71UJ930 ^ '^mmmmmm. "••"v I/redn Sivo: Kopitar iei.a ul. Si. 6/111 le e/on SI. 34S7, imet ui ban 3487 Rokopisi se ne viača,o Izhaja vsak ponedeljek zjulraf Posamezna Si. l Din, mesečno, če se spi eiema lisi v upiavi, naročnina 4 1) n. nn tlcm fn po pošli tlosiavijt n lisi 5 Din. Celolt tra vaioč-nina 50 D in, polletna 25 Din, čeuiletna 13 Din. Insetait pc ogouoi u Lptava: Kopitarte^a ulica St. 6/11 Postni čeh. lačun, Cjuhljtma 15.179 Telet on Slev. 2549 Nova železniška zveza s Hrvati Slovesna otvoritev železnice Rogatec-Krapina Dolgoletna želja nc samo obsotclske-ta prebivalstva, marveč tudi vseh Slovencev in Hrvatov od Maribora do Zagreba se je včeraj uresničila. Železniška proga Rogatec— Krapina je bila otvorjena. Okrog 40 let so sc borili štajerski Slovenci in ž njimi solidarni bratje Hrvati za to siccr kratko, a v vsakem oziru velevažno železniško zvezo. Vsi napori pod avstrijsko-madjarskim režimom so bili zaman, železnico nam je zgradila šele naša mlada jugoslovanska država. Veliko zaslugo za zgraditev te proge ima poleg drugih tudi minister dr. Anion Korošec. Svečani otvoritvi nove železnice so prisostvovali: m nister za promet Radivojevic, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, mariborski pomožni škof dr. Tomažič, dravski ban inž, Dušan Sernec, savski ban dr. Silovič, okrajni inšpektor v Mariboru dr. Fr. Scliau-bach, zastopnik poveljnika 4. armijc general Stojišič, poveljnik dravske divizije Tripkovič, pomočnik direktorja ljubljanskega žel. ravnateljstva inž. Klodič, ravnatelj ljubljanskega poštnega ravnateljstva Al. Gregorič, zagrebški župan dr. Srkr'j, ljubljanski podžupan Ev-jgen Jprc, mariborski župan dr. Alojzij Juvan, (celjski župan dr. Al. Goričan, ptujski župan Mihael Brer.člč, podpredsednik zbornicc TOl v Ljubljani Ivan 0<*rln, bivši minister dr. Ku-kovec, zastopniki listov itd. Gostje iz dravske banovine z banom inž. Sernecem so se pripeljali že v soboto zvečer v Zagreb, kjer so prenočili. Minister g. Radi-vojevič sc jc pripeljal v Zagreb včeraj zjutraj. Vsi udelcženci so se ob pol 9 dopoldne odpeljali s posebnim vlakom iz Zagreba v Krapino. Vse postaje ob progi so bile okrašene :z zelenjem in zastavami in povsod jc prebivalstvo navdušeno pozdravljalo goste. Sprejem v Kraoini Ko je posebni vlak z udeleženci privozil v Krapino, jih je tam pričakovala ogromna množica ljudstva. Na kolodvoru je igrala že-lczničarska godba »Sv. Rok iz Zagreba«. Kot prvi je pozdravil ministra Radoje-viča in ostale udeležencc župan Villbald Sluga, po rodu Celjan, ki jc v svojem govoru omenjal napore prebivalstva v prejšnji državi, da bi dosegli zgraditev tc proge. Ves trud je bil zastonj Šele v združ_ni Jugoslaviji je bilo mogoče, da se je dogradila in otvorila ta proga, ki bo prebivalstvu v veliko korist. Za pozdrav se jc zahvalil minister Radi-vojevič, ki jc v svojem govoru poudaril, da jc z dograditvijo te proge storjen velik korak naprej. Ta proga bo tvorila trdno zvezo med našim narodom, da se bo prebivalstvo še bolj spojilo v homogeno narodno celoto. S to progo sta se zvezala dva pronrtna sistema: zagrebško in ljubljansko železniško ravnateljstvo Svcj govor je skL nit z vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu je edini rmoter napredek in dobrobit naroda. B!agos'ovitev trove nroge Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ie v svojem goveru poudaril, da vlade prejšnjih držav niso hotele ustreči željam in potrebam naroda. Šele sedaj, ko 6iiio združeni v naši domovini Jugoslaviji pod vladarjem našim kraljem Aleksandrom, jc prišlo do tega, da sc je ustvarila ta zveza med Hrvati in Slo-vcnci ter dalje z jugom, z breti Srbi. Z vzklikom na kralja Aleksandra jc končal svoj govor. Nato jc nadškof dr. Bauer blagoslovil novo železniško progo. Mariborski pomežni škof dr. Toinažič je izprcgovoril v imenu lavatinske škofije in škofa dr. Karlina. Poudaril je, da so sc začetna dela za graditev te proge začela žc pred 30 leti, vendar so bila končana šele sedaj Nova proga bo spajala lavantinsko in zagrebško škofijo ter savsko in dravsko banovino. Po zakuski na čast udeležencem, ki jo je priredila krapinska občina, se je vlak odpeljal po novi progi. 2e 1111 prvi postaji — Djurma-nec — se je videlo, s kakšnim veseljem je prebivalstvo pričakovalo otvoritev nove proge. Prvi pozdrav. Predsednik občine Imbro Kiseljak je v jedernateni govoru pozdravil ministra in ostale udeležence ter so jim zahvalil za otvoritev to proge. Nato je mlada učenka Grosevnik deklamirala pesem hrvatskega pesnika Vladimirja Nazora >Železnicac ter se zahvalila ministru za tako veliko pažnjo, da je osebno prišel na otvoritev. Vidno ganjen se je minister zahvalil za lep sprejem. Navdušeni sprejemi na slovenskih tleh Kako se je gradila pmgts Goto r inž. Iitodiča Inž. Mokso Klodič je v imenu obolelega ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva dr. Borka pozdravil imenoma vse navzoče goste. Nato jc izvajal: Površnemu opazovalcu bi se zdelo, da jc kratka proga Krapina—Rogatec manjšega pomena in da zato otvoritev take železnice ne more biti tako velik dogodek, kakor se mora to sklepati po značaju in številu navzočih visokospoštovanih gostev. Kratka je proga, a velik je njen pomen. Dograditev te proge je bila dolgoletna želja potuječega občinstva in najnujnejša zahteva državne uprave, da se tako doseže nova zveza med dvema važnima središčlma naše države, to je med obmejnim mestom Mariborom in glavnim mestom Zagrebom, pa tudi med severnimi kraji dravske banovine in vzhodnimi kraji savske banovine. Če gledamo dalje, je ta proga tudi znak našega stremljenja po čim večji in čim krajši zvezi s prestolnico naše države, da dobimo čim prisrčnejši stik s srcem naše kraljevine — Belgradom. Naj mi bo dovoljeno, da povsem na kratko orišem nastanek nove proge in njene posebnosti. Žc 1. 