TEDNIK O L A S I L S ^ ^ ' ^ ^ ' ^ ''^ ' ^ ^ZVBZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 28. januarja 1971 LETO XXIV., št. 4 Cena 0,70 din Naše vsakdanje razprave: Socialne razlike Več političnih forumov si Je naložilo nalogo oceniti so- cialne razlike v naši družbi. Pričakujemo namreč, da bo ta tema kmalu na dnevnem redu razprav v ZK Slovenije. f Kadarkoli kdo spomni na ta vprašanja, se vsiljuje za- ključek, da je prišlo do tak- šnih razlik v prejemkih in v standardu posameznikov, da je potrebna družbena inter- vencija. Medtem pa so neka- tere resne raziskave pokaza- le drugo resnico, da se nam- reč manifestira razlika v do- hodkih bolj v »uravnilovki«, kakor pa v dolgi skali raz- ličnih dohodkov, ki bi vzbu- jala skrb in preplah. Sicer pa podatek, da razmerje med najniižjim in najvišjim dohodkom izražata številki 1:4, v celoti potrjuje to ugo- tovitev. Prej b: lahko trdili, da vlada pravzaprav v tem po- gledu pravi paradoks. V do- hodkih bi morali zagotoviti celo večje razlike, da bi se realizirala večja produktiv- nost :n efektnost dela ter da bi se ustavil množičen odhod strokovnjakov v inozemstvo. Resnica pa je tudi, da razli- ke v standarda nekaterih ka- tegorij prebivalstva postaja- jo vse bolj vidne in da po- gosto vplivajo na politične odnose. Delitev Ob tej razpravi o socialnih razlikah ne bo odveč, če spomnimo na nekatere poja- ve, o katerih pa naj nadalj- nja razprava pove svojo zad- njo besedo. Pogosto se namreč pojav- ljajo v javnosti pregledi o- sebnih dohodkov gospodar- skih in negospodarskih vej in skupin. Ze dalj časa opa- žamo, da so na vrhu teh pre- gledov zunanja in notranja trgovina, banke, zavarovalni zavodi in projektantske or- ganizacije. Na dnu teh tabel so tekstilna in usnjarska in- dustrija, lesna industrija in brez vsakih izgledov za iz- boljšanje svojega položaja še kmetijstvo. Socialne neenakosti so tu- di v pokojninskem sistemu in se standard upokojencev slabša že celih dvajset let. Vzrok socialnih neenakosti so tudi različne možnosti za doseganje dohodka z delom. Tu sta važna dva pomemb- na faktorja: možnost za izo- braževanje in mbožnost zaipo- s'litve. Zaslužki brez dela Hoteli ali ne, vse več je možnosti za dohodek brez dela. Spomnimo samo na ti- ste, ki so povsem legalni, ker ni predpisov, ki bi to one- mogočali. To so prodaja last- nine, prodaja stanovanjske pravice. Ce je, npr. znano, da so porasle cene gradbenih zemljišč in zgradb za nekaj- krat, da ne morejo vsi na- bavljati uvoznih avtomobi- lov za devize, lahko smatra- mo, da je tako ustvarjen do- hodek lahko vzrok socialnih in političnih problemov, po- sebno v ekonomsko slabših predelih, V področje preučevanja socialnih razlik sodi tudi e- fektnejši boj proti podkupo- vanju. Sicer pa si je treba samo malo bliže ogledati o- zadje časopisnih oglasov, kjer ponujajo interesenti 10 ali 20 "/o obresti za eventual- no posojen denar. Na koncu še: ali res lahko mirno odgovorimo, da v na- ši deželi ni bogatinov? Po- datki na to ne kažejo. Leta 1969 smo imeli v državi ne- kaj nad 12000 državljanov s skupnim letnim dohodkom nad 40000 din, med njimi pa samo 250 ljudi, z skupnim letnim dohodkom nad 80000 din. SM JUTRI SEJA SO PTUJ Predsednik SO Ptuj Fra- njo Rebernak je sklical za jutri, petek, 29. januarja t. 1. skupno sejo obeh zborov skupščine občine Ptuj z na- slednjim dnevnim redom: vprašanja in predlogi odbor- nikov; poročilo o delu osnov- nih, srednjih in poklicnih šol; razprava o stopnjah pri- spevkov in davkov občanov v 1. 