GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD BCAMOV Svojo enoto sem razmestil okrog Ljubljane Spomini Ivano Kunavarja z Ježice, ki je 9. med prvimi partizani prišel v Ljubljano maja Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL ČRNO BELO O LETOŠNJ9H VOLITVAH Med odborniki občinske skupščine je premalo žensk Volitve bi bile lahko boljše, če bi bile organizacijsko bolje pripravljene. Za Bežigradom je veliko hiš, ki sploh niso označene in ljudje iz teh hiš sploh niso bili upoštevani kot volivci. Dva zbora volivcev zapored ne moreta nikdar uspeti. Volitve in Priprave na volitve pa so bile bolj demokratične kot Prejšnja leta. 54-letnt Ivan Kunovar z Ježice je bil med prvimi partizani, ki so 9. maja 1945 CcnO 20 dinarjev P^orakaU v Ljubljano Ko sem ga povprašal po tistih dneh, se mu je obraz razjasnil in še enkrat je doži-vel... — P Črnomlju, kjer se je štab Belokranjskega odreda priključil I. diviziji, so me postavili za komandanta Be-lokranjskegag odreda, neposredno pod mojo komando pa je bil tudi precejšen del Notranjskega odreda. Z vsega skupaj 350 močmi smo se potlej 4- maja odpravili proti Ribnici, kamor smo prišli 7. maja Naslednji dan smo bili že v vaseh nad Škofljico. Bližina glavnega mesta Slovenije, ki ga mnogi izmed Je zmedo krog volilnih Imeni, kov pojasnil takole: Nadaljevanje na 2.strani Servisi v slepi ulici To so nekatere ugotovitve * razširjene seje občinskega °dbora SZDL, na katero so bili povabljeni predsedniki Itra J ovnih odborov SZDL, tajski krajevnih skupnosti, čla-Jb Občinskega odbora SZDL, ?t>K ZKS, ObK ZMS, ObSS itd Neurejeni volilni imeniki 2e tned samimi volitvami & bilo veliko negodovanja ^radi neurejenih volilnih “benikov. Tudi na razširje-bem plenumu je bilo o tem precej razprav. Volivci so morali zaradi neurejenih volilnih imenikov prihajati na občino, koder so dobili potrdila, da so vpisani v volilni imenik; v volilni imenik pa so bili vpisani ljudje, ki so umrli, mladi, ki naj bi letos volili prvič pa niso blh vpisani vsi itd. Zgodilo se je, da je bdi nekdo dvakrat vpisan, vpisanih pa je bilo tudi veliko takih, ki so se je zdavnaj odselili iz volilnih enot, koder so bili vpisani. Boris Žibert, načelnik oddelka za splošne in notranje zadeve in družbene službe. str. 6 Črne gradnje na prepihu str. 8 nas zelo dolgo nismo videli, nam kar ni mogla priklicati spanec na oči. Po neskončno dolgi noči — skoraj nihče ni spal — sem vstal navsezgodaj zjutraj in čakal, da bi se megle po poljih dvignile, a še preden sem lahko zagledal mesto, je že prišla patrulja. Na vrat na nos so se partizani pripravili in pohiteli proti mestu. Ze ob petih ali polšestih zjutraj so prišli do bloka. Tu pa jih je že čakala nova komanda in morali so ostati na bloku. Komandant Kunovar pa je razmeščal straže ob žici okrog Ljubljane Skoraj si nisem upal motiti tovariša Kunovarja, ko je razpredel svoje bogate spomine —Kaj pa vaša žena in sin, sem končno vprašal. — No, v Ljubljani so vedeli, da prihajajo osvoboditelji. Ze v Škofljico so se pripeljali kolesarji, da bi nas pozdravili. Na bloku pa je bilo kljub prepovedi, da bi kogarkoli izpustili iz mesta, vse živo- Najbrž je nekdo izmed znancev, ki so me pozdravljali takrat tudi pripeljal mojega enajstletnega sina, ki sem ga po treh letih, kolikor sem bil v partizanih, komaj še spoznal. Pozneje je prišla še žena, ki jo je okupator 1944. leta odpeljal v taborišče, vendar je bila ob kapitulaciji Nemčije že na slovenskih tleh. — In ostali Ljubljančani? — Bilo je veselja v tistih dneh, povsod objemanje, prepevanje in solze žalosti zaradi tistih, ki se niso vrnili, so se kar izgubile med srečnimi obrazi. Da, bil je pravi, neponovljivi pomladni dan. Vendar mi je najbolj ostala v spominu starka, ki me je objela na čevljarskem mostu. Dala mi je iz volne spleten okrasek, jaz pa v zameno značko z likom maršala Tita. Ko sem ji dal znak, so se ji na uvelih licih zableščale solze sreče. B. SAJOVIC FANI PERBIL republiška poslanka Polovico Bežigraj-čanov je v nedeljo, 18. aprila volilo novega poslanca v republiško skupščino. Volitev se je udeležilo 89,2 odst. vpisanih volivcev. Za kandidata Fani Perbil je glasovalo 8.348 od 8.836 volivcev, kolikor jih je volilo. Ibbljana, srce narodno-svobodilne borbe v Slove- r ’ •’e Pr&d dvajsetimi leti aostno po2dravila parti. o«n>omiČma,’C in Prazn>kom Ljubljane je bila na gospodarskem razstavišču slavnostna konferenca, ki so HVajsetinn imi °V “brin-sklh skupščin mesta Ljubljane udeležili tudi partizanski aktivisti in borci NOV, Id so iju-u ~rpina#jn j0s*. osy°bodili ljubi jano. Na slavnostni konferenci so govorili Udi ja Šentjurc, Prane Leskošek, inž. Marijan *bt>r in orkelit^' j^,lrn:*r’ v kulturnem delu programa pa so sodelovali pevski zbor »Toneta Tomšiča«, Invalidski pcvsld r Črno — belo o volitvah Nadaljevanje s 1. strani »Volilne imenike oziroma prepise smo dali dva do tri mesece pred volitvami krajevnim skupnostim s prošnjo, da jih pregledajo in nas o napakah obveste. Vendar je na terenu preveč sprememb, ljudje se menjajo in ljudje se med seboj premalo poznajo. Zato je točnost volilnih imenikov težko preveriti, občani pa pogosto spre-, membe stanovanja niti ne prijavljajo niti ne odjavljajo. Sicer pa je bila tudi dolžnost volivcev samih, da preverijo, če so vpisani v volilni imenik. Imeniki so bili javno razgrnjeni na občini osem dni pred volitvami, na razgrnitev pa je opozarjal radio, tudi časopisje ... Potek voli-tev pa bi bilo treba mimo ostalega nujno poenostaviti...« Samostojnejše volilne komisije Podpredsednik občinske skupščine Janez Vinkler je med drugim dejal, da bi morale biti občinske volilne komisije samostojnejše. Zaradi nesamostojnosti je prišlo do več napak. Dejal je: »Do napak ne bi prišlo, če bi sami urejevali zadeve. Vo. lilna komisija in vsi, ki so delali ob volitvah, so dovolj zreli za oceno situacije na terenu in sposobni, da sami izvedejo priprave na naslednje volitve. Kandidacijski zbori sklicani zgolj zaradi kandidatov, žal še niso povsem ustrezni. Toda letos smo prvič uspeli zagotoviti široko demokratičnost. Moje osebno mnenje je, da, žal, vsi najboljši odborniki, katerih dolžnost bi bila voditi zbore volivcev, niso bili najbolje pripravljeni. Odborniki bodo morali pogosteje obiskovati zbore volivcev in biti bolj pripravljeni, da bodo lahko zadovoljivo odgovarjali na vsa vprašanja o občinski problematiki. Tudi poslance bomo večkrat povabili na naše sestanke, morda tudi na ožje razgovore, jih seznanili s problemi, volilna komisija pa se bo morala bolj zanimati, kako poslanci občinske probleme prenašajo pred svojo skupščino.« Neurejena razporeditev volišč Na razširjena seji pa so ugotovili na pirimer tudi to, da so morali nekateri volivci po uro daleč na svoje volišče, volišče druge volilne enote pa je bilo v neposredni bližini. Zaradi tega so se številni volivci močno pritoževali (predvsem na Črnučah). Nekateri pa zaradi tega sploh niso prišli na volišče. Krajevna skupnost bi morala biti pristojnejša pri razporejanju volišč, da se tudi v prihodnje ne bi dogodile take nerodnosti. Velika demokratičnost Med glavnimi ugotovitva. mi seje pa je nedvomno velika demokratičnost volitev. Ob letošnjih volitvah je bil storjen prelom pri kadrovanju, saj je bila tokrat izbira predlogov za poslance in odbornike prenešena izven domene ozkega kroga ljudi. Vendar pa je kriterije za poslance *in odbornike težko postaviti. Sekretar občinskega odbora ZKS Janez Železnik je dejal: »O kriterijih za odbornike in poslance je bilo veliko razprav. Da se občinska skupščina skuša predstaviti s tem, da pove, kaj je delala v pretekli mandatni dobi le nekaj mesecev pred volitvami, je odločno premalo. Iz. hodišče bi morala iskati v permanentnem stiku, v stalnih in trajnejših oblikah komuniciranja med skupščino in skupščinskimi organi. Pred novimi volitvami bomo v e-naki situaciji, če bomo tik Kolesarska steza ni označena Tovariš urednik, . Titova cesta postaja vsako leto bolj prometna. Tudi letos je pričakovati, da bo, posebno še z naraščajočo turistično sezono, polna raznih motornih vozil. Promet je na tej cesti proti centru mesta prav dobro urejen, huje je pa v Stožicah in na JeHcl. Pogosto se prav na tem odseku ceste dogaja, da vozniki vozijo po skrajnem desnem robu cestišča in tesno prehitevajo kolesarje. Nesreča kar sama vabi! Zanima me ali smejo vozniki voziti po skrajnem desnem asfaltiranem pasu cestišča in če je ta pas še kolesarska steza. Ce je, zakaj ni potem bolje zavarovana in označena? Lani so na tem odseku označili tudi prehode za pešce, ki jih sicer ni upošteval noben voznik. Vendar bi bili prehodi tudi letos zelo potrebni, saj je prav na tem po-dročju^ število prebivalstva močno naraslo. Vsi, ki žele prečkati cesto, posebno še otroci, so v stalni nevarnosti pred divjajočimi vozili- Hitrosti vozil so namreč največkrat neprimerno velike za tako gosto naseljeno področje. Vsekakor menim, da bi morali organi LM temu odseku Titove ceste posvetiti več pozornosti kot doslej in predvsem bolj pogosto kontrolirati hitrosti voznikov in jih opozarjati na prehoda za pešce. L. ŽAGAR Stožice Bazen 1 »na skrivaj«? Tocoriš urednik, veliko sem bral o telovadnici v Savskem naselju. Enkrat je pisalo, da denar je, pa ga spet ni bilo, spet se je pojavil in spet izginil. No, pa sem si to telovadnico ogledal. Sedaj šele razumem, zakaj denar tako pogosto izginja in se spet prikazuje. V telovadnici bodo tudi nekakšni bazeni ali en sam bazen, ki bo veljal veliko denarja-Prav je, da imajo otroci in morda tudi starejši v Savskem naselju tudi svoj bgzen, M KI) KA/.sIK.IKNO SK.TO OBČINSKEGA ODBORA SZDI, pred volitvami stopili pred občane in rekli, to in to smo naredili. Način komuniciranja med skupščinskimi telesi in volivci je zbor volivcev, občinski časopis, televizija, radio, razne tribune itd. Te oblike bi morali intenzivneje razvijati. Vendar pa naši volivci zahtevajo včasih univerzalnost odbornikov. Odgovarjati morajo na vprašanja o šolstvu, zdravstvu, telesni kulturi... Ne vem, če kdo lahko odgovori na vsa vprašanja. Mi- 148 MILIJONOV ZA STANOVANJA BORCEV JANEZ ŽELEZNIK slim, da si moramo biti na jasnem, da zbor volivcev ni le stvar socialistične zveze, ni samo stvar občinske skupščine, marveč stvar celotnega političnega aktiva...