1903. je bil dan prvi začetek le proge s podaljškom Grobelno—Rogatcc do takratne meje na Sotli. Mnogo se jc razpravljalo in stalno se je porajala zahteva po končni izgraditvi proge do Krapine. Šele ko smo prišli v našo lastno državo, je bilo po zaslugi merodajnih činiteljev omogočeno, da je dne 24. avgusta 1. 1927. zasadila tvrdka »Pro-gres« iz Sarajeva prve lopate v Dobovcu in pričela takoj z gradbo. Proga sama je dolga 19 in pol kilometra ter teče po precej težavnem terenu, kjer je bilo treba premostiti reko Sotlo na več mestih in premagati višinske ovire s tuneli, in sicer s predorom Luninjak (440 m) in predorom Žutnica (200 m). Gradba predora Lu-pinjaka je zaradi slabega ilovnatega terena naletela na preccjšnje težkoče. Vzpon proge doseza mestoma do 22 pro m ile. Na progi so postaje Djurmancc in Sv. Rok—Lupinjak ter tovorišče Dobovec. Vsa ta težavna dela pa je omenjena tvrdka spretno izvršila pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom šefa gradbene sekcije ministrstva za zgradbe inž. Jcitiča, medtem ko je načrt izdelala takratna direkcija za gradnjo železnic pod vodstvom inž. K''zminov'ča in današnjega načelnika inž. Milenkovlča. Mnogo napornega dela je bilo potrebno za dograditev te proge. Zato izrekam vsem, ki so pri graditvi tc proge sodelovali, priznanje in zahvalo. Želje tukajšnjih prebivalcev za že!ezn'ško zvezo med kraplnsko in rogaško okolico so se izpolnile. Gospod minister! Črst mi je javiti Vam, da so vse priprave za otvoritev proge izvršene in Vas prosim, dn odredite otvoritev proge. Ko je otvoritveni vlak privozil skozi pre- | dor Lupinjak na slovensko ozemlje, so z vseli gričev zadoneli topiči s pokanjem. Na postaji Sv. Rok je bilo zbranega izredno mnogo občinstva. Najprej je podžupan Štefan Fric pozdravil ministra ter vse udeležence, nakar jo učenka Olga Trikovič izročila ministru liadi-vojeviču šopek cvetlic. Minister se je ginjen zahvalil za lep sprejem. Šolska mladina jo pod vodstvom učiteljice Črnko zapela :>Bože pravde« ter več drugih slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi. Na postajališču T" liovec je bil le kratek sprejem. Zadnja postaja na novi progi je bil Rogatcc, l.jer je bilo na kolodvoru polno občinstva in šolske mladine z učiteljslvom. Goste je v in.enu občine pozuravil okrož. zdravnik dr. Ogorcvc, ki je v svojem govoru poudaril, da je današnji dan prav tako velil.ega pomena, kakor dan I. 1903., ko je bila otvorjena železniška proga Rrgatcc—Grobelno. — Minister Radivojsvič se je zahvalil za pozdrav ter izrazil željo, da bodi nova proga podlaga za zbližanje vseli prebivalcev. Notarjeva hčer-l a Vera Ivanškova je z lepim nagovorom izročila g. ministru šopek rož. V Rogaški S'atini Vlak je nato odpeljal v Rogaško Slatino, kjer jo ministra in goste pozdravil župan i Šentjurc, ki je v svojem govoru poudaril, da se je danes izpolnila želja vseli prebivalcev. Nova proga bo vsestransko koristila vsemu prebivalstvu, posebno v gosp darskem oziru. Prav posebno se bo pospešil z novo progo tujski promet. Ravnatelj zdravilišča dr. Šter je poudaril zasluge ministra Radivojeviča in njegovih prednikov, posebno ministra dr. A. Korošca za graditev le proge. Minister Radi-vojevič se je zahvalil za sprejem ter naglasil v svojem govoru, da bo ta proga velike važnosti za Rogaško Slatino, ker se bo zaradi ' še večjega dotoka tujcev zelo dvignila. Stovnosfni banket Vsi udeleženci so nato šli v sprevodu z godbo dravske divi i je na čelu v hotol :> Pošta«, l-jer se je vršil slovesni banket, katerega je priredil ban dravske banovine ing. Dušan I Serncc na čast udeležencem otvoritve proge. I Kot prvi jc na banketu pozdravil goste ban ing. Sernec, nakar jo govoril prometni minister o prometni politiki naše države ter dejal, da je ravno po prevratu naš promet naletel na velike težkoče. Železniška uprava se pa ni bala nobenih naporov, da odstrani vso nedostatke in da zboljša naš promet ter spo-polni našo prometno mrežo. Svoj govor je mi- nister zaključil z besedami, da je treba služiti visokim intencijam našega .rt. I ju ter pozval navzoče, naj zakličejo Nj. Vol. kralju Aleksandru: >Zivio!« Navzoči so se navdušeno odzvali pozivu, godba pa jc zaigrala našo državno himno. Nato se jc oglasil k besedi župan iz Rogaško Slatine ftentjurc ter predlagal, naj se pošlje Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka, kar so vsi z odobravanjem in navdušenjem sprejeli. Brzojavka se glasi: Mod slovesnim razpoloženjem naroda v Rogaški Slatini na svečani otvoritvi proge Krapina—Rogatcc kot tolmač tukajšnjega prebivalstva si usojam ob tej priliki pokloniti Vašemu Veličanstvu izra::e neomajne zvestobe in vernosti. Bog živi Vaše Veličanstvo in Va5 prevzvišeni kraljevi dom! Stanko šentjurc. župan Rogaške Slatino.c Nato so govorili še podpredsednik zagrebške trgovske zbornice Vladimir Premrou, direktor srednje tehnične šole v Zagrebu dr. ing. Er-lich Aleksander ter pomočnik poveljnika IV- armade general Aleksander Stojišič, ki je poudarjal, da sc gospodarski interesi in koristi, ki jih bo prinesla nova proga, krijejo z vojaškimi interesi. Divizijski general Savi Tripkovič je poudarjal strategične važnosti železniških prog. Ban savske banovine dr. šilovič je v svojem govoru omenjal velike zasluge pokojnega kralja Petra za naše osvobojenje in zedinjenje. Zveza Slaven je z mor/em nujna Podpredsednik ljubljanske zbornice za TOI Ivan Ogrin sc je zahvalil prometnemu ministru in kraljevski vladi za veliko skrb, ki jo jc posvečala zgraditvi te železnice. Ob tej priliki je g. Ogrin opozoril merodajne činiteljc na nujno potrebo, da se čimprej oživolvori zveza Slovenije z morjem s podaljšanjem kočevske proge. Omenil jc tudi ntijno potrebo železniške zveze Št. Janž—Scvnica. Profesor na zagrebški tehniki ing. Jcrko Alačevič je