1971; odlok o prispevku • za varstvo otrok; odlok o sredstvih za nadomestitev stanarine; odlok o krajevnih skupnostih; sklepanje o re- Rionalnem zdravstvenem sve. tu; razrešitev in volitev no- vih članov v nekatere skla- de; imenovanje ravnatelja os. šole Stoperce; imenova- 1 pje predstavnikov obč, skup- ščine v svete nekaterih šol. Seja bo ob pol devetih v I Narodnem domu. VREME do nedelje, 7. febr. 1971 Zadnji krajec bo v to- rek. 2. februarja 1971, ob 15.31. Napoved: za konec te- 5a tedna bodo padavine. V soboto. 30. januarja ho snežilo. Februar zač- z lepim vremenom in "mrzlimi vetrovi. Zato bo f^eugodno Alojz Cestnik Prispevajte V sklad za zgraditev Dosedanja aktivnost Štu- dentske skupnosti Maribor je vseskozi temeljila na neka- terih konkretnih spoznanjih, ki .so usmerjala delo študen- tov. Eno takih spoznanj se je oblikovalo v trdno prepri- čanje, da je general Rudolf Maister za Slovenijo, in še posebej za Maribor, jeklena zgodovinska osebnost, ki so ji sedanje generacije dolžne da- ti priznanje. Zatorej ni naključje, da je študentski list Katedra po- svetil Maistru in njegovim borcem veliko svojih misli, da je študentska skupnost iz- dala razglednice in sodelo- vala pri nekaterih drugih ak- tivnostih na tem področju. Logično nadaljevanje te de- javnosti je sklep uredniške- ga odbora, da odore namen- ski račun, v katerega se bo- do stekala vsa sredstva za zgraditev spomenika genera- lu "Rudolfu Maistru v Mari- boru. Začasno bo s sredstvi, ki so se že zbrala, predvsem pa s tistimi, ki jih še mislimo zbrati, upravljal odbor, ki ga sestavljajo: Slavko Gerič (predsednik odbora) — odgo- vorni urednik Katedre, dr. Maks Pohar — predsednik Združenja borcev za severno meja. Janez Švajncer ml. — poslanec kulturno-orosvetne- ga zbora Vili Šale — pred- sednik odbora Študentske skupnosti. Radovan Cotič — predsednik KUD Študent in Dušan Zbašnik — urednik notranje rubrike pri Katedri. Pozivamo no.sameznike. or- ganizacije, društva in pod- jetja, da podprejo to akcijo in s prostovoljnimi prispev- ki Dostavijo temelje spome- nika. Objavljamo naziv in šte- vilko namenskega računa pr' SDK- SKL.\D ZA IZGRAD- NJO MAISTROVEGA SPO- MENIKA 518-746/1-548. Tudi letos kurentovanje Kot vsa pretekla leta bo tudi letos v Ptuju kurento- vanje. Znano je, da je to ena največjih prireditev, ki propagira naše zgodovinsko staro mesto. Priprave vsako- letnih kurentovanj organizi- ra folklorno društvo Ptuj. Ustanovljeno je bilo že leta 1959, nekaj časa je delovalo pod imenom Zgodo.vinsko društvo, nato pa se je zopet preimenovalo in sedaj dela pod zgoraj omenjenim ime- nom. Društvo je v zvezi z letoš- njim kurentovanjem imelo že štiri interne sestanke, dva pa tudi s predstavniki obči- ne in drugimi političnimi or- ganizacijami. Na teh sestan- kih so izdelali plan, s pred- stavniki občine pa so raz- glabljali o finančnih sred- stvih. Občina je vse prejšnje prireditve podpirala s po 10.000 din. letos pa je sred- stva podvojila, je povedal blagajnik društva Adalbert Slekovec. Prireditev bi naj veljala okoli 90.000 din. Kot vidimo, je poleg dotacije ob- čine potrebnih še 70.000 din. Ta denar namerava zbrati s prispevki delovnih organiza- cij, ki pa so zelo mačehov- ska. V občini je nekaj veli- kih kolektivov,»ki za prire- ditev niso dali niti f icka. Ob tem smo res zaskrbljeni, saj dobro vemo. kakšna rekla- ma za naše mesto Je ta vsa- koletna prireditev. Društvo pripravlja bilten o kurento- vanju, v katerem vrsta pod- jetij