r
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto . . -	$6.00
Za nol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7!00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
List:slovenskihidelavcev v Ameriki.
f^aBe^	H---—iyrrn—M|i
The largest Slovenian Daily fo*!'' the United States.
□ Issued every day except Sundays jjj	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NO. 232. — ŠTEV. 232.
NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 3, 1925. — SOBOTA, 3. OKTOBRA 1925.
TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXin. — LETNIK XXXIII.
MEDPARLAMENTARNA UNIJA I Podmorskega čolna Zavez, kampanja ZBORUJE V WASHINGT0NU ne morejo dvigniti. v Severni Afriki.
Angl. radikalci in varnostni dogovor.
r	I
Mir je motiv sestanka svetovnih zakonadajalcev.; Parna dvigala ne morejo General Rivera, španski Angleški radikalci bodo
Člani parlamentov eno in štiridesetih narodov so se zbrali v Washington, da pospešijo stvar mednarodnega prijateljstva. — Kellogg je pozdravil navzoče ter svaril pred razredno vlado.
WASHINGTON, D. C., 2. oktobra. — Rdeče-črno-rmena zastava nemške republike je visela poleg angleškega Union Jacka ter francoske trikolo-re na zidovih dvorane poslanske zbornice, ko se je zbrala medparlamentarna unija, obstoječa iz članov parlamentov eno in štiridesetih narodov, da pospeši mednarodno prijateljstvo
premakniti potopljene-	diktator, je sporočil, .da
ga podmorskega čolna,	je glavno mesto usta-
Admiral vodi reševal-	šev cilj španske ofenzi-
na dela. — Strojni pro-	ve. — R. Kahn, poroče-
stor je preplavljen in s	valeč Tempsa, j e bil
tem je izginilo zadnje	ubit v bližini generala
upanje, da je kdo posadke še živ.
Naulina. — Francozom v Siriji jako slabo pre---! de.
XA POZOR l.š('fT NESREČE,	_
oktobra. — Kramni dokaz, <l> MADRID, Španska, ± oktobra. ,111 mti mi <-h:u f>f -:-;.lk ■ nednior- A,Uir.	mesto Abdel Kri-
isra «*<>iua
I r . v j i	iii^Ti	it ,1	,	-)1 še živ v strty- ma v v{>aia^k«ni Maroku, par milj
Upajoč, da bo predsednik Coolidge nadaljeval ■kompan;mc«itii pfKlmraakcrfa
s svojimi napori,
ki se tičejo razoroženja, se je r'"hl:L ]:i ^ ^ potonil v no.-i pro,
• tflldos l
j ponor i. ko jr> Ilarry Rein
lil, izseknl luknjo sf rojru-jra fxltleika podinrorsikoprn <"<nmj. p0 par >< iknimdah so prc.n«*-prihajali prostnrn zračni mrlum-ki. kar poinenja, da j," kompartmont preplavljam 7. vodo.
Vrtanj* luknjo jo trajalo sodom
čaj uprodii :<ra vremena bodo rw»-ta pijač i d.-nu-s skušali prodreti v ta prostor.
T)ve veliki dvip.di sta si zanum prizadevali premaikmti podmorski Čobi. Ce bi bila dva kompart-111 e,nt a v zadnjem delu podmor-oke-2a čolna brez vode. kar bi zniaei-
Paul Loebe, predsednik nemškega državnega zbo-j^V^' * ™ ,rvoJj"vHen ra, zahvalil za Dawesov načrt, o katerem je re- j lu kel, 4'da je spravil deželo zopet na noge/'
Vsa druga pota, vodeča k svetovnemu miru, mednarodno razsodišče, Liga narodov, ekonomski dogovori, kodigikacija mednarodnega prava ter ženevski protokol, — so bila na program«.
Loebe je govoril v nemškemu jeziku, kar se je
zgodil o prvikrat v dvoranah kongresa, odkar sta se minut s p r.m or-jo oksiaeetiienske
obe deželi spoprijeli v vojni. Zastopniki kontinen- h>flklK > katero ^ j.- s-pust.il ivin-
talnih dežel so govorili francoski, in mučni sistem l110**^1 v ?rlf>1"*nn-	i)n
. 1_ v	. 1*1 , v . v . jtapljar C rove pa je 'ustanovil po-
tolmacenja govorov je zahteval pretežni cas zbo-|t,vi>no zvezo.
rovanja.	j eX vedno je nezna.Tt rpolozaj v
Galerije, ki so bile zjutraj natlačeno polne ljudi,	protonu ki so nahaja
ki so prišli gledat mednarodne celebritete, so se po- |nad	°<I,1('lkoin- a za slu"
iagoma izpraznile, kajti vsak posamezni govor je bil preveden v dva nadaljna jezika. S par izjemami, posebno desetimi člani japonskega parlamenta, so kazali delegatje le malo narodnostnih razlik, tako glede obleke kot splošne zunanjosti.
Tudi njih obnašanje je bilo popolnoma slično o-nemu gospode iz Indiane ali Wyominga, koje mesta so zavzeli.
Sir Robert Horne, prejšnji angleški finančni minister, se je pritožil nad slabostjo Lige narodov pri kontroliranju svojih članov ter kritiziral celo svojo lastno vlado v zadevi mosluskih petrolejskih polja.
—	Bas v tem trenutku, — je rekel, — visi nova pretnja nad Mezopotamijo, kjer pravi ena spornih strank, da ne bo sprejela odločitve Lige, če se ne bo glasila v njeno korist.
Kari Lindhagen, župan iz Stockholma, je bičal j'"'™"-^	* ^
,,	li i	1	* • • ! '1'acnjajrn, dokler ne bo nprotovlje-
slabost Lige ter rekel, da ne more ustrahovati niti. Mo. da ni noben««*, ži^jeaija v po-svojih lastnih Članov.	topljenem podmorskem čolnu.
Protokol Lige narodov, — je izjavil, — obsoja ~ Nlsmo Se	— j* __ • 1 . 1 v ITI.- . ' 1 vi !v*l <'lirwty. — Preizkusili bomo
agresivne vojne kot zločin. Ultimatum angleške 15o]ll s poinočjo lllkanj izd«ibenih vlade na Egipt ter špansko-francoska vojna proti v strani, če nc bo to rešilo pro-Rifcem pa očividno ne zanima niti Lige narodov, bIcma- ,mmo i*>j<kusiii nekaj dm-
niti parlamentarne unije.	! Z^i^^^Z mHii	*
Ameriški državni tajnik Kellogg, ki je pozdravil i	. v^Lje-a dne so
zbrane delegate v imenu vlade Združenih držav, je vršile v skrajno ugodnih raz-svaril pred tendenco, da se skuša uveljaviti splošni mir z umetnimi ureditvami ter vsezdravilnimi sredstvi, katere predlagajo državniki.
—	Univerzalni mir, — je izjavil, — je bil sen državnikov tekom stoletij, a nikdo ni še našel primernega sredstva. Zdravila mora izvirati iz src in razuma narodov.
Dočim se evropski državniki očividno najbolj boje agresije od zunaj, je navedel državni tajnik nevarnosti, ki tiče v "razrednem tiranstvu" in nevarnosti "tiranstva večin, ki so prav tako škodljiva človeški prostosti kot je tiranstva monarhov'\
od AUiueemas zaliva. j<> v plamenih. ;» do^sedaj ni še znano, ee so zapalili me-t o Rifei, ali re je požar posledica spmi.-'ki-jra obstre-
11 art sem. ed« šn vilnih pottaplja-1 IjVvanja/
rev. zaposlenih pri reševalnem de- j General Primo de Riv.ca. ki sc skoči liotroV nahaja na krovu bojno ladje Al
1'onso XIII.. zaaiictiune pri Allni-eemas zalivu, je sporočil radij-wkian pot* m, da Adžir gori. Špansko prodiramv zadnjih par dneh je imelo za svoj eilj to utrjeno j>o-"4oj;Msko. V Mvojeon six>roeilu je rekt-i Primo de KiM ra. da so za-sc.tlb- špamske et-te višin«- pri Mar-kram brez odpora. Glede usode Adžirja je re<kcl:
— Adžir gori in gori tudi stan Alwlel Krima. Požar, iki j * viden 7. naših novih opozicij, nudi čuden prizor.
FEZ. Maroko. 2. ofctoibra. — Zmage, vsli d katerih so Francozi celih dvajiseit kilometrov napredovali, niso bile le bolj popolne koi j ill je priaikoval generalni štab. temveč so beni im tudi liu-dile francoskim poveljnikojn zagotovilo, . „	.tla bodo Ratei prepustili Adžir
o. da je se vedno kak član poswfl-1 Ruskim četam, kaikoi-hitro se bo
Se bil p^^f M pričel vidiki napad.
Fraaicos-ki j>0v<*1 ,jaiiki so določsili
-oln uclal pritisku ter so preanafic-nil. To pa se ni zijrodilo in ker ^ta oba ČMbm k dvigali pričela 110-va.rno nagibati na stran, so bile tozadevno operacije ufetavljeme.
Xa.to > admiral C'hristv zoiV't
oslabilo media cev.
Kljub fi vniii pa bodo tukajšnje
Važna odločitev zavarovanja.
glede
Prizivni odejfcek sodišča v Brook-lynu je včeraj očiločil, da mi trefoa ^avfirovoini dwit?bi izj>lačali zavarovalnine za živ5jtfnje morilca, .katerega je ufcUHrtale država. Ta sklep je prvt taie ^•T^lte v tej dr-ter je bil sogiaspi.
iSadeva (tiče Key Pendleton ftotitba, doti*a is Zapadme Indij?, p any.
ki je bil lismrčen v električnem stolu junija mes^a 1923, ker je umoril svojo ženo, aprila meseca 1921. .Sanitih je imel nadaljni dve zoni. kojih. tina. neka Elizahuth i Snuit.h, je izafotevola celo zaipušči-no, k<ntero ji je zapiwtil Smith. Zapuščina je vMjučetvaLa zavarovalno x>o3ico v znesku $1000 pri Me-tropolitLife Insunmce Oom-
osem in štirideset, ur z<i predvčerajšnje operacije rspričo narave c-znnlja ter jnožnosti resnega odporu od sit.rana nasnwotnika. ki
. pa •se ni pojavil. Fra/neosike sile uteal potapljačem, maj se spuste La >0 zlL^lle zaMjene vULnc v
p«1 vodo. Sporočilo, ki so ga pri- teku par lL1. tor 0miaduj^jo s^ nesli na površino, je še nadalje j <la j doline.
upanja reševal- Operacije pa so bile za časni o prekinjene, ker je treba zgraditi ceste, da ko spravi potrebne zst-lo<re v 053 milje, v kjiiterean je .edino znamenje civilizacije telefonska črta med znina njimi post o jam-kami pri Aikno.nl ter glavnim stanom Abdel Krima.
FEZ. Maroko, 2. oktobra. — Re«inaikl Kalin, ixxrocevalec lista Le Temps na maroški fronti, je bil ubit maio potem, ko je zapustil glavni stan gtmerala Naulina.
Francoske čete, ki operirajo v K i fane okraju proti vstaškim če-tasean, piwdirajo tea* drobe ojx)zi-cijo Rifeov. R tem pa tudi p»xlpi-r.ijo kombinirane špamsk o-f r am -eotske čete, ki se vedno bolj bližajo Alžirju. jrlavni ])o.sitojanki A'b-d> il Krima, rifs^kecra voditelja.
Glasi so. da Ivifei žo čutijo te kombinirane operacije in da je bil Abdel Krim prisiljen prekiniti ►svoje ofenzivi proti Tet u a rtu. spaatskemu glavnemu mestu a* Maroku, ,ker jn moral poslati čette na r prožen a mesta na jugu.
KAJIRA, Egipt, 2. ofetobra. — V poročilih, ki so dospela danes iz Ilaife, se jrfaNi. da so doživeli Francozi v Siriji nov pora>z. Velika sila Dnuzov iz Suedjije je presenetila ter obkolila francosko silo. kateri >3 poveljeval general Gauieliiin. Francozi no invfli baje velike itzgube, predno «e jim je posreeilo priboriti si pot iz zasede.
merah. Ker je bilo morje mirno, sta se oba dvi<ralna čolna Monarch in Century lotila dela s svojo kombinirano silo tristotih ton. Potapljači so delali v luči blcsteče-solnea, ikojega žarlci so medlo prodrli celo do globine 130 česv-
— Spodaj je 'dkrajno ugoden dan. — je sporočil Willie Lilja, veteranski potapjač. — Razločno sem videl ribe. /ki so plavale kros podmorskega čolna.