« ni pa prav, da o tem niste še nič napisali. Kajti telovadnica je eno, ogromna zgradba, p kateri je razen telovadnice tudi bazen, pa drugo. Pa čeprav potrebno. F. MOJSKERC, Bežigrad In kopališče na Ježici? Tovariš urednik, po vročih peripetijah okrog bivšega Rekreacijskega centra, ki je neslavno preminil, doslej v dnevnem tisku niti v vašem glasilu nisem zasledil niti besedice, kaj bo z letnim kopališčem pri Sternu in z mednarodnim kampin-gom ob Savi. Tore) se bo vendarle kaj premaknilo tudi tod? Ali bo kdorkoli kaj ukrenil, da bi odprli vsaj nekaj kabin za kopalce, uredili aH obnovili trhle in gnile ležalnike ali celo skromno uredili savski breg- O toliko obe'anih bazenih, ki so tu planirani in o vsem drugem se skoraj ne upam spregovoriti. Rad bi le zvedel, če letos vsi stolni kopalci, odbojkarji in nogometaši pri Sternu lahko pričakujemo Občinska skupščina je s skladom za zidanje stanovanjskih hiš sklenila pogodbo za nakup stanovanj za borce. Pogodbena vsota za stanovanja borcev v Vojkovi ulici in v Crtomirovi ulici znaša 142.95S milijona din. Za kritje pogodbene vsote, ki je namenjena za nakup stanovanj za nezaposlene borce, ima občina sledeča sredstva: 72 milijonov din znaša po. sojilo občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš še iz preteklega leta, 16 milijonov je republiškega posojila iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš iz preteklega leta, lotošnje posojilo občinskega sklada ra zidanje stanovanjskih hiš znaša 30 milijonov din, 20 milijonov din pa je zagotovljenih v proračunu oziroma proračunski rezervi, 10 milijonov din bo za stanovanja borcev namenil sklad za zidanje stanovanj- kaj novega razen nekoliko višjih cen jedači in pijači in pa seveda novi »komandi«. Pri tem mislim na novega upravnika gostišča in kam-pinga pa tudi kopališča, če v takšni obliki kot je bilo doslej sploh zasluti še. to ime. Prosim vas, da mi v imenu stalnih obiskovalcev Sterna, fci jim ni vseeno, kako bo minila letošnja sezona ob Savi, poveste, ali se nam obeta na območju bivšega »Rekreacijskega centra« kaj novega ali nič. E. Z„ Robičem 1 Prazni lokali Ze dalj časa opazujem lokale, ki so v spodnjih prostorih novih stolpičev v Topniški ulici. Kljub temu, da so stolpiči že dolge mesece in da so lokali pripravljeni za vselitev, so na steklih lokalov narisani le vprašaji, lokali pa so prazni. V njih se nabira le prah, vsepovsod pa piše in se razpravlja o tem, kako za Bežigradom primajkuje lokalov za najrazličnejšo dejavnost. Prosim, da mi krajevna skupnost Boris Kidrič, koder so omenjeni prazni lokali, odgovori, zakaj so lokali prazni in kdo je prikrajšan za plačilo najemnine teh lokalov. L. M. Bežigrad sirih hiš SRS, Omenjeni sklad je na podlagi razdelilnika komisije izvršnega odigra za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOV odobril občini Ljubljana-Beži grad posojilo v višini 10 milijonov din. Z deset milijonskim posojilom bo sicer presežena prvotna vsota za nakup stanovanj za nezaposlene borce. V pogodbeni vsoti 142 milijonov din namreč ni upoštevana boljša oprema stanovanj, to je centralna kurjava v stanovanjih v Crtomirovi ulici. Centralna kurjava pa bo seveda ceno stanovanj povečala. JUNIJA TRGOVINA V SOSESKI ŠEST Junlija bo v Soseski šest odprta nova trgovina. Prvotno je bilo predvideno, da bodo trgovino odprli že maja, vendar so se dela toliko zavlekla, da bo odprta šele prihodnji mesec. O šoli v tej soseski pa zaenkrat še ni govora. Vse kaže, da občinski proračun v naslednjih dveh letih ne bo prenesel nove investicije za Šolstvo, zato pa bodo otroke, ki se bodo naselili v tej novi stanovanjski soseski, prevzeli šoli Mirana Jarca in Danile Kumarjev«. Kljub temu, da se bo zaradi Številnih priseljenih otrok število šolarjev znatno povečalo, obema šolama ne grozd tretja izmena, temveč bo pouk v dveh izmenah. Za novo šolo v Soseski šest ni zaenkrat niti načrtov, pač pa Je izbrana in rezervirana lokacija. Podpredsednik občinske skupščine Ivan Vinkler meni o novi šoli: »Za novo šolo dve leti ne bo denarja; V teh dveh letih naj bi se proračun »oddahnil«, namesto nove Investicije v šolstvo bomo verjetno oli-novlli tiste šole, ki bodo obnove najbolj potrebne. Potlej pa na vsak način pride na vrsto nova šola v tej soseski.« * RAZGOVOR ZA ZBOR OBČANOV Predsednik občinskega sindikalnega sveta Milan Gerželj opravlja svojo funkcijo šele nekaj mesecev. Ob prevzemu dela na občinskem sindikalnem svetu smo ga v našem časniku predstavili s sliko, tokrat pa ga predstavljamo še z besedo. V razgovoru za »Zbor občanov« je I povedal naslednje: »V teh dneh so aktualne volitve v delavske svete, prav tako pomembni pa so tudi občni zbori občinskih strokovnih odborov, pripravljamo pa tudi razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali bomo in-tenzifikacijo gospodarstva in nadaljni razvoj siste-ma delitve osebnih dohodkov s posebnim poudarkom na naloge strokovnih služb«. —Kaj menite o nagrajevanju strokovnih služb? »Vse analize s področja naše in tudi drugih občin kažejo, da imajo pri nas tako imenovani orga. nizatorji proizvodnje fiksne plače. To pa seveda ni v skladu z našimi prizadevanji o plačevanju po delu. Tudi vodilni kader bi moral hiti natanko nagrajevan po učinku, saj je proizvodnja v veliki meri odvisna od organizacije proizvodnje.« — Kaj pričakujete od nagrajevanja strokovnjakov in vodilnih uslužbencev po delu? «Ce drugega ne, večje prizadevanje, ker merila slonijo na delu, dobro plačilo za dobro delo in slabo plačilo za slabo delo.« — Kako je z volitvami v delavske sivete? »Volitve so v teku, končane pa bodo do konca maja. Ker smo morali dolgo časa čakati na republiški zakon, so se volitve nekoliko zavlekle. Sicer bi bile končane že pretekli mesec.« — Kako ocenjujete dosedanje rezultate volitev? »Menim, da so letos v delovnih organizacijah spoznali, da so volitve e-na od stalnih oblik dela samoupravnih organov. To ugotovitev bi veljalo v bodoče še podkrepiti, da ne bi razpravljali o kandidatih le tik pred volitvami, temveč vse leto, pravzaprav ves čas od vo-lltev do volitev. Le ob kontinuiranem delu bo zagotovljeno dobro delovanje samoupravnih organov«. piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiniiiiiHii«®11111* J ZBOR OBČANOV J glasilo občinskega I odbora SZDL Ljub-| Ijana-Bežigrad. Izha-; ja vsak mesec. Ure-i ja uredniški odbor: Miran Blaha (pred- 1 sednik), Janez Vinkler, Lojze Jakopin-Ančka Čerin, Jožd C mu gel j, Niko Lapajne in Jože Vetro- h vec. Odgovorni ured--j nik: Janez Snoj. Ce-; na izvodu 20 dinar- 2 jev, letna naročnina i 200 dinarjev. Tekoči | račun pri NB 600-15-| fiOfl-34. Rokopise W ' slike pošiljajte na i naslov: »Zbor občani nov«, Ljubljana, P^r-| mova 41-1. Tiska CP j Delo. ^^tcUiSte ^jjj^cufScuiB 1lllltllllllllll!llll!|[!!!l!l|lf!!!llll||||lltlll1lll!|]|[|||t||||t||||t|||!l|||||||||||||!||||l[||!|!|||j||||j||||!||t|||||||||!