objavi svoje reklame. Pri tem je opaziti, da pri podjetjih izven naše republi- ke naletimo na veliko bolj- ši odziv. Odbor je v to na- biralno akcijo poslal po ene- ga svojega in predstavnika občine, da bi uspeh bil več- ji. Zajeli smo vso Slovenijo, pa tudi sosednja hrvatska mesta, s katerimi smo se po- bratili. Poleg tega društvo vsako leto izda spominske ovojnice s pustnim motivom in poštnim žigom, ki je v nakladi 500 izvodov. Kurentovanje bo 21. fe- bruarja. Program se kot le- ta prej ne bo spremenil. Do- poldne bodo prikazale razne folklorne skupine na ulicah razne plese, sodelovali pa bodo tudi že tradicionalni kurenti, ki so tudi simbol našega mesta. Kot vsa prejš- nja leta smo tudi letos pova- bili gostujoče skupine iz drugih krajev, ki pa se po- vabilu niso mogle odzvati iz objektivnih težav. Poslasti- ca letošnjega kurentovanja bi bila folklorna skupina iz Madžarske, ki bi prikazala njihovo tradicionalno svat- bo, vendar se vabilu ni mo- gla odzvati zaradi istih ter- minov prireditev v svojih krajih. To je za naše kurentova- nje brez dvoma velika škoda in bomo morali v bodoče pa- ziti na usklajevanje termi- nov, da bomo z nastopi teh ski'iin popestrili našo pri- reditev. V popoldanskih urah bo po mestnih ulicah karneval, kjer se bodo predstavile vse sku- pine. Prišli bodo tudi Prek- murci in Medjimurci. Poleg teh skupin bodo sodelovala tudi podjetja, šole in druge individualne skupine Apeli- ramo na prebivalstvo Ptuja, da stavbe čim lepše okrasi, okraske pa bo dalo na raz- polago društvo. Poleg tega bi bilo zaželjeno. da bi se ljud- je tudi sami maskirali. pa če- prav nataknejo vsaj kako masko ali kaj podobnega, kajti s tem bodo dosegli res dobro razpoloženje, da bo prireditev dosegla svoj na- men, ak DANES SEJA SO ORMOŽ Danes, 28 januarja zase- data oba zbora ormoške ob- činske skupščine. Odborniki obravnavajo poročilo o delu občinskega sodnika za pre- krške in spremembo odločbe o ustanovitvi postaje milice v Ormožu. Na dnevnem redu je tudi odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stop- nji prispevka za otroško var- stvo v Ormožu • a letošnje le- to in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stop- njah prometnega davka od nepremičnin in pravic v ob- čini Ormož. Obravnavali bo- do še predlog izvršnemu sve- tu SR Slovenije za spremem- bo delovnega časa pri držav- nih organih ter sklepali o po- trditvi finančnega načrta komunalnega .<:klada občine Ormož. Razrešili bodo sodni- ke za prekrške, imenovali in- štruktorje za popis prebival- stva in stanovanj ter ime- novali iniciativni odbor za ustanovitev temeljne kultur- ne skui>nosti Ormož. Zadnja točka dnevnega reda bo. kot vedno vor^š.inia fn odgovo- ri odbornikov. ______^ TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1971 STRAN 2 Problemi zdravstvenega zavarovanja kmetov v Sloveniji v zdravstvenem zavarova- nju kmetov ie vedno manj zavarovanih oseb. prispevne stopnje za zavarovanje pa so vedno večje. 30. nov. 1969 je bilo v Sloveniji 292 640 kme- Hto zavarovanih oseb, 30. nov. 1970. pa 273,236, to se pravi, da le v enem letu šte- vilo zavarovanih oseb padlo za 19.404. To jasno dokazuje, da iz kmečkih vrst odhaiajo za delo spo.sobni ljudje. Ra- zumljivo pa 1e vsaj tistemu, ki se ukvarja jamo s kmetij- sko proizvodnio in se iz te tudi preživlja, da je kmetov standard vedno nižji. To do- kazujeio podatki zavoda za go«.podarstvo planiranje Slo- venije, iz katerih lahko ugo- tovimo, da ie narodni do- hodek v letu 1968 na