih cen, ki so veljale v preteklem letu: seveda pa ni rečeno, da ne bi bila porabljena barvila lahko nekoliko nižja. Tudi stroški, ki nastajajo v zvezi z bolezenskimi izostanki, so porasli, kar so povzročile razne epidemije v preteklem letu. Do zanimivih ugotovitev smo tudi prišli, ko smo analizriali izkoriščanje fonda delovnega časa. Ugotovili smo .namreč, da delamo v podjetju samo no 100 ur, medtem ko znaša povprečna boleznina na zaposlenega v podjetju 127 ur na leto. — Nadalje smo ugotovili, da je samo v obratu Melje dnevno odsotnih 293 oseb zaradi bolezni, kar je nedvomno lepo število. V ekonomskih enotah meni joda jim prav bolezenski izostanki delajo mnogo težav, saj morajo imeti vedno na razpolago določen odstotek rezervno zaposlenih, razen tega pa. tudi pogosta menjava zaposlenih na delovnih mestih zelo negativno vpliva, na proizvodni proces v ekonomskih enotah. vidimo, kako potrebna je rekonstrukcija oplemenitilnic, ki niso bile v stanju oplemenititi celotne proizvodnje tkalnic, ki je bila v letu 1962 izredno visoka. Poleg tega pa so bili vzroki visokih zalog surovega blaga v močnem angažiranju oplemenštilnlških kapacitet v izvozne naloge podjetja. Ko se člani obratnih delavskih svetov analizirali doseženo Proizvodnjo v posameznih ekonomskih enotah, so ugotovili, t i,i-Se v Primerjavi s preteklim letom zelo povečala. dni ali del. časa na polurni odmor 248 68 V« odpade 14 4 •/• na letni dopust 20 5«/. boleznina znaša 22 6 »/o prazniki znašajo 9 3 */. nedelje 52 14*/. Skupaj 365 100 V. Podobne analize bolezenskih izostankov so nam še pokazale, da imamo v 1.1962 največ bolezenskih izostankov v predilnicah (169 na zaposlenega letno) .in oplemenititaici I., najmanj pa v tkalnici Ljutomer, priMiž- Velik interes kažejo ekonomske enote tudi pri znižanju zalog polizdelkov in nedokončane proizvodnje. Merila, na osnovi katerih se oblikuje dosežena masa osebnih dohodkov, ne dovoljujejo visokih zalog v ekonomskih enotah, kar ie edino pravilno. Po zaslugi novega sistema nagrajevanja se je izboljšal koeficient obračanja zalog nedovršene proizvodnje, ki predstavlja razmerje med proizvodnjo po lastni ceni in povprečno zalogo, za 13 Vo. Ta koeficient se je izboljšal v vseh ekonomskih enotah, razen v oplemenitiMcah, ki imajo izredno visoke zaloge neopleme-nitenega blaga in je zato koeficient nižji za 4 Ve, če pa upoštevamo neoplememtem blago v skladišču surovega blaga, imamo še celo slabše rezultate oplemerritthišc. fa Povečana proizvodnja nam je prinesla kljub povečanim pos-Jovnurri stroškom tudi višji dohodek in višje osebne dohodke. Nedvomno bi bila proizvodnja v Preteklem letu še višja, če ki imelo podjetje težav pri “*?vi surovin, pogosti menjavi sortimenta porabljenih surovin !LiVedno težjem plasmaju izdelkov na tržišču, kar se bo v bodoče nedvomno še potenciralo, aj vemo, da se v jugoslovan-merilu močno širijo tako kapacitete2 kakor tkalni«ke pri poslovanju med eko-“°®skimi enotami so pogosto nastajale težave bodisi v pogledi dobavljenih polizdelkov ali jzdeikov, ki niso vedno ustreli111 predpisani teži ali kvaliteti. Kontrolni oddelek je imel vse “L”. P°lne roke dela, če je hotel nastale spore pravilno rešiti in °astraarti vzroke, ki -so privedli do teh nepravilnosti. Ekonomske enote nadalje menijo, da bi bila potrebna popolnejša evidenca opravljenih uslug pomožnih in drugih obratov in podrobnejše specifikacije opravljenih storitev, ki bi jih dobile ekonomske enote na vpogled po izvršenem delu. S takšno evidenco bi se mnogokrat izognili nepotrebnim kritikam na račun tako imenovane »neproizvodne dejavnosti«. Vendar pa si moramo biti na jasnem, da takšne kritike niso vedno objektivne kritike na račun tako imenovane »neproduktivne dejavnosti«. Pojem produktivnih in neproduktivnih delavcev v podjetju s sodobno mehanizacijo proizvodnega procesa je namreč danes težko opredeliti, kajti človek'v današnji stopnji razvoja proizvajalnih sil postaja vedno bolj organizator proizvodnega procesa in tako se fizično delo vedno hitreje spreminja v umsko delo. Na koncu naj še omenimo sklade ekonomskih enot, med katerimi je bil največ v prometu rezervni sklad osebnih dohodkov. Ekonomske enote so se tega sklada pogosto posluževale za posojila, kakor je to predvideno v pravilniku o delitvi čistega dohodka. Tudi neobvezni del rezervnega sklada osebnih dohodkov so si med letom formirale nekatere ekonomske enote in so ga običajno tudi porabile. Sklad skupne porabe, gj ga prejele ekonomske enote ^ začetku leta iz delitve l96iU6 bil dosti v prometu in Ša ti ekonomske enote uporabil6 ^ kasnejšem obdobju, kakor sklenili na sestankih pn gledu poslovanja ob koncu t gP1 Na zaključku sestankov^g ugotovili, da ekonomske tr“ ^ kažejo mnogo zanimanj3 ^ poslovanje svoje ekonori^ enote in podjetja kot 66 Nedvomno bo takšno 5)4 delo prineslo boljše uspeh6’^, vemo, da bomo v našem -i stilnem kombinatu morali sikatero zadevo kompleksr’ Sevati. Morali bomo Morali bomo proučiti naš proizvodni P? &tfii in ga vskladiti s’ P°tr^r3 kombinata, ki pa zopet $_ ustezati potrebam