|||||||||t||||||||||j|||||||j||||||{|||j|||j||j||tj||j|||||||]|||{||{{jj|||]| Dohodkov manj od pričakovanja V prvih treh mesecih letos se je nabralo 20,1 odst. predvidenih sredstev letošnjega občinskega proračuna. V primerjavi z istim obdobjem lani je to za 0,1 odstotka več, v primerjavi z letom 1963 pa 1,1 odst. manj. Glede na to, da v prvem tromesečju še ni povsem veljal nov sistem financiranja, je realizacija za prvo tromesečje še kar ugodna, čeprav skupna realizacija dohodkov znaša 20,1 odstotka, pa je prispevek iz osebnih dohodkov, na katerem pravzaprav Proračun sloni, dokaj manjši. hnrtvSpeVek 12 osebnih do- nja obrtne dejavnosti pa je akov iz delovnega razmer- dosegel 26 odstotkov predvi-£/8^ vir proračunskih denih sredstev za letos. Pri-stntv .1C0V’ saj sestavlja 81 od- spevek od opravljanja drugih U2orinV vse,1? dohodkov Na gospodarskih dejavnosti je dohnrtv reaIlzacij° tega vira realiziran s 23,7 odstotka, pla-nilni Ji)' vPliv;},tudl dopol. čuje ga pa 31 avtoprevozni-k: s' proraČLmskl pr spevek. kov. Davščin pa so plačali dokw J)01'r«i, r o:J ' 'l- občani v višini 18,2 odstotka. ,Ht‘; er ni začel veljati novi o!; tern samofinanciranja rr!ede na ukrepe, ki so bili kupaj 2 dopolnilnim prora. uveljavljeni že po sprejemu nunskim prispevkom iz oseb- letošnjega proračuna beži-ta d.ohodk°v znaša realizaci- grajske občine kaže, da spričo J glavne proračunske po- počasnega naraščanja oseb-avke 19,1 odst. brez dopol. nih dohodkov, oziroma zaradi Proračunskega pri- stagniranja osebnih dohod-R i • Pa 17,1 o*181011«1. kov, ne bo dosežena predvi- ttOMizacifa prispevka Iz pritekla v proračun iz pri. stofne ■de'*avnosti J® 30 od' dena vsota denarja, ki naj bi • Prispevek od opravlja- spevka iz osebnih dohodkov. Porabljenih 18,3 odst. proračuna LPrYjh mesecih letos je bilo porabljenih 18,3 oostotka občinskega proračuna To je 481,104 mili- V, prvem tromnsečju so bila vsa sredstva namenjena le za najnujnejše izdatke. vedJ™°naa marca Je bt]o °d- ttaneiriob^tnskf sklad za fl-lijonr, Jn ‘; ŠOIstva 215,725 mi-ha "J 21,7 letnega pla Stroko^1 ?Minskl skIad za din tJ ° šo‘stvo pa 59,634 2' ^ ^ 29,2 odstotka. prosveSVH?en°' kulturno in taeijo avnost' 10 J® d<>- lavsfa Bežigrad, de- «a obči^iVerai Cene Stupar, glasiio »Zbor ob. Vanifi „ P 28 mnjše vzdrže-rabljen^^oikov je bUo po. tos predvirf’3 .^dstotka za le-ZaPs^,demh sredstev. ■trbnii^ ^n® Podpore, za os- Vlll» za udrasle v dom°-k°v v zav^u11® mladoletni-horcem^ll0^, ^ za pomoč l7>9 lo odstmvJ?110 Porabljenih Videnih 28 Ietos pred- Pa so žg -dstev. Nakazana eialne sredstva za so- krajevn^0^1-6' ki jih delijo pa je prej^TT- d0taciJ° tudi zavor iZ tega naslova °b*ne Bežig24dSOCia,no del° borablifriaVStVeno varstvo so videnih del pred. nlsa mZT ?’ ker 50 š® ^ l4't odstntJetojvanja otrok, denii) s^tka letos predvi-lienr. tedstev Je bil0 porab- UKINITEV ZDRAVSTVENEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA Leta 1963. so zaradi gradnje zdravstvenega doma usta-noviH zdravstveni investicijski sklad, v katerem se je zbralo 80 milijonov din. Od tega denarja je bilo leta 1963. plačanih za dograditev 18,7 milijona din, za nakup opreme 4,1 milijona din jn za manipulativne stroške 0,9 mili-jcna din. Lani je bilo porabljeno za nakup opreme 14,6 milijona din, za manipulativne stroške pa 696.000 din. Vseh izdatkov je bilo 39 milijonov din, investicijskemu skladu pa je ostalo 41 milijonov din. Ker pa je občinska skupščina najela 150 milijonov din posojila in s tem denarjem dokončno plačala gradnjo zdravstvenega doma, ni več potrebe, da bd zdravstveni investicijski sklad še nadalje obstojal. Denar, ki so ga v sklad vplačale zdravstvene ustanove kot amortizacijo, to je 6 milijonov din, bo investicijski sklad vrnil zdravstvenim ustanovam z obrestmi vred,, ostanek, to je 35 milijonov din, pa bo investicijski sklad namenil za sofinanciranje ljubljanske bolnišnice, kar je že itak predvideno v letošnjem planu O ukinitvi zdravstvenega investicijskega sklada in o razdelitvi sredstev bodo odboor. niki sklepali na prihodnji seji občinske skupščine. Skupni izdatki za delo državnih organov znašajo 18,6 odstotka letos predvidenih sredstev. Mestni svet je dobil v prvem tromesečju 50,6 milijona din ali 18,7 odstotka letos predvidenih sredstev. Krajevne skupnosti so dobile 30 odstotkov sredstev, ki so jim bila odobrena za le. tošnje leto. Družbenopolitične organizacije so dobile 23,2 odstotka predvidenih sredstev za letos, pač pa niso prejeli v prvem tromesečju nobenih dotacij turistično društvo Beži-grad in zveza slepih ter zveza gluhih. fr :„ Separacija podjetja Cemcntar v Stožicah Občinska skupščina Ljubljana - Bežigrad Kje so hišne številke? Čeprav je Bežigrad izrazito stanovanjska občina, pa za zdaj še ne poznamo nobenega trdnega sistema za imenovanje novo nastalih ulic in dolo. Čanje hišnih številk. Bridke izkušnje so imeli družbeno politični delavci prav pred volitvami v občinsko skupščino, ko so iskali ljudi v novih hišah, ki pa nimajo ne številke, niti ni označena ulica, kjer hiše stoje. Če bi ostala hiša brez številke le nekaj dni po vselitvi bi to še šlo, toda hiše ostanejo brez številk in ulice brez imen tudi po več let po dograditvi. Vendar pa ni jasno kako ljudje, ki sc v teh hišah naselijo, sploh pojasnijo na prijavno-odjavni službi občine Bežigrad, kje stanujejo. Kaj vpišejo na formular, ki ga mora izpolniti vsakdo, ki se preseli? Menda na teh tiskovinah ni prostora, da hi lahko vsaj s skico narisali kraj svojega novega domovanja. Če pri tem pomislimo še na težave s pošto in na to da so novi naseljenci komunalni prispevek le plačali In da imajo pravico vedeti, kje stanujejo, lahko zahtevamo, da občina to nemarnost odpravi v najkrajšem času. V svojo korist in v korist stanovalcev. PREDSEDNIK: JOŽE PO- GAČNIK — PODPREDSEDNIK: IVAN VINKLER Občinski zbor PREDSEDNIK OBČINSKEGA ZBORA: SLAVKO OBLAK Odborniki: Mirko Eržen, Ivo Poznik, Miloš Hočevar, Lado Bratož, Ivo Sever (Krajevna skupnost Bežigrad), Ciril Trček, Pavel Lešnjak, ing. Janez Gjura, Alojz Bavdaž, Jernej Mlakar (Krajevna skupnost Boris Kidrič), ing. Ciril Sluga, Ančka Čerin, ing. Janez Obreza, Joško Pirnat, Franc Miklavčič (Krajevna skup. nos Stadion), Lado Škraban, Ivan Palfi, Janez čeme, Silvo Hrovat, ing. Oton Križan, Valentin Kopač, Marija Avbelj, Vladimir Beznik, (Krajevna skupnost Savsko na-selje),^ Jože Pogačnik, inženir Jože Bele, Janez Dremelj Krajevna skupnost Stožice), Ivan Dimnik (Krajevna skupnost Tomačevo), Nikolaj Hvastja (Krajevna skupnost Sav-Ije-Kleče), Anton Rems, (Krajevna skupnost Ježica), Slavko Oblak, Vinko Dečman, Fanči Žagar (Krajevna skupnost Črnuče), Franc Sojer (Krajevna skupnost Sent-jakob-Podgorica), Franc Sla-banja (Krajevna skupnost PREDSEDNIK ZBORA: IVO KLESNIK Zbor delovnih skupnosti Predsednik zbora: Ivo Kleš-nik Odborniki: Edvard Ozimek, Bogo Šubic. Ivo Klešnik, Dušan Dol-ničar, Anton Kržan, ing. Zvone Zakotnik, ing. Lojze Piš. kur, Slavka Bergant, ing. Ra-doš Hribernik, ing. Janko Kravos, Franc žitnik, Andrej Plestenjak, Marija Lipovec, Alojz Štrus, Janez Marinko, Jože štebe, Ferdo Cerjanec, Stane Mancini, Anica Hartman, Jože Hrovatič, Stanislava Vučetr, Ivan Vinkler. Ivan Dobovšek, Franc Kavčič, Dušan Medved, Alojz Avsec, ing. Boris Kralj, ing. Franc Cačovič, Zivana Bele-Potoč-nik, Marija Robida, Heda Ivanuš, Hardvik Pirnovar, Stane Hvale, Franc Mehle, Ivo Lukežič. Odborniki, katerih imena so tiskana polkrepko, so bili izvoljeni na volitvah 26. in 28. marca letos. Mandat jim poteče čez štiri leta, ostali polovici odbornikov pa čez dve leti. Nikoli več le stanovanja --I _ __ * Ob razpravi o novih gradnjah v Savskem naselju je prišla do izraza zahteva, naj se ne gradi nobeno naselje brez ustreznih šolskih objektov, brez trgovin in objektov za otroško varstvo. Doscda. nje izkušnje so tako nevšeč-ne, da bi bila taka gradnja POZIV gradbenega inšpektorja skupščine občine Ljubljana-Bežigrad k priglasitvi nedovoljenih (črnih) gradenj. V zvezi s pozivom v »Zboru občanov« (4 štev april 1965) podaljšujemo rok za priglasitev nedovo^ Ijemh (črnih) gradenj do 30. maja 1965 Podaljšanje roka je bilo potrebno zaradi vedno navih prijav in medčasne reorganizacije javne uprave. Po Poteku tega roka prijav ne bomo več upoštevali. ^ Občinski gradbeni inšpektor preveliko breme za občinske proračune v naslednjih letih. Občinska skupščina meni, da mora izvajalec, pa če je to gospodarska organizacija ali pa sklad za zidanje hiš, obvezno poskrbeti, da se bodo skladno s stanovanji gradili tudi potrebni objekti za terciarno dejavnost. Tak sklep lahko močno zavre naseljevanje za Bež'gra-dom, vendar je popolnoma upravičen. Zaradi takega sta. Ušča je med drugim padlo v vodo tudi pogajanje z občinsko skupščino Center, ki je želela v Savskem naselju postaviti precejšnje število stanovanj, vendar pa investitor ni bil pripravljen kaj prida investirati v šolstvo, varstvo in trgovine. Občani, ki stanujejo v novih naseljih pa seveda to sta- lišče občinske skupščine top- lo pozdravljajo. Odsf rsl. _ * P' 'Jeno aEnrv Jo bilo 7* ,:°rn.unalao dojav ranje • »rablji Pl------ —v«*™, r«, ^ 811880 9 Od- ^totkov; ln 5 «? °dstotkof ^JazsmlJav° StUdlj„ ln w’ geodetska dela *W?V ^programe U od.' 8t»tkov’ udad20r eradepj 9 od- Maj REPUBLIŠKA POSLANCA inž. Vladimir Klavs in inž. Viktor Turnšek v med zadnjo sejo občinskega odbora SZDL odmoru TUDI TOLE SE DOGODI Delavci v teh dneh delajo Ulico Pohorskega bataljona. Pripravljajo cestišče, da ga bodo prevlekli 2 asfaltom. Cestišče je bilo če povsem pripravljeno, ko se je od nekod pripeljal privatni voznik in z največjim veseljem navozil na lepo pripravljeno cestišče priblišno devet tovornjakov zemlje. Nekdo izmed bličnjih stanovalcev je bil toliko priseben, da si je napisal številko smelega tovornjaka. Našli so ga na Črnučah in vprašali, zakaj je m novo pripravljeni cesti potresal zemljo in tako napravil precejšnjo škodo, ki bi se v slučaju slabega vremena še povečala. In kaj je odgovoril? »Hotel sem