obrazložil, koliko jc država že napravila v korist železniškega premeta v desetih letih naše skupne domovine. Posebno sc je zavzel za predlog svojega predgovornika Ogrina glede železniške zveze št. Janž—Sevnica in za zvezo Slovenije z morjem. Ob 5 popoldne so se g. minister ter udeleženci iz Belgrada in Zagreba vrnili z vlakom čez Rogatec in Krapino v Zagreb, gostje Drav ske banovine pa čez Grobelno v Ljubljano. Proslava kulturnega dela Jugoslavije je bila dovršena in nova železniška zveza je pričela množiti blagostanje naroda in zbliževali Srbe, I Irvate in Slovence. Zopet nova vez, zopet novo dejanje, zopet dokaz kulturnega dela Jugoslavije! Francka pretrga stike _____1 s sov^eti? Minister Radivo'ev'c o'vori progo Minister za promet g. Laza Ra-livojevic je nato otvoril progo s temi besedami: >Kcr jo proga za promet pripravljena, odrejam, dn sc promet otvori.c Lokomotiva posebnega vlaka je nato pretrgala svileni trak v državnih barvah, ki je bil petegn „en čez proro in s leni odsiranila zadnjo oviro za promet. Praži, 16. febr. AA. -Malin piše, da bo jutri ministrski svet razpravljal o stališču vlade nasproti interpolaciji, ki bo vložena v zbornici glede ugrabljenja Kutjepova. List doznava, da bo kabinet dal parlamentu proste roke. Ce bo parlamentarna večina sklenila, dn se pretrgajo diplomatski sliki s so-vjeti, potem se bo to zgodilo. Ugrabljenje/ generala Kutjepova, posebno pa vstaja v In-dokini, ki so jo povzročili komunisti, sta povzročili v frnncski javnosti nivpnh ženje, ki 1 je 70I0 oslro naperjeno proti komunistični j vladi. Desetletnica pofjshega koridor'a do mor-a Torun, 16. febr. D. V Toruti, sedanjem glavnem mestu poljskega Pomorjanskega, jc bila danes oficijelna proslava desetletnice, odkar po-morjanski koridor do morja pripada Poljski. Proslave sc je udeležil sam predsednik republike Moscicki in več ministrov. Proslava sc je vršila s službo božjo na prostem, vojaško parado, n;i stopi vojaških mladinskih zvez, z odkritjem spo menika itd. Zvečer bodo ob meji zažigali kresove, ki naj pokažejo nasprotnikom čvrsto voljo, da Poljska zna braniti svoj dohod do morja in dn ie na straži. Vod.ie$:i btvse HSS pri Zivkev.cu Belgrad, 16. febr. A A. Danes ob 10 dopoldne je sprejel predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovlč v avdijenci Karla Kovaževiča, bivšega podpredsednika kluba bivše HSS, in Andrljo Deriča iz Nove Gradiške, bivšega člana glavnega odbora bivše HSS. M>n, Demetrov c v Ženevi Ženeva, 16. febr. AA. Nocoj je prispel v 'Ženevo vodja jugoslovanske delegacije na konfercnci za carinsko premirje, minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Spremljala sta ga dr. Pilja in šef kabineta dr. Mašič. Ministra kabineta so pozdravili j jugoslovanski poslanik dr. Sumenkovič, osob- i je jugoslovanske delegacije in konzulata. Več si fses z Angteži! Zagreb, 16. febr. r. Snoči je priredilo društvo prijateljev Velike Britanije intimno zabavo ua čast angleškemu poslaniku na našem dvoru g. Hendersonu ter gostom g. Roilandu Bry-ceju in Smithu, prvemu tajniku britanskega poslaništva. Prisostvovali so zabavi vsi člani društva prijateljev Velike Britanije v Zagrebu. Prisoten je bil tudi ban šilovič, poveljnik mesta general Matič in mestni župan dr. Srknlj. Na večerji je imel dr. Srkulj govor, v katerem je razložil pomen dneva, ko se prijatelji Velike Britanije spominjajo velikega angleškega naroda. Omenil je zveze med mestem Gladstonoin in velikim hrvatskim in jugoslovanskim prosve-titeljem, škofom Strossmajerjem. Nato je poveličeval delo naših prijateljev belgijskega angleškega poslanika in njegovih narodnih clrugov. Nato je govoril britanski poslanik Hendcr-son. Spominjal se je londonskega jugoslovanskega društva. Kot primer njegovega dela je britanska razstava v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, ki io je priredilo pred letom dni. Nekateri naši umetniki so na Angleškem in posebno v Londonu dobro znani. Jugoslovani moramo biti | hvaležni onim ljudem, ki so sc trudili, da je razstava tako lepo uspela. Zelo važno ;e za slo-vanske narode poznanje angleškega jezika, kajti morda pri nobenem narodu ni toliko poezije, kakor pri Angležih. Na'cga jugoslovanskega društva v Londonu je, da razširi slovanske jezike, s čimer prifTTižava slovanske narode Angležem. Na koncu svojega govera je Henderson vkliknil Nj. V. kralju in Nj. V. kraljici. Jugoslovansko pre divc^e v Pnr zu Pariz, 16. feSr. A A Jugoslovanski književnik grof Lujo Vojnovič je imel na Sor-bonni predavanje o jugoslovanski civilizaciji. Predavanju so prisostvovali št-vilni prijatelji Jugoslavije in kr. poslanik v Parizu dr. Spa-lajkovič. Vojnovič je v svojem predavanju orisal razvoj jugoslovanske civilizacije na vsem njenem področju in se dotaknil posebej civilizacijskega razvoja na Hrvatskem, v Slo- . veniji in v Dubrovniku. Njegovo predavanje ; je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. Zagrebške vesti Zagreb, 16. febr. r. Danes popoldne ob 3 se jc vršil ob ;ni zbor drušiva poš.nili nižjih uslužbencev in služileljev. Društvena imovina znaša 21 .''00 Tin. Izvoljen je bil nov odbor z Jankom O/.imc.em na čelu. Zp.greb, 16. febr. r. Osrednja zveza hrvaških kmečkih zeilrug je priredila tekom teofi leta tečaie za zadružne blagajnike, ki so treiali od 27. jenurrja do 15. februarja. 1's^eh je zelo po-voljen. Včeraj so se vršili zaključni izpiti ter so bila razdeljena spričevala. Zvečer je bila prirejena zabava. Ve.in. Te vesti so brez sleherne podlage. Kralj Zogu opravlja slej ko prej marljivo svoje posle in je še včeraj predsedoval ministrskemu svetu pri razpravi o proračunu. San ko Guerro ie monarhist Pariz, 16. fehr. AA. Iz Madrida poročajo, da je grof Romanones pripravljen prevzeti kako mesto v občinskem odboru v Madridu. Sancho Guerra je na vprašanje o položaju odvrnil: s Jaz sem še vedno isti, kakor sem bil leta 1923.