trži®6 ^e- tem v zvezi bo potrebno -^f vati vprašanje optimaln® ^je slenosti delovne sile, vprav( j>i višine osebnih dohodkov, „9 v vseh ekonomskih . enakem nivoju itd. ^aSI^etK1^ mora biti, da je višina dohodkov odvisna od poslovanja, to je od dohodka ekonomskih bolj pa od doseženega na zaposlenega, kajti je edino merilo gosp«*^^ od katerega pa je zopet višina naših osebnih % IVAN iilllil 4 Z vsakim dnem postaja izletništvo vse bolj priljubljena oblika oddiha IIIIIIIII!III!IIIIIIII!I!II!IIIIII!III!I!II!IIIII1H!I|I Bilo je pred letom. Morda mesec ali dva več... Pa kaj bi? Takrat, menda v juliju sem se v Ankaranu pogovarjal z iskraši.. In ko sem se potlej preselil v Portorož, se peljal na izlet v Poreč, sem jih srečal tudi tam. Saj niso letovali kar tako -— sami zase. V počitniških domovih so bili. V počitniškem domu tovarne. Pogovarjal sem se z njimi. Rekli so mi: človek takole kar pozabi na tisto včeraj, na vsakdanje skrbi... No, pa tudi prahu se je dobro malo otresti, ga potlej med letom laže prenašaš. Kaj delamo? Večji del se kopljemo, če se nam le ljubi, se ukvarjamo tudi s športom, ob večerih pa televizija ... Vsega po malem, bi lahko rekli, sonca pa največ. So se pa. tudi manjše težave vrinile v to brezskrbnost. V Ankaranu so mi na primer »-dopustniki" tarnali, da je razdalja med-počitniškim domom (ki je sicer na moč prijazen)' in plažo mnogo prevelika, drugi so bili nejevoljni nad tem, ker nišo prišli na vrsto za letovanje v počitniškem domu v tistem mesecu, ko bi bilo to za njih same najbolj ugodno, tretji spet... Pa kaj bi našteval. • Medtem ko-počitniškega doma v Ankaranu tudi v prihodnje bržkone ne bo mogoče prestaviti bliže plaži, pa se mi tisto o razporejanju dopustov zdi na moč zanimivo. Ko so mi nekateri pripovedovali, da niso prišli na vrsto v počitniškem domu v tistem mesecu, ki so si to sami najbolj,želeli; takrat, pred letom, se mi je zdelo, da te težaven veliki -Iskri tudi v prihodnje ne bodo kar tako rešili. Kajti Iskra; združuje lepo število enot, ki so posejane širom -po., Sloveni j i. - Zdaj si zamislimo, koliko je. to kolektivov, koliko je v teh kolektivih ljudi in koliko je med njimi takih, ki bi želeli letovati v hribih ali ob jadranski obali. VELIKI USPEHI V MAJHNEM KOLEKTIVU Prav gotovo je ža kolektiv gospodarska podjetja s področ- medvoške elektrarne dvoje ja Gorenjske in Ljubljane. No, stvari zelo značilnih. Prvič, da in čeprav še danes niso povsem šteje komaj 48 ljudi, in dru- končani nekateri prostori te gič, da je ta razmeroma mi- naše velike pridobitve, smo niaturna skupnost tako polna imeli otvoritev že prčd nekaj elana, tako zelo iznajdljiva... meseci.« Prav res! Prijetno sem presenečen. v Ko glfdam njihove nove Resda še ni vse nared, mir,-sportne objekte, ko hodim ob no smem trditi, da novo-robu košatega smrekovega go- zgrajeni prostori že služijo zda, kjer je ze splamiana. si- svojemu namenu. Dvostezno . . roka površina za dvoje baliT kegljišče je že davno izrotov- stovoljni bazi m brez vsakrs- nišč in samo malce dlje lep ljeno. Danes ga s pridom upo- nega nadomestila za izgubljeni prostor za odbojko, ko kram- rablja dvaindvajset kegljačev čas! Tako je kolektiv rešil na 1 jam zdaj z računovodjo, zdaj jz elektrarne, ki so morali še mah spet dvoje, cesto zelo pe- z direktorjem in potem spet s ,do .Hedavnega--gostovati- v Kra-- rečili vprašanj: problem hibli-tehnjkom v stikalni« ne- . .„ju> Smledniku, na Bledu in ka in poleg še vprašanje po-Me^delam Primerjavo z ne« , 'Jesenicah. Ih odkar imajo v ttelmih sredstev za vzdFževa-*štetimi delovnimi kolektivi, pri - medvoški Elektrarni svoje Keg- nje... pridnost tega majhnega kolektiva, temveč prav tako način oziroma metoda čuvanja in vzdrževanja svojih prostorov, ki je postal v elektrarni že običaj. Športniki so se namreč enostavno domenili, da je vsak dan. nekdo dežurni, da od štirih popoldan pa tja do desete ure zvečer prevzame dolžnost nekakšnega »varuha« športnih naprav. Seveda na povsem pro- ZAMISEL Večina vsaj v počitniškem domu lastnega kolektiva, že zaradi cen, če drugega ne. No, in tako se utegne zgoditi, da bi velika večina teh »dopustnikov« želela iti na dopust prav v avgustu, sprejeti pa jih je takrat možno le toliko in toliko. Se zdaleč ne vseh... Pa so v Iskri iskali rešitev in zdaj pravijo: upamo, da smo jo našli. Kajti vse doslej se je neredko dogajalo, da so medtem, ko so v eni enoti Iskre člani kolektiva zaman čakali, kdaj bodo prišli na vrsto za letovanje v počitniškem domu — v drugi enoti, v njihovem počitniškem domu pa so ostajala ležišča prazna, kjer za letovanje ni bilo interesentov... To pa je bila škoda, k ji je bilo treba napraviti čirri-prej konec. In zdaj imajo že predlog, ki ga tudi v resničnost že spreminjajo: — Ustanovili smo Počitniško skupnost, v katero so vse enote Iskre prenesle svoje počitniške domove in kamp. Ta skupnost je že pričela delati in prizadevamo si, da bi bilo za letovanje članov naših kolektivov vse kar najbolje pripravljeno... In ugotovili so, da vseh domov, združenih pod eno streho, niti ni tako