"Dutch" Anderson vedno straši.
se
BRISTOL, Tem/n., 29. sept. — Neki člo\*ek, o katerem se domneva. da je George "Duteh,, Anderson, bandit in moriV.ic, je bil aretiran včeraj zvečer v Benton Vail-ley, v bližini tukajšnjesra kraja. Aretacijo je ^zvrsil šerif John Litton >z Washington okraja, Virginia ter /poštni inšpektor Hoback. Jetnik je rekel, da «e piše Tho-__ mas Williford. in da je prišH iz
Rose HiJl. Va. S seiboj je uofdl kovčeg, uajpoilnjen iz žmsko oWe-ko. Gtesi se, da odgovarja popisa Amlerstona. Odvedli so ga v Abingdon. Va. kjer ga bodo sku-ša£ identificirati.
vodili boj proti varnostnemu dogovoru. Mac-Dnald je obvestil zborovanje delavske stranke v Liverpoolu, da bodo sklicali socijalisti mednarodno konferen-1 co proti dogovoru.
I LIVERPOOL, Anglija, 2. okt. j Mednarodna wocijaiis»tična konfe-rt.nca bi sklicama. da se bori proti vaameMt.nemu dogovoru, ki bo, kot ><» (IfMunu va. >ik/lenj<-n na kon-fert lici evrf );>skib zu.na.njih ministrov. kojih »lestiinek se bo pričel v ponedeljek v Locarno v Švici. Xa včerajšnjem oasetlanju konfe-] < :iee tleJav-dce stranJv?" je objavil Ra.msey MaeDouiald soeijalistično opozicijo prjvti temu dotgovoru.
Ta izjava j«' l»čila sprejeta z ve-! kim zan -mat^*-im v dip»Iomatič-n.ih krosih, ki so se pečali dosodaj v glavnem z obiskom nr-ikega zu-nanjega ministra Čičerina pri nenušk nn zimanj^m ministru St.re-^•imannn v Borirnm. Ansten ( 'hara-berlain in diriugi č>lani ancrlcNike de-Ijroei.K', ki "bo odipoitoi\1a\Ia iz Londona v soboto, so razpravljali yb-fJL zadn.jih towk atugleške poli-' tike v ;<v<'zi s to konferenco.
Splošno je bilo že znano, da na« sprotujh delavska stranka temu dogovoru, a nov elemetnt predstavlja migljaj MacDoaialda. da namei-avajo soc i j ali sit i vprLzoriti mednarodno aikcjo.
Objava MaeDonalda, o kateri domnevajo v tukajšnjih oficijelnih krogih, da ima namen igrati v ro ke Cičerina. ki >ii na mogoče načine prizadeva pregovoriti Neon «~-ijo, naj jie sklene varnostno »pa dogovora z zaveznika, je prišla tekom pro-vora o resoluciji, tikajoči se oficijelne "zunanje poltike. Ta resolucija je obsodili-i \*arnostni dogovor. vKtlržaJa ženevski proto-k# ter zahtevala po v rat ek Rusije pod sov j eti v družimo evropskih narodov.
Kakorhir>tro znan izid podajanj v Locamo, — je rekel prej-šnj ministrski prejdsedaiik, — bo sklicana posebna mednarodna so-cijali-itična konferenca, ki l>o objavila pronuncdaniiemto na meidna-rodni (Mavsiki razred, glede ]>omc-na -dogovora ti r politike, katero je treba sprejeti naipram teniu do-go-voru.
Delavnika stranka, — je rekel Mac Donald. — bi tudi rada, čc-bi bilo m obroče, revidiraila versa i 11-sko mirovno pogodbo, katero je ožigosal kot 4 4 sitraano uravna \x>' skoro prav talko krivično kot je bila vojna v svojih učinkih. Versa illska uravnava pomenja velikansko izmedo, katero mora delavstvo iiieprestano odstranjati. — je rekel prejšnji ministrski pred-srdnik.
Tekotn živalune obrambe stališča delavske vlade napram Daw,f«o-vem 11 načrtu, 'karterejja so kritizirali prejšnji govorniki, je rekel MacDonaild, da niso kapitalisti preprečili 7jhrLsanja reparacij, "temveč vaši lasjtni tovariši, strokovni unijoniisti Francije in Belgije". Dawelsov načrt, — jo rekel. — če bi se ga primemo izvedlo, bi pom^/njal korak proti emancipaciji evropskih delaivSkih razredov. Če bi se vrnil ik sili, je ry-kel MacDonald, ba imenoval ko-mitej, iki bi presekal učinkovanje Dawesovegta načrta na angleške industrije.
V tukajšnjih oficijelnih krogih obžalujejo odločno delavsko opo-zicijo proti varnostnemu dogovoru. ker bo ta opoeicijja Škodovala reprezentati vnemu značaju angleške delegacij? v Loeamo in ker se je pojavila istočasno z obiskom
NAPETOST MED ANGLIJO
IN TURŠKO REPUBLIKO
Anglija gromadi brodovje, ko so Turki povečali svojo armado. — Uradniki v Londonu pravijo, da se je zgodilo to slučajno, a drugi zatrjujejo, da je mobiliziran je štirih letnikov turške armade "bluf,r.
^ LONDON, Anglija, 2. oktobra. — Poročilo iz Carigrada, da so poklicali Turki pod zastave štiri nadaljne letnike svoje armade in objavo v Londonu da bodo vzdržali Angleži mgčno brodovje v vodah Bližnjega iztoka tekom naslednjih par tednov, razlagajo v angleških uradnih krogih kot navaden slučaj, ki nima nobenega nadaljnega pome-na. Uradniki pravijo, da je brodovje zaposleno izključno le z manevri.
Uradniki pravijo, da bi turška kretnja ne mogla povzročiti nemira, temveč da je le v polnem so-glasj u s turško vojaško politiko glede zavarovanja meja. Domneva se, da ni mogoče razlagati vpo-klicanja novincev kot znak bojevitega razpoloženja. Tukajšnji uradni krogi trdijo, da nimajo niti najmanjšega pojma, da bi bilo to gibanje v kakšni zvezi z angleško-turškim sporom glede Mosula, ki se nahaja sedaj v rokah Lige narodov.
Neuradni opazovalci pa dajejo izraža mnenju, da so napravili Turki, ko so poklicali pod zastave štiri razrede vojaštva, velikopotezno kretnjo, — najbrž bluf — v namenu, da dosežejo zase ugodno uravnavo mosulskega vprašanja. Ti opazovalci so tudi mnenja, da imajo angleški mornariški manevri v iztočnem Sredozemskem morju namen vplivati na Turke in njih korake.
Vsi krogi v Londonu pa soglašajo v prepričanju, da ne obstaja nikaka nevarnost oboroženega spopada.	- t , * f » f
Na temelju navodil se bo koncentrirala tretja angleška mornariška eskadra, tretja eskadra kri-žark ter prva in tretja flotila rušilcev dne 8. oktobra v Suda zalivu na otoku Kreta, kjer bo ostala en teden.
Ci-eea-ina v Berlinu. Sovjetski minister bo povelčal vretlnos* svojih izjav v Rerlmu. kajti rekel bo, <b bodo dogovor, katerega naj sklone Nemčija, najbrž raztrgali angleški laiboriti v slučajih, da bi ■its polastili Kope>t. vlade.
Mrs. Wilson noče govoriti o "zaroki".
PARTjZ, Francija. 2. oktobra. — Dosti se špefcnlira trnka j in v Ženevi o govorioi. da namerava zairočiti v-do/a 'predsednika AVrl--sona z dr. Sterling Buff mom, (zdravnikom iz AVaJshimrtona. V
y.xwa s t mi je bilo objavljeno na-sh'dnje obvestilo:
—	Wilson vztraja pri po-
litiki. katetri je sIixlMa izza r;iK:i. ko je zapustila Belo hišo ter noče niri potrditi, niti zanikali jmroeil v časnikih, ki se tiu jo njene poroke.
Bolgarska je poslala delegacijo.
SOFIJA, JVthranska. 1. oktobra. Bolgarska, a z;gojna obla- t je sklenila i>osl;uti v Nemčijo posebno delegacijo, ki bo študirala razvoj tamošnje mneitmostri in znanosti teir isku>a.!a ustanoviti kulturna odnoš:ije med oibema deželama.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej; 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nrad". '
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir.......... $44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu.
Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ"
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: Iz tega razloga nam ni mogoče podati nataiftne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko n^m pride poslani denar v roke.
POŠfLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Dear nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p» New York Bank Draft.	,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortl&ndt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
T
GLAS"ARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Pvblithed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)	m
Frank f^mkt+T. pr trident	Logi« Buedik, treasurer
Plan* of bo8in«M of the corporation and addrcoaa« of above officer«:
82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
" Q L A S NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except 8unday» and Holidayt.
Za eelo le t a velja Ust ca Ameriko
in K'ina>lo________$6.00
Za pol leta_______$3.00
Za četrt leta______________$1.50
Za New York ta telo lete _ $7.00
Za pol Uta_________ $3.50
Za niozemstva ta celo lete _ $7.00
Za pol leta__________— $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
" GLaa SaroHa" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pr*tw5ko9.
Dopisi bren podpisa in osebnosti • se ne priobčuje? ~ Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pršimo, da «e nam tadi prejšnje bivaliiče nsmani. da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
MODERNI IN STARI TURKI
j < w k> o
A.iTMŠici koL^niJ.aIiiI minister, C. M. Aanerv, je objavil v Loai-uojui o iiot"-no in ugorč no izjavo, s katero hoče na slkra. jmo odločen n;«'- n lpjoiovii i, da n<* more nio.*nit;ko vprašam j«, i nikakor -dovesti do vojni* Ln da ho raz.sMli.M-e. katero je uveljavila Ligta narodov 4iiK>tr-d:i.» n i • ti« <|\»rmiie pravice"'. Ob istem časui pa je izdala tudi Italija prav i.il.o i ih i gično izjavo, "da nima miti najmanjšega interesa jni j' :rol.'.jskih jwxljlli kraljvst va Iraka", — čeprav <se je šele pred ji; ? (i-i'-vi povsem j.u-no Mj>oroei!o iz Loaudoma, da gre pri tem za an-• iv> i'ali.,- L»iski >|»iraziiiii, kojega namen je sikupno izkoriščanje ii M-ralm-ga bogastva Musula. Ce pa išče Anglija pri izko-rišeanjii kak- •]<■/.'-le '"partnerja", j; lahko človek že vnaprej prepričan, da -o nj. )!.• zilitev«' in pravice vse prej kot "nedvomne".
Katnokar je bila objavljena turška rdeča (knjiga glede mosilT--K, _m vprašanja. I ore j ravno ob pravom času. Ta rdeča knjiga n.u-m .• .t!i.'hi ii.»k;iz. da se je završila oknvpaeLja Mosiila s pomočjo tri-k.i in .i - . Turke naravnost na podel načini asleparili t; r izvodili za n . 'I i-n ija. ki >< je pi t d .številnimi leti ma prav tako sleparski ina-
•	-i: i • '-• lega ozemlja, tv-r ga zasedla. ne more -komaj prito-/ •n i •• I I'M. tla postopa Anglija isedaj na sli&io sleparski in pod-
') '•< ! j«- stor.la nekoč Turčija >aana. Vtsled tega pa ni posta-i.: ; irija Angležev prav nič manj nemocralična in podila.
I nii/r knjige je razvidno. da'je bil turški poveljnik, general !\ . I !i. :i p«r-a \ j« »riii leta 1918 tako trdno pM jpričan o tem. da je AJo^iil /a Ttirrijo. da j«.* brasojavil velikemu vezirju po obvestili« |»ti po^otlbr za" premirje v Mudro-sii :
Se-:a a: iiK .ki je napravila v domovini veliko uslugo, 'ko ji .?' <».>:;.:.! a večji del iUOsuL<k ga ozemlja. — Tem večje pa je bilo n. vi. p e nreenje. ko je naprej potisaijemi odetbelek .pete divizije ii n- •»!. ekioitr.i sporočil, da so trij* ali štirje sovražni kavaJerijski i ■ v i .piii v llHiuan Ali, sredi turških čet. da prodirata dva ška «!fiia za pat i no od TigrUa in da je opaziti pri nasprotniku, Angležih. /. '.> živahno kavab*rij.-*ko in avtomobilsko gibanje.
\ -riaviu-m -: .ui. i se.-de turške armade so naj,prvo domnevali, da ' iki iiaj»ravljena pometa. Dne 1. novembra, na dan jx> uvf Ijavlje-n.;i; ].•» (»,U,e ah le ]>r«mirja. pa je nasJovil poveljnik angleške pred-I r ./ . u< !:< :;d Ca.šM-I na Ali l>han pašo suhoparno poslanico, v ka-
•	' . zalii«-\.jl. naj >< umakne turške čute za pet milj tza Mosul v poljubilo >:n- r. Dostavil je, da ^ra moiajo pusrtrti v met^to.
Iki prnpieči v mestu vse neanire od strani Araibeev. coado-si . t.;:>ka posadka, k oje moč naj <lolo£i Ali Ishan paša v soglasju P >• 1 p< ! ko v ;i i k< m Leachananov, izročit«! j eni pisma. To tiir.šiko po--i.lko naj bi pome j" na domeni i 1 p aaighštke čete.