pomagati, pa sem navozil zemljo«. človek skoraj ne bi mogel verjeti, da se kaj takega sploh lahko dogodi. Bo potreben odslej na gradbiščih cest poseben paznik, ki bo odvračal tiste, ki čele »pomagati«? pa scit AKTtvA Kiu i/ucmsn.o saupscuie v ec razgovi o reorganizaciji serviS“j®D. Na posvetovanjih so sprejeli zaključke: — storitveno obrt je P°' trebo na vsak način še d8' Ije podpirati — servisi v taki obliki tort do sedaj so z novimi pogoj1 nerentabilni in nimajo po’ memih prostorov za redi*5 poslovanje, — potrebno je združevat* enake obrtne servise v močne servise, vse skupaj pa v eno ali kvečjemu v dve do-bro organizirani delovni or ganizaciji, — združena osnovna in ot' 6 ratna sredstva bodo zadosto t vala za začetek poslovanj® ^ (letos občinska skupščin8 nima sredstev za osnovna ni ti za obratna sredstva), — ugotovljeni so bili uSPe’ hi dosedanjih servisov, ngo Krajevna skupnost B. Kidrič: »Boris Kidrič« Stadion: Bežigrad: Savsko naselje: Črnuče: Skupaj: na razpotju 6jc^otrebrn za opremo de- toialo obratnih Nstev ® težava je, da pri delovnih organizacijah »ajo obratna sredstva, katerih ni mogoče po-'ti. Občina sedaj nima hzpolago sredstev v te same krajevne skupit ustanoviteljice so maksimum, vendar se Ktavlja, da so nezado-m-ik .r nekatera podjetja majajo v finančne teža-j 0 Podatkih posameznih e "dh skupnosti so le-te »a razpolago naslednja cen storitvam. Podjetja še niso konstituirana, kar povzroča izredne težave in osebne odgovornosti direktorjev. Če podjetje ne bo konstituirano in bo prešlo v redno likvidacijo, se postavlja vprašanje, kdo bo kril stroške likvidacije. Verjamem, da se bodo nekatera med omenjenimi podjetji prebila iz težav, vendar postavljamo vprašanje, če je družbeno koristno tako eksperimentirati. Trdno sem prepričan, da je pod danimi pogoji mogoče ustanoviti eno, -norda s posebnim odstopanjem dve delovni organizaciji, ki bi z manjšimi sredstvi uredile delovne prostore, združile ad- krizaclji Prehrani k* šivalnico ^ujetje za vzdrževanje kaifVeno ustanovo gospodarjenje panjskimi in po-'mm> Prostori upaj • adbU Za vz(irževanje !tju »Usluga« 181 »Savsko naselje« Osnovna sredstva Obratna sredstva 17.741.000 3.838.000 7.488.000 1.063.000 3.065.000 33.195.000 1.274.000 1.972.000 5.200.000 6.096.000 47,737.000 13.400.000 1,292.000 11.007.000 4.000. 000 29,699.000 759.000 6.533.000 13.000. 000 9.400.000 59,391.000 navedenega vidimo, da 'fajevne skupnosti dale sred- tovilo se je, da so imeli P00*, opremljenost servisov $« slovne prostore, kakor ,[^0^ sredst ker ima druga sredstva, ed.n. i^, *Voje obveznosti;’ anuitete tevi10 itj^vanja, za družbene pa prflagode tehničnim P ^ organizacijam itd., za •v • otroških igrišč in veča delovna disciplin^ Jjav predstavnjka enega strokovno nadzorstvo n» da so krajevne sku- vajanjem uslug ter f tQ‘ 'igralo kolektiv, vse-vseže večja storilnost in 11 J««. r ni na m h delovne organizacije. >zv2amemo družben0 rinS-fc,;: j s« srs vala na ceno storitev. din osnovnimi in V drugo smer . ______ J ^ o-;'*^*110 o« zaiiijuc- Zastopnika krajevnih ^ za vse obratne Ustv/ dinarjev obratnimi ministracijo, zmanjšale režijske stroške in največ za 10 odst. povečale cene uslugam iz leta 1964, čeprav je potrebno urediti osebne dohodke kolektivu. Na ponovnem sestanku 29. aprila letos ni prišlo do nobene spremembe stališča niti do soglasja. Zastopniki krajevne skupnosti Črnuče se sestanka niti niso udeležili. Zastopnika krajevne skupnosti Stadion in Boris Kidrič sta bila mnenja, da je tako stanje skrajno nevzdržno, da je potrebno rešiti problem in da so njihove krajevne skupnosti vedno pripravljene pomagati po svojih močeh, vendar želita imeti čiste račune pri podjetju pnosti Savsko naselje & ostlQr^a?iza?ije 26,931.000 nuče sta vztrajala, da s J?!? in 41'991()00 njihovo območje ustanov® y - čustev sobne delovne organizaaoW6dci- krajevne skupnosti n| dOVOll Stožice, Bežigrad In jVC ^ jih drnhili Kidrič pa iz svojih seriJti * OrODIII ustanove eno delovno ",#^0 ~stva predstavljajo nizacijo. če bi bil ta • vC]>f/^6 vko ^ formira-izvršen bi bilo v redu. ^,^‘ovne organizacije dar se je menjal takole^ ^-Jaz žice so svoj mizarski ^ prodale, krajevna skUP, Bežigrad se je popo“-izolirala in ustanovila no nost Pridemo do zaključ Vseeno V Slepi Ulfcl se po- da ne bi mog-„ 0 Poslovati. Razdro-SUbu^tva pa bi nu«* .1. —--------- cKWtoblje>10sHmiVna Stran raz‘ podjetje, krajevna 9 dffcJ Podjetij pa Je v jast Stadion in Boris h- ufT h ij,. * vsaka organi->a sta iz svojih servi^5 ^ « direktorja, taj- anovili podjetje za vzd' ^ hi ^ "»ntstratorko, dva 'SebefBOV°dje, nekateri sitsga raeunovodj°, obda SO Sicer uum Yi” za obstoj podjetja, VCI*,’vO1^,. stavni prostori no So%] v naprej Pr^, ,^doj6 °Vni ....podjetje -- g nje zgradb, vendar že, krat nakazano Pr0'P1?n^ia'‘?ltega so sicer dani vsi to . organa, blagaj največ 12 voformiranih delovnih ° !■« nizacij, so se žo Polca?„0 ^ ^PiiniJ?®8?, kadra zni' žave, ki jih Je P°treft uA kot prostori ne zadoščajo^/ ° bisjg ‘ ■ J® privedla Iz prikazane analize vidimo kaj je narejeno, da se stanje izboljša in da smo pri vsem tem zašli v slepo ulico. Menim pa — če bomo še vztrajali vsak na svojem stališču — da bodo v bližnji bodočnosti likvidirane nekatere obrtne delavnice na škodo našega občana. Postavljamo vprašanje, kdo naj nosi za vse to odgovornost pred družbo in kdo naj plača predvideno izgubo, čim bo katero od teh podjetij prešlo v likvidacijo; mar naj ti stroški gredo zopet v breme krajevnih skupnosti — ustanoviteljic zaradi nepremišljenosti nekaterih oseb; mar nc bo tedaj izigrana družba, ne samo del kolektiva? Teh nekaj misli sem izrazil z Iskreno željo, da dobro razmislimo, če je prav, kar se dogaja. Morda bi se le še dalo najti skupen jezik, da obdržimo obratne delavnice pod enim operativnim vodstvom, pa naj bo vodstvo v tej ali oni krajevni skupnosti. Edino prav bi bilo, da imamo pred očmi samo perspektivni razvoj nove delovne organizacije, ki bi bila na voljo našemu občanu JOŽE ČRNUGEU Novoizvoljeni sveti občinske skupščine Združili so svete za trgovino, turizem in obrt ter svete za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo Svet za splošne in notranje zadeve Predsednik: Janez Menart, namestnik Milan Peroci, člani: Franc Rozman, Drago Ku-novar, Rudi Wolle, Milan Zi-nauer, Katja Ocepek, Marija Robida, Vladimir Zalar. Svet za družbeni plan. in finance Predsednik: Ivo Sever, namestnik: Marjan Planinc, člani: Mirko Eržen, Jože Dolenc, Silvo Hrovat, Davorin Gmnič, Anton Hren, Rudi Videtič, Edvard Pilih. Svet za industrijo gradbeništvo Predsednik: ing. Herman čertanec, namestnik: inže- nir Lojze Piškur, člani: Boris Berletič, Jože Lukežič, Franc Medja, Jurij Drame, Andrej Plestenjak, Franc žitnik, Anica Hartman. Svet za trgovino, gostinstvo, turizem in obrt Predsednik: Karel Kušar, namestnik: Alojz Savom, člani: Miro Ahan, Slavko Škof, Franc Plazar, Jože Hrovatič, Jože Panjan, Ivo Dobovšek, Pavel Lešnjak, Marko Ka-menšek, Marija Skodlar. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Predsednik: Ing. Oton Križan, člani: Franc Slabanja, Ivan Dimnik, ing. Milan Me. sojednik, Vinko Kuhar, inženir Metod Koprivšek, inženir Branko Breznik, ing. Jože Korošec, Alojz Avsec. Svet za delo in delovna razmerja Predsednik: Roman Leskovšek, namestnik: Franc Mehle, člani: Janez Marinko, Marjan Zdešar, Zinka Juži- na, Vinko Dečman, Fanči Žagar, Boris Zgur, Slavko Fratnik. Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve Predsednik: Ivo Poznik, člani: Lado Bratož, ing. Jan-kp Gjura, Janez Dremelj, Jože Čmugelj, ing. Boris Je. lašič, Evgen Špenko, ing. Ra. doš Hribernik, Drago Bobič. Svet za urbanizem Pridsedmk: ing. Miloš Kraigher, člani: ing. Miklavž Mušič, Jakob Rupnik, ing. Nives Kaiin-Vehovar, ing. Janko Kravos, ing. Janez Obreza, ing. Milan Mihelič inženir Danilo Fiirst, ing. Janez Berdajs. Svet za šolstvo, kulturo, prosveto in telesna vzgojo Predsednik: Ivo Bukovec, namestnik: Miloš Hočevar, člani: Štefka Sever, Andrej Žmavc, Jasna Operčkal, Hard-vik Pimovar, Lovro Godec, Ciril Trček, Silvo Čebulj, Evgen Komel, Benedikta Šilc. Svet za zdravstvo Predsednik: Stane Hvale, namestnik: dr. Jože Marolt, člani: Stane Jereb, Lavra Bu. dihna, Bruno Kocbek, Božo Robina, dr. Ludvik Repe, Duša Kramer, Robert Neubauer. Svet za splošno varstvo in varstvo družine Predsednica: Ančka Čerin, namestnik: Francka Dolenc, člani: Franc Camemdk, Olga Oblak, Marija Avbelj, Darinka Kodrič, Dominik Bizjak, Dušan Medved, Iva Rakar, Erik Zrimšek, Dušan Dolničar. ipil!llllllllll!lllll!llllllliillllllllllll!llllllll!!l!llllll!llllllllillllllll!lllllllllll!IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^^ I 1 I Uprava občinske skupščine j Ljubljana - Bežigrad PREDSEDSTVO Predsednik skupščine: Jože Pogačnik — Parmova 33, soba 10, tel. 312-994, 310-046 Podpredsednik: Ivan Vinkler —, Parmova 33, soba 10, tel. 312-994, 310-032 Tajnik: Ivan Levstek — Parmova 33, soba 20, tel. 312-994, 312-995 ADMINISTRATIVNO TEHNIČNE SLUŽBE Vodja admin. tehn. služb: Franc Mekinda — Parmova 33, soba 20, tel. 312-965 Sprejemna pisarna in vložišče — Parmova 33, soba 1, tel. 313-772 STROKOVNE SLUŽBE Vodja skupine za gospodarstvo: Janez Hieng — Parmova 33, soba 21, tel. 312-991 Referent za industrijo — Parmova 33, soba 23, tel. 312-991 Referent za blagovni promet — Parmova 33, soba 23, tel. 312-991 Vodja skupine za urbanizem: inž. Božo Južina — Parmova 33, soba 19, tel. 313-650 Referent za investicije — Parmova 33, soba 19, tel. 312-991 Referent za komunalno dejavnost — Parmova 33, soba 19, tel. 312-991 Svetovalec za šolstvo — Parmova 33, soba 9, tel. 312-707 ODDELEK ZA FINANCE Načelnica: Ivica Velikonja — Parmova 33, soba 4, tel. 312-990 Referent za proračun — Parmova 33, soba 4, tel. 312-990 ODSEK ZA DOHODKE šef odseka: Krsta Matič —Parmova 41, soba 9, tel. 312-988, 312-998 Referenti za kontrolo dohodkov — Parmova 41, soba 7 in 9, tel 312-998 Referenti za odmero — Parmova 41, soba 8 in 11, tel. 312-998 Referent za registracijo računov — Parmova 41, soba 10, tel. 312-998, Referent za takse — Parmova 41, soba 7, tel. 312-998 Vodja knjigovodstva — Parmova 41, soba 1'1, tel. 312-998 ODDELEK ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE Načelnik: Borut Gradlšar — Parmova 41, soba 50. tel. 312-989 Vodja referata — Parmova 41, soba 38, tel. 317-000, 312-323 Referent za premož. pravne zadeve in evidenco družb, imovine — Parmova 41, soba 38, tel. 317-000, 312-323 Vodja ref. za gradbene zadeve — Parmova 41, soba 42, tel. 312-323, 317-000 Referenti za gradbene zadeve — Parmova 41, soba 42 in 43, tel. 312-323, 317-000 Referent za stanovanjske zadeve — Parmova 41, soba 43, tel. 312-323, 317-000 Referent za gospod, upravne zadeve — Parmova 41, soba 48, tel. 312-989 Referent za kmetijstvo in gozdarstvo — Parmova 41, soba 48, tel. 312-989 Vodja referata za delovna razmer j a — Parmova 33, soba 7, tel. 312-707 Vodja referata za varstvo invalidov in borcev —- Parmova 33, soba 5, tel. 312-707 Referent za invalidske zadeve — Parmova 33, soba 5, tel. 312-70? Referent za zadeve borcev — Parmova 33, soba 9, tel. 312-707 N ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO Načelnik: Matija Butala — Parmova 33, soba 1, tel. 311-485 ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Načelnik: Boris žibert — Parmova 41, soba 3, tel. 312-992 Vodja referata — Parmova 41, soba 4, tel. 312-997 Referent za notranje zadeve — Parmova 41, soba 13, tel. 310-973 Referent za požarno varnost — Parmova 41, soba 4, tel. 312-997 Referenti za promet — Parmova 41, soba 1, tel. 312-512 Referenti za potna dovoljenja — Parmova 41, soba 5, tel. 312-997 Referent za volilni imenik — Parmova 41, soba 12, tel. 310-973 Referent za register prebivalstva — Parmova 41, soba 12, tel. 310-973 Referent za prijave — Parmova 41, soba 14, tel. 310-230 INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Vodja inšpekcijskih služb: Jože štusej — Parmova 41, soba 52, tel. 310-331 Inšpektor dela —- Parmova 41, soba 52, tel. 310-331 Tržni inšpektorji — Parmova 41, soba 51, tel. 310-393 Gradbeni inšpektor — Parmova 41, soba 26, tel. 310-264 Sanitarni inšpektorji — Parmova 41, soba 26, tel. 310-264 SODNIKI ZA PREKRŠKE Vodja: Sonja Miller — Parmova 41, soba 45, tel. 313-831 Sodniki — Parmova 41, soba 46 in 47, tel. 313-831 50 ČRNIH GRADENJ Ukrepi občinske urbanistične inšpekcije Občinska skupščina Bežigrad je že pred meseci razpravljala o črnih gradnjah in sklenila, da bodo vse hiše, ki so grajene na črno in ki so v nasprotju z javnimi interesi, podrli. Mestna urbanistična inšpekcija in inšpekcije občinskih skupščin so potlej pozivale vse tiste, ki so si postavili stanovanjske hiše, garaže ali delavnice brez vsakega dovoljenja, naj to prijavijo občinski inšpekcijski službi. ' |r&,.iaw£ Za Bežigradom je črnih gradenj veliko. Gradijo ne samo Bežigrajčani, marveč tudi prebivalci iz drugih občin. Vendar pa so občinski gradbeni inšpekciji prijavili nedovoljene gradnje le nekateri graditelji, nekateri pa so še vedno tiho in morda menijo, da inšpekcija za njihove gradnje ne ve. Res je, da je bil rok za prijavo črnih gradenj podaljšan do preklica. Mestna in občinska inšpekcija bo na podlagi prijav črnih gradenj lete skušala uskladiti z urbanističnimi načrti. Ponekod bo zaradi črnih gradenj iznakažena podoba naselij, marsikaj bo manj funkcionalno urejeno, vendar pa hiš, ki so jih gradili občani in gospodarske organizacije na črno, ne gre podirati le za to, ker so jih gradili brez dovoljenj. Na vsak način pa bodo inšpektorji poskrbeli, da bodo podrli vsako na novo začeto črno gradnjo. V zadnjem času je bilo v lokalnem in drugem časopisju že toliko napisanega o črnih gradnjah, da vsakdo lahko natanko ve, da ga bo zaradi črne, nedovoljene gradnje doletela kazen. No, kljub temu so še nekateri posamezniki, ki jim opozorila niso mar in ki kljub prepovedi za nadaljevanje gradnje vse dotlej, dokler ne bodo imeli ustreznih dovoljenj, grade dalje. Vsem takim bodo inšpektorji brez drugega odredili, da začeto jradnjo takoj podro. Kolikor tega ne bodo storili, jim bodo preskrbeli delavce, kot so to pred nedavnim storili na Črnučah, kjer so zasuli gradbeno jamo in izkop za temelje hiše, ki so jo kljub opozorilom gradili, Zaenkrat niso znani podatki, katere dobro grajene hiše naj bi za Bežigradom rušili. Kmalu pa bodo podrli stanovanjske barake, ki so bile zgrajene na čmo in v katerih je kakršnokoli zdravo življenje povsem onemogočeno Med prve štiri zgradbe, ki jih bodo porušili, spada stanovanjska zgradba za tovarno Belinka. Ta stavba se na noben način ne da uskladiti z urbanističnimi načrti, za gradnjo pa ni bilo izdano niti gradbeno dovoljenje niti lokacijska odločba. Druga hiša, ki letos ne bo več stala. ]e stanovanjski provizorij podjetja »Kurivo«. Iz nekdanjega skladišča za kurivo, ki bi ga morali podreti, so brez vsakega dovoljenja zgradili stanovanjsko barako, ki je dokaj vegasta in kot taka seveda ne more stati. Tretji objekt, nad katerim je že znamenje za rušenje, je prizidek pri hiši v Črnučah, nedaleč od pošte. Nekakšno garažo, ki naj bi bila tudi mehanična delavnica, so zgradili brez vsakega dovoljenja, razen tega pa se na noben način ne da uskladiti z načrtom Omuč. Zato se bo vanjo zaril buldožer. Četrta zgradba, ki ne bo dočakala konca letošnjega leta, je v Savljah. Stoji na dvorišču in je v njej precej stanovalcev. Na dvorišču s številko 47 bodo delavci podrli stanovanja precej ljudem, za katere še ni znano, kje bodo stanovali. Tisti, ki so postavili hiše brez dovoljenj tako, da se dajo uskladiti z urbanističnim načrtom, bodo Sodniki za prekrške kaznovali, razen tega pa bodo morali plačati komunalni prispevek in urediti vso potrebno tehnično dokumentacijo. Kajti nekatere hiše so bile grajene kar brez načrtov. Lastniki teh hiš bodo morali prinesti načrte, potlej pa sl bodo morali pridobiti še lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje. Ce si vseh teh stvari ne bodo preskrbeli, črna gradnja ne bo legalizirana. Ker neprijavljena črna gradnja ne bo nikjer začrtana, se lahko zgodi, da je projektant-je v svojih načrtih sploh ne bodo upoštevali. Lahko se zgodi, da bo morala taka gradnja proč šele po nekaj letih, lastnik pa se rušitvi ne bo mogel upirati, saj z ničemer ne bo mogel dokazati, da mu je bila gradnja dovoljena niti ne bo mogel dokazati, da je gradnjo prijavil in da jo zato morajo imeti evidentirano. Gradbeni inšpektorji so se zavzeli tudi za odpravo kolib na Ježici in v Tomačevem-Pred kratkim so na Ježici ob Nemški cesti podrli čez noč nastalo kolibo, v kateri se je naselila družina. Ostale kolibe so pustili, lastniki pa so podpisali pogodbo, koliko časa bodo še uporabljali kolibo in kdaj se bodo izselili. Ce po roku, ki so ga postavili sami sporazumno z inšpektorji ne bodo zapustili svojih iz lesa, pločevine ter kartona zbitih prebivališč, bo občinska inšpekcija izdala nalog za rušenje. KONEC ČRNE GRADNJE — Na Črnučah so zasuli gradbeno jamo za hišo, katere lastnik ni imel gradbenega dovoljenja. Za Bežigradom bomo gradili cenejša stanovanja Govori direktor gradbenega podjetja Obnova Andrej Plestenjak O jugomontovem montažnem sistemu gradnje stanovanj smo v našem, gla- lažnih stanovanj novega Sav-silu že pisali. Bilo je skoraj pred pol leta, če ne celo nekaj več, ko se je gradbeno sitega naselja? podjetje Obnova začelo intenzivno ukvarjati z idejo montažne cenene gradnje stanovanj po tako imenovanem jugomont sistemu, ki ga zelo dobro poznajo v • Zagrebu in Cačku. Čeprav so pri nas v določenih krogih še zmeraj dokaj močni pomisleki glede montažne gradnje, ki je navidez manj kvalitetna kot klasična, ta ideja nikakor ni padla v vodo. Ker si povsod v svetu prav montažna gradnja stanovanj vedno bolj utira pot, ker je najekonomičnejša, najbolj cenena in hkrati najbolj perspektivna in sprejemljiva za ne preveč zahtevne žepe — in prav takšne mi bolj ali manj premoremo — ideja o tej gradnji kljub prenekaterlm zaprekam tudi v naši občini ni za vselej padla v vodo. Prav nasprotno: prvi iniciatorji tega načina gradnje se z vso resnostjo pripravljajo, da bodo v najkrajšem času zastavili prve lopate prav tam, kjer so tudi prvotno mislili — v naravnem podaljšku in še nezazidanem področju Savskega naselja. Toda prepustimo besedo direktorju gradbenega podjetja Obnova, Andreju Plestenjaku, da nam bo on povedal kaj več 20 odst. cenejša stanovanja 0 Samo komunalna uredi- o tem. — Ker smo v našem glasi-silu že večkrat pisali o jugomontovem sistemu in nekaterih neprilikah, ki ste jih imeli za ta način gradnje z iskanjem primerne lokacije na območju naše občine, nam prosim povejte, kako se v praksi premika ta zamisel. 