malo, Tu so planinski domovi, koča Mladosti in koča na Jezercih, ki stojita na Krvavcu, tu je počitniški dom v Trenti, kamp Mir na Dugem otoku, potlej še počitniški domovi v Ankaranu,. v Portorožu, Poreču . .. Kot doslej pa naj bi tudi v bodoče v vseh teh domovih letovanje za posameznika trajalo 10 dni in vsak član kolektiva bi v ta namen dobil 7000 dinarjev regresa. — Saj res, boste rekli. Kaj pa cena? Resnično ni pretirana. Vrti se takole okoli tisočaka na dan. Tako denar bržkone tudi v prihodnje ne bo nikogar zadržal doma ... In srečali, bomo v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru — iskraše. V Ankaranu, Poreču, Portorožu ... ha Krvavcu ... v Trenti itd. No, pa ne samo tod. 1 — Počitniška skupnost bo, seveda kolikor bo zanimanje, skušala pripraviti letovanje svojih članov kolektiva tudi v drugih krajih ob jadranski obali. Tako na primer: v Vodicah pri Šibeniku, na otoku Ugljenu, pa v Šibeniku ... Mislimo pa tudi na enodnevne in dvodnevne izlete. Načrti so to,, veste. . Zamisli so res kar se da spodbudne. Zdaj, čez mesec se bo tudi v praksi videlo, koliko so se za te zamisli ogreli tisti, ki so,jim v prvi vrsti namenjene. Morda je letošnja akcija že malo pozna? Tega se zavedajo tudi v novo ustanovljeni skupnosti. Morda? Če so pozni za letošnjo, so Pa vendarle dovolj zgodni za prihodnje sezone... Na to Pa je treba misliti, kajti kolektiv je vsak dan večji, z njim Pa rastejo tudi želje zaposlenih, večajo se njih potrebe ... tako da je bil res že skrajni čas, da so si omislili obliko, ki bo v prihodnje skušala odpraviti težave, ki so se mnogim zdele še, pred letom skorajda nepremagljive ... Zdaj so našli to obliko. In če bomo letos letovali ob jadranski obali, se utegne zgoditi, da se ne bomo več čudili odgovorom na vprašanje: Ja, od kod pa vi? v. — Iz Iskre smo. Letujemo, veste. Stanujemo pa v Potniškem domu. Kaj? Koliko nas je? No, kar lepo število 86 nas je zvrstilo letos. In če smo zadovoljni? Zadovoljni. katerih je aktiven oddih 'še vedno le predmet razmišljanj, stvar perspektiv ... »Veste, v okviru sindikata se je odvijalo športno življenje že pied leti,« mi pripoveduje Ivan Jordan, po jioklicu računovodja, ob prostem času pa navdušen športnik in predsednik kegljaške sekcije. »Toda kljub temu, da nam gredo samoupravni organi na roke. že vseskozi toliko, kolikor pač morejo, smo bili še do pred kratkim zelo na tesnem s mi objekti. Dobro smo da bo treba nekaj ukreniti, in skušali smo si "pomagati iz te boleče zadrege. No, in kot vidite tule tudi sami, smo uspeli. ; Spričo vsega, kar vidim in slišim, se mi zdi beseda »uspe- . ,,,,, . ,_____ v«»n. hi, k„ preveč krmne,. Kajti Kolektiv medvoške elektrarne je poleg svojega razstavnega prostora zgradil še sodobno dvostezno kegljišče, prostor za namizni tenis, sobo za šah in poleg še Slačilnico s sanitarijami »Če ne bi bilo naše delo telesno t ; i V • ' . nie naiboli priljubljena šport- tako tesno vezano na zaprte kolektiv1 medroTke^lektrarnc' Pan°Sf v ^ndi že- P^^itev,” prLvS v zgradb po?effdHTV razstavnega in t ja ^kško8 u rico^na novem ški elektrarni, »potem danes ;fo:foraPtgsoHdroLoddvSezfo kegljišču. Na svoj račun pa so morda še ne bi imeli vsega te- S hZT a ZT prišli še športniki iz drugih ga. V načrtu imamo pa še ptav- tetvi/ snbr.^71 šah in nnleir še sorodnih delovnih kolektivov cati majhen rekreacijski cen- tenis. za sah m pokg^^ ^ petdeset kegljačev ter... Balinišče bo kmalu godečim«; jn sanitarije. Seveda jz Medvod! 1 tovo, potem se bomo lotili igri- Poleg kegljišča je za stekleno steno jirostor za gledalce, umivalnica s prhami, slačilnica, klubska soba in majhen bife. Skoraj polovico stavbe za- se je s tem znatno povečal proračun za gradnjo razstavnega prostora, toda..., kjer je volja, tam je pot! »Tn tako so stekle prve udarniške ure že lani na po- mlad,« mi dalje pripovedujejo vzema razstavni prostor, ki oli- v elektrarni. »S prostovoljnim enem odlično služi tudi lgral-dclom nam je uspelo prihraniti 'cem namiznega tenisa m pa kar čedno vsoto denarja, seve- strelcem. da pa je levji delež prispevala Spodbudna in zgleda vredna elektrarna- in druga elektro- pa ni . samo iznajdljivost ter šča za odbojko in pozneje, če nam bo le uspelo, majhne čolnarne ob jezeru ...« Glede na dosedanje delo sem prepričan, da jim bo vse to tudi uspelo. In če res drži ick. da zgledi vlečejo, potem smemo pričakovati, da bodo čez čas dobili športniki v medvo-ški elektrarni svoje posnemal-ce, svoje tekmece ... Strelci najmočnejši v komuni Kljub močni volji in požrtvovalnosti tarejo občinsko zvezo za telesno kulturo v Postojni velike skrbi. Predvsem materialnega značaja. »Od letošnjega proračuna, ki smo ga sestavili na osnovi res minimalnih zahtev«, pripoveduje tovariš Trampuž, predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Postojni, »bomo prejeli le dobro tretjino prepotrebnih sredstev za telesnovzgojno dejavnost v naši občini. Tako bo morala spet sloneti vsa dejavnost naše zveze le na zbiranju sredstev, namesto da bi bilo njeno delo osredotočeno na strokovno usmerjanje osnovnih organizacij na terenu.