To j bilo vse. General Ca-sel je ukazova.1. Ni se mu zdelo pott" mu d<.dali svojim zahtevam (kako pojasnilo,
V< liki vezir je brzoj »vil poveljniku šeste armade: — Angleška v!.». a k;hko z.i i de, «e hoče, celo našo dcižeh), ker ne razpolagamo z m kakimi obrambnimi mo/.no^tmi. Xe morem pa s^i predstavljati an-'_''• -!:<•.• a . i - t.nika. ki bi bil zmožen zlomiti pred dveani dnevi dano" bi .b> z dkikoeep-kimi mzlagami.
1	reve/, pa ^e je moral kniaVu drugače prepričata. Ishan
1 ;j	i s< d s ( a->elom in ::ngh*«ki giMie.ral ni le csahtefval i^praa:-
n« o.ui Mo>u*a. tem Vič tudi predajo sfcladišč Ln vse municije.
Meti;«in, ko m' je vršil ta sestanek, so aaiglAŠtke čete nadnijevale s prt-lir;:njem. Dne 3. nov.mbra je -vršil nadadjni pogovor, te-.vf. a ka t r -a je izročil general Carnpbela Ishain paša -sjioa-očilio. ki j. z.i Id i va o več kot izpraznitev MosuJa. Ishan paša je .^poročil v ( angj a. 1. da hočejo Angleži zii^e.-ti eeli vHaje-t Močmi in vHajot Di.iak-r ter sandžaka frfa in Siršd. — Tej zahtevi AngCltžw -ni ho-l • °"; dokler ni dobil dne 9. novembra od velikega vezirja brzoj.iVKo. v kateri se mu je ukaizalo, naj iz^ra^ni MostU pod jx>go-ji, nat« i • žalil, va angleško poveljstvo fronte v Iraku. To se je tod-I zgodilo. -	-i ■
To je zgodovina "zasedanja" Mosula, ki temelji r.a trikih in predrznih sleparijah Angležev.
Razne vesti.
Zborovanje inozemskih fašistov.
Te dni -ve jo vršil v italijansikem siroti^ču v OurKlm drugi 'kongres faŠiNtov>kih ergani-zaeij \ Švici. Alzaeiji in Lotaringrji. Kon gri -sa	udiib-žili vsi italijan-
ski konzuli in (italijanski poKlanik v Htimu Garba^<o, ki je bil izvoljen z-r> prtyl^etlmika kongresa. Na /kougr«-u je biVo sklenjeno, da s-* imenujejo inozemske faŠMtovsike orgaizarii.V oklsLej "Faciei v inozemstvu*' in ne več faši-itovskn fabramtka.
FasL^tov«4ki vodja Ferrata je med drugim izjavil, da fa^i«iti ne morejo <tvoriti v tinoa anstvu nobene franke in da jiim je prepovedano vsafko politično deiloA-anJe. FašistoA-sikih o*!ganizaeij v Švuei je sedaj 21.
Bivši saški prestolonaslednik — jezuit.
, Iz TWlina poročajo, da je bivši sawk i pre*3tolanaalifldnik vstopil v jezuitski red, kjer bo nadaljeval s\foje Ktu,di e
GLAS NAHODA, 3. OKT. 1925.
Potovanje po državi Colorado.
Mesto Pueblo, Colo., je znano! zelje, hren in pšenica, kakor še mnogim Slovencem. Tamošnji ro- | nisem videla v svojem živl jenju, jaki imajo slovensko cerkev in So- : Kolikor daieč sega pogled, je klas-lo in gospod Rev. Ciril Zupan uči i ja kakor morja, in visokega, da našo mladino v slovenskem jeziku ' se skrije v njeni.šest čevljev visok in jo vzgaja v slovenskem duhu in . mož. Rodbina Bajuk lastuje še narodnosti. Cast mu, ker on veli- dvoje nadaljnih renč, kjer imajo i ko stori za Slovence. V Pueblo je j živino. Vidi se, kaj vse napravi mnogo Slovencev. Lastujejo svoje j pridnost in vztrajnost. Več ljudi domove, trgovine in druga podjet-! je vzelo tam pred leti Ilomesteate ja. Tudi farmerjev je več v oko- in eni so se prestrašili truda in zo-lici, ki imajo lepo slovensko nava- pet odšli, odkoder so prišli, drugi do, da radi postrežejo in se po-.so pa.ostali ter danes lahko uživa-govore, tako da se čuti človek med jo delo svojih rok. — Najprisrč-njimi kot v domačem kraju. Hva- nejša hvala za vašo naklonjenost, la vsem za naklonjenost in post rež- dragi sorodniki! Xas viden je! bo.	| ffreshd Bui te. Colo. To mesto
Ca non C iti/ se nahaja nekako v imenujejo zimsko mesto, a mi smo sredi države Colorado. Tam je de-1 ga videli še v zelenju in cvetju, želna jetnišnic-a. in tam so tudi najlepše farme, kjer je naseljenih precej Slovencev in Xemcev, ki imajo svoje farme in sadovnjake. Slovensko trgovino ima Mr. Tony Stopar. Premogovniki obratujejo vsak dan.
Mr. Adolfu Lasniku se najlepše zahvaljujemo za prijaznost in postrežbo, enako Mrs. Lasnik, ki nama je razkazovala vse znamenitosti v okolici, in šli smo tudi skozi jetnišnico, v kateri je zaprtih čez 900 moških jetnikov in do 200 ženskih, vsake narodnosti in starosti.
Poslopje je kamenito, in pobeg iz njega je skoraj nemogoč, ker so na mnogih mestih na obzidju stražniki s strojnimi puškami. Svo-ječasno je časopisje pisalo, kakšne razmere se gode tukaj, vendar mi nismo videli ničesar slabega, kajti razkazujejo menda le najboljše prostore. Vendar težko mora biti tu, ker se ne vidi drugam kot v nebo in vsak korak jetnikov je zastražen.
Mr. in Mrs. Adolf L<asnik< lastu-jeta krasen sadovnjak, v katerem raste vsepolno jablan, lepih hrušk sliv, grozdje itd. Okoli teče čista voda, na sredi sadovnjaka pa je lična hiša in notri zdravi otroci. Hvala vam za postrežbo in želimo vam, da vam vsako leto obrodi stoteri sad.
Florence. Colo. — Tu se večinoma pečajo ljudje s pridelovanjem koruze, karfijole, detelje in dr. Družina Jakoba Česnika in Matije Lukanicha je bila jako zaposlena z delom in jim gre vse hitro izpod rok. Xa marketu ali trgu dobe za pridelke lepe cene. Ljudje tukaj okoli imajo lepa domov ja, zemlja rodi, da je veselje, toda zato je tudi vedno dosti dela. Toda, ker ste začeli s trdim delom, .vara je blagor zagotovljen. Dosti imajo živine in perotnine, pa tudi tistih živali ne manjka, iz katerih delajo pristne kranjske klobase. Hvala lepa Mrs. Česnik in Mrs. Lukanich za "kofe" s smetano in za potico, vse lepo po domači šegi. Zahvaljujemo se vam in vam želimo obilo sreče in blagostanja.
Salula, Colo. — Naš Xouis Ko-stelo, to je možak! On lastuje največji in najmodernejši garaž; je -pristna kranjska duša. Razkazal npm je svoje napredujoče podjetji ter ima res na razpolago vse, od najmanjše avtomobilske potrebščine pa do največjega avtomobila. On ima tudi ambulaneo. Torej kadar pot ujete skozi Salido, Colo., oglasite se pri tem rojaku; on je tam dolgo vrsto let ter mu je znana okolica. Želim mu obilo uspeha ter ga priporočam. Hvala tudi družini Mr. in Mrs. Butala za prijaznost. Mr. Butala sta brata in sta zaposlena na kolodvoru, njuni ženi sta pa sestri iz dob/-o znane Jiajukove rodbine. Dasi sta tu rojeni, vendar sta pristni Slovenki ; govorita lepo slovenščino ter sta tudi zelo gostoljubni. Kako vesela je slovenska duša, ko ču-je tu rojeno deco govoriti pristni materinski jezik! Qast takim staršem in otrokom, ki priznavajo svojo narodnost!
Pri Salidi je tudi Sumer Resort ali letovišče. Mount Printcont. — Semkaj prihajajo ljudje od vseh strani sveta, ki bolujejo na revma-tizmu, na onemoglosti ali na kaki drugi bolezni. Cene tu niso pretirane. Mr. in Mrs. Bajuk sta nam razkazala vse podrobnosti ter čudovite čare naravne lepote v toplicah, kjer sta dobro poznana. — Onadva last ujeta farmo par milj
Bili smo prisrčno sprejeti od prijateljev in sorodnikov, po tolikih letih. Pogrešali smo naše drage sorodnike Marka Bajuka in soprogo in sine. Ker se je že dosti pisalo o tej nesrečni^clružini, naj bo še tu omenjeno: najprej so izgubili sina Joe, ki ga je ubilo v maj ni, zatem se je smrtno pone-srečifa mati, potem pa še ta nesrečni ogenj na božični večer leta 1924. ko sta izgubila življenje oče in sin, drugi sin Tonv se je močno poškodoval, a je zdaj ozdravljen. Marko Bajuk nas je veselo sprejel. Tudi on je bil v vojni v Franci^T a se je srečno vrnil; sedaj mu delata družbo brhka ženica in mala hčerka. — V Creste Butte je mnogo Slovencev, ki so naseljeni tam že tlolgo vrsto let; otroei Slovencev so že tam rojeni in zopet poženjeni, kot v starem kraju. Kot se mi zdi, še nisem videla take sloge in zastopnosti med rojaki, kakor vlada tukaj. Slovenci imajo tudi dve trgovini: Mr. Fišar in Mr. Speliar, ki obe le{>o uspevata in napredujeta. Svoji k svojim! Slovenci, podpirajte Slo-venca, ker tudi on vam v sili rad pomaga. Znana Ilochevarjev^ rodbina dobro napreduje; gospa IIo-chevarjeva je napravila večerjo kot da je svatba, in tudi družina se je povečala, ko je prišel še svak Filip Jakše z drnž.ino, in J. Kikil z družino. Imeli smo lep večer, ker smo imeli drug drugemu mnogo povedati, tako da je hitro minil čas. Lepa hvala za vašo postrežbo in gostoljubnost. — Hochevarjeva rodbina ima sina, dr. Matija Ho-cbevar-ja, ki ima svoj urad v Pueblo, Colo. Ker ga osebno poznam, ga priporočam rojakom, ki imajo kaj opravka s sodnijo, ker on govori naš jezik ter zna tudi pisati in citat i slovensko. Svoji k svojim!
Slovenci imajo tudi svoje farme, kot John Wolk. Tu imajo še največ sena, za drugo pa je pre kratka doba. Gospodinje imajo lepe vrtove, v katerih se dobi vse od pisane travee do pelina, solate, velike v glavicah, in ker ima tudi vsak par krav in kokoši, je tako torej vse pri rokah, ko pridejo gosti. Hvala Mrs. John Težak za rože, ki mi jih je dala, enako tudi za prijaznost. Spominjam se tudi družine Tony Slobodnik; žal mi je, da se nismo mogli več pogovoriti. Bodite nam pozdravljeni in nasvidenje!
Spominjam se tudi ge. Jakšeto-ve, ki je krasno igrala na klavir "Home, sweet Home!" — Pozna se povsod, da dom je le dom, kjer ga neguje skrbna žena. Hvala za iskreno izkazano prijaznost! Lepa hvala tudi Mrs. Golobieh za postrežbo in gostoljubnost! Živeli vsi skupaj v slogi in gostoljubju!
Gunnison, Colo. Tudi tu, med temi stoprocentnimi Amerikanei se nahaja slovenska trgovina,, katero lastuje Mrf John Rozman, ki je tudi pristen Slovenec, dasi je rojen v Ameriki. .Bil nas je vesel in govoril je lepo slovenščino. Pravil je, da ni v vsem mestu Slovenca, da so pa v okolici farmer j i Slovenci in Nemci. Trgovina mu gre povoljno in želimo mu obilo odjemalcev, seveda samo s pristnimi dolarji.
Afmosa, Colo. — Tu se pridela dosti krompirja, solate, sena in detelje. Srečen je, kdor ima tu farmo, in če je kdo od tu naročnik Glas Naroda, naj kaj piše o ondotnih razmerah.
Monte Vista, Cqlo. — To je tudi farmersko	kjer je dosti od toplic, kjer raste vse: krompir,1 kromptrjaT wlja; feta in dragegfr.
Mesto je^čistof živi pa tu mnogo Mehikancev.
Xa najvišjem kraju nad morsko gladino, 14.000 čevljev visoko, delajo široko cesto. Zaposleni so delavci vseh narodnosti, toda prvi so domačini. Tu so visoki hribi, kjer ne raste nobeno drevje in pravijo, da je tu mnogo divjačine in zveri. Mi nismo videli drugega ka-k^r vsakovrstne ptiče. Poletja je tu le par mesecev, nakar zapade zgodni sneg.