enega aktivnega kmečkega prebi- valca znašal 5008 din, na e- nega aktivnega nekmečkega prebivalca pa 25.350 din. To pomeni, da ie narodni doho- dek pri aktivnem kmečkem prebivalcu 5 krat ndžji kot aktivnem nekmečkem prebi- valcu. Prisi>evne stopnje za leto 1971 so naslednje po komu- nalnih skupnostih: Skupnost prispevek na zav. na KD osebo Celje 21«/« 123 din Gorica 32V» 100 din Koper 25 Vt 80 din Kranj 26«/« 70 dan Ljubljana 34«/« 178 din Maribor 20«/o 100 din na zav. gosspodarstvo M. Sobota ]5«/o 150 din na zav. osebo N. mesto 30 »/o 80 din na zav. gospodarstvo Ravne 18 "/o 300 din Da so te stopnje lahko raz- lične, je najprej odvisno od razvitosti zdravstvene služ- be v komunalna skupnosti, saj vidimo, da ima komunal- na skupnost Ljubljana naj- višie prispevne stopnje in je tudi tam zdravstvena služba naibolj draga, ker so tam skoraj samo klinične bolniš- nice. V obdobiu januar—novem- ber 1970 ie realizacija pri- sspevkov znašala v Sloveniji 59.902,381 din, skupmh izdat- kov v obdobju januar—no- vember 1970 pa je bilo 67 690. ,42 din. To kaže. da ie siklad zdravstvenega zava- rovanja kmetov v Sloveniji v 11 mesecih oreteklega leta dosegel 7.787,961 ddn finanč- nega primanikliaia. Dohodki sklada zdravstve- nega zavarovanja kmetov komunalne skupnosti Mari- bor v obdobiu ianuar—no- vember 1970 &p 9-546,016 din, izdatki pa 11.405,797 din, to se pravi, da ie v 11 mesecih preteklega leta sklad komu- nalne skupnosti Mariboi* do- segel p;imanjkljaj 1.859,781 din. Upanje ie. da se bo ta primanjkljaj znižal, ker v decembru kmetje zavaro- vanci še plačujejo zapadle obveznosti do sklada zdrav- stvenega zavarovanja. Ra- zumljivo ie, da kmetie za- varovanci ne bodo zmogli sami zbrati toliko sredstev, kolika ie potrošnja za zdrav- stveno varstvo. Njihov doho- dek ne raste, stroški za zdravstveno varstvo pa se večajo. Zato bo leta 1971 sklad zdravstvenega zavaro- vanja kmetov sofinancirala republiška skupščina, za so- cialno ogrožene pa občinska skupščina. Število socialno ogroženih iz leta v leto ra- ste, ker za delo sposobni mladi ljudje odhajajo iz kmetii in se zaposlujejo v industriji :n tujini. Na kme- tijah ostajajo le stari, za de- lo nesposobni in otroci do 15. leta. V takšnem sestavu je razumljivo, da ne morejo več izpolnjevati obveznosti do sklada zdravstvenega za- varovanja kmetov. Zaželeno .je. da vse občinske skupšči- ne točno ugotovijo, kdo je socialno ogrožen oz. zmožen izpolniti obveznosti do skla- da zdrav^stvenega zavarova- nja kmetov. Takšna ugotovi- tev bi lahko služila za pre- gled, koliko ima katera ob- činska skupščina socialno o- groženih kmetijskih zavaro- vancev. Za te bi naj v večji meri prispevala skupščina Slovenije. Proračuni izrazito kmečkih občin kot so Ptuj, Ormož, Lenart. Slov. Bistrica, ne bo- do teh obveznosti v stanju vzdrževati. Za razvoj indu- strije smo v preteklosti mno- go akumuliziral: iz kmetij- stva, zato je ta dolžna vra- čati kmečkim občinam oz. kmetijskim zavarovancem vsaj določen odstotek svojih dohodkov v korist zdravs- stvenega varstva kmečkega prebivalstva. Skupščina Slo- venije b: morala upoštevati tudi zdravstveno zavarova- nje kmetov v nerazvitih ob- činah pri saniranju primanj- kljaja sklada zdravs-tvenega zavarovanja kmetov. Vsako leto se močno opa- ža, da se močnejše kmetije deformirajo, ker ne zmorejo obveznosti do sklada zdrav- stvenega zavarovanja. Tako postaja zelo neugodna struk- tura kmečkih gospodarstev, ker je na malih gospodar- stvih tudi majhna blagovna