« Kljub številnim nerešenim problemom na področju dela telesno vzgojnih organizacij v postojnski občini, pa drži, da imajo komuna in drugi merodajni forumi iz leta v leto večje razumevanje za to dejavnost, kar se jasno kaže v vse bolj pestrem delu ter vedno večjih, za telesno vzgojo dodeljenih sredstvih. Tako so dosegla posamezna športna društva kljub veliki skromnosti lepe, lahko bi dejali, kar zavidljive uspehe. Na primer košarkarji, ki so še vedno vezani le na eno samo odprto igrišče izpred vojne, športni letalci ter strelci, ki so v zadnjem času dosegli tako v pogledu množičnosti kot kvalitete med vsemi športniki v postojnski občini častno prvo mesto. »Da se je prav strelski šport v naši komuni tako močno razmahnil, se imamo prav gotovo zahvaliti le svojemu strelišču,« meni predsednik občinske strelske organizacije Ernest Šav. »Danes ima naša organizacija že več kot 850 aktivnih članov in med temi kar 73 žensk. V, svojih vrstah imamo 2 mojstra strelcev, 13 odličnih strelcev ter 89 dobrih strel- cev.« lCV-( Strelišče za malokalibrsko puško predstavlja danes v Postojni edini novi športni objekt. Na pobudo občinske strelske organizacije so si ga zgradili strelci kar sami. S sredstvi je pomagala občina, vsa dela pa so skoraj v celoti opravili s prostovoljnim delom športniki sami ob pomoči JLA. »In, čeprav smo po eni plati prebrodili že marsikatero težavo, si z lastnimi rokami zgradili strelišče in imeli pri strelskem "športu že lepe uspehe, nas danes kljub vsemu še vedno tare kopica nerešenih vprašanj,« pravi tovariš Sav. »Na primer, še vedno nimamo pokritega strelišča za zračno puško in strelišča za streljanje z vojaško puško. Seveda prav na račun tega trpi kvaliteta, pa tudi množičnost. Problem zase so prav tako kadri. Menim, da bomo morali prej ko slej sami organizirati 'tečaje za inštruktorje in sodnike. Strelci, pa tudi drugi športniki v Postojni danes premišljujejo, kako prav in lepo bi bilo, če bi imeli svoj dom. Govori se, da so načrti že napravljeni in... da ni več daleč čas, ko se ne bo več potrebno vsako leto posloviti vsaj za nekaj mesecev od košarke, streljanja, odbojke, rokometa in drugih priljubljenih športov ... Upajmo, da bo to res kmalu in da bodo tudi športniki v Postojni prejeli za svoje delo, za svojo pridnost to, kar jim gre. IIIIHtlUlilUjllIHtIHIIIiHIllllllllllimtHtillllltlliIHKKIIHIHHHiiiniimumiHHHlUilHItHIIHimimiillllillllllimitHilHilUmilllllllllllilUlUilHIIIIHIUmitMI Občinska.streis&a &rgamzacija v Postojni ima danes v svojih vrstah že več kot 850 aktivnih članov mmismmmmsmmmismimmmmsmmm. m . »TEKSTILINDUS« Poštni predal: 75 Telefon: 28-81 do 84 Brzojavni naslov: Tekstilindus Kranj Tekoči račun pri NB Kranj: 607-11/1-15 s svojimi proizvodnimi obrati: PREDILNICE, TKALNICE, BARVARNE, TISKARNA, APRETURE IN ŠIVALNICA a.^oLVlV 5SS Uvaža SUROVINE, BARVE, KEMIKALIJE IN UTENZILIJE. NASTOPA KOT SAMOSTOJNI UVOZNIK OZIROMA IZVOZNIK V VSE DRŽAVE, SVOJE IZDELKE PRIZNANE KVALITETE V RAZNE DRŽAVE EVROPE, AZIJE, AFRIKE IN AMERIKE. IB* mm !!lilllll!ll»lllil!llll!lllllll!lililil!:i8lllllll!ll!!lllillll!llll!l!ll!l!ffl DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU SIROM PO JUGOSLAVIJI ZA PRAZNIK DELA STEKLARNA HRASTNIK ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA HRASTNIK Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi MLINOSTROJ TOVARNA MLINSKIH STROJEV DOMŽALE — STUDA VELETRGOVINA I d LJUBLJANA - AŠKERČEVA 3 čestita vsem potrošnikom z željo, da bi bili tudi v bodoče zadovoljni s postrežbo. Za ponovni obisk se toplo priporoča. Z VSEMI SVOJIMI ZDRUŽENIMI POSLOVALNICAMI EMONA HRANA LOGATEC STRAŽA PRI NOVEM MESTU GRMADA LJUBLJANA POLJE JELKA - GORNJI GRAD ROŽNIK LITIJA ' KOLEKTIV Rudnika rjavega premoga Kočevje KLIČEMO VSEMU LJUDSTVU SREČNO’ Komunalno podjetje Ivančna gorica TRGOVSKO PODJ Tabor G R O 8-tr P L J E Ekhhmm Ikes&nica BRESTANICA GOSTINSKO PODJETJE Kolodvorska restavracija Zidani most SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK Tovarna dokumentnega in kartnega papirja ' Radeče pri Zidanem mostu ELEKTROSTROJNO PODJETJE TIKI Ljubljana ALEŠEVCEVA ULICA Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi TOVARNA ELEKTRORORCELANA IZLAKE čestita vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem ter delovnim ljudem za praznik dela 1. maj Naše podjetje vam nudi po ugodnih cenah vse vrste kvalitetni elektroporcelan, laboratorijski porcelan, specialni Samot, steatit itd. v neomejenih količinah. Izdelujemo elektroinstalacijski material, varovalke za avtomobile, podnožja za radio in TV industrijo. Sprejemamo tudi vsa naročila po načrtih in željah kupca. Odpošiljamo prompt.no. Gradbeno podjetje , Zagorje ob Savi INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME ITAS KOČEVJE Tovarna glasbil in učil Melodija Mengeš Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS Občinski odbor ZB Občinski odbor ZROP Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZVVI in ostale množične organizacij Zagorje ob Savi KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI LJUBLJANI Čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom k delovnemu prazniku in želi obilo nadaljnjih uspehov pri delu. Izdelujemo: vse vrste težke in srednje embalaže, opremo za galvanizacijo in kovinsko galanterijo. 