«: To njegovo izjavo tolmačijo poučeni krogi tako, da je Sancho Guerro še sedaj odločen monarhist. Kuljepov slučaj še tedno neraz'asnpn Pariz, 16. febr. A A. Policijska prefektura sporoča, da preiskava o neslanku ruskega generala Kutjopova še ni rodila pozitivnih rezultatov in da so zato nasprotne vesti netočne. Hit a'ti — ar v tiran v T?stu Bukarešta, 16. febr. AA. Današnji »Universuk poroča, da se je znani književnik Pan: it Istrati vkrcal v Trstu ua italijansko ladjo /Lloyd Triesti-no.-, da bi prispel v Egipt V Aleksandriji so egiptovska oblastva prepovedala rumunskeniu književniku izkucanje. Z.nlo se je moral vrniti v Trsti Tu pa so ga zaprla italijanska oblrstva, ker n» imet vizumi za povratek v Italijo Bil je zaprt 3-1 ur. Panait Istrala je bil nato izpuščen 'na svoi bodo ter je ia'.ivil, dn je v zaporih srečal ve« komunistov, ki so bili ziprti zaradi atentata na fašistični list >Popolo di Trieste . (Istrait je dane« eden največjih rumunskih književnikov.) Debata o g edahshi h liki Pred ledno m dni je predaval dramski režiser g. Hnl Debevec na univerzi o idealu gledališko kritike o naši gledališki kritiki. Predavanje ije izzvalo mnogo komentarjev in prav z radi teh bi se dala opravičiti včerajšnja debata, ki se je vršila v univerzitetni zbornici. Torkovo >Jutro« je priobčilo o Debevčevcm predavanju poročilo, ki Debevcu podtika zaradi njegovih izvajanj neke nelepe namene. Tem očitkom manjka seveda vsaka podlaga in zato je razumljivo, da je imel gosp. Ciril Debevec pri včerajšnji debati lahko stališče. Klub temu pa je bila ta debata le navidezno zanimiva, z kaj vse, kar se je dalo o gledališki kritiki povedati, je povedat g. Debevec že v svojem predavanju. Debata se ni vedno oklepala onih problemov, ki jih je Ciril Debevec načel v svoiem predavanju, temveč rs je odlikovala po svoji razčlenjenosti in poseganju na druga področja. Ciril Debevec je.še enkrat na kratko cznnčil ideal gledališke kritike, kakor si jo predstavlja ter z vso iskrenostjo zavrnil vse očitke proti namenu svojega predavanja. Josip Vidmar jc zaman pozval poročevalca ..hitra', nat se prigl si k b: sedi. S tem, da se la ni prijavil in ni hotel braniti svojii v .Jutru« | nerodno maskirainh trditev, se je debata obrnila v drugo smer. Bralko K r e 11 je skušal strogo nnfelno postavili proti Debevčevcmu absolutnemu idealu gledališkega kritika reptiven pojm kritike z ozirom na razmere, v katerih ta raste,. Izvajanja Bratka Krefta je Ireba smatrrti, kljub repliki Cirila De-bevc za dobrodošel prispevek k Debevčevini trditvam v njegovem predavanju. Drugi debat Miti, tako gg. Anion Lajovic in Škerlj. so se s princlpielnega stališča umaknili j h konkretnosti, Anion Lajovic je dokez l, dn javnost ne sme videti v časopisu sile, ki stoji za njim, zl sli kar se tiče kulturnih vprašanj, se avtoriteta č soptsa in njegove skupine ne sme prenesti na kulturnega poročevalca, bodisi na glcda-Mš'-cga kritika, bedisi na glasbenega referentu ali i sploh na kateregakoli sodekvca. G. Škerlj je k tem izvajanjem pripomnit nekaj skeptičnih opazk, nakar so se glavni deba-linti s Cirilom Debevcem vred združili na konkreten sklep: Treba je stremeti za tem, da bodo naši časopisi, zlasti dnevniki, posvečali več pozornosti kulturnim referatom, da na£ nekvalificirane umetnostne re erente nndomeste s sposobnimi in zmožnimi, vse pa v interesu in koristi naše umetnosti in pa tudi v interesu kulturne višine našega časopisja. Pripcminj m seveda, tla »e debata, ki se ]t vršila skoraj dve uri, ni vedno držala teh osnov-9 nih načel, ki so jih debatanti postavili. Tehnika debat eni bila navišku ter se je v njej izgubilo marsikaj, kar hi sicer kot tiskano obveljalo. Orulba JLRIJA" Premog Dunajska cesta št, 46 Drva Telelon: 2820 Mariborska nedelja Maribor, 16. februarja. V prcdpiislncm naletu se nahaja Mnribor v liiteiitncm razgibavanju Pazgibovali so sc v nori od soboti: no nedeljo r>o prostranstvu uni-onske dvoran«:, dvorane v Narodnem domu i«:r v Zadružni gospodarski banki. V Unionu: edel-weissovci; v Narodnem domu: zasebni nameščenci; v Zadružni gospodarski banki: mofor-idubovci. Val predpustnosti .. Po Pehot ju po so sc razgibavali z elanom mi vciino mariborski zimski športniki, da izkoristijo snežno konjunkturo in do se nemara popove od lefošnjr: nenaklonjene zimskošporlne sezone. V Ireli skupinah so drsali po pohorskih rebreh m pobočjih. V/.dolž proge Klopni vrh-Mislinj«-: i«: i«: vbedala piva skupina pod vod-sivom dr. Bergočn; na progi Klopni vrh—Sv Areh-Mariborska koča so - dilcali« oni od dnine skupile pod Lorstneričeviiri prcdvodifelisfvom; de.ljo od Peska do Malo kope pa je merila ircija skupina z inž. Pvvugaldierom na čelu. * Drugačen od ra/.gibavunm in drsenja po dvorrnskih ploskvah in pohorskih posneženih poljih pa ie bil pokret pobreških Prlekov, ki so v ol.\irju iainošnicga Rdečega ktiža uprizorili pristno pileško «|ostiivaj( Kur je pobreških Prlekov in Prlečic ter številnih njih sorojakov m sorotu-kiui v Mariboru, jc lezlo danes skupaj, da pri-soslvujc edinstvenemu obhodu, nujno združene-mu s starodavnimi tradicijami prleškega rodu, kad.u obhaja gosliivaie. Ob vedrem razpoložemu upn/.orileliev m številnih gledalccv icr ob zvokih nepogrešne harmonike in prleškega »luhca-[;),;. j,- krenil gosliivanjski sprevod od šole vzdolz (ji,mi h uli« in cest pobreške gmajne ter sc isti\il \ Grabi« pred Papeževo gostilno v Nasloni u'ici. V pristnem ohcetovskem dirindaiu in ul> dokajšrjcm konsumu pravili prleških »gibrjric« s,- je \ splošno zadovoljstvo in že pozni uri zaključila originalna prireditev inciativnih pobreških Prlekov in Prlečic. * V drugačnem znamenju zopet je poteklo zborovanje ltrariborsl.ih državnih nameščencev in upokojencev danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor je otvoril predsednik ,ir, Pečovnik s primernim pozdravnim govorom. I/ posameznih poročil, ki so jih podali posamezni društveni funkcionarji, )c bilo razvidcti živahno in toplo prizadevanje odbora tukajšnje okrožne skupine drž. nameščencev in upokojencev /a zboljšanje gmotnega stanja drž. uslužbencev. Društveno premoženjsko stanje izkazuje 37.000 dinarjev. Posebno izčrpno jc bilo poročilo tunika dr. Perhavca, ki jc v svojem poročilu zlasti omerial lepo nspevanje nabavijolne zadruge, razen tega tudi delovanje stavimo zadruge, ki je nekaterim članom omogočila zgrad-nio lestnc stanovanjske hiše ter potrebno intervencijo glede ponovnega pristanka mestne občim- na popust dr. nameščencem pri kopaliških hilifih. Sodnik okrožnega sodišča dr. Vidovič ie nedovezujoč svoja izvajanja na poročila odbornikov naglašal zlasti veliki pomen kreditne zadruge, ki ji je okrožna skupina drž nameščencev stala vedno s pomočjo ob strani, ter zasluge, ki jih ima pri tem predsedrik, dr. Pečovnik; obenem jc podal nekaj smernic, po katerih naj bi sc novoizvoljeni odbor ravnal v svojih posredovalnih predlogih pri sestavljanju novega uradniškega zakona. V imenu nadzorstva je predlagal prof. dr. Kostohar vsemu odboru absolu-torij s pohvalo, kar sc jc soglasno sprejelo. Pri volitveh ie bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor; pri slučajnostih so se razpravljale še nekatere aktualne zadeve, ki so v zvezi z osnutkom novega uradniškega zakona in ki s«: ličejo zboljšanja gmotnega stanju drž. nameščencev in upokojencev. Ljubljanska kronika V proslavo osme oblelnice kronanja sve-lega Očeia, papeža Piia XI., se. je. danes ob 10 dopoldne vršila v stolnici slovesna služba božja. Službo božjo z zahvalno pesmijo je opravil knezoškof dr. A. B. jeglič ob številni asistenci. Službi božji jc prisostvovalo ze'o mnogo občinstva, ki ga je druži'o želja, naj nam Bog še dolgo ohrani našega vrhovnega cerkvenega vladarja. * Bližamo se koncu predpusia, zato Ljubljana še vedno pleše in raja. Najpomembnejša pred-pustna prireditev se je vršila v soboto v unionski dvorani, namreč bohemski večer »Ilirije«. Prireditev je uspela v vseh ozirih. Večjih dogodkov včeraj v Ljubljani ni bilo. Na obrežju Ljubljanice je popoldne obležal ne- zavesten mlad, 14 leten Ioni Ljudje so mislih spočetka, do ie pijan, izkazalo pa se je, da ni bil, temveč, da ie izpit, najbrže v sumomoiilnern namenu, neko strupeno tekočino. Pukli an |<- bil reševalni voz, ki ie fanta prepeljal v bolnišnico. Včeraj jc v bolnici umrla gosoa Alojzija Batagelj, vdova po višjem železniškem nadzorniku. Dobri in priljubljeni gospej nuj bo ohranjen trajen spomin. Pogreli bo jutri, v torek ob 4 i/ bolniške mrtvašnice na Zaloški cesti. V soboto jt: v Ljubljani umrla v 79. letu starosti ugledna ljubljanska meščanka gospa An,i «• g o I i, >oproga nekdanjega znanega ljubljanskega občinskega svetnika g. Josipa l?e-galija in mah dr. Josipa (iegalija ter uršulinke m. Pie v Monsu v Beluiji. Pogreb bo danes ol> 3 popoldne iz hiše žalosti na Kralja Petra irgu št. 3. — N, p. v m.! * Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczv ded.. Me,lili trg 4 in Mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. Materinski vtčer /a /asčilo drer v zavodu za zaščito iltce se vrši dne 20. iebruarja točno ob 8 zvečer. Govori primarij dr. Breei-lj o sinivi ».Mati in otroci*. Vstop prost. Vprašanje sedeža JNS nerešeno Bilgrad, 16. febr. r. Danes ob 10 dopoldne se je vršila konfercnca med zastopniki JNS in podzvezami. Zastopane so bile vse podzveze. Ob 1 popoldne jc bila seja prekinjena, ker se Belgrajčani in Zagrebčani niso mogli zediniti v vprašanju zveznega sedeža. Kot prva točka dnevnega reda je bila reorganizacija JNS in sprememba pravil. Belgrajčani so vztrajali na 'cm, da se prenese sedež zveze v Belgrad, dočim Zagrebčani tega nikakor nočejo dopustiti. V vprašanju rekonstrukcije podzvez so Zagrebčani predlagali, naj bi se osnovala vrhovna zveza in pa dve ali tri podzveze. Belgrajčani na ta predlog niso pristali. Radi tega se jc sklenilo da naj Zagreb v teku 14 dni izdela nova pravila brez ozira na sedež -/.veze. Popoldne ob 6 se jc konferenca nadaljeval in traja šc pozno v noč. Jutri se bo izdal komunike. Smušhe tekme za državno prvenstvo ,loško Janša državni sniuški prvak. Osvojil si je tudi prvenstvo Dravske banovine. Velika udeležba tekmovalcev. Mojstrana. 10. lebr. k. VČPiaj dopoldni' -o se smuške tekme nadaljevale v Mojstrani. Izvedel se je smučki tek na progi, dolgi približno 1« km. Kakšen razmah je pri lirs zavzel zimski šport, zgovorno d»k"zuje velika udeležba. Slarhilo " 17 tekmovalcev. Prvič so tekmovali ucjboljši civilni smučarji z vojaškimi. S svojimi tekmovalci so bili zistopnni klubi: Ilirija H, Smušln klub Ljubljana «, Dovje-Mojstrana 1». Bohinj 5, S P. 1). Kimjska gora 2, S. i'. D Mnribor-Kirše 3, Brnlstvo (Jesc-nice) H, Bled '2. Kot deleg ti so ti■kni-.-iu prisi sIvovmIi podpredsednik zveze dr. II risi i č (Belgrad), Jakšič in Esapovtč za zagrebško pedzvezo. in «lr. Sekula zsi mariborsko podzvezo. Gnspoda b.-.n:«. ki e bil pokrovitelj prireditve, je zastopal g. brniški svetnik dr. Vončina. Sodniškemu zboru j«» pr«lsedovid dr. Souvaii, tehnično vodstvo je imel Osenk. starler Zupan. za- pisnikarju na startu in cilju st bila Serajnlk in Muhknvcc, črsoniertle.i na cilju Zupun in Kramar, sodniki K apovič, Lakota in neumorni (iorec. Omenili je, da je bila izvedba tekmovanj čisto v rokah ugilnih domačih športnikov. Tekmovalo se je v treh skupinah. Mu cilj so prispeli: 1. skupina: S tekmovalcev: 1. Janka .loško I Iliri,•<) 58.30 min. 2. Janša Janko (S. K. Bled) 5510. H. Godec Tomaž (Sin. ki Bohinj) 55.42. "2. skupina: ti tekmovalcev: 1. Dolinšek Mirko (S. P. I). Maribor) 57.47 min. 2. Rabič. Maks (Sni ki. Dovjc-Mojstrana) 1 uro. i!. Kočor I ailo (S. K. Bratstvo) 1 ura 4 min. in 40 sekund. :',. skupina: 88 tekmovalcev: j. Jakopič Albin (Sni. ki. Dovje-Mojstr-nu) 57.15 min. 2. Arh lovro (Sm. ki. Bohinj) 59.05 min. !1. (ešperiu Janko (Sin. ki. Bohinj) 1 uro iu 12 sekund. V kombiniranem tekmovanju, to je zu naslov državnega prvaka, je shu-Uilo samo 7 tekmovalcev, vsi ost'li (lo) so pa stiirtalt samo k teku. Teh 7 je |>a absolviralo ludi pr« dpisaiu* skoke. V teku za državno prvenstvo so l>i 1 i doseženi ti-le rezultati: 1. Janin Još'. šr.iMK-1 Bogo (>'m. ki. Ljubljana) 3H3 10 toč. K to /mHgo si je ,luško Janši n.