Chanw, X. Me.r. — To je veliko mesto; prebivalci so večinoma farmerji in se pečajo z ovčjerejo in živinorejo. Pred par tedni & pogorela tu edina prodajalna, a so postavili hitro drugo, ker je zavarovalnina pokrila vse stroške.
Ojo. Colo. — Louis Zupan živi sam v svoji vili, in ker je deževalo in bilo mrzlo, se je prav prile-gel vroč "aj. Hvala, Lojze: in o-prosti, ker smo te zbudili iz spanja !
Dež je padal in smo se podali domov, zdravi in veseli, »la smo se naužili svežega zraka ter \yd«di prijatelje.
Vsakemu priporočam, da gre za par dni ven. ker to so telesna in duševna najboljša zdravila. Vsak se bo okrepil, nakar bo spet pripravljen za delo v svojem poklicu.
Pri nas v Walsenbnrf/u imamo zdaj vsak dan dež. .Premog® rov i obratujejo vsak dan, čuje se pa. da bo stavka. Draginja je vedno večja, a plače trgajo.
John Štrukelj se nahaja v bolnišnici, pa mu gre na bolje.
Slovenci, naročite se na Glas Naroda, ker je najbolj napreden slov. list ter je tudi nepristranski. Tudi jaz sem dobila v roke list. kjer je polno natolcevanj na Glas Xaroda, a že par vrstic mi je zadostovalo, da sem prišla do spoznanja, da je vse to le nevoščlji-vost. s katero pa ne bodo daleč prišli. Videla sem tudi, da imenuje Petra Zgago dvornim modrijanom. Da, resnica oči kolje! Le tako naprej in vsi stari naročniki se bodo vrnili nazaj — ker malokdo več veruje v čudeže.
Rojakom želim obilo sreče, zdravja in trdne volje!
M. J. Bavuk. 801 Main Streett.
Walsenburg, Colo.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Osveta zaročenca.
1 V bližini Palerma na Siciliji je vdrlo v hišo bogatega kmeta l)i Lon inza desrcrf. s puškami obkroženih mož. Napadalci so prijeli 16-letno hčerko posestiiiifka in jo cd vedi i. V hiši je bil le dnklettov brat. ki se je upira! napadalcem. Roparji so pa napravili kratek proces in mu s puškami rnzbiir irlavo. Lepo dekle^so "pravili roparji v Pa1! irinn rn jo oddali v javno hišo. Drikle se je kmalu za,vedlo. kje nahaja, in je klicalo, na pomoč. Prišla je policija, kj jo ie os vobodila. Policija , je uvedbi preiskavo in dognala, da so J>ili roparji n nje t i Ln da jih je podkupil bivši zaročeinec dek^ itov, -ki pa je dobil košaro. Policija je nekaj napadalcev že prijela, ostale pa zaisleduje.
Umrl je
v Stari vasi pri Postojni Ivan Li-kon. po*c.sitaiik in dolgoletni otf-borni'k Notranjske posojilnice". Reški škof na Snežniku.
K otvoritvi planinske koče na Snežniku 'pride tudi SJkof Izidor ^ain z Reflte, ki bo kočo blagoslovil. V Bistrici bo zvečev velika ellaviiotstiia prireditev.
Poroka.
V Tr-Jtai sn je poročil dr. Janko Vovk. čbini dretiništtva 'Ediinosti'. z Ido dela Saria. učiteljico na slovenski zawebnd šoli.
Grdo denuncijantstvo
je izopet zagrešil fušdstovslki "11 Popolo hI i Trieste", ali to mu je že v krvi ; broz tega i> • more ob-s to jat i. Zagnal se je v tečaj slov. dijatšbva na ^Kiaiu. o kater eon je že bilo poročamo. Tj:>t OLsnača preda vam ja za nevarna in to. kar delajo slov. dijaki, je -prratitalijanska agitacija, katero mora oblast t.a:ko;j zaitreti. Fašksrtovsako ghisiLo [pravi dalje, da kdor študira v Jugoslaviji, zafprav.lja čas. kt n- tam dobljena »pničevala se ne bodo . \*poštevai!a ne pri sSmžbah Ln ne pri svobodnih jxukV.eih v Julijski Krajini. Potem .pa. kako se pre-divji.ejo državni in občinski nameščenci 'pošiljsiitii svoj<e sinove v šole v Jugoslaviji! To je nnzas-ii-š.mlo. '"111 Popolo" o vaja na strani in hoče kar na mah streti slovensko mladino, ki ni nič hudega storila, samo poučevati se hoče, napredovati in debata v korist svojega ljudstva. V krnskem ti čaju ne more nihče dobili nika-. ke pnoti'tallijipanskt propagan.de. ali "Popolo" jo najde povsodi. ker jo pač hoče imetji, in jo potrebuj'1. da portcnn vprizaria svojo
Peter Zgaga
Italija je dežela velikih izpre-m eni b.
V	Italiji se vse hitro in temeljito k:prom:inja : prepričanje, politiki. načela, nazori, obljuibe in iploh vse. kar bi moralo imeti Ž2 vsaj malo trajne vrednosti.
Po el>ne iz.prvmembe opažamo izza h /t a 191.1.
Tistega leita je namreč Italija pogoltnila zvestobo, ki jo je za-d ila Avstriji in XTemčiji. ter se pridružila zavf iznikom. Izza onega časa se vrše spremembe in po-; varjacija kar nadefoeflo.
V^ak poraz na Soči in v Tirolah so 'znali Itn&ijani Lzpre.meniti v sijajno zmago.
Ko so se morali ob koncu vojne umakniti do Piave in preko nje, 11:^0 prignali tega umika, ampak so be-edičili o kratsni zmagi.
Slovencem in Hrvatom so ob-ljublali deveta nehesa, če jih <pu---te v miru, in ker so jih rs pustili v miru. so jih pahnili v tri-u ijsti pekel.
V	naše primorske kraje so prišli z zastnvo. na kateri je bila na-p.sar.a z velukimi čitkami beseda " Svoboda*'.
Komaj so sedli na gorko, so izbrisali IkimkIo '"Svoboda" ter zapihali moto ,11 je "Podjarmljenje iu zasužnjen je".
Postojno so preko noči iaprem^ nili v P os t,hum io. naš snežnjk v Monte Xevoso. Opat je setlo v Op-jiaehia Sella. L11 t;uko dalje brez konca.
Ker jim je potvarjanje in iz-preminjanje v krvi, se nihče ne sine čuditi dogodku, ki ts<» je pred kratkim odigral v neki iotrski
v a-s i.
\'ašča,tii so imeili v eerkvi kip dovanskih aj>o>tolov sv. Cirila in
-j ogledal kip. Lep, unvitniško izde--(lan kip .je biil in škoda bi ga bilo
divjo gonjo proti slov. dijakom. Mot od«.
To je pot. ki bo ray.me.rje do Ju- Prišel je laliouski župnik ter si irosluvije vedno .slabšala in v Jugoslaviji ra-z:]>i >lože nje na.pram I ta lijanom vedno bolj napeto, akojvreči i/, cerkve 'tali j art iki m<Hrod«jni kropi v Jn- Kaj vi je Lamiwlil možak ? lij-ski Krajini rvt :Wnejo na sta-j .Xap!s j^m! kipom "sv. Ciril tn lišče raizNoduega preimotrivamja' Met.nl " je dal zibribati ter vlovon-ik'1'0'0 niii^it^wi
želi.
;r.nra aulejittvova:nja vid.'- viti nov napis, .ki se
Ficlro e San Paolo".
V Puli
vlada mrtvilo. Rresspo* elnost večja kalkor ikjerkoli <lni<rje. Konzm ni niika.ke gnječe \i tč* ■prodajalne se zapirajo. Mnogi
je
po in tr-
na prn • trlarsi '' San
l

Ro
>g ve. je ee je bilo to zuaiiio pa t mu K.")\tu-ti. ko se je mudil v ih'imu it. (".«-» je kaj poročal n tem ' dogodku sr. Očotu?
govci .so o,!'šii drugam, s t.rebu-
ho/ni za kruhom. OovorHo se je v Novi prohibieijski šef pravi, da /adnjrin čartti o otvoritvi tvorni- bo vstavil ostre zobe v prohibi-ce cementa ali v Puli se mnosrn cij ko jio.stavo.
govori, stori se spa le malo ali nič. J Sama -sreča, da se dajo vstav-Popravl<ja se Lstoina eenkev, ki je ljeni zobje zo-pet ven vzeti, l ila, kakor znano, pogorela.
Pomagalo je.
V I\G.štelvinu v l-tri je za ioni ka ItaLijanaš. ki je hote*! eerkev popolroma poita.lijančitf. dasi je iPj-eb-.ivai-itvo izključno hr\atsko.!
Si l je 1 a ko daleč, da je celo sv. Ci- I
:„ -ir , ,	, . .	'mere. Malo dobre vzgoje m«'d pre-
rila m Metodu v er.rkvi prekatil v . ,	, .	^
Sv. Petra in Pavla. Tjjndj t .so se
X» u York ima za m krat deset tisf č pfdiei.stov.
I'olici.jrski kotnisa.r pravi, da bi jih moral imeti najmanj dvajset tisoč na razpolasgo, če bi hotel UMtvariti v mestu normalne raz-
pM'.ozil.i in cerkev je bila praizna, župnik zapuščen. Sedaj pa pridiga in moli zopet v domačem jeziku.
bivaii-t vom bi pa tudi nič ne škodovalo.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. £a vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba -v vseli ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
4'Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
-	' r ■■ !> ti'	. '
]irc<ko i členkov
*
Xi iko poročilo pra\fi. da je letošnja žtMi.s/ka nvcnla dosegla svoj višek. Da, in .ta viš<»k se .je nahajal dve in pol pedi okl tal. *
Prvo nagrado za lepoto je dobila v A ti aa rtič City neka deklica i-/. Californije. .Stara ie. osemnajst W ter meri pn.'ko pas^i 26 ineev, zapestja 6 inčev, preko S ineev, pnHko prsi . . . toda, če pomislim, dragi čita-telj, da si o žen j en. "l>i se res ne spodobilo, če bi na tem mKestti
omenjal nadaljne mere.
*
Tudi Italijani se bore v severni Afriki.
Kadarkoli grre za osvobojen je j kakega naroda, morajo bili tudi Italijani zraven.
Severne AfrikanQ?. skušajo pri--bližno tako osvoboditi kot so na-
primer osvobodila Ang-leži Injdijee. *
Stjeipan Radič bo prišel v Ameriko.
Gre naj direkitmo v farovž sv. Štefana v Ohdeago.
Tam bo že nisa^ enega -dobil, ki mu je v gotovih ozirih precej podoben.	. ^

"".....

...
GLAS NARODA, S. OKT. 1925.
G. K. CHESTERTON: v
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
—	Hvala lepa;-— je rekel Sj*-ni% — jako laskavo zame.
—	Poskušajte me, — je dejal profesor, — in pomnite, h komu pojdeva jutri. Vi in jaz se lotiva jutri nečesa vse nevarnejšega nego če bi hotela ukrasti kronske dra?ulje kz Towra. Poizkusila bova izviti skrivnost -zelo zvitemu, z«-lo niočnenm, zelo hudobnemu možu. Mislim da ga ni človeka, vzvzentši mogoče predsednika, ta ki» strašnega kakor je ta mali dcefko s svojim režanjonn in svojimi naočniki. Nemara nuna tistega razb. 1 je nega. zagrizenega entuzi-jazma, tistega blaznega m učen i-št v a za anarhijo, ki sta značilna za tajnika. Toda v tem tajnikovem t a nt izum je nekak človeški pa-tos, poteza, ki te vsaj nekoliko ?4>ravi z njim. Malega doktorja pa
jevo mansard o, je plavala v wet-kAL
Svmea. je prešinil spomin iz zgodovine, ki ga je spajal « temi praznima sobami «n s to strogo zarjo. Ko je zagledal doktorja pri mizi. mu jh ta spomin dobil takoj dodočnost: bil je fe fraae«»-»k<-revolucije. Med rdečian robom in
H

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F«r«lgn LanguaH Information larvle« — Ju«mIm
AMERIŠKA ZGODOVINA V OKTOBRU.
RAZOČARAN
v novi umetnosti. I>rugo jutro se je pred ram/it, ko je bila vbodna,mod bel°	~ k,uko da 11
stran ie zadrta v mrak. in Je | Pokazal črni obris giljotine? Dok-del da .sttoji njegov ^i v ob rad i pri-JtorBu,t ^ ime| sa™	srajco
jatelj liki duh poleg njegove po-
ut el je.
Svme se je sklonil in si pome! oči; potem csi je počasi zbral misli odgrnil odejo in vstal. Zazdelo se mu je, kakor da je vso varnost in domačnost minole noči odgrnil z od) jo vred od srtbe, in da stoji sredi hladnega. j>ogubne-jra ozračja. Svojemu drugu je Še vedno neomajno zaupal; a to za-Upunje med njima je bilo zaupanje dveh mož, ki sta na potlu na morišče.