1 IIIHlltllttllll!lllilil»IHIIIIIIllllllliliillilll)WIII!IMiWIHIII!!lilHHllllllllllllillWlillilllillli!H!liillllllllllllUillililll!IIIIIHilillWII(llllllHlllliHim!W4fN!IIIWmilHlWBiiWiaNNMP ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■SM«seHEHaHiBaisH«BaHEae3BwseensamEeagi**Beeea*imgaHesoi OB PRAZNIKU DELA ČESTITA ČLANOM KOLEKTIVA, SVOJCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE METALNE Tovorne konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarne Maribor /#>/, TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE CERŠAK S pridobitvijo najmodernejšega avtomatskega stroja za izdelovanje lepenke smo podvojili proizvodnjo in izboljšali kvaliteto! Izdelujemo v poljubnih formatih: sivo strojno lepenko, sivo ročno lepenko, rjavo ročno lepenko, lepenko za kovčke, cerolid lepenko za mape in specialne lepenke po posebnem dogovoru. Obrtno podjetje INŠTALATER Prevalje Izvršujemo vse vodovodne in elektro instalacije Vsa krovska in črpalska dela Stavbeno ključavničarstvo Vse vrste livarskih utensilij ŠPEDTRANS ŠPEDICIJA IN TRANSPORTI MARIBOR — K A JŽ AR JE V A 19 Kmetijska zadruga Dravograd Priporočamo naše usluge s prevozi po celi državi. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv. Avtoprevoz Dravograd TN/IHKIT INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV 1 IVI V/IN 1 in IMPREGNACIJA DRAVOGRAD Proizvajamo in nudimo »KOMBINIT« plošče raznih dimenzij ter po »BUSERI« sistemu impregnirane drogove vseh dolžin. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami SLOVENJ GRADEC Elektro Slovenj Gradec Projektira in gradi: daljnovode, transformatorske postaje, nizkonapetostno električno omrežje, hišne in industrijske elektroinstalacije; popravlja električne porabnike; razdeljuje in prodaja električno energijo. !giBeBeB»Ea»e»e»»ieE»»eeHweeBBeBgB»MeBSHE»HaeEE*»a»ewee»gEgBBBBEegeeeuHBEai Mariborska BlEBBBEEBBBBBBBlBBEBBBBEBBBBBBBBBBBBi BaBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBM** TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV Rače pri Mariboru KI VAM NUDI BOGAT ASORTIMENT VSEH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN proti rastlinskim boleznim, proti rastlinskim škodljivcem, proti insektom v gospodinjstvu, proti škodljivim plevelom, firneže, smole, kolofonijo, terpentin in impregnacijska sredstva za les in tekstil ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA TER ŽELI OBILO DELOVNIH USPEHOV ■Bill 1 bi; sli®® ■ i mm 1**1 s 1 ' * tekstilna tovarna MARIBOR ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA PODJETJA Tovarna dušika Ruše RUSE M ETA L N A Tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarna - MARIBOR I r Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine čestita ob 1. maju, prazniku dela, kolektiv metalne Projektiramo — izdelujemo — montiramo industrijsko opremo, mostove, visoke gradnje, dvigala in transportne naprave, hidromehansko opremo, cevovode, rezervoarje in cisterne, hladilne naprave, ladijske pokrove in opremo ter stroje za zaščito rastlin ooamct u s n oz TTČ?T7i T>"DT H/TADTDADTT RUSE PRI MARIBORU Izdelujemo vse vrste sekir, krampov, cepinov in tesel, kakor tudi druge kovane izdelke I «BaBBBBBBBWBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBWBBBBBBBiaBBOBaeBBBaBBBBBBBBBBBB*aBaBeaeBBBBBBBBBI KOLEKTIV MARIBOtt, TRŽAŠKA CESTA 44 PODJETJE ZA ZAŠČITO METALNIH, LESNIH PREDMETOV IN STAVB Izvršuje vsa slikarska in pleskarska dela po konkurenčnih cenah. Cenjenim strankam se priporočamo s svojimi novimi uslugami plastifikacije in polivinizacije MARIBOR TRGOVSKO PODJETJE KMETIJSKA ZADRUGA »Kombinat Jeruzalem« ORMOŽ proizvaja: visokokvalitetna sortna vina, prvovrstno sad’” pitana goveda, meso in mesne izdelke vse vrste žaganega lesa in lesa za razrez S svojimi poslovalnicami PTUJ Potrošnike oskrbujemo z vsem gradbenim materialom, kurivom in vsemi izdelki lesne proizvodnje I TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE PO D VELKA izdeluje belo in sivo lepenko dobre kvalitete. Za cenjena naročila se priporočamo %eotčro% Maribor Proizvaja: pralna in toaletna mila detergente: Rio-extra, Oskar-novi, Perilo, Dik, Cet kozmetične proizvode: Solea krema, Baby krema, Van-kait, Ultra olje, Emulgit Schwarzkopf proizvode: Fit, Glemo, Ivorin, Seborin, Palette, Igora, Žvepleno mleko z oljem čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. PIJTE RADENSKO SLATINO ■ BBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI MONTAŽNO PODJETJE LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA MARIBOR — LIMBUŠ Proizvaja in prodaja na domačem trgu in izyozu: Žagan les iglavcev in listavcev, zaboje, stanovanjske barake Fino furnirano pohištvo: Dnevne sobe — moderne in klasične oblike v garniturah in komadih Visoko kvalitetno kuhinjsko pohištvo klasičnega in sodobnega tipa — elemente sodobne kuhinje za trgovsko mrežo in investitorje Potrošnikom in kolektivom k mednarodnem prazniku 1. maja — naše najboljše čestitke! PROJEKTIRAMO IZVAJAMO INSTALACIJE PROIZVAJAMO ZA. MONTAŽO PROIZVAJAMO ZA BIROTEHNIKO | MARIBOR — MELJSKI DOL 1 |elBBBBBBBBBB»n3KB*BBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBB*BBEBBBBBBBBBBISBBBBBBBI Čestitajo kolektivi HE Dravograd HE Vuhred HE Fala Skupne službe HE Vuzenica HE Ožbalt HE Mariborski otok Dravske elektrarne Maribor MEHANIČNA TKALNICA SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA Proizvajamo najrazličnejše svilene, polsvilene in umetnosvilene tkanine ter tkanine iz mešanice svila-volna, sintetičnih vlaken IBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHFtBBBBBBBSBBr Čestitkam se pridružujejo sindikalne podružnice, izvršni odbor sindikalne podružnice, organizacija ZK, delavski svet in ostale množične organizacije TOVARNE DUŠIKA RUŠE '■■■■aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Z VSEMI SVOJIMI MNOŽIČNIMI IN POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI ORMOŽ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBJBaBBAvto moto servis //«, Koper IZVAŽA IN UVAŽA po tržaškem sporazumu. PRODAJA NA VELIKO avtomateriala, industrijskih artiklov za reprodukcijo in široko potrošnjo. NA DROBNO postrežemo potrošnike v naših trgpvinah z vsemi artikli široke potrošnje in z artikli avtomateriala. SERVISNA SLUŽBA strokovno vrši generalna in manjša popravila na vseh vrstah prometnih sredstev (Zastava, Mercedes, Avto Uijion, Alfa Romeo, Fiat, Pretiš, Ferguson). Telefoni: hišna centrala glavni direktor obrat »Avto moto servis II« Telex: Predstavništva: Beograd Ljubljana Zagreb Skopje Osijek Rijeka 21-080 21-539 21-254 035-11 Tekstilna tovarna Ajdovščina Vsem cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom iskreno čestitamo za praznik dela 1. maj Trgovsko proizvodno podjetje MLINOTEST AJDOVŠČINA s svojimi obrati v Ajdovščini, Vrtovinu, Slap ob Idrijci, v Rižani — Kopru, Postojni, Ilirski Bistrici, Sežani in Škrbini SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE AJDOVŠČINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami PIRAN EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG OBRAT — KOPER KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ILIRSKA BISTRICA Gostinsko podjetje SOČA ILIRSKA BISTRICA s svojimi obrati se priporoča za cenjeni obisk KMETIJSKA ZADRUGA POSTOJNA Sindikalna podružnica ZAVAROVALNICA KRANJ RUNO Trgovsko podjetje z usnjem TRŽIČ 'H**B*1 kiv-v? »FARMI g« Farmacevtsko kemijski kombinat Slovenije OBRAT KRKA NOVO MESTO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Z VSEMI DRUŽBENIMI IN POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI Kočevje Kmetijsko-gozdarsko predelovalni kombinat NOVO MESTO s svojimi obrati čestita vsem svojim kupcem in dobaviteljem k prazniku dela in-se priporoča za nadaljnje sodelovanje. BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE B E G R Črnomelj Lesno predelovalna industrija »Z OZ 3.« ČRNOMELJ < * >1 KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO s podružnico v Črnomlju KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA IVANČNA GORICA SINDIKALNA PODRUŽNICA Kmetijske zadruge Grosuplje ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE STRAŽA - TOPLICE INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Občinski ljudski odbor NOVO MESTO Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS Občinski odbor ZB in ostale družbene in politične organizacije Novo mesto Občinski odbor ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZROP Belokranjska železolivarna m strojna tovarna Črnomelj OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZW1 OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI ODBOR ZROP •?* : ; f Kmetijsko—gozdarsko posestvo KOČEVJE J V Kmetijska zadruga T R E B N J h rf . P .5. } "■ir. .? f. * 'J>"" AVTOPROMET - tuzemska špedicija Gorjanci Novo mesto — Straža ir , »V Novo mesto Občinski ljudski odbor TREBNJE ■ ur Lesni kombinat NOVOLES novo mesto 2 vsemi svojimi poslovnimi enotami Železarna Jesenice Jesenice na Gorenjskem Ob prazniku dela želimo vsem kolektivom, posebno železarjem mnogo delovnih uspehov Industrija obutve JfilJIB LJINIKA-kranj I INSTITUT ZA TBC GOLNIK j.orrlOfTT >i ■r TOVARNA OBUTVE TR2IC Miška tovarna kos in srpov t k z i. c ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ ZAVOD M ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB JESENICE NA GORENJSKEM Kolektivi s svojimi obrati: ELEKTRARNE MOSTE S® završnica Moste — Žirovnica he kranjska gora čestitajo vsem potrošnikom električne energije ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO JESENICE NA GORENJSKEM STANOVANJSKA SKUPNOST PLAVŽ JESENICE NA GORENJSKEM Kovinsko obrtno podjetje k * m j Jezerska cesta 40, telefon 23-75 Prospekti in tehnična dokumentacija se lahko dobijo v upravi podjetja. COKLA BLEJSKA dobrava MESARSKO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV JESENICE NA GORENJSKEM ! :< .