proizvodnja in tudi majhni dohodki. Močnih kmetij pa skoraj ni več, saj so se že v predreformsikem obdobju razformirale zaradd čezmer- nih davčnih in drugih ob- veznosti do družbe. Zato vse boli nastaja problem, kako bo z zdravstvenim varstvom kmečkega prebivalstva. Dej- stvo je. da stalni primanj- klja.ii v skladih zdravstvene- ga zavarovanja kmetov ovi- rajo zdravstveno službo, ker ne prejema od sklada zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov povračila za opravljene zdravstvene storitve. S tem zavestno hromimo razvoj zdravstvene službe v škodo zavarovancev in v škodo strokovne izpopolnitve in tehnične opreme zdravstve- ne službe. Rezultat vsega te- ga je. da danes že marsika- teri kovinski delavec s 3-let- no učno dobo in nekai let prakse dosega večie osebne dohodke kot zdravnik sploš- ne prnkse, ki ie moral, da bi dosegel svoj ooklic. študirati skoraj 20 let. Danes rešuje naše življenje. Nujno je, da so tudi njegovi osebni do- hodki primerno vsklajeni z ostalimi, ki delajo v proiz- vodnji. Kot vemo, je doho- dek kmetijskega zavarovan- ca 5-krat nižji od ostalih v gospodarstvu. Kako naj v večji meri financira zdrav- stveno varstvo? Ce želimo, da se bo mlado kmečko pre- bivalstvo odločalo za kme- tijsko blagovno proizvodnjo, bo treba marsikaj storiti^ ker so lepe besede in imenit- ne resolucije le prvi korak v reševanju problemov. Janez Zampa, Levajnci 10, Desternik PRIPRAVE KA IZPITE REZERVISTOV Organizacija zveze rezerv- nih vojaških starešin občine Ormož, ki ie ored časom za- sedla prv^o mesto med orga- nizacijami te vi-ste v Jugo- slaviji, ie sredi temeliitih pri prav na izpite, ki iih bodo rezervisti opravljali v nede- ljo 31 'anuaria. Seuiinarji, k: so bili že skoraj v vseh krajevnih centrih, so bili že drugi te vrste, kar dokazuje, da se je občinsko vodstvo resno prijelo dela in bo še nadalje .skušalo ostati, če ne ravno orvi v državi, pa vsal nekje pri vrhu. Tudi rezerv- ni voiaški oficirji in podofi- cirji so se z vso resnostjo lo- tili teh priprav. To dokazuje udeležba na seminariih in o- sebna zainteresiranost vsake- ga posameznika. Zato lahko pričakuiemo. da bodo na iz- Ditih doseženi dobri rezulta- ti. Ko pišemo o aktivnosti te najboljše ormoške organiza- cije, moramo opozoriti še na akcijo zbiranja naročnikov za revijo »Naša obramba« Pri tej akciji so se čLT-i ZRVS Ormož temeljito angažirali. Uspeh seveda ni izostal, saj so zraven 584 starih naroč- nikov na to revijo, zbrali še približno 2000 novih. Vse kaže. da občinske or- ganizacije ZRVS Ormož do- seženi u.spehi niso zaslcDili in da bo borba za prvo me- sto, kar pa seveda ni cilj. te- meljita in vztrajna. ar šolsko leto 1969-70 v ormoški ODCini Mreža in struktura osnov- nih šol v ormoški občini u- streza glede na konfiguraci- jo terena in na cestno omre- žje. Število oddelkov se na šo- lah bistveno ne spreminja, saj se je v zadnjih petih le- tih zmanjšalo le za en od- delek. Število učencev se je v zadnjih petih letih zmanj- šalo za 301 učenca ali za 10,4 odstotke od tega samo v zad- njem šolskem letu za 114 ali za 3,8 odstotkov, kar je za sorazmerno majhno občino zelo veliko. Vzroki za stalno padan.ie števila otrok so predvsem ekonomsko social- nega značaja in so tako moč- ni, da se bo ta tendenca na- daljevala verjetno tudi v pri- hodnjih letih. Na vseh šolah, je bilo 2894 učencev v 110 oddelkih, kar je poprečno 26 učencev na oddelek. To število zmanjšuje predvsem osnovna šola na Humu, kjer je poprečno bilo v posameznem