— Veste. — j? rekel s prisiljeno ve-elostjo, ko si je oblačil hlače, — veste, da se -mi je o vaši al>e-eedi sanjalo * Ste-H izgubili zanjo nrnogo ča.sa f
Profesor ni dal odgovora, nes-o
je samo brutalno zdravje, zoper-gMal predse ^^ m,-<Uimi neoše od tajn&ove bofcami. Niste kaicop morj> ipazdmi SvTOe je ^ li opazili njegovega mrzkega mo-jn<yvil vprašanj ilvš. njegove inrzke žilavosti! — _Pravim	potrebovati
Skaee vara kakor žoga. Le prepn- mm^0 ^ ^^ ^ fQ čani bodite, da Nedelja ni spal - Paiji? Ja7 SOJn y takih ^vareh
pre^j spretrtn. pa a im imel doii-
kdo ve, ali sploh keda j spi — ko je zaprl vse naent'-1 za to zločinstvo doktorju Bullu v okroglo, črno glavo.
—	In mislite, — je rekel Svme. — da se bo ta pošast brez primere potolažila, če ji zasviram na kla-\ir?
—	Ne budalite, — ga je zavrnil njftgov mentor. — Omenil sem 'klavir. k r dobi Človek od.njega hitre in neodvisne pršite. Svme. če hoče-va iz?ti od tega sestanka živa in zdrava, morava imeti m.;hI sabo dogovorjena znamenja, za "katera ta nestvor ne bo vedel. Jaz som si pin-l -hIit male* surovo abecedo na pet prstov; tako-b\ "vidite; — in pri tem je trkal s pr-ti po leseni mirni ' BAD, bad. slabo — beseda, ki jo bova večkrat rabila.
Svme si je nato čil novo čašo vina in se je zaglobil v načrt te abecede. Btl je z možgani izrtldno hiter ugankar, z rokami je znal uganjati čarovnije, zato se je kaj hitro navadil pošiljati preproste pošte 7. videzom, kakor da nevede trka po mizi ali j>o kolenu. Toda pri vinu in v prijateljski družbi ga j? že odn <kdaj iprijemala burkasta
ro uro oipravka. Ali »te se vi kar naenkrast naučili ?
Profesor je molčal; oči <so mu l»ile široko odprte, na irstih je i-me.l trd a lahen na>=meh.	N
—	Koliko časa ste potrebovala ?
Profesor se ni ganil.
—	Da bi vas strela, ne znate govoriti? — je zavp.il Svme v hipni jciai. pod katero se je skrivailo nekaj strahu podobnega. Naj je profesor mogel govoriti ali ini mogel, -odgovori! ni.
Svme je o-trmel pred t *m topim p*rgamena^tim oblicjem^-in temi modrimi, sedaj brezizraznimi oč-mi. Prva misel, ki ga je obšla, je bila. da je profesor zlbiaznel: a drrga je bila še vse strasm -.jša. Kaj je navsezadnje vedel o tem čudnem stvoru, iki ga je nepremišljeno sprejel za prijatelja! Kaj je ved) 1 o njem drugega, nego da je bil pri anarliMovskem zajtrku ni mai je pripovedoval smešno zgodbo? KaJko neverjetno, da bi imel Svme tam poleg Gogola še enega zavesaiKka! Ali je molk <te-jra človi ka znamenje za razbur-
, .	e	ljivo vojno napoved? Ali naj čita
<Vuhovitost, in profesor se je nvo-	1 „	J
, , . * , , ...	•	v <toh mrt^h ooeh ostudno m i se"
trikratnega izdajalci. ki je tri-
ral kaj kmalu boriti s >prebujno e-»ergijo. katere se je navzel novi jezik v razgreti glavi Svmeovi.
—	Imeti morava par znamenj,
—	je govoril Svme resno, — za besede, ki jih često<po\rebujeva, v označevanje temkih nijans. Moja priljubi jena beseda je "vrstnik". Tn vaša ?
—	Xehajt^ s šalami. — je milo zaprosil profesor, — ne vtiste, 'kako resno je to.
—	'Bleščeč' tudi. — nadaljeval Syme in majal mimo z glavo, — to morava in* It i — 'blešČe£', to se lahko g*>vori o travi, Kaj ne?
—	Ali mtdrte, — je vzrojil profesor, — da bova govorila ddktor-jru Bullu o travi?
—	Koliko je potov, — je odgovoril Svme zamišljeno. — da se približaš predmetu in vtplefeš v pogovor betšedo. ne da bi se zdela prlsiLjf sna. jZakaj ne bi rekla postavim: 'Doktor Buli, kot revo-luoijonar se boste pač spoaninja. li, da nam je neki tiran ukazal jesti -travo; in res, marsikdo med nami. kadar gleda poletu svežo in bleščečo travo. . .
—	Ali raaumete, — je rekel o-ni. — da sva sredi praM? tragedi-
je T
—	Seveda — je odvrnil Svme.
—	vedno se meša v tragedijo komik«. Kaj vraga bi pač še mogli? Jaz bi želel, da bi ime vas jezik dalekonežnejše območja Ati ga ne bi raztegnili od prstov na roki na pr«te -na wogš? Treba bi bilo samo med razgovorom i art i fcevlje in obujfce, ne preočato kajpada. . .
—	Svme, — je rdkel njegov pri-jatrii pcvproato, « odločno, — pojdite spat!
Syme je Idjob temu ae precej časa t^-del na .posifaelji in se uril
krat menjal gospodarja? V tej nei::proi-Tna tišini je Svme napenja! ušesa.
Zdelo se mu je, da sliši v veži tihotapske korake dinamitarjl-v. ki ga hočejo zasačita. Ali slučajno je pogledal in a vtzdol in se je za-krohoial
Prsti profesorja, ki je stal nem kakor kip, so plesali po mizi. Svme je opazoval airne pregibe njegove zgovorne roke in je brez težave čital tole sporočilo:
—	Jaz govorim samo še tako; motava se dobro navaditi.
Dal mu je s prsti naslednji odgovor. z nag-lieo, v kateri se je razodevalo zadovoljstvo, da se čuti nenadoma oproščenega silne tesnobe :
—	Prav, pojdiva zajtrkovat.
Tiho sta vra^la vsak svojo pali-
eo in klobuk. Svme si ni moirel kaj", da .se ne bi z rOko doteikn' svoje palaee z bodalom. Samo mi-mogretrle sta se ustavila v nekem baru, kjer sta použila nekaj sandvičev, nato sta šla črtz reko, ki je bila v pusti jutranji svetlobi ptf»ta kakor Ahiron. Dospela sta do veleče skupine hiš, ki sta jo vid nla sinoči z onega brega, ter sta molče korakala po nešte-vilnih kanienitih wbopmieah ; zdaj pa zdaj sta se ustavila, da sta izpregovo-rila par opazk.
Po vtaeh nadstropjih sta lahko vid?la skoOT okno, kako je .trudo-ma vstajala nad Londonom bleda, somoma zarja.
Ko sta dospela pred vrata doktorja Buifal sta videla skozi poslednje okno, kako je zarjo obrobljala težka rdečina, tkakor da ae tam ne rde oblaki, nego da žari ik>. In ko sta stopala r doktor-1 ADVERTISE in GLAS NARODJ
in črne hlače «a »sebi; ta temna. obrita glava, ahi ni zahtevala lasulj}? Aln je ni pravkar še pokrivala .' Ta mož l)d bil labko Mar:ut aLi IloJtesjiierre. manj brižen 7ji svojo vnanjost. A ko sii ga na-tan-neje opazonal, nisi več mislil na Fraineijo. Jakobinci so bili idealisti. Iz tegia moža je dehtel goli materijalizem. Tukaj je bil videti drugačen. Krepka jutranja svrt-loba, ki je prihajala vsa od iste strani en je metala ostre sence, mu je bledila liee in poudarjala t:jega oglatost. Bil je videti blede j^d in oglatejši m igo prejšnji dan pri zajtrku na balkonu. Naočniki. zakrivajoči mu oči. so bili kakor globoke votliae. zavTtane mu v loiianjo. in so dajale njegovemu obličju prdobo mrtvaške glave. Res. če je kedaj sela smrt v.a mizo. da bi pisala. £e je zgodilo to tisto jutro v tasti sobi.
Pogledal ji kvišku ter pozdravil prišla druga s precej veselim nasonelimn, narto se je dvignil s sedeža s tisto č i lost jo. o kateri je l il profesor govoril. Pnmeknil j nia je dva stola, snel z obešalnika za virat-i telovnik in suknjič c^d navadnega šiv i jota. se skrbno zapel t^r sedel k mdzi na prodor, kjer sta ga bdi a našla.
Gibal n1 je tako naravmo in po domače, da sta bPla Svme in profesor v zadrego. Nekam obotavlja-je se je profesor prekinili niolik.
—	Opro>stite, prosim, tovariš. <la vas tako na vs? zgodaj nadlegujeva, — je začel polabko, previdno, v tojru worimskega profesorja. — Brez d\-oma ste za Pariz že we pripravili? — Tn potemi je pristavi! počasi : — Po sporočilih, ki sva jih sprejela, bi bila vsakršna zamuda usodna.
Doktor Buli se je ves čas smehljal. spregovoril pa ni. Profesor je povzel, ustavljaje se pri vsaki besedi:
—	Prosiim. nikar ne mislite, da st-m presilen : toda svetujem vam, premi mite svoje načrte, ali če je to že prepozno, podpirajte tovariša pooblaščenca z vsemi sredstvi, ki so vam na razpolago. To-var š Svme in jaz sva nekaj doživela. če bi vam hotel razložiti, bi izgubil več časa', nego bi ga zahtevalo delo samo. Kljub temu vam hočem pojasniti slučaj nadrobno, če jh to prava potrata časa. ;uko se vam zdi to res t£ko važno za umevanje problema, ki nam ga je obravnavati.
Svoje stavke je razpredal na dolgo in široko z neznosno dolgo-\ oznostjo, ker je upal, da bo tako praktičnega malega doktorja raz-kač l ter ga spravil iz ravnovesja, tnr mu tako ptxgledal v karte. — Toda mali doktor je venomer samo gledal in se smehljal, in monolog je bil bob ob steno. Svme je bil zopet onemogel in obupan. Doktorjev smeh in molk »i bil prav nič podoben krčevitemu in strašnemu molku profesorjevemu, ki ga je doživel pol ure preje. — V profesorjevi našemljen osti in v vsem njegovem spakovanju je bilo vedno nekaj grotesknega, pomirljivega. Tukaj pa ja sedel zdrav, plečat mož v jutranji obleki ; ničesar posebnega ni na njem. kvečjemu ti zorperni naočniki ; ne srepi, ne reži, mož se lepo mirno smehlja in ne črhne besede. V naraščajoči dnevni luči je dobivala doktorjeva polt, so dobivala vzorci na njegovi halji vedno večjo m večjo, razburljivo poudarjencKst, kakor dobivajo v realistični noveli podobne posameznosti tkrepko podčrtano pomembnost. A njhgfov nasmeh je bil čisto lahen, glava mu je fcfla uljnidno sklonjena; kar je bilo neznanskega, je bil edino njhgov molk.
(Daijr prihodnjič.)
a.
4. oktofcra 1000. — Leif Eric-J sor.ov Dan, s katerim se proslav-; Ha spoiiiin Norvežana L/eif Brie--sona. ki je o^lkrll severno obal Amerike leta 1000. Po tradiciji se J a dan proslavlja v Zadnjem ted-1 nu steptembra ali v prvem tednu' oktobra; datum je pn.tmičen rav-J ne kakor oni Zahvalnega Dne.' Da .so Normani ali Norvežani pod \odstvoin Leif Eriesona leta 10CK) odkrili Severno Ameriko, o tem zgodovinarji več ne dvomijo. Leif Lrieson je bil sin Erika Rdečega, poglavarja norveške kolonije v Gifiilandiji. Ta je bil pr\i Evropejec. ki je na jadrnici preplul Atlantski ocean. Norveške 's.age' (narodne p rip o vest H pripovedujejo natančno o odkritjih in pustolovščinah Erika in Ericsona. Na katero točko ameriške obali je Erieson pristal, ni natančno »n an o. Našel je t asm o mnogo divjih tit, radi česar ji- novo deželo nazval Vinlaind. Zato ise v muogrih delih ,Združen.ih Drža.v prazmijejo neke trgat vene siav-i-osti v spomin Eriesonovega odkritja. Norvežanska kolonija ni tiolgo trajala in le spomin je ostajal v narodnih pripovedkah o odkritjih Leif Ericsona. Širši svet ni o tem nikdar izvedel. Ziito mi vedno smatramo za pravega odkrite! ja Amerike Krištofa Kolumba, od katerega odkritja naprej začne naseljevanje Ameriko po belokožeil«.
4. oktobra 1777. Bitka pri Ger. mantownu. Tega n bnitan-ska vojaka pod lordom AVilliam Howe porabila ameriško vojsko pod generalom AVashingionom. Ta je bil kraitiko pred tem poražen pri Ilratidywine ali \'kljub temu je poskusi 1 presenetiti IIo\ve-a. ki se je s svojo vojsko nahajal pri G trmaafcownu. Washing tono v načrt je bil izboren v strate.g.ičneni ]'Ogledu. Ali predno so ameriški? kolone, ki so posebej marši rale po raznih poteh, da se poten; združijo za skupni napad, prišle na odrejeno ni< isto. vsedla se je jrosta megla. I)ve Wasbingtonovi diviziji .sta se zmotili v tem. da ie ena sui.vtrala drugo za sovražnika : pjfi'ika je nastala rn posledica je bila. da se je vsa vojska morala uniaikniti. Dasi je bil napad neuspešen, vendar j? končno prinesel! Amerikancem dobre posledice. Smelost Amerikancev, ki so poskusili napasti Britance kmalu po svojem porazu pri Brandy wine, in istočasni ameriški uspeh pri Saratogi sta imela velik vpliv na? to. 3a se je Francija končno odločila priskočiti kot zavezanec nn jKvm-oč Amerikaneem.
6. oktobra 1683. German Day Nemška društva v A merici proslavljajo ta dan kot obletnico prve nemške naselitve v Annriki. Dne 6. oktobra 1683. je skupina Nemcev prispela na ladji "Concord"' v pristanišče Philadelphia.. Naselili so se šest milj daleč, kjer so ustanovili naselbino Grrman-tow-n, ki je danes del Philadel-fhije. Ti ameriški naseljenci so bili po veroizpovedanju Menoniti h mesta Crefeldna Porenskem in po poklieu so bili tkalci. Njihov vodja j? bil mladi pravnik Pasto-rlus. kateremu so pred leti posta-
vili kraisen spomenik v Girmauto wnu.
7. oktobra 1777. Surgoyneova
predaja. Leta 1777. je w -John
Ali tu nadleguje KAŠELJ?
Zadovoljeni odjemalci priporočajo
Severn's Cough Balsam.
Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetho, uspešno in zanesljivo.
Cena 25 in 50 centov.
Hitra od pomoč sopor akutni praUM m
Seven's C«0d and Grip Tablets.
Cona SO centov.
Ta dva zdravila so najbolja odpomoč v slučajih kailja, prehlada-in hripavosti.
Zohtoralto bM prt lokaij«.
W . F SE V FRAČO CEDAR RAPIDS. IOWA
Bungo} ne britanski poveljnik, v-' taboril svojo vojsko pri Stolhva-ter. Ameriške trupe, ki^ so stale po«.l poveljništvom lloraitio Ga-te.s-a. so imele nalog:, da ga zapodijo od tod. Oddelek Amerikancev pod Benediktom Arnold (ki kasneje postal izdajica in piv^-l šel k Angležem) je napadel eno' krilo Burgovneove vojske. Bitka se je razbila približno 12 milj vzhodno nd Saratoga Springs in bli-zu reke Hudson. Britanska voj-.»ka se je morala mnaknitiov Sa-iatogo. Prihodnjega dne. 7. oktobra. je Bnrgoyne prtsllagal, da se sovražnosti končajo, ali odklonil je Gate sovo zahtevo, da se poda brezpogojno. Ameriški general je končno ublažil svoje poigotf* in dovolil, da ^e Rurgovne.in njesrp-va vojska vrnejo na Angleško in obljubi jo, da se nikdar več bodo vdeleievaH vojne proti A mori-ka-noem. Kongres ;pa ni odobril tejra sporazuma, in vsi angl-ški vo jaki, ra zun Burgovne sa me pra in nekoliko njegovih častnikov, se ostali v Ameriki kot vojni ujetniki do konea vojne. Burgovnc-ova ]>redaja je značila preobračaj v vo.j«ii za neod\-isnost. Opogumila je Ameii-ikasice in njihove pri-jalrljc širom isveita in je bila prtnl/jiak končne zrna pre.
7. oktobra 1853. Rojstni dan James Whitcomb Riley-a. Jamais Whiteomb Riley, najbolj čitan in najpriljuibljenejši izaned amei-iš-kih pesnikov, se je itejga dne rodil v Gnoenficld, Indiana. Bil je sdu odvetnika iti bi se bil moral posvetiti očetovemu poklicu. Ali mladeniču ni bila pravniška kari-jera nič kaj pri srcu. Po kratki ljudskošolski izobrazba zapu-sltčl je oče>to\>ki dom. Po<tal je poi>oit-ni pleskar. Deset let je romal po dolini reke Ohio in slikal trgovsko izvesne deske in lepake. Pisal je pri tem nekoliko pesmic, ali vzbudil iu nika'ke pozornositi. L. 1877. je v sporazumu z nekim nakladatel^-an izvršil precej hndo šalo .na raeun občiiustva. Spisal je ]>esem v .stiLu slavnega pesnika Edgar Allan Poe in pesmi dal ime "Leananie*\ Nakladate!j jo je ponudil občinstvu na prodaj, kot d'.xseda j še nj-obl javi jen produkt Poe-ovega genija." Mnogi so smatrali to zbirko pesmi kot izvirno, kar je bilo Rilevu v veliko zadoščenje, saj je to dokazalo, da je on sam umetnik. Kasneje so seveda odkrili resnico. Na to je Indianapolis Journal povabil Ri-leya, naj prispeva nekoliko svojih stihov. Tedaj je začel pisati nekoliko pesni v Hoofsi> r (Indiana) narečju, od ka+erih sta najbolj znani: "The old Swimmin* Hole" in "AVhen the Frost is on the Punk i n." Tedaj so vsi maga-zini širom Amen*ike prosili ga za pesni. Dasi je večinoma pesniko-val v domačem narečju vendarle je spisal. tudi mnogo pesni v na vadni angleščini, na pr. "When Fhe comes Home", "Ike Watsons Prayer" in mnogo drugih. Leta 1912. ga je njegov ro.istni kraj proslavil s tem, da je odredil "Rilev Day." L. 1915. je governor dr/a-ve Indiana izdal prokla-maeijo s katero je Rilevev rojstni dan proglasil za praznik države Indiana. Umrl je 22. julija 1916. Kombinacija humorja, patosa in sentimentalnosti v njegovih pesnih je taka, da se p««1* omilijo vsakomur. Naszivajo ga "The Ho-osicr Poet"" in dositikrat ameriškega Burais-a. Rilev je bil za ameriško pesništvo to, kar je bil Mark Twain za ameriško prozo. Znal je zlasti opetovarti radosti in žalosti mladina in tisočero otrdk je že pbcfcalo. in se <smejalo ob njegovih mladinskih pesnih.
Pred dnevi je beograjska policija pred hotelom Kragujevae v K ara g jo rgje v i ulici prijela nekega zamazanega, strganega starčka. Poleg tega je imel človek dolgo brado in je bil cneostrižen. Lasje so mu segali skoraj do rame. Slaibotnega neznanca so pripeljali na policijo, kjer je izjavil, da se piše -Io->i if Toufel. rodom Diuiaj-čan. Vprašali so tujca, kaj je njegov po'klic, nakar je odvrnil, da je bil pred desetimi leti imovit trgovec. Nato je vse prodal ter od-Štl v svet. Policiji se je zdel tujec sumljiv in to trmbolj, ker je zelo dobro govoril naš jvt/.ik in zato mu je stavile vprašan je: Kako da -ste se tako debro liavadili našega jezika, ko ste vendar Duna.i-čan! Starec je vzdilmil, nato pa priponi i vil. da živi že dve leti v Srbiji in da hoče tukaj tudi umreti. Nato je počasi in precizno pripovedoval tnaigi idijo svojega življenja.
Pred desetimi leti se Teufel |>oiv>čil s swjo izvoljenko, po i-menu Ketv Peter.v Njun zakon je •bil sprva zelo srečen in T. infel je živ*M odslej samo za svojo ljubljeno ženo.
DRAMATIČNA VOŽNJA
Poroka.
Poročil se je Kr. Bavdaž. podžupan v Kanaii^>z Anico Petrov-čič iz Gorice.
Pred nekoliko dnevi sta priplula v na polit antiko pristanišče par-nika "Santa Lucia" in "Princi-p ssa ^Mafalda." Prvi je prihajal iz Iscliie, drugi pa iz Sorrenta. Na krovu vsakega parnika je bilo nad 1CHK) potniSkov, ki so se vračali 7. ixb.'.ta.
Parnika sta si prišla žo na odprtem morju zelo blizu in čim i^rlj >ta se bližala pristanišču, tentboij sta hitela. Začela sta tekmovati. .kateri bo prvi na cilju. Ko je /li bilo videti pristanišče Na pol i v daljavi, sta razvila parnika vso brziino. " Santa Lueia" jc hotr-la l«ati pred ''Mafaldo", ta pa ni hotela prepustiti prvenstva "Santi Luciji" in je vozila na vso moč. Tik pred pristaniščem pa se je zgodila pomota, ki bi kmalu povzročila potopitev ol>eh parobrodov. Kapitan "Mafalde" jc dal napačno povMlje Ln parnrk se je zaletel v svojesra tekmeca ter mu je poškodovali desni Imk. Med potniki j> nastala parnika. V strahu pred .smrtjo s« začeli ljudje skakati z "Ma fable" na 'Santo Lucijo.' V velikim naporom se je posrečilo posadkama obeli parniikov dokazati ljudem, da so poakodibe neznatne i nda ni Opasnosti za njih o vb življenje, ker nista ladji zadobila poškodb pod vodno črto. Po teli dramatičnih prizorih sta parnika pametno pri vozila v pristanišče in izkrcala izletnike. Nekateri so bili lahko ranjeni, oba parObroda pa sta potrebna temeljitega popravila. Kapitan "Mafalde" se bo moral radi svoje lahkomiselne neopaznosti zagovarjati pred sodiščem.
NA MILIJONE OTROK NI ZDRAVIH
Ko je razpravljal Herbert Hoover o izgubah v industriji, povzročenih v sik iti bolezni starejših delavec v. je dognal, da znaša ta izguba -skoi-o bilijon dolarjev, kar bi se lahko priŠtvidilo, če bi sp ljudi bolj op,uuirjalo na vzgojo v zdravstvenem ozira. Koliko bolj potrebno je odpraviti začenjajoče se bolezni pri otrocih! V Zdr. državah je dvaindvajset milijonov šolskih otrok in od teh jih je nad šest in pol milijona, ki nimajo primerne tež-. Važno je svetovati otrokom in odraslim, "kako se je treba ubraniti bolezni in ka-ko jo je treba zdraviti, če se pojavi. Devetdeset odstotkov vs rh bolezni ima svoj izvor v mmlra-vem želodcu. Imejte svoj želodec v dobrem stanju ter pr pr<*ate bo-lezni! To je lahko, kajti Triner-jevo Gi-enko Vino je zdravilo, na katero se lahko zaneste, če se ho-či te i/neb i t i želodčnih neredov. Creva vam drži odprta, odstranja strupeni ziiositali materija! iz črevesja. ojači kri ter oživi vse telo. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trijis trjevo Grenko Vino v zaJogi. Če pa ne, pišite na Joseph Tri net- Oompa/nv, Chicago. III. __(Ad.)
VABILO
na vinsko trgatev in ples,
katero prredii A. S. C. v soboto, dne 10. Oktobra v lastni dvorani v Hammer Plan. Začetek ob sedmi uri zvečer. Poleg plesa in druge zabave go srekanjc različnih pred-m. it o v. v skupni vrednost i .^30.00. Torej, kdor l>o vitrgal pral vi «rrozxi ali grozdje, bo dobil enepra ali več predmetov. Cisti dobiček je namenjen za izboljšanje dvorane. Vstopnina «a moške 50 centov, za ženske 25 centov. To roj na svi-dfuijc! Vljudno vabi
v	Odbor.
SLOVENKA
stara čez 50 let, brez malih otrok, dobi takoj dober dom na farma. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Plača po dogovoru. "Farma r", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 9.10)
Po najnižji ceni
^ JAJBOLJŠE BLAGO
iz n:i.še prodajalne na debelo. I.uhko dobite celo. pukano in čisto mehko porje. Mi prodajamo na debelo t» r vedno sveže in čisto bla-Ro, ne r »a preležano kot v drupih trgovinah, rošiljamo po Ameriki in Kanadi. Pišite po BREZPLAČNE uzorce perja in druge podrobnosti.
ALBERT STETZ. Dept. 3, 138 Passaic St., Passaic, N. J.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje.
AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico!
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
S SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortland* Street	New York, N. Y.
GLAS NARODA, 3. OKT. 1925.
BRIQITA
ROMAN. — Spisal C. M.
28
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
solnene zarkfc v njeno življenje. V tsvojem »bistvu ves»eli temperament je prihajal veduo bolj in bolj na ipevuaije. Odkar se je mudila Brita pri njej, je bila »tax a dama vsa izpiremeaijeiia. Življenje je unello /sanjo zopet vsebino in ve&elilo jo je tudi njeno bogastvo, ker je mogla ž njim olepšati življenje Brite.	*
(Dalje prihodnjič.)
Miran Jarc:
Gro
za.
Takoj pii vratih ne je s.wtal z Brito. Zapazila je, da sta odšla oba bratranca vtiu m da ^e je vraal le Teo.
Slednji je Š« 1 mirno nje, ne da bi, kot ]>anavadi iza-pičal v njen obraz svojih pogledov. In čeprav je stala sama, je ni nagovoril niti z eno be-i.tdico. Iz tega je nklepala. da se je vršil med obetna bratrancema pogovor in lotil >,e je je nejasen xtrah.	1
Ko je zagledala lleibctia, je vzdihnila. Z velikimi oemi, v katerih jc ugasnil vos blt^k. je sorla s strahom proti njnmi.
On se je nabilidinU ko? v pomirjeeje, stopil proti njej teT rekel putaje.no:
—	\"se j«- ur« j« no. milosiljiva gospodična. Moj bratranec vas ne bo v« č nadlegoval in juz vas prosim za njega odpuščanja.
Njene oči .-o še vedno boječe zrle vajnj.
—	Ali se vam jc pnpetalo ros kaj neprij^/tnega, gospod doktor? Meni bi bilo sireno, če bi vam viteško obnašanje prniebio nefjwijet-nooti.
llerbeit >e je nasmehnil.
—	N»«. lit*, gotovo n -. Ni vam treba gdeilati s talkini strahom. Ni-kakega prelivanja krvi ni bilo in iiikakega kravala. ,Zadeva je bila 'liVjtua lunno. Zopet ste lalrko vesela, moj braJtranec se vaau ne bo nikdar več vsiljeval — tj.tr obžaluje, da se je sipcxzabrl vam nasproti.
Ta mala neresnica, s katero je hotel od liti za liriito zadnje žcio. mu ni lahko prišla preko ustnic.
Oci Iirite >o zarcic.
—	Hvala vam, — ah, — zelo se vam zahvaljujem, — je vzkliknila mrzlično. Ker je cutiia, da <topajo solze v njene oe.i. se je hitro obrnila Irr izginila za skupino gospodov, ki so stali poleg vhoda.
Sledil ji je z očmi.
—	Ljubo, sladko bitje, kako bogato bi lahko napravilo moje življenje, ec bi te mcrgrl pridobiti, — si je mislil.
Tekom večera sta se šc enkrat .s ista 1 a. Brita je dosti plesala, kajti noben gospodov ni liotel zamuditi prilike, da se natančnejše seznani z lepo družabnico.
Tudi Herbert jo .je koncem slavnosti prosif še za en ples. Govo-nla i>a sla le o splošnili r-tvareh. Čeprav ju* gt>rela ljuibezeen v njegovem srcu. se jc vendar obvladal. Or. ni bil one vrste mož, ki se dajo popolnoma obvladali od svojih čustev.
Pozno v noči -e je končala prmnlitev. Gostje so se poslovili 7. obžalovanjem, da ni tra.jala zabava še par nadaljnih ur. Teo se je hladno in tormalno poslovil od Brite.
Herbert pa je podal Briti roko ter gorko stisnil njeno.
—	Ali ji m daj zopet v.>e dobro? — so vpraševale njegov? oči.
Z ljubim smehljaj* m je odvrnila pritisk njegove roke.
Gospa Klavdina jc >tala psi tem tihem slovesu. N.jtne orne oči >o ostro opazovale Brito. Mehak izraz pa je ležal na njenem obrazu, ko je sla po stopnji« ah navzgor, opirajoča se na rofko Brite.
Brita .je vprašala pred -obo gospe, če še potn-buje njene službe. Tedaj pa jc prijela go>p;< Klavdina z obema rokama glavo Brite ur jo poljubila na čcio.
—	Ali si se dobro zabavala, Brita? — jo je vprašala smehljaje.
—	O, bilo je mkaj krasnega, — najt^pše, kar sem kedaj doživela, — jc odvrnila Brita ler globoko vzdignila.
Cfo^pa Klavdina je prikimala.
—	Sed tj pa greva spat. Lahko noč, derte!
Brita ji je poljid>ila roko.
—	I^ahko noč, milostiljiva gospa in hvala, — tisočkrat hvala za vašo dobrotiiost.
Stara dama pit je zamahnila >z roko.
—	Ne zahvaljuj se, dete. ljubi, — je rdkla pritajeno ter izginila v svojo sobo.
Brita je stala nekaj časa ter zrla na vrata.
—	Ljubiti, — da, jasz tn ljubim, draga. plemenita gospa! — je šepetala ter odšla počasi v svojo sobo. Tam je staila dolgo pri oknu ter zrla na nebeški svod, posut z zvezdami. Mislila je na Herbert Frensena in srce ji je postalo pri tem težko.
—	Ne sm trn u*e izgubiti, — zame ni nobene take sreče. Ah, ljubi Oče v nebesih, pomagaj mi, da ne 'bom tako zelo trpela! Ljubim ga neizrecno. To vendar ni noben greh, — kajti jaz nočem nič. kot videti ga sem pa tam. Tako dober je, tako časten. Pomagaj mi, da bom obvladala to svojo ljubuzen!
Kakor valovi levje grive se o-plet ftjo groben i sunkovito butajoče reke ob ledene St tbre starega mostu . . . Travnik s tiho steizico. po katerih v lepili večerih hodili samotni ljudje, je utonil pod rjavo <Wako ogronme 'zveri, ki jo je tridnevno deževje prebudilo iz otopelosti . . . Od vseh vasi krožijo, žalostna poročila: v selili je po vodenj razrušila najbogatejše
kmetije . . . Kot v porog je odpla-m
XIII.
Kmalu in po prireditvi v parku se je napotila gospa Klavdina z Brito za še*»t tednov v neko morsko kopališče.
Ije še en družabni večer se je vršil pred odpotovanjem. Takrat je bil odsoten Teo Frensen, baj* raditega, ker je moral sprejeti neko drugo po vabi k). fi izjemo gospe Suzane Mihaeiis ga ni nikdo pogrešal.
Hrtrbert. se je z Brito komaj več pečaj kot ponavadi. Ni hotel namreč dati nobeuiega povoda za govorice. Ua pa je mogel izprego-voriti ž njo par besed, ne da bi bili pri tem ofpazorjeaii drugi, je storil to na gorak. prisrčen način, iskreno ga je veseflilo. da so zrle njene oči vai^j tako zaupljivo kot zre človek na prijatelja, kojega zvestobo je izkusil.
Nikdo ni sumil, kaj se je vršilo v srcih .teh dveh mladih ljudi. Lc oči gospe Klavdine so videle ostrejše. S tem, 'kar je videla, pa je bila očividno zed o zadovoljna ter v pofoiesm soglasju.
Nato pa so se poslovili drug od drugega za več tednov. Na potovanje ni odšla le gospa Klavdina, temveč tudd- večina prijateljev in znancev.
Gospa Klavdina je potovala z Brito preko g-larcnega mesta. Trdila je, da mora marsikaj nakupiti in da si želi vidjoti veliko opero. V resnici pa je hoteda raakatzati Briti glavno mesto, katerega sled-nj ni dosti poznala, čeprav je bila ipreje usahiiibena pri geaieradu.
Par dni pozneje «ta odpotovali k morju.
Prvikrat je videla Brita morje in prvikrat je spoznaj a življenje in vrvenje v morskem kopališču Z velikim, zanimanjem je sprejemala vse vase. Najbolj krasno se ji je zdelo kopanje v odprtem molju. Bila jc dobra plavaika ter ni bila mUnrW ^ta plavanja. Gospa Klavdina jo je pogosto .smeje okregala in vsaflodo, Iki ju ni bližje pognal, ju je smatral za mater in hčer.
Vedno bolj iskreno je postajalo razmerje med obema ženskama. Gospa Klavdina si je na vse kriplje prissadevala, da Teevadi Brito kn ta je vračala vso ljubctzem in dobrohotnost s hvaležnostjo in. udaaostjo. Čim'bolj je ugaMjali jrfvah pred njo^ 4«m moenejn je bU
vila župana, ki je moral nekaj ur doživljati rob i limonado na okor-nem dt blu izpod <svoje žage. Jutro zabeležilo v svojo kroniko tri smrti ... V Zalesju je poplava sj-edi noči nenadoma presenetila lui skednju fanta in dekldta . . .
Smrtni straih se je večal in čal. Po cestah so se zbirali bežeči kmetje. Na vozovih so reševali stare skrinje in omare.'ki so se P'k1 >=poniejiiki pre.jšn i h stoJetij čudaško rtkorno prerivali i v .si -da-| njost ... po Ikrižpotih si se ,pojav-' iiali zgrbljeni ^arei, vraževerne ženiee in mladi borači, pretkam klateži in pro roški cigani, ki so iz rok, in čela in kart oznanjati, da sb napočil i dnevi bližajočega se sodnega dne. Orožništvo "m vojaštvo. ki se je razpostavilo križ tni dežele, je zaman -zasledovalo črne tujce, ki =o se sumljivo gosto čre-dili, kot da jih je iz dna pljuskni-lo kalno valovje na površje.
Na obrazih vseli je mrofl^čno vi.trftpe.fravala negotovosrt. N-ibo je bilo .kovinsko težko in iplosko-vilo, da je vsaka ja»na misel omahnila in ugasnila kot kresnica v močvirju. Živalski strah je -prevzemal vse gi-ozotnejše oblike: govorili so o vlomih, o požarih. Pretkanci so ts.j izmišljali pretečo novo VOJ410. in .trosili govorico 'o kugi. ki je pristopila iz Azije v Evropo. Sama po sebi so se otvo-«ila taka proizvajališča vesti na važnejših mestih. Kakega prodajalca tobaka zunaj vasi je olbkro-žnla gresta čreda radovednežev, ki so « naslado tipali za ]ioniir;>-valnimi. uradnimi poročili še bolj porac.na dejstva. Neki odpuščen delavec j e začel gmmorito obdol-ževati tehniko . . . Vodili so ga iz gr»stilne v gostilno in ga napajali. On jim je govoril. Vzneseno, plamteče. O rudnikih, o Orient-ek^pres^t. o radiu, o telefonih. Svojo razlago je stalno okrase v al s krivicami. <kd jih <po\Tzročajo 'te jekVniske iznajdbe. G<V\x>rfl jim je o velikih stavkah in uporih in o borbah med bogatimi in za-fttonjkarji. Tin 1«) so ga poslušaH. jim je pred duhovnimi očmi rastja strahotna apokalipitična izver Tehnika: ogromen pajk aeroipla-nov. avtov in najgroznejših strojev. ki je omi*ežil že v.so zemljo. Tn zemlja — kot da so jo užalili: začela jih jie opozarjati.
Že par noči je zganilo hiše zaleglo zamolklo ibobnenje, ki je utihnilo v pluskoto dežja in v 'grmenju in križanju bliskov . . .
Stara ženica, ki jo je brezsrčni gospodar pognal kot užitfksarico iz bajte, je najšla zatočišče pri zapitem krojaču, ki mu je donašala ctlo dobiček. Prorokovala je trni-, mam, ki so jo prosile ponoči in od-»vetovala zakonske izveze. ČV o i rodili zarod črni dobi v žrelo. Nekemu mesečncamu pastirju je n a t vozila bajko o vojni med elo-t vekom in zemljo, kar ga je na vso moč prevzi lo, da so g« na£li vaš-čani vsega jokajočega na cerkve-) lem pragu.
Vojna med človetkom m zemljo
. . Mislil bi, da se bodo začeti ljudje družiti kot bratje in sestre, pa je bilo narobe.. tz oei jim je za-aela si jati lokavost m nezaupljivost. Roka se je roki odmikala. Besede so bile odsekane in jedrnate kot telegrafska iznamenja.. Že otroci so se osvobajalo staršev vh se -tihotapili - med brrtzdomce. ikeodonutnuje aadekt mikati. Nomadski duh. ki so.-ga stotabja.
bunje\-aJ in tnkal kot odgnani tujec na vrata. Brezdomstvo je bila edina gotovost . . . Požaitni signali so se vse bolj Ostrili. Zvon jim ni več oznanjal božj.tga kraljt^s-tva. temveč bil jiim je ikllicar nenadnih. zjgonettnih razodetij: razodetje požara, kot je tulež trobila razodetje avta in strel iz topa prebujenje v razbijanje in rua?-'Jje - • -
Vodovje je še vedno mara Zdramljeaii lavi, ki so jih v nočeh bičale vijolične nebeške sulice, si zat jglo hromil in se igrali « travniki, polji in cesta««i. Trgali so mostove, ko«t da so jih zgradili o-troei, lic pa delavne roke veščih stavbiteljev, ki so nekoč kot za večnist ivofetavljaLi spomenike wo-je zmagovalno s t i.
Toda ogromni železniški viadukt. ki se je bočil kot slavolok nad pobesnelo reko, je bil videti neporazen. Visoko nad poplavljeno dolino so drveli brai vlaki, so drdrale tovorne kače . . . tujina jih je oprof trla. tujina jih pogoltne, komaj za par sekund so se brezbrižno ozirali nad besnečim pustošenjem spodaj. Uporni Andreje je razumel. Kot iz sauij jim je tolmačil in ka^ail z roko drveče via ko ve: "Ali čuje.te njih reziki porog l . . . Tega voda ne premore ... Vaši dedje, Vaši očetje in vsi so peli in sanjali, so trpedi m čc veselili in jok a li . . . Kaikor jc zemlja velela . . . kakor se je /ljubilo nebu . . . uboga deca soinca in zemlje, vode in zraka . . . 'Tam* in pokazal je v dalje šumečih ve-leeinst. kamor so "brzele gnneče Kače, "tain jim ni mar ne soinca ne zemlje, vode, ne zraka . . . U met na soinca ji pretvarjajo noč \ dan, v zavitih ceveh in stelk.le.ni-cah pretakajo tekočine, ki bodo kedaj nadomestovale vsakdanji kruh . . . *'
. Kljubovala mu je stoleina s^a.r ka, ki ji je lupljenje ze čisto zora-io Obraz v grčasto kepo. iz kaitere je neizprosno strmelo dvoje sivih oči: "Preklinjaš, fant! To so božji znamenja. Ali nisi bral, kakor /e jiisauo, zgodbo o babilonskem -tolpuiSlorda si bral, pa si videl le črke. Pod oblake že letajo na jeklenih ptičih, donebesne hišč postavljajo, ali molitev so pozabili . . . Vidiš, zato, zato se odpi rajo skale, da vro še speči potoki zato se trgajo ne/besa, da se vsipa-jo brezkončni slapovi, in se udira zcniiija in golta vase svoje daro ve . . . ker smo se vsi zapustili ker smo obupali nad molitvijo"' . . .
Ker je bila gneča precejšna in prepir glasen, sta stopila med nje dva gospoda v sivi obleki in orožnik. Eden od njih je ibd časnikarski poročevalec. Ko se je rae-govarjal s svojim tovarišem, je bil čudno vznemirjen in utrujen. Njegov -zapisnik je bil ves popisan fin črn temnih dogodkov. Na pobi, ki jo je preletel v avtn, je časnikar grmadi! žalostno kroniko, ki je še vedno naraščala: eno pa je bilo gotovo, da je bilo 60 odstotkov žitnih polj uničenih . . . Ljudje so sivega moža jeli ob-kiožavati, toda ni jim ušel njegov. breanadejni izraz, njegov brezbrižni pogled, ki je imel priliko tipati že za vsemi črnimi de-jamji človeškega dejanja in neha-nja, ter je izražal trpko zavest. "Kdor vse premen, ne zameri \ d asi v tej odpusti ji vo=rri ni ibrlo trohice sočutja, ampak samo ledeno mirno ugotavljanje in zapisa-vanje. In ko so tako staK v sklenjeni gruči, so bili vendar vsak
ko-t je bil, je puhnil iz pipfe iii molčaL
Deževalo je že šesti dan. Kamorkoli je -segel pogled, — vse do ;ora sc je pozibaval\ kalno valovje, izqyd 'katero so sLgali otočki z borniftii, izpraznjenimi kočami, ki so se po njih že začele i stegovali grivaaate šape orjaške «ve-ri.
Ljudje so kameneli. Polaščal tsc jih je strah j>0]M>hie negotoKosti kakor da se je premaknila zemeljska os . . . kako>r da je prenehala težnost . . .
In kakor morda v dobi troglo-ditov. So zadobivaii plašen i>ogled bežeče zveri, beseda. ji» ' onemela, vas s je povesila 'in vse .je stimi-:o. .pribuljilo in priždelo v brezmejno pričakovanje ... v pričakovanje. ki je groziv-jše kot pred-snirtni strah . . .
Tudi molitev je ugasnila . . . Tn voda narašča, narašča . . .
V njej občutek otroške ljubezni do te dobre žene, ki je opravila vzgoje in reda uspavala, se je po-
ZADNJI DNEVI BOLGARSKEGA ČETAŠA
Pred kratkim smo poročali, da je bil glasoviti bolgarski četaški vojvoda, -T o v am BrVo. ki je izvršit makedort^-kih o.lwue.jnih pokrajinah nešteto prrazdejsteV. te dni umorjen. Podrobnosti še vedno manjkajo, dognamo pa da ie Brio postali žntev krvavih obračunov meti makedonstvujuščimi samimi.
Dogodki zadnjega leta pričajo, da bo makedonska organizacija sama sebe požrla. Obračunavanja komitetfsh. ki so pričela pred letom dni in izavzela posebno po smrti Todora Aleksandrova vedno večje dimmzije, se nepT-esita-no nadaljiujejo. Drug za drugim padajo vodje makedonstvujuš-eih. Iščejo jih po šumah, po ulicah, po Ktailijanskih barih, po veselih ^dunajskih gledališčih. Z revolverji rešujejo makedonst vuju-sči svoja osebna vprašanja, svoje s-pldtike in računu. Koliko jih je dosedaj že patdllo in sami vtnlite-lji.	ki so vodili pokrete, vsta-
je in ustvarjali hudo kri. so postali prvi žrtev svojega dela. Prvi je padel šef vseh šefov makedon-stvujuščih. Todor Aleksamclrov. Nj gova glava je zahtevala še druge. Tako so bili umorjeni A!e-ko paš-a, Čavljev, Panica, Panče Mihajlov, siedaj je zadela Ista u-soda tudi Jovana Brlas največ.je-ga krvoloka med bolgarskimi če-taši.
.Tovain Bulo je bil splošno znan pod imenom tkolkosar'. Dasi silno krvoločen, bil namreč »na drugi strani velik strahotepec. Ka dar je pošiljal svoje ljudi na čet-niške akcije, se je sam vedno skrival. Kljub temu je sedaj tndi njega bdela krogla. Rratorvski, kocan.^ka in ovcjepoWki okraj, kjer	Jovan Brio največ u-
dejstvo\-ad, so se rešili sedaj silnega bremena. Jovia>n Brio je bil r-amroe strah in trepet tamkaj-šnesa našega prebivalstva. Njegova smrt je zaviita v gotovo mis-terijolznost. .kaikor \-se stvari, ki prihajajo iz makedom&ega komi-teta. Zanimivo pa jo. da je padel •Jovan Brio ravno nekaj dni po sestanku cemtralnega komiteja craranizacije makedonstvujuščih v Džumaji, na katerem je prišlo med ]>osame(2inimfl voditelji do silno ostrih nasprotij glede nadalj-tk taktike.
Jovan Brio je bil rodom iz Gornjega Balvana v štipskem okraju. Bilo mu je 52 let- Do svojepra 20. leta je bil pastir. Radi številnih zločinov so ga stariši že zgodaj zavrgli, nalkar je odšel v če-taše in stopil v makedonsko revo-lucijonamo organizacijo. Pod To-dorom Aleksandrovom je postal četaški vojvoda za štipski okraj. Strašna so grozodejstva, ki jih je izvršil nad srbskim živi jem posebno za čafea 'bolgarske okupacije vzhodne : Srbije in Makedonije
zase. skrajno rtamotni in odločeni Nastanil se je v Štipti v najlepši drug od drugega. Potem so šli oni trije poizvedovale i naprej, kot da se žejni in lačni novih vzne* niirljivosti iai grozot.
K županu je priletel sel <z novico, da se je • viada -namenita nar kloniti
veejo yaJpottuponfarrfwi-eem. Župan se mi razvejem. Mrk
hiši in plenil naroki, da je bik) strath in groza. V Ljnbotrnu je skupno s svojimi (tovariši poklal 90 batnih sito&ih vojakov, ki so ob priliki rumflkanje srbske armade v Albanijo ostali v štipski bolnici. Po bo$ger*em poraza se Je leta 191& m* nit Bo^andco,
Hretanje parnHcov - Shipping He*>*
6.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Ham-burs.
7.	oktobra. Berencarla, Cherbourg.
8.	oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; Andania. Cherbourg, Hamburg.
14. oktobra:
Mauretania, Cherbourg; La Savoie, Ham; Berlin, Cherbourg, Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra*
Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; .America. Bremen.
23.	oktobra: France,' Havre:
24.	oktobra:
leviathan, Cherbourg; Majestic,
Cherbourg; Martha Washington, Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; De Graa-fie. Havre.
5.	novembra: Pittsburgh.
Hamburg.
Antwerp; Mount Clay,
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington. Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 14. novembra:
I.eviuthan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: T.a Savoi«-, Havre; Andania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berer.garia, Ch.-rhourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; FWlin, Rremen
25.	novembra:
Mauritania. Cherbourg; Hodiam-
beau, Havre. 2G. novembra:
Albert Uallin, Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Clurhourg. Suffren, Havre; America Iircmen,
Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte.
1.	Hirre zveze med Xe\y Vorkom in Jugoslavijo preko Cherbourya.
2.	Veliki moderni parnih i, uilobne kabine tretjega razridu. jnvni pru-tori
in pokriti izprehajalni krovi.
3.	Vsaka pomoč od strani našega iz-vežbanega uradnika na vss.ni po tovanju med New Vor!:oin in Ljnbljano.
4.	Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu.
"G Prtljaga čekirana skozi do cilja notovanja.
Potujto na ,\C|I 1 TA NI.) I. Ki oilplup • Now V.-ka t. DEtEMBKA. v spremstvu Mi-. Alfreda. Marktua. ilana naš«'Ka newyorskt'ga štaba, aii
nr. 11K K K N <i A K. 11 O. 1)KC KMRKA r spr.niFt.u Mr. J. \\>hem, člana našega re\vyorPkt*«a .štatm. Vsi potniki so nastanjeni v u»lol>rith F	z 2-4-C
posti l lami; ijos«-l-ni prostori za Oru;.in.:.
7. a podrobnosti Kleilo vla<lnlh ilovo'.j^nj za vrnitev, < '*n. voznih listkov i:«!. vpr;išajt.-svujosa lnkalnppa as«*nta ali pa pISite nam v svojem inatL'rr.cm jeziku.
Kupite Karto za Tja in Nazaj Ter Atedltc Denar.
CUNARD LINE
25 Broadway, New York, N. Y.

Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$198.—
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
TEDENSKA ODPLUTJA Za p<Kratna dovoljenja ln <iru-Ee «.iformacije se obrnite na lokalnega agenta ali na
United American lines
(Hanimaa Line) Joint Service with
(Hamburg AmerLaii line
3M9 Broadway, New York.
kjer j« nepres/tano organiziral četaške a'kcije iu izvrševal upade na naše otzemlye. Leta 1922. je pri Sucliču v boju z njeg-ovo četo padel žandarmefri j.ski kaiix^taai Ev-geu Močenima s> petimi orožuiki. Ze noka j dui 'ktiNnt'je je rzvt-šil Brio s svojimi koanitaši strašen p<ykolj v vasi KadriifaLkovo, kjer je bilo ubilih 16 naših naseljencev', samih bivših dobrovol jeev. Odkar pa je prišlo do spono v med voditelji m ale edonst \m j u š e i h /r. je zla>iti četaški vojvoda >Sto-jan Miševiič stopil na našo stran, he .Tovan lirlo ni upal več na naše czemlje.
w
Opozorita trgovce Is • brtaike, pri kitarih kupi jeto ali naročate ia iU ■ 4JIM pofltreibo ndoroljni da oglašujejo ▼ listu "GU« teutida". m Um borit
I Upt*wm 'fMm Faroda*

ADVBBTISB m OTiAR NARODA
Kako se potuje v stari in nazaj v
kraj
j
Kdor je nem en J en potovati \ 1 etari kraj, je potsebno, da je na ! canCno poučen o polnih llatlli, prt Ijagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih kunom. dati valed nače dolgoletne IzkuSnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlfce, ki imajo kabine tudi t IIL raaredu.
Glasom nove aaselnidke postav«, ki je stopila v veljavo a 1. julijem 1524, aamorejo tudi nedr$a /ljum dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlški komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tndi * New Torku pred odpotovanjem. tei M pofilje prosilcu t stari kraj gla som nanovejšo odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor fell dobiti »rodnika al ■▼ojca la starega kraja, naj na^ prej piSe za pojasnila. Ii Jugosla ▼U« bo pripugCenih r pribodnjil treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa aamoroj dobiti sem 8ene in otroke do 18. la U bre«, da bi bill gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Ptejejo kvoto. StariSi ln otroci od 18. <!■ 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti Pljttt* ■ pojasnila.
Prodajamo vomo liste aa vM pro ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.. Ntw York'

Prav vsakdo -
kdor kaj išt*i kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; praT mkdo pr^nava, da Imajo čudovit uipak —.
MALI OGLASI f "ftlu H ar o d a "
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ' 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SQjO VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, _ |
.ii .si ■■i*iVi> r .V......
»Ssit^-.i
r- L - > ■ . . .

. A.

'Z. ; JTi. .	. .