<■ | m %J, aešsiiei mmm • ' lisi _ k i l ........ mm 1111*1 1*1 mi.... toSSii KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA KRANJ s svojimi poslovalnicami čestita vsem odjemalcem, poslovnim tovarišem in dekfvnirr kolektivom 1 UNIFORMA OBRTNO KROJAŠKO PODJETJE K R A N J Slaščičarna in kavama Kranj Remont čevljarskih strojev KRANJ letal E;■ Bombažna predilnica in tkalnica Tržič mm , a mmm r IllSilll ............................(........_ m lipsfi .. Ce boste v majskih praznikih obiskali Gorenjsko, si ne delajte skrbi zaradi preskrbe priboljškov za prijeten počitek. Trgovsko gostinsko podjetje DELIKATESA KRANJ — MAJSTROV TRG 11 vas bo postreglo v svoji poslovalnici * delikatesami tudi 1. in 2. maja od 6. do 23. ure. ČEVLJARSKA DELAVNICA TRŽIČ Zmanjšujmo nesreče pri delu — zato uporabljajte naša zaščitna sredstva! OBRTNO PODJETJE Tovarna rastlinskih olj in Oljnih izdelkov OLJARICA BRITOF — KRANJ priporoča svoje izdelke, predvsem rasna jedilna olja priznanih kvalitet Veletrgovina ŽIVILA Kranj Kmetijsko gospodarstvo OBRAT MLEKARNA KRANJ TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ proizvaja splošno znane kvalitetne podplate, usnje, kakor kamera, ago podplate, zgornje usnje v plastični in klasični izdelavi, kakor goveje in telečje bokse v zaželenih niansah, pomožna sredstva za čevljarsko industrijo kot so politure, apreture, lepila in voske v prvovrstni kvaliteti SPLOŠNO GRADBENO PODF-TIE SAVA JESENICE NA GORENJSKEM se priporoča za cenjena naročila, ki jih izvršuje hitro in solidno Za praznik dela čestita vsem zavarovancem KOMUNALNI ZAVOD IR S&iTiLKO ZAVAROVANJE KRANJ TRGOVSKO PODJETJE Preskrba r z i c TRGOVSKO PODJETJE R 0 Ž C A JESENICE NA GORENJSKEM Kupujte v naših trgovinah, kjer boste hitro in dobro postreženi Trgovsko podjetje na veliko in malo UNIVERSAL JESENICE NA GORENJSKEM KEMIČNA TOVARNA EZOTEBM KRANJ Proizvajamo pomožna livarska sredstva — - PREDILNICA VOLNE NAKLO PRI KRANJU prede in mika volno in izdeluje volnene izdelke iitti!!iimitiiiHi!imiminHi!mm!!iiiii)iiimfi!!ttimmiHiiiiiiiimmHMtwmi!ni!iirt:!:>miffliMiiHiiniiiiWiH!iHmiimnmii»miti!m«itmiiiti!nHiHi!WiiiM„.*mmmm [llllllIllIllIlilllllllllllimilllllllBlllimM ...... Izdeluje livarske okvire in ostalo livarsko opremo za sive in jeklo livarne, prav tako nudimo cenjenim strankam strojnoključavničarske, avtomehanske ter strojne usluge. Občinski ljudski odbor Videm-Krško *« llllllillilllllllllllllllillillllllilllllBIliEllillMlIlllMilllllllllH Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZMS Občinski odbor ZB Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZROP in ostale množične in politične organizacije PTUJ Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi Podjetje za zaščito stavb, betonskih in metalnih predmetov ter za izdelavo reklamnih napisov PTUJ - Heroja Lacka 5 PANONIJA Industrija kovinske galanterije — MURSKA SOBOTA Izdelujemo: raznovrstne galanterijske izdelke za gospodinjstvo — kovinsko pohištvo za gostinstvo in šole — naprave za poljedelstvo: vinogradske škropilnice, žveplalnike in razne druge izdelke za široko potrošnjo KONFEKCIJA LISCA z obratoma Zagorje ob Savi in Krmelj SEVNICA Kolektiv LIP — Lesno industrijsko podjetje čestita in se priporoča s svojimi izdelki Slovenske Konjice KOLEKTIV Kmetijskega gospodarstva GORNJA RADGONA se priporoča s svojimi kvalitetnimi kmetijskimi izdelki, mesnimi izdelki, vini in gozdnimi proizvodi. elrad Industrijsko podjetje za izdelovanje anten, pribora in visokofrekvenčnih kablov GORNJA RADGONA Partizanska 3 Skupinske antene — UKV, TV antene — pribor za montažo anten — instalacije.— TV in radio servis — visokofrekvenčni kabli Občinski ljudski odbor Z VSEMI SVOJIMI MNOŽIČNIMI IN POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI Murska Sobota SINDIKALNA PODRUŽNICA Splošnega gradbenega podjetja GORNJA RADGONA LESNA INDUSTRIJA LIN NAZARJE Zavarovalnica Videm-Krško i # Kmetijska zadruga z o. j. Videm-Krško Občinski sindikalni svet Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZMS Občinski odbor ZZB Občinski odbor ZWI VIDEM-KRŠKO Mizarstvo — Rogaška Slatina Trgovsko podjetje Zarja SLOVENJ GRADEC OBČINSKI LJUDSKI ODBOR z vsemi svojimi družbenimi in političnimi organizacijami Občinski ljudski odbor z VSEMI POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI Brežice »kovinarska« LADIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, tffiiilSfi I RADLJE OB DH«VI g Videm-Krško SATURNUS LJUBLJANA PROIZVAJA: kovinsko predelovalna industrija Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtske* industrijo iz črne, bele in alu-pločevine. Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. Dele za avtomobile in bi cikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvon- »SLOVENIJA AVTO« TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Z MOTORNIMI VOZILI VSEH VRST, REZERVNIMI Deli, avto-moto gumami, splošnim IN ELEKTRIČNIM AVTOMATERIALOM, BICIKLI TER GRADBENIMI STROJI DOMAČE PROIZVODNJE, SERVIS IN REMONT ZA MOTORNA VOZILA LJUBLJANA Prešernova 40 »INDOS« INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV •i:iTAlLiae,*•jM'**''*'1 4.