oddelku le 17 učencev. Največji osip 60,1 odstotek je na osnovni šoli Tomaž pri Ormožu. Od 73 vpisanih u- čencev je le 29 učencev kon- čalo šolanje v 8. razredu. Sledi šola Ormož z 54,9 od- stotki osipa, šola Miklavž 47,7 odstotki. Velika Nedelja 45,9 odstotki. Najmaniši osip iz- kazuje osnovna šola Sredi- šče 40 odstotkov, kjer je od 35 vpisanih, končalo šolanje v osmem razredu 21 učencev. Razlogi za sorazmerno sla- be učne uspehe so objektiv- ne in subjektivne narave. Občina Ormož je v organiza- cijski enoti Maribor na zad- njem mestu. Splošni oojav je. da prihaja večina učencev popolnoma neprioravljenih za delo v I. razredu. Učen- ci nimajo privzgojenih de- lovnih navad, njihovo govor- no izražanje je zelo borno, večkrat na nivoju 4 do 5 let- nega normalnega otroka. V Miklavžu so psihologi ocenje- vali test za prvošolčke in u- gotovili. da je cca 25 odstot- kov otrok, ki so se vpisali v šolskem letu 1968/69 v I. ra- zred podpoprečno nadarje- nih. Podobno stanje je tudi na drugih šolah, zlasti pri Tomažu. Runču, Ivanjkovcih itd. Vzrok slabim učnJm us- pehom in s tem v zvezi tudi velik osip. je tudi v tem, da so sedeži šol na nerazvitih področjih. Okoliši so soraz- merno veliki in s tem v zve- zi je tudi velika oddaljenost otrok od šole ali za vozače do avtobusne postaje. Mno- go je nepopolnih družin, prt« cej družin nima doma očeta, ker je na delu v tujini. Zato otroci nadomeščajo očeta pri delu na kmetiji, kar se moč- no pozna pri vzgoji in pri uč- nih uspehih. Učenci nimajo dovolj časa za učenje, domov prihajajo utrujeni, za uče- nje nesposobni. Razen težkih socialnih raz. mer. zlasti na šolah v slove, njegoriškem področju, nasto- pata v vedno večji meri vprašanje duševno prizade- tih otrok :n vprašanje tistih otrok, katerih starši odhaja- jo v tujino. Prvo je bilo del- no rešeno s pomožno šolo. ki pa še zdaleč ni zajela vseh prizadetih otrok. Drugo pa bo rešljivo le s podaljšanim bivanjem v šoli. za kar pa še n: osnovnih pogojev. Zaradi večje migracije mlajših lju- di so učenci vedno bolj za- posleni z domačim delom zlasti spomladi in jeseni, da iim skoraj ne ostaja nič ča- sa za domače naloge in u- čenje. Sole so si prizadevale to vrzel dopolniti z dopolnil- nim poukom. To pa je otež- kočeno zlasti za vozače, ki jih na šolah ni malo. Ovira so avtobusne zveze, ker avto- busi ipeljejo učence skorai neposredno po končanem pouku. Učni uspeh ovirajo pre- vozi še zlasti v z-mskem ča- su. Neredne vožnje zaradi snežnih žametov in slabo os- krbovanih cest ovirajo 'reden potek pouka. Učenci vozači zamujajo v zimskem času P" večkrat na teden tudi no 2 uri. Pouk se je odvijal v težkili delovnih pogojih. Pomanik.3- nje učilnic in drugih učniJ prostorov, slaba opremljenosi učilnic in slaba opremlienos* šol s potrebnimi učili za so- dnben pouk. Vse to je vol'-' valo na splošno slabe učn' u:=pehe in osip. Prihodnjič bomo razčleni' še druge vzroke. rpjppMTK — ČETRTEK. 28. februarja 1971 STRAN S Obrtno podjetje Pekarna Ormož in INTES Maribor se združujeta. Referendum bo februarja. Se letos nova pekarna v Ormožu Naprave in zgradba ormo- ške pekarne so izkoriščeni do maksimuma. Potrebe po kruhu so vedno večje. Edina rešitev je v gradnji nove pe- karne, denarja za tako veli- ko investicijo pa ni. Zato so ormoški peki popestrili že itak dobre in stalne odnose z mariborskim Intesom in se pričeli pogovarjati o integra- ciji. Pred kratkim smo izvede- li, da je bil med ormoškimi peki izveden referendum in da so se z rezultatom 