0 Moram se pohvaliti, da končno le imamo urbanistie-no urejeno lokacijo za jugo-montov sistem montažne gradnje. To je predel med črtomirovo ulico, Smartin sko cesto, Vilharjevo in Linhartovo cesto, skratka predel še nezazidanega zemljišča v podaljšku Savskega naselja ali njegov scvcrozapadni del. Po naših planih bomo začeli graditi X00 montažnih stano- vanj hkrati, in sicer 400 za Bežigradom in 400 v Mostah. Od tega tristo stanovanj v stolpnicah, ostale pa v blokih. V TOMAČEVEM že več let stoji veliko poslopje, ki je bilo menda namenjeno za hleve. Poslopje propada, streha se podira in vse kaže, da so na stavbo pozabili. Po 9 mesecih se je rodila lokacija 2c takoj na zažetku, ko smo prvikrat spregovorili o montažni gradnji, smo naleteli na kaj mol« razumeva-nja za takšen način gradnje stanovanj. Toda naj spregovorim nekoliko točneje: vsi sp na glas govorili: »Montaž, na gradnja stanovanj je gradnja bodočnosti!« toda kakor hltr«' je bilo govora o odobritvi lokacije v ta namen ali sredstev, smo povsod naJeteli na gluha ušesa. Ker pa smo prepričani, da je bodočnost stanovanjske gradnje spričo racionalnosti, kratkih terminov, ekonomičnosti, itd. prav v izpopolnjenem jugomontovem sistemu smo se borili za prodor te ideje. Za odobritev lokacije smo čakali nič več in nič manj kot ločno devet mesecev ker je prišlo po sredi vse kar si lahko zamislite. — Kdaj, koliko in kako boste začeli graditi nova stano vanja po Jugomontovem si stemu? 400 stanovanj 0 To bo takoimenovana gradnja stanovanj za trg. Zgradili bomo 400 stanovanj v Mostah in 400 za Bežigradom. Vsa ta stanovanja bodo za okrog 20 odstotkov cenejša kot so stanovanja v blokih ali stolpnicah klasične gradnje. Stanovanja v blokih in Htotpnicah bomo gradili po naročilih, in sicer enosobna, dvosobna, trisobna in eno in pol sobna. Graditi bomo začeli še letos. Letna zmogljivost naše gradbene operative se bo gibala v okvirih 500 jugomontovib stanovanj. Pri tej gradnji gre, kakor že beseda montažna sama za sebe dovolj zgovorno pove, za sestavljanje montažnih delov. Ob tem naj samo omenim, da smo jugomontov sistem, ki ga poznamo iz Zagreba i"""'” ' dokaj izpopolnili in prilago. Witr0Pne diy našim razmeram in za-htevam. Pri tem mislim pred-vserp način montaže in seveda potresno varnostni faktor, ki pri nas za razliko od zagrebškega zahteva šestkratno varnostno stopnjo. — V čem so bistvene prednosti montažne gradnje stanovanj oziroma gradnje stanovanj po jugomontovem sistemu? tev lokacije za gradnjo novega Savskega naselja, če g» lahko tako Imenujemo, bo veljala okrog 400 milijonov do pol miililjarde dinarjev. No, tu pa se že začenjajo težave. Najprej si moramo I>ri‘ boriti denar za to prvo fazo urejene in idealno zamišljene montažne gradnje, ki je hkrati nujni pogoj za nemoten potek in zares ceneno gradnjo takšnih stanovanj. — Kakšne stolpnice in bloke boste gradili za Bežigradom? • Pri cestnem podvozu oziroma nasproti njega v naravnem podaljšku obstoječega Savskega naselja v jami bomo zgradili tri dvanajst-stolpnice z ciaž-nimi garažami, s čimer bomo hkrati izkoristili nagnjen teren. Tu bodo hkrati po načrtih zrasli nova šola. Internat, in potem dvajset stanovanjskih blokov na obeh straneh Crtomirove ulice. X vsakem bloku bo okrog “iO stanovanj, odvisno pač od velikosti. Vsi bloki bodo P'* etažni. 0 Kakor sem že omenil bomo na ta način z našimi zmogljivostmi. letno lahko zgradili najmanj petdeset stanovanj brez kakršnegakoli posebnega naprezanja Zakaj te montažne elemente bomo delali v velikih množinah. Na območju moščanske občine v Slapah imamo lokacijo za okrog 500 takšnih stanovanj. Ekonomski račun nam namreč pokaže, da je to za nas najbolj ekonomično in kar je za nas, jc hkrati tudi za potrošnike. Toda ko govorimo o montažni gradnji, ne smemo pozabiti, da le-ta gradnja nujno zahteva toliko opevano predhodno ureditev komunalnih naprav: vodovoda, ceste, električne napeljave, skratka vsega, kar sodi pod poglavje komunalno urejenega zazidalnega kompleksa. —- Koliko bo veljala ureditev zemljiišča za gradnjo mon- — V čem so bistvene pred' nosti vašega izpopolnjenega sistema montažne gradnje P° Jugomontovem sistemu? 0 Da bi ne zašli predal®^ v strogo strokovne razprav*; naj omenim le, da smo na-511 rešitev, dobro rešitev za v*® inštalacijske naprave, ki razliko od zagrebškega ma po jugomontu omogočaj hitrejšo in ekonomičnejšo P rabo časa in materiala, •‘“j hkrati potegne za seboj t'J” denar. V Zagrebu in namreč žc nekaj let stanovanjske bloke 1« »t0*^ niče po lem sistemu h : praksi -zelo obnese. Mi •’11.'.| tehnično ta sistem doP<,,,’(). In izpopolnili, tako, da v kuhinji In čiščenje pro-štorov. Zaposlitev v času od 23 Junija do 20 avgu- 1 sta v Novigradu v Istri ali j; v Žirovnici na Gorenj- f skem. Honorar 1.500 di- j narjev na dan, hrana in j stanovanje brezplačno. 1 Prijave sprejema komisija za letovanje, Parmova i 33, soba 8 ali 9 Komisija za zdravstveno J počitniška letovanja | Bežigrajski brigadirji letos v Zagrebu 50 mladincev in mladink bo skupaj z brigadirji iz raznih krajev Jugoslavije gradilo nasip ob Savi V mesecu juliju se bodo bežigrajski brigadirji spoprijeli z novo delovno nalogo. Tokrat bodo sodelovali pri urejanju nasipa na desnem bregu reke Save, vzhodno od Zagreba. Na tem področju Sava pogosto prestopa bregove, preplavlja bližnja naselja, plodna polja in bližnje letališče »Plešo«. Delovna akcija, imenovana »Sava 65«, je že tradicionalna. že štiri leta zagrebška mladina gradi nasip vzdolž reke. V letošnjem letu bo omenjena akcija ena največ-jih, saj se bo v treh izmenah, od junija do vključno avgusta, okoli 3000 mladih iz raznih krajev Jugoslavije, spo-prijelo s 70.000 m’ raznega materiala, ki bo zaščitil bližnja področja. Bežigrajska mladina bo skupaj z mTadiino iz Most poslala na to akcijo skupno brigado z okoli 100 brigadirji. Brigada bo odpotovala na akcijo 8. julija in bo ostala tam do 4. avgusta. Pogoji na delovišču, kakor tudi v naselju, bodo tokrat res najboljši. Delo ne bo težko in bo odgovarjalo predvsem srednješolski mladini. Sistem prehrane je organiziran na principu samopostrežbe in sestoji iz štirih obrokov dnevno. Za kulturno in zabavno življenje je poskrbljeno (lastna radio postaja, športna igrišča v naselju), obiski športnih prireditev v mestu, ogled prireditev Za- grebških poletnih večerov. Za tehnično vzgojo mladih se je organizator še posebej potrudil. Brigadirji bodo lahko obiskovali razne tečaje: za voznike mopedov, avtomobilov, za foto in kino amaterje in za upravljanje z audiovi-zualnimj sredstvi. Vsi, ki bodo uspešno končali omenjene tečaje, bodo prejeli diplome, odnosno vozniška dovoljenja. Vsekakor bo letošnja akcija omogočila mladim vsestransko vzgojo in rekreacijo. Interesentov bo verjetno dovolj. Zato naj se vsi zainteresirani čim preje prijavijo pri predsednikih komisij za MDB na šolah ali direktno na Občinski komite Zveze mladine Lj. Bežigrad. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V mesecu aprilu je Občinski komite ZMS Lj. Bežigrad skupaj z Delavsko univerzo Cen- Stupar organiziraj Mia-dinsko politično šolo. Njen namen je bil, usposobiti mlade ljudi iz gospodarskih organizacij za aktivno družbeno delo v vodstvih in organ zaci-jah Zveze mladine, kakor tudi v organih samoupravlja* nja. Šola je v celoti uspela. 