-/4-:v. I li ;V i - 4A: ‘ LJUBLJANA — MOSTE : , ELES elektrogospodarska skupnost Slovenije s svojimi združenimi podjetji in upravo LJUBLJANA _____ ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ VAM PRISRČNO ČESTITAJO VSE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINI LJUBLJANA MOSTE POLJE avtooprema ce in zgoščevalke za bicikle. Tlektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje. uitografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. : * & OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZROP - in ostale družbeno politične organizacije LJUBLJANA CENTER Okrajni sindikalni svet LJUBLJANA IZOLIRKA LJUBLJANA MOSTE VELEBLAGOVNICA MEHE LJUBLJANA MESTNI VODOVOD Ljubljana, Krekov trg 10 Industrija :ovmastih izdelkov Ljubljana, Celovška 32 plutovinastih » P [_ (J T fl 1 « TRGOVSKO PODJETJE »SLOVENI JASPORT« LJUBLJANA - MESTNI TRG 10 S SVOJIMI POSLOVALNICAMI SAP-LJUBLJANA LJUBLJANA, SBEDISKA k UPRAVA TELEFON: 37-800, 36-468 TELEX 03-121 S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI: EE »AVTOBUSNI PROMET« EE »TOVORNI PROMET« EE »SERVISNE DELAVNICE« EE »KAROSERIJA« . EE »JAVNE GARAŽE« telefon 37-223 telefon 36-748 telefon 37-198 telefon 36-710 telefon 37-007 IN V KRAJIH: Zagorje ob Savi, Trbovlje, Ivančna gorica, Litija, Tržič, Celje, Maribor, Izola, Zagreb, žičnica Krvavec, Idrija, Bohinj. Vzdržuje redni in izletniški avtobusni promet ter kamionske prevoze blaga, servisne in prometne storitve za vse vrste motornih vozil, specializirane delavnice za »Zastava«, »OM« in »Ford« avtomobile, izdelovanje avtobusnih in drugih specialnih avtokaroserij, prevaža turiste z žičnico na Krvavec. i Za cenjena naročila solidnih uslug in storitev se priporočamo. VSEM CENJENIM POTNIKOM, VSEM NAROČNIKOM IN VSEM TURISTOM ŽELIMO OB PRAZNOVANJU 1. MAJA MNOGO ZADOVOLJSTVA. KRIŽANKA Vodoravno: 1. odlikovanje, kolajna; 7. naznanilo, sporočilo; 8. Ljudska republika Slovenija; 9. del sobe; 11. tovarna usnjenih izdelkov v Domžalah: 13. oranje; 14. igralna kaita; 15. praznična obleka; 17. slovesna obredna oprava; 18. utežna enota za zlato; 20. omot; 21. kratica za visoko frekvenco; 23. egipčanski bog; 24. stara površinska mera; 26. rimska boginja jeze; 28. oddelek rimske legije; 29, mesto v južni Španiji; 31. vrsta iglavca. Navpično: 1. angleški otok v Sredozemlju; 2. reka v vzhodni Grčiji; 3. atletski rekvizit: 4. začetek azbuke; 5. razcvet je: 6. najvišja gora Turčije; 10. ime jugoslovanske pevke; 12. plot: 16. pripadnik starih Slovanov; 17. makedonsko kolo; 18. velika lesena posoda; 19. Ober; 21 nasprotno od majhen; 22. prazna beseda,' puhlica; 25. muslimanski sodnik; 27. srbsko moško ime; 30. površinska mera. pr~ 2 3 * S _ | 7 s 8 9 fO 1 11 12 ■ 13 1 tU 16 !6 - 1 t7 a M 19 C 2o M 21 3 1 23 29 26 _j l 26 27 23 i i 29 3o ji Si _ . J lllllllll! llllllllllinilllllllllllllllllllllHIUIIIIiniHHHIIIIHIIi# REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno:. 1. rotacija, 8. etapa, 13. poloneza, 14. zlatar, 15. Al, 16. par, 17. gib, 19. Mare, 20. robot, 22. Moloh, 24. mat, i, 25. aloja, 27. Irena, i, 29. ton, 31. meter, 33. ranar, 35. etan, 37. zel, 38. vez, 39. Ma, 40. Tonosa, 42. alizarip, 45. Akaba, 46. značajen. PREKLIC SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZE boriš ki dri c čestita za 1. maj vsem delovnim kolektivom z željo, da tudi v bodoče prispevajo z novimi delovnimi zmagami k čimprejšnji izgradnji naše socialistične domovine. MARIBOR Preklicujem sindikalno izkaznico na ime Mohar Pavel, Ljubljana, Prešernova 30/III Trgovsko podjetje LJUBELJ TRŽIČ čestita vsem potrošnikom za 1. maj Sindikalna podružnica TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO čestita za praznik 1. maj vsem članom kolektiva in vsem delovnim ljudem. 1 : • Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulica vam nudi bogato izbiro pomladanskih novosti tekstila in konfekcije -H P I VA . L, 238l3LiHL TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV MARIBOR — PARTIZANSKA 39 priporoča svoje izdelke: žgane pijače, osvežujoče pivo, kis. Posebno priporoča izdelke, nagrajene na VIII. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani z zlato medaljo: vinjak, cassis liker, chocolate cocktail, jajčni liker in ribezovo vino. BREZ BESED iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! NXNXXSXXVXWVSXX\N\XNXX\XSXV>XX>XNVXVX>XXNX>X\VWV 0—sba - 13.30 Za nasv n 14.00 Koncert pri vas l- II. 14.15 Naši'""poslušalci i5-ft in pozdravljajo - }}■ »rij*.! Trikrat pet — 15-30J4Vih monologi iz Puccineji^ tem - 16.00 Humoreska — 16.20 Ogrlica s in prijetnimi melodtif in prijetnimi nieio^ , — 17.56 Fran Lhotka« lg.i5 vanskl capriccio - n S*> vanski capncciv . » bavni orkester Emeric g„an In ansambel Charles Lejja - 18.30 Športna ne 19.00 Obvestila - P»% ne razglednice — *’• vVfKtf skl dnevnik — 20,ioo ^ svojo melodijo — ' ’ ja O1 ■ z nagrajenci tekn^ptnil£oV v dih glasbepih lntermezzo — — ,mo 1«!,» program JRT -ljana - 23.05 ZaPle°^dl» mi! — 24.00 Zadnja P zaključek oddaje