-vojil že petič f«>iiosiii n-slov smuškega državiiegt prvaka. Vendar si je letos prvič l.-i iiinlov res priboril. Kajti v prvih tekmovanjih ni imel resne konkurence. Prvič letov je imel ostro konkurenco v talentiranih domači h tekniovnleili. Mojstriiun in Bohinj razpolagata že sod j z zelo duluim jiihdim nvite-rijdom, ki se bo znal uveljavili. Določena je bila tudi reprezentanca i O-lo, ki jo bodo tvorili obi Jania in šriunel. Bcl rud — Zu*reh 4:0 Belgrad, lo. febr. r. Danes sc je vršila nogometna tekma med reprezentancama /agreba in Belgrada. za katero je vlada'o v Belgradu veliko zanimanje. Tekma se je doigrala brez najmanjšega inci-ilenta. V prvih '50 minutah so iordi Zagrebčani jako dobro, toda- kmalu m> popustili in prvi polčas je končal z rezultatom 3:0 v korist Bel"rada. Tudi v drugem polčasu niso Zagrebčani igrali mnogo boljše, Tekma se je končala s 4:0 za Belgrad. SSK Mnribor : SK Ilirija 5:2 (4:2). Pevanšna tekma med Maribor in Siv. Ilirijo je doprinesla danes Mariborčanom visoko ziiii.go. Maribor, ki je pn-dv.-jol lutro m uspešno itiro, i«- zmagal popolnoma zasluženo. Najboljši del mariborskega moštva je brezdvomno ožjn obramba s Korenom in sre njim krilcem Kirbi-šem. Napadalna vrsta i«- bila hitra m odločna in s« jc tudi ncvvdila streljali. Iliiija , ki i ' n< stopila \ spremenjeni postavi, je razočarala. Rdino oži,t obromtia je zn-dovoljila. Nflfiid je igral razirgtino in r>remalo streli. I. Unlcrreiler ne spada v napad Notranji trio še ni vi ]ian. V splošnem se ie videlo, da manjka sigurnosti, z.orudi česar je trpel« skupnost ILIRIJA : SLOVAN 5:0. Včerajšnja nogometna tekma med kombiniranim moštvom Ilirije in Slovanom ic končala s sigurno zmago Iliri.c. Slovan jc nas .ipil brez svojih najboljših moči Volkarja iu Ciroviča. Za *rebš «c tc sme Zagreb, lb. febr r. Danes o se odigrale prvenstvene tekme dru;,ega razreda. Rezultati so: :w« gun'3 XX : Simmetiug 1:1 (0:1). Vorwart» VI : Prem 4:3 B:0). Slovan : Ncubau 2:1 (0:11. BAC : Uersthof 7:1 (1:1). Vieloria XXI : I iberlas 4:0 (1:01. Altmnnnsdorl : Weisse l it 2:1 11.1) Donau : MODAMA 3:2 (2:0). Bud mpeštanske tei sne Budimpešta, ta. Z II.: Wocker Dunaj : l erencz> aros 4:1 (0:1). III okraj : Aliila 1:1 (0:0). Iljpest : lliingartri 6:6 (4:3). IJjpest : Sfinogv 3:1 (3:01. Segedin, I o. 2. II : Bastya : Nem/eli .*>:t (2:1). Pečali, 16. ?.. II. Boeskav Bebri ■ in : Pet:s Biiuiliva ;>:0 (2:0). Vf Dre leta s'ii nerreči Pariz, Hi. f< lir. D. Na letališču Momlori pri Elampesu se je pripetila včeraj lelalsku m »rera. Zaradi defekta v motorju je jiadlo na zemljo vojaško l lalo ter je pri udarcu ob zmnlj:) ckfiilo:iii;;l motor. Pilot je iiil na iiiiistu mrtev, njegov spremljevak'!', pa jo bil težko ranjen, Tudi pri Melzu ju bila včeraj letalska uesr -ta, pri kateri sla bili ranjeni ovc osebi. mmmmnmmKrmmm mu.■ •,...vi mit-- Med ieduom Neki dunajski časopis je nedavno poročal, da so pripeljali pred strogega kazenskega sodnika namršenih obrvi mladega človeka, kj se je samo smejal. Ko ga je vprašal sodnik z rezkim glasem, kako se piše, je mladi gorpod odgovoril: Ha-ha-ha-ha in se je smejal, kar so mu usta dala. Sodni kje svoje vprašanje jezno ponovil, a zopet je dobil odgovor: Ha-ha-ha-ha. Sodnik je obtoženca strogo opomnil, naj se obnaša dostojno, sicer ga bo kaznoval, toda obtoženec je zopet odgovoril: Ha-ha-ba-ha. Tako se je zadeva nadal'eva'a, dokler niso obtoženca na povelje gospoda sodnika odpeljali v zapor. Iz zapora pa se je slišalo zope.t: Ha-ha-ha-ha! To poročilo mc je spomnilo na mlade dni, ko smo imeli tudi v Ljubljani navado grdo in srepo gledati kakor strogi dunajski sodnik. Jaz sem cele ure sedel pred ogledalom in pačil oči, da bi jih kolikor mogoče zverižil na hudo uro. Obrvi smo si namazali 7. obžganimi zamaški, da bi se izpod njih še hujše bliskalo, pred oči pa smo natikali šči-palnike' prav po.šev, kar je dajalo človeku neke prisebne vrste ošabnost in mrkost. Sči-palnik jc bil privezan na trak, Irak pa smo si si napeljali preko uhljev kakor kakšno brzojavno žico. Tudi to je moralo hnponirati, kakor smo mislili mi. Enkrat sein pa sedel v kavarni in meni nasproti se jc vsedel gospod, ki je gledal šc bolj mrko in srepo in grdo kakor jaz kljub svojim vajam pred ogledalom. Pikolo — po domače «gospjd direktor» — bi bil kmalu spustil črno kavo na tla, tako se jc tistega ostrega pogleda ustrašil, namesto da bi jo j g'spud, če b' dal' kakšna kronca! Saj je rc-lepo postavil pred gospoda, kakor to veleva kavarniški zakon. Gospod je spustil siad- i korčke v kavo, premešal črno tekočino, jo spil na dušek, potem pa pogleda! na vso moč. mrko okoli sebe. Takrat sta sc najina pogleda ujela in res ne vem več, kako je prišlo, d :, sem se zasmejal. Moj nasmeh je gospoda očividno razjaril do divjosti. Ohrnil sc je s stolom vred naravnost proti meni, si popravil ščipalnik, da jc kazal na najhujšo nevihto in me gledal in gledal. On mene divje, jaz pa njega z nasmehom. Tako sva se gledala precej časa, dokler i ni gospod s hrupom in ropotom zopet obrni! svojega stola od mene proč in plačal in odšel. Jaz sem pa takrat spoznav veliko m č smeha in sem zagnal vse obžgane zamaške skozi okno, ščipalnik