22 slušateljev je uspešno končalo ta tečaj, ki je trajal II dni in je obsegal 77 ut predavanj, ki so .jih vodili znani družbeno politični delavci in strokovn aki. Sl ša-telji so si ogledali tudi tovarno »Novoteks« v Novem mestu, kjer so imeli tudi razgovor s predstavniki Zveze mladine in organov samoupravljanja o aktualnih problemih omenjene gospodarske organizacije. NAPOTKI PRED TURISTIČNO SEZONO Uredimo sobo za gosta Morda ste se tudi vi odločili, da boste'oddajali sobo za turiste, saj bo to pomenilo za vaše gospodinjstvo dodaten dohodek. Kako boste pripravili sobo za gosta? Ce je le mogoče naj ima soba poseben vhod. Morda jo bo treba tudi na novo prepleskati, temeljito očistiti tla, okna, okenske okvire in oprati zavese. Ce sobo na novo urejate se odločite za kakšna tla, s katerimi boste imeli čimmanj dela. Dober svetovalec vam bo brošura »Tla in obloge v stanovanju«, ki je izšla pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva. V sobo namestite eno ali dve ležišči, kar je odvisno od velikosti sobe. Postelja z vzmetnico in žimnico vam bo dala dosti dela, ker Jo boste morali po odhodu gosta temeljito prezračiti in očistiti. Boljše je ležišče z lesenim dnom, na katerega namestite posteljni vložek »jogi«. Ta je izredno elastičen, vzdržljiv In ne predrag. K vsakem ležišču spadata dve vzglavni blazini. Odločite se raje za volnene, kot za prešite odeje ker jih laže zračite in čistite. Najidealnej. ša prevleka aa odejo Je vrečasta (kot za pernico): dobro ščiti odejo, učinkuje estetsko in sveže. Res je, da za tako rabimo nekoliko več blaga, a je zato trpežnejše ker jo lahko obračamo. Precej dobro ščitijo odejo tudi angleške prevleke, to so tiste, Id imajo v sredini izrezan romb. So pa nerodne za ročno pranje ker se v vogalih nabira voda. Najcenejši, za pranje in likanje najpreprostejši Je italijanski tip prevleke. Ta prevleka je krojena v širini odeje, po dolžini pa za 80 cm daljša od nje — za zavihek ob vzglavju. Na odejo jo pritrdimo ali z gumbi, ali s pentljami iz pralnega blaga, ki ga pretaknemo skozi zanke na prevleki. Zanke na-redimo tudi na vogalih odeje in še oj) zavihku. Slaba plat teh prevlek je, da ne ščitijo odeje tako, kot angleška ali vrečasta prevleka. Ce bo na postelji spal otrok, zaščitimo posteljni vlo- žek pred morebitno »nesrečo«. K ležišču spada omarica ali polička za odlaganje knjig, časopisov, zdravil ipd. Pri postelji naj bo luč — razen te mora biti še ena, ki razsvetljuje sobo. Ne štedite pri jakosti žarnice! Cvetje v sobi — za razliko od hotelske -Jo naredi bolj domačo. Omara za obleko in perilo naj bo dovolj udobna, z zadostnim številom obešalnikov. Gost bo vanjo spravil obleko, perilo, kovček, torbo, rezervne čevlje ipd. V sobo ‘spada še primerna mizica in vsaj dva stola. Ce nimate kopalnice, morate opremiti sobo z umivalnikom, h kateremu spada vrč z vodo aa umivanje, vedro, polica za odlaganje toaletnih potrebščin, ogledalo n obešalnik z brisačami (dve na osebo). Ha pod umivalnikom zavarujte z oblogo, steno ob umivalniku pa s steklom ali z oljnatim opleskom. V sobi naj bo tudi vedno sveža pitna voda in dva kozarca, Ce nimate kopalnice, imate pa tekočo vodo, boste z ne-prevellkimi stroški vgradili v sobo umivalnik in manjši bojier. Ce imate kopalnico jo ponudite gostu in se z njim domenite za umik uporabe ravnati se morate po njegovih željah. Poleg kopalnic« bo gost uporabljal tudi stranišče, ki naj bo vedno snažno, toaletnega papirja naj t>° vedno dovolj. Morda bo prišel vaš gost * motornim vozilom — določite zanj varen, če le mogoč« pokrit prostor. Dobro bi bilo, Če bi za si*0 poznali zgodovino Ljubljane-znamenitosti, vedeli za kdi-tumo in športne prireditv®-če gost želi te podatke. Ce so bo gost pri vas dobre počutil, bo še prišel, a-U potil k vam svoje znance. Je za vas in za naš turlz6" najboljša propaganda. NAROČITE ZBOR 10 ZBOR OBČANOV ORODNA TELOVADBA Dobra uvrstitev Bežigrajčanov : 4 ■. • Letošnje republiško prvenstvo v orodni telovadbi za člane in mladince vseh razredov je bilo 10. in 11. aprila v Ljubljani. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj so bili tekmovalci zelo izenačeni. Po enoletnem premoru so se prvenstva udeležili tudi člani in mladinci TVD Partizana Bežigrad, ki so tudi tokrat že po tradiciji, zopet tekmovali z najštevilnejšim zastopstvom. V soboto 10. aprila popoldne so začeli s tekmovanjem mladinci prvega razreda> ki so tekmovali le v obveznih v^jah. Bežigrajski mladinci Zičkar, Opeka in Sambolec so zelo dobro začeli, čeprav 80 letos prvič tekmovati v tem kvalitetnem razredu. Ze 113 prvem orodju — bradlji so pokazali dokaj solidno zna. bje. Sambolec je svojo 'vajo odtelovadil brez »fciksa« in dobil dobro oceno 9,4. Tudi ba vseh ostalih orodjih Je telovadil žeto elegantno in čisto ta dobival zelo dobre ocene iwogi 9,5, drog 9,4, konj 9,2). Njegov plasma je bil po šti-rih orodjih zelo ugoden. S slabšimi ocenami pri preskoku (8.8) m še posebno na par-teriu (6,8), pa je zasedel s seštevkom točk 53,10 peto, mesto v skupnem plasmaju. Njegova uvrstitev bi bila lahko boljša, saj po znanju ne saostaja. Toda šele mesec dni Pred tekmo se je znebil mavč-be obloge z roke (poškodba in zapestja). Pri pre-koku in na parterju pa ga ta poškodba najbolj ovi-^•a. z zbranim številom točk Pa bi itijiib temu lahko sode-0Val ha državnem prvenstvu. Smola Zycha na drogu Istega dne so začeli s tek-h ^yanjem v obveznih vajah p® Člani prvega razreda. V .ern razredu so tekmovali tu-• trije Bežigrajčani. Tekmovanje v obveznih vajah je po-azalo, da so skoraj povsem enaitovredni ostalim boljšim tekmovalcem. Po prvem dne-“d je bil med Bežigrajčani bsjboljši Zych, ki je zbral V*'70 točke, kar je kljub spodrsljaju na drogu še vedno zadostovalo za udeležbo na državnem prvenstvu. Naslednjega dne so člani prvega razreda tekmovali s poljubnimi vajami. Zaradi poškodbe je odstopil Urbanc, tekmovanje pa sta nadaljevala le Zych in A. Pregelj. Posebno slednji je nadaljeval tekmovanje z veliko borbenostjo, ki je sicer piri njem nismo vajeni v tolikšni meri. Zych je na vseh orodjih telovadil zelo elegantno, brez krčenja, njegove vaje pa so odlikovali zelo čisto izvajani elementi, tako da je bilo — kljub slabi oceni na parterju — pričakovati, da si bo priboril pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu, saj mu je kot zadnje orodje preostal le še drog, na katerem pa je imel sestavljeno težko in lepo vajo. Vendar pa mu je ravno na tem orodju spodletelo. S 93,55 točke se je uvrstil na 11. mesto. Na Taboru pa je tekmovala kot edina vrsta članov drugega razreda iz cele republike vrsta TVD — Partizan Bežigrad. Sicer pa je tekmovalo še več posameznikov iz raznih krajev. Bežigrajska vrsta je bila letos zelo kvalitetna, saj je nastopalo več članov, ki so tekmovati že v prvem razredu. Ekipno so bili seveda brez konkurence, vendar so se tudi kot posamezniki zelo dobro odrezali. Republiški prvak za leto 1965. je postal veteran bežigrajskih telovadcev dr. ing. Pahor, ki je zbral visoko število točk 56,80i Na tretje mesto se je plasiral Kačič s 56,20 točke. Tudi tekmovanje pri članih tretjega razreda je prineslo naslov republiškega prvaka Beograjčanom —- prvoplasi-rani Jančigaj je zbral 51,70 točke. Bežigrajčani še niso rekli zadnje besede , Letošnje republiško prvenstvo je bilo za Bežigrajčane zelo uspešno, saj že več let ne beležijo tako visokih uvrstitev. Ti uspehi so pomembnejši zato, ker se je splošna raven slovenske telovadbe močno dvignita. Razveseljivo je tudi dejstvo, da Bežigraj-čanom letos ni šlo le za število, ampak tudi za kvaliteto, saj so letos kar štirje njihovi tekmovalci dosegli potrebno števUrO točk za sodelovanje na državnem prvenstvu, ki pa se ga zaradi objektivnih razlogov ne bodo mogli udeležiti. Vsem tekmovalcem, posebno višjih razredov, se pozna, (ja imajo premalo tekmovanj. Člane prvega razreda je naporno dvodnevno tekmovanje fizično in psihično močno utrudilo. Posledica so bili razni nepredvideni spodrsljaji. Precejšnje težave jim je povzročila tudi sestavi poljubnih vaj, saj novih predpisov o kvaliteti elementov niso poznali. Za celo republiko so na razpolago namreč le 4 izvodi teh »cenikov«, imajo pa jih sodniki. Največ točk so mladinci in člani prvega razreda izgubljali na parterju in preskoku. Medtem ko napake na preskoku lahko odpravijo, pa je s parterjem težje, saj nimajo velike blazine. Relativno veliko točk so izgubljali prav na parterju predvsem zaradi nepotrebnega prestopanja začrtanega prostora. Sploh pa bodo morali svoje vaje na parterju še precej izboljšati in otežiti. Vendar pa je kvalitetni napredek seveda največ odvisen od samih telovadcev in njihove resnosti pri treningu. S to pa se pri Bcžigrajčanih lahko pohvalijo le redki člani in letošnja mladinska trojka, ki ravno zaradi rednega in resnega treninga zelo hitro napreduje in daje slutiti, da bomo o njih še slišali. G. STRAŽIŠAR ■ ■■:• ■ • riš i ■ - : - i : l k \ ' fv L. MS" g ^ . r f 1/ .V M 5 'J V11 ! '»-..'is. .; j i : : 7$ i " l : - IbM- • ; i n n U' r n l BEŽIGRAJSKI TELOVADEC ZVCH je bil na letošnjem republiškem prvenstvu med najboljšimi. OBčm ZBOR TVD PARTIZANA DOL Težave (tudi) i igriščem TVD Partizan v Dolu je edino telesno-vzgojno društvo v bežigrajski občini, ki ne uporablja telovadnice. Vzrok je sila preprost: telovadnice nima niti šola, niti društvo. — Ker ni videti, da bi v tem pogledu kaj kmalu prišli na zeleno vejo, *sc naše društvo ukvarja s panogami, za katere imamo vsaj za silo nekoliko pogojev, je poudari! na zadnjem občnem zboru tega marljivega, kolektiva predsednik društva Vinko Kuhar. Smučanje ima pri nas že tradicijo. Ob kolikor toliko ugodni umi je naša dejavnost široka, dosegamo pa uspehe tudi v državnem in mednarodnem merilu. Naš Partizan ne bi uspel, če nam ne bi stali ob strani krajevna skupnost v Dolu, tovarna JUB, osnovna šola in podjetje Termit. Za njihovo razumevanje smo jim zares hvaležni.« Dolski smučarji, tekači in skakalci, so sodelovali na vrsti prireditev. Največ uspeha so imeli tekači na državnem prvenstvu in na mednarodnem tekmovanju v Mojstrani. Tani seje mladinska štafeta uvrstila na četrto mesto in poleg znanih domačih ekip premagala tudi avstrijsko štafeto. Mladi Dolčana so potlej osvojili še državno prvenstvo. Kakšnih 60 pionirjev se je mimo mladincev in članov vneto poganjalo po snegu. »Tudi če so imeli manj uspeha, vendar gibali so se na svežem in čistem umskem zraku, to pa je pravzaprav isto«, je poudaril trener Jože Jerman. DolčanS so imeli letos lepe načrte, da bi uredili športna igrišča v jami ob novi zasavski cesti. Na vso moč so se zavzeli, saj v Dolu nimajo prav nobenega igrišča. Zatak. nilo se je seveda pri načr- jamo spet zasuli. Res, da lokacija ni najbolj posrečena, vendar v Dolu menijo, da bo šla ugodna priložnost spet po vodi. Dolčami znajo zasukati rokave — vsako leto si prislužijo nekaj denarja s prostovoljnim delom — zato jim ne gre odrekati pomoči, saj ne bodo čakali, da jim bo igrišče zgradila občina, kot to pričakujejo marsikje drugje. Partizan Dol pripravlja ob 20-ietnici osvoboditve \ več prireditev. Pred dnevom vstaje bodo zakurili taborni ogenj pri smučarski koči, organizirali bodo še kolesarsko dirko in štafetni tek. Seveda pa se bodo smučarji vse leto vestno pripravljali na novo zimsko sezono. Pričakujejo, da jim bo prinesla več uspehov. »Imamo mladinske državne prvake, pravijo, za cilj tih. Čeprav so dobili dovoljenje republiškega sekretar!- Pa smo si postavili prvo me-ata za promet — igrišča bi f*0 ^ štafeti tudi v članski bila precej blizu nove ceste konkurenci.« — pa na občini niso našli ra- Za predsednika so spet iz-zumevanja. Pravijo, da bodo volili Vinka Kuharja. Dvigalci uteži v težavah Kadarkoli smo govorili o bežigrajskih športnikih, smo med najboljšimi vedno omenjali dvigalce TVD Partizana Ježica. Ekipno in posamezniki so vedno posegali po najvišjih republiških in državnih naslovih. Vendar šteje danes ta sekcija le 4 člane, ki še £2§arka v LIGAŠKEM VRVEŽU tos republiški košarkarski ligi tekmuje le- Pavlič 19, Bertoncelj 12, Vu- tudi k]}lbov> med njimi že drugo leto zapored drič 6, Mušič 6, Dakskofler Premn~;?a Partizana Ježica. V prvi tekmi je Ježica 4. nicamPi Jju731 Janško Svobodo, v srečanjih z Jese-PrtznaH1^ TriElavom pa so morale igralke z Ježice premoč bolj izkušenih nasprotnic. Je blla prelahek, • U v? , P^hud nas prot- ‘L6"«* -režice VELIKI NAČRTI TABORNIKOV Tudi za tabornike je prišel čas, da izvlečejo na plan svoje šotore ter jih popravijo in pripravijo za bližnja taborenja. Poleg prijetnih taborenj pa imajo taborniki v programu še celo vrsto raznih tekmovanj in prireditev. Miro Rozman, bolj znan pod imenom »Koko«, je povedal nekaj o letošnjem programu Partizanskega odreda Bičkova skala. Triglav : Ježica 49:30 (17:9) JEZICA: Stražišar 4, Bogu-nič, V. Oven 4, Plevnik, Su-belj 1, M. Oven, Kovič 10, Jesenice : Ježica -r~ —'—•er 55:25 (23:11) he ihorernf„jL- “Trenutn° še JEZICA: Pregelj, V. Oven 6, Pregelj 4, Kovačič 7, Hvastja; bm naš« ceniti for- Bogundč 2, Podreka 4, Plev- Kušaj. i kttlo m?.1*5’ lBralke ne iz- ndk 2. šubelj 4, M. Oven 2, TRIGLAV: Kodek 19, Bal-. bosti ngodnih pri- Kovič 5, Kušar, Kovačič, Ja- derman 8, Tinta 7, Komac 3, tek Ir ! ^ W doseči«* n/v* Dvvvnn.lii O c igralki Ovajam tudi mla-botrebno •,??. bodo Pridobile ba repubI3tino za nastope S^Onke ^em P^bstvu za Cu^bona u»Lletos spet h*' n* ugodno uvrstitev.« dosegle zade- než. JESENICE: Benedičič 8, Prezelj 8, Belehar 5. ŽELJKO SOMBOLEC V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI v. Oven m Stražišar teka pjl^o^inlč 2, Pod- Oven 2&'rwx’,?ubelJ 4> ‘'-■K,ne sestavo slovenske zcijko somoojec, cian rarti- teovačjj jj j'6. 151 Kušar, mladinske vrste za dvoboj v za na Bežigrad. Zbral je 52 Svoboda- pvajah na orodju z reprezen- točk. Zmagal je kar na štirih r 4 Maiežic 4 ti.”, , tanc(> Vojvodine. Med šest’ml orodjih; na konju z ročaji je , mzjak 2. tekmovalci, ki so se potego- dobil oceno 9,5 točke. Prejšnji teden so bile v vali za tri mesti v republiški študijski telovadnici izbirne reprezentanci, je bil najboljši tekme za sestavo slovenske Željko Sombolec, član Partl- 0 S tekmovanji smo pravzaprav že pričeli. V aprilu smo se s petimi ekipami udeležili tekmovanja za Čičev memorial. Trenutno pa še vedno poteka košarkarsko tekmovanje aa memorial Ziv-ka Lovšete, ki je bil prvi predsednik Zveze tabo mikov Slovenije in dolgoletni stare-.šina P. O. Bičkova skala. Naš odred je prevzel organizacijo tega tekmovanja, na katerem sodeluje 6 taborniških košarkarskih ekip In bo končano predvidoma 16. maja. Sodelovali bomo tudi pri pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane«. P. O. Bičkova skala bo sodeloval pri organizaciji tekmovanja s sodniškim kadrom. V okviru praznovanja Tedna mladosti bomo v sodelovanju z Zvezo tabornikov občine Šiška organizirali propagandni tabor v Tivoliju ;n pripravili taborniški program. Naša najpomembnejša letošnja naloga pa je organiziranje izleta Zveze tabornikov Slovenije, ki so ga poverili našemu odredu. Ta izlet bo v začetku Julija v Metliki v okviru proslav ob 20, oblet- nici osvoboditve in 15. obletnici delovanja taborniške organizacije. Udeležile se ga bodo enote iz Slovenije in predstavniki najboljših enot iz vse države. Izleta pa se bodo udeležile iz inozemstva tudi enote, s katerimi ZTS vzdržuje prijateljske stike. V načrtu imamo še sodelovanje na taboru »Bratstva in enotnosti« v Črni gori.« — Kakšni pa so načrti z letošnjim taborjenjem? • Prvotno nismo nameravali organizirati taborjenja zaradi številnih drugih obveznosti. Težave so pa tudi z dragimi prevozi. Naša oprema je namreč še na Lopam, pripeljati jo Je treba v Ljubljano, jo popraviti in zopet prepeljati na Osor na otoku Cresu, kjer bo zopet stal letošnji tabor. Taborjenje se bo predvidoma -začelo 15. julija in bo v treh izmenah po 14 dni trajalo do konca avgusta. Kot kaže, se bodo tudi letos udeležili taborjenja nsšl stalni gosti, člani TVD Partizana Ježica in Bežigrad.* G. S. resno delajo. Od »stare« ekipe pa ni ostal nihče. V razgovoru z enim od ustanoviteljev in večletnim voditeljem in trenerjem te sekcije Janezom Dobovškom smo izvedeli marsikaj zanimivega. ■ Vsi člani nekdanje ekipe so se razšli, nekateri so prenehali dvigati, drugi pa služijo vojaški rok. Od »starih« je ostal le še Zatler, ki je zaradi bolezni sicer prenehal trenirati, vendar se od uteži ne more ločiti. Rad pomaga pri treningu in vzgoji novih dvigalcev. Potem, ko je ekipa prenehala tekmovati, smo namreč po polletni prekinitvi morali začeti povsem znova z novimi člani. — Torej letos niste tekmovali? ■ Kljub vsem težavam sta se dva naša mladinca udeležila republiškega prvenstva za mladince. Bila sta še kar uspešna. Z marljivim in rednim treningom je uspelo Janku Vrhovniku v srednji katel goriji dvigniti 242,5 kg. S tem rezultatom deM 3. in 4. mesto. Goreč pa je v isti kategoriji z 212 kg zasedel 8. mesto. — Ima vaša sekcija kakšne težave? H Seveda, saj brez njih ne gre. Najhuje je seveda s član-stvom. Članske ekipe praktično ni. Veliko jih prične trenirali, vendar kmalu odnehajo. Pričakujem, da bo jeseni, ko bodo nekateri naši Člani odslužili vojaški rok, dokaj bolje. Jeseni pričakujemo tudi nove člane. Težave imamo tudi z najnujnejšo opremo. Nismo preveč zahtevni, vendar se mi zdi, da kljub številnim diplomam in medaljam, ki so si jih priborili naši člani, ni dovolj razumevanj® za naše delo. G. S. i' '.*■ ■ - ■ f.. •! .___________ • ■ Delovni kolektiv TOPS SLOVENIJA AVTO EXPORT - IMPORT tovarne pisarniških strojev in precizne mehanike Ljubljana • Savlje Ljubljano, Prešernova 40 čestita vsem svojim odjemalcem In delovnim kolek tivom za 1. maj In občinski praznik ter želi mnogo uspeha pri nadaljnjem delu Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, nadomestnimi deli, gumami za avtomobile in motorje, splošnim in električnim avtomaterialom, dvokolesi, vsakovrstnimi gradbenimi stroji domače proizvodnje in iz uvoza, specialnimi tovornimi vozili iz uvoza, opremo in raznimi orodji za avto-ser-visnc delavnice. Obiščite naše trgovske poslovalnice v Ljubljani Vošnjakova 14-16 — Frankopanska 21 — Prešernova 40 — Celovška 119 ter v Kranju, Krškem, Domžalah, na Reki in v Beogradu Poslužujte se naših sodobno urejenih servisnih postaj v Ljubljani, na Tržaški cesti 133, v Černetovi ulici 26, Samovi 14 in na Celovški 42 ter na Vrhniki, v Logatcu, Kopru. Luciji pri Portorožu, v Krškem in v Trbovljah podjetje za ekonomsko propagando in publicistiko Obrtno pečarsko podjetje KAMIN Ljubljana, Tesovnlkova 31 Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem naše občine. Ob 20. obletnici osvoboditve in prazniku Ljubljane čestitajo vsem občanom Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB Občinski komite ZM prejšnji mesec se je pri vas oglasil inkd' san! in pobral letno naročnino za naš li$I v znesku 200 dinarjev. »Zbor občanov" (list izhaja mesečno vsak drugi torek) ved11 bomo redno pošiljali po pošti. Prosit110 vas, da nam sporočite vsako sprememb0 naslova, da boste list zares redno Pieic' mali. če smo kakšen naslov, ko smo ti°' pravili nov seznam naročnikov, napač^0 zapisali, prosimo, da to takoj sporočil® upravi »Zbora občanov«, Ljubljana, P^' mova 41-1, telefon 310-567.