sem pa položil doma v predal z vrvico vred, kjer je morebiti šc danes. Za smeh jc tisto orodje čisto odveč. Nekateri pravijo, da je največja človeška sila človeški duh. Drugi trdijo, da jc največja sila bajonet. Ne tajim moči človeškega duha in priznavam silo bajonetov in kanonav, ampak najhujša sila je po mojem vendarle smeh. ! To jc sila, ki ukroti celo najbolj odurne upnike. Če te manibejci terjajo, sc nikar ne j opravičuj in nič nc prosi za počak, ampak lepo miren ostani in se smej — kaj pa ti mmore? Ce se boš dobro in vztrajno Ln lepo smejal, se bo začel smejali še tvoj trinog in čc znaš izkoristiti položaj, ga v takem trenutku navij šc za kakšnega kovača in ga boš j ludi dobil, čc si sc prav smejal, s surovostjo , pa nikoli nič. Ali pa poglej na ulici siromaka, ki se ti približa s prijaznimi besedami in s sladkim nasmeškom na ustih: Ncj na greja, vež ves umazan in razcapan in neobrit in brke ima kar obžgane pod nosom, pa mu vendar ne moreš biti hud, ko sc pa lako lepo smehlja! Surov in mrk pogled pa odbija, da kar bežiš tudi pred največjim siromakom. Kadar nimam boljšega opravka, grem kavarno gledat ljudi, kaj in kako ber-jo. To ■se da dandane.s galiko ugotoviti, ker imajo vsi članki in vse beležke toliko bolj debelo tiskane naslove, čim neznatnejša je njihova vsebina, tako da že od daleč lahko vidiš, kaj koga zanima. Najbolj debele naslove imajo sedaj poročila o konferenci v Londonu, zato jih ljudje kar nehote hero in kakor opazujem, bero ljudje tiste tropine z zelo hudimi in učenimi pogledi. To je za mogočne ljudi, ki se na tisti konferenci mučijo z nerazumljivimi računi o vclik«>sti bark in teži topov, šc vedno zelo dobro znamenje. — Posebnega uspeha sicer mrki pogledi nc obetajo, ampak premislile le to, kaj bi bilo, če bi se začel tistim dolgočasnim poročilom kar ves svet naenkrat glasno smejati! Jaz sem prepričan, da tista konferenca ne bi trajala niti cn dan več, ker bi se začeli bržkone tudi gospodje admirali in kapitani na glas smej.-iti in bi sc raje pogovarjali o tistih barkah, ki so jih sami vozili, kakor pa o tistih, s katerimi dandanes strašijo ves tisti svet, ki se šc ne smeje. Pa tudi, čc bi res vojsko naredili, ne hi bila vojska nič več tako huda kakor je bila, če bi se ljudje začeli na obeh straneh kar smejati, namesto da bi sc klali in morili, ker bi odšli od samega smeha kar vsak v svoj kot domov- in vsi bi bili dobre in židane volje. Dokler sc ne be ves svcl smej il, bo še vedno kje kakšna vojska,. Za gosp, de in župane seveda nc bi bilo | posebno prijetno, če bi ljudje samo sme-j jali. Dandan::s je tako, da se ljudje nii ne smejejo, če srečajo kje svoj ga župana, ,"m-pak ga pozdravljajo vljudno in brez smeha. Gospodje župani imajo pač pravico, da e ljudem prijazno nasmihajo, ljudi se pa županu ne morejo, ker župani pravijo, da se lo nc ::podobi, ljudje pa županom veliko bolj verjamejo kakor samim sebi in to ne samo v Ljubljani in v Mariboru, ampak tudi v Balearih in v Arizona city. Meni pa nekaj pravi, da nc bi bilo nič napačno, če bi se tudi mi, navadni ljudje, začeli županom smejati, l; ko da bi se vsi smejali, nn in župani. Ali ne bi bilo to nebeško lepo, če bi župan v Sthweinilz-u an der Lahn začel ljudem pripovedovati, da bo znižal cene mesa, pa bi se na tc besede vsi za smejali, župan in občinski svetovalci in cela občina, najbolj pa gospodje mesarji? Če bi jaz bil župan, ne bi godrnjavc opozicije nikdar drugače kroti! in miril kakor s smehom. Čudno' pa jc, da smeha >c niso nikdar prepovedali, čeprav jc najhujše orožje. Če hočeš nosili revolver, moraš do! iti posebno dovoljenje. Za smeh pa ni treba ne orožnej.. lista in nobene licenco ampak samo usta j. treba raztegniti in pokazati zoro in lepo pn gledati, pa je opravljeno. Zato p.> sc čudim, da se ljudje kljub tej veliki svoji svobodi smeha šc vedno lako malo smejejo in sc cel..- za 1 predpust rajši drže na kislico kakor na sineh, Leto strahote i 793 Spisal Vietor Hugo. ei Skozi luknjo je zazijal v dvorano blesk svetilk; za eno izmed odprtin je zapazil Imanus oko. Nameri je vanj pištolo in sprožil. Na svojo radost je začul strahovit krik: krogla je bila vojaku predrla oko in možgane in nesrečnež se je skotalil vznak po stopnicah. Spodnji del skrinje so bili oblegovalci na dveh mestih močno pretolkli ter vrezali vanjo dve široki špranji, ki sta služili kot strelnici. Skozi eno od teh je Imanus hitro vtaknil roko in izstrelil v napadalce kroglo iz druge pištole. Najbrže je krogla odletela od zidu, kajti culo se je več krikov, kakor da bi bili ranjeni ali ubiti trije ali štirje; na stopnicah jc nastal velik hrušč, iz katerega je bilo sklepati, da so se napadalci umaknili. Imanus je vrgel izstreljeni pištoli stran in zagrabil ostali dve; držeč v vsaki pesti po eno, je prežal za špranjama skrinje. Videl jc, da so se republikanci res umaknili. Na treh ali štirih zgornjih stopnicah, ki so se še videle, se je vilo v bolečinah nekaj smrtno ranjenih. »Hvalabogu,« si je dejal Imanus, »pridobili smo nekaj časa.« . , , Zdajci je zapazil človeka, ki se je po trebuhu plazil gori po stopnicah. Obenem se je bolj don za srednjim stebrom zavojnic pokazala glava vojščaka. Imanus je pomeril nanjo in ustrelil. Krik — in vojak se je zgrudil. Zdaj je Imanus zadnjo pištolo, ki mu je še ostala, vzel iz leve roke v desno. V istem hipu je začutil grozovito bolečino m zdaj je bil on, ki je izpustil nečloveški krik. Sablja je rila po njegovem drobu. Mož, ki se je bil po stopnicah po trebuhu priplazil do skrinjine špranje, mu je bi' porinil v trebuh sabljo. Rana je bila strasna, trebuh jc bil počez ves razparan. Toda Imanus sc ni zgrudil; le zaškrtal je z zobmi in zagrohal: »ludi °brpotem se je omahujoč plazil do baklje, ki je gorela blizu železnih vrat, jo snel in, zadržujoč z levico izstopajoča čreva, z desnico zažgal nažveplano zažigalno nit, ki je vzplapolala. Nato je bakljo spustil, da je gorela dalje na kamnitih tleh. On sam pa je zopet legel nazaj na mesto, kjer je ležal samokres, ki ga je bil izpustil, ko mu je neznani vojak zapičil v telo sabljo, ter ga stisnil v pest. In vnovič se je pobral, da že umirajoč, razpihne tlečo zažigalko. Ta je naglo gorela dalje, pod železnimi vratmi, v smeri proti gradiču na mostu. Ko je Imanus videl, da je njegovo delo uspelo, se je nasmehnil. Malo poprej še junak, je bil zdaj zločinec, toda bil je na svoj zločin bolj ponosen ko na svojo hrabrost. »Zapomnili me bodo,« je mrmral, nad njihovimi malčki sem maščeval našega malega kralja v Tamplu.« V tem hipu je nekaj neznansko zatreskalo: skrinja se je preobrnila in v sobano je butnil mož z golo sabljo. »Jaz sem, Radoub. Kdo si še želi batin? Jaz sem pripravljen. Enemu sem že preparal trebuh, zdaj pridete na vrsto še ostali. Naj mi kdo sledi ali ne, meni je vseeno. Koliko vas je?« Radoub je bil v resnici sam. Po krvoprelitju, ki ga je bil napravil na stopnišču Imanus, je Gauvain, ki se je bal kakšne skrivne mine, pozval vse moštvo nazaj in se posvetoval s Cimourdainorn. V temi, ki jo je ugašajoča baklja komaj razsvetljevala, je Radoub ponovil svoje vprašanje: »Jaz sem sam. Koliko pa je vas?« Ker je vse ostalo tiho, je stopil korak naprej. Zdajci jc baklja zopet vzplam-tela kakor vsaka luč, preden umre in soba se je za trenutek jarko razsvetlila. »Nikogar!« je vzkliknil presenečeni Radoub, Naenkrat je zapazil nasproti sebi obrnjeni kamen, špranjo v steni in zavojne stopnice. »Aha! Razumem! Tički so ušli. Pridite, tovariši; vsi gori! Podurhali so jo, izginili so ko kafra, še duha ni za njimi. Ta trapasti stolp je počen ko star lonec. Čez to luknjo so se splazile te beštje. Kako naj premagamo Angleže, Bretonce in vso sodrgo, če nam delajo take norčije? Sam hudič je na njihovi strani. Vse prazno ko v preluknjanem žaklju.« N < P • n n S" r~ Nj ■t-"0 C .-. tj. ii w a m ni-** n S ^ -Š 1 -ii> o. N. > — - — % ~ N - Č S c > * ? C v. < ti = - Si. 2 o N« Zdajci je počil strel; kroglja je oplazila Radouba po laktu in se zapičila v steno. »Glej ga hudiča, eden je pa le tu! Kdo pa je bil tako prijazen, da me je počastil s salutom?« Radoub je zapazil v poltemi Imanusa. »Hvalabogu, vsaj enega imam. Drugi so se poslovili, ti mi pa ne uideš.« »Meniš?« je odgovoril Imanus. Radoub, ki sicer ni prišel izlepa v zadrego, se je nekoliko zdrznil. »Kdo si ti pravzaprav?« »Eden, ki se leže na tleh, smeje onim, ki sloje pokonci.« »In kaj imaš v desnici?« »Samokres.« »In v levici?« »Svoja čreva.« »Ti si moj ujetnik!« »Rudo sc motiš.« In nagnjen nad zažigalko, ki jo je šc enkrat s predzadnjim dihom svoje duše razpihal, je umrl. Par trenutkov na to so stali v dvorani Gauvain, Cimourdain in ostali. Vsi so strmeli v luknjo v zidu. Preiskali so vse kote in zavojne stopnice. Dognali so, da se iztekajo v globel. Rojalisli so jo utekli — o tem ni bilo dvoma. Tresli so Imanusa, toda ta jc bil enkrat za vselej mrtev. Gauvain je natnačneje preiskoval vrtljivi kamen. Bil je v mladosti slišal o njem pa je mislil, da je to le pravljica. Zdaj je zapazil, da je bilo nekaj na njem s svinčnikom napisano. Posvetil je s svetilko in bral: »Na svidenje, gospod vicomte; Lantenac.« Medtem sc je vrnil Gučchamp, ki je bil preiskoval izhod. Presledovanje ni imelo smisla. Beg sc je bil popolnoma posrečil. Ubegli so im^li na svoji strani celo deželo, gozd, grmovje, globeli in prebivalce. Tudi so bili gotovo že daleč in bi jih nihče izlepa nc mogel več izslediti: fougerski go^d je til eno samo ogromno skrivališče. Kaj tedaj? Treba je bilo začeti vse iznova. Vsi so bili slabe volje. Gauvain in Gučcbamp sta se med seboj pogovarjala, Cimourdain jih je resnega obraza poslušal. b i^zs vi 3 — -r = 2. = O. c — n- o ■JZ S ~ I-J te 2 2 3 3 3 t s C» CJ rr ^ ^ — _ »Sr^S-Sf 1 n —: " r— _ - S «-• C. - ° 3 £ « U3 tO — < i. n 2 ~ rt ** 'Z r a n. tO f -»J ra 2. 3 -= -s C Wu' ^MtN - F- —1 tt -, < ^ sr- "-o 3 c h. rffs M < < h n n P ? F s- 5? d = p« * I Veta Fi$nerleva — prognana Iz Rusije poročajo, da je sovjetska vlada pregnala 77 letno Vero lignerovo v Perm na sibirski meji. Vera Hgnerova je ena prvih ruskih revolu-tionark, ki je bila soudeležena pri ponesrečenem atentatu na carja Aleksandra II. v letu 1881. Vsled Ica je bila obsojena na smrt, nato pa pomiloščena na dosmrtno ječo. Več kot 21) let je preživela Vera 1ignerova v strašni trd.ijavski ječi Sliselburg: Potem so jo vso zlomljeno izpustili, toda ostala je pod strogim' policijskim nadzorstvom ter morala prenašati vse mogoče sekature policijske oblasti. Ko se je malo opomogla, je pobegnila v tujino, iz katere ie vrnila po marčni revoluciji. Svoje življenje v ječi je popisala v pretresljivi knjigi »V Sliselburg«. Sedaj na stara leta pa je še njo zadela sovjetska krutost iti 77 letna revolucionarka mora v pregnanstvo. In morala je v pregnanstvo, čeprav ji je dal sam Lenin častni naslov »častna politična jel-nica«. Ponos vseh ruskih revclucionarcev je bila Vera Figtter. sedaj pa je Stalin tudi njo pregnal. Zdi se nam, da ni brez podlage prorokba Keren-ske^a. da so sovjeti aa koncu svoje modrosti in da sc pričenja jih smrtni ples. Oho p?s1ave ie eu Din. Piši;e, da se Vam nošlie na o-rlccl. Naslov: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA Edini slovenski zavrnil brez fn]ega bapStala je Vzajemna zavarovalnica o L]fBbliani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti poiaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki In prelomu. 3. Sprejema v žtvljeoskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. 1 H Mm paoMa tal« i d. t jjgji B;zoavi. Gospo banka Miklošičeva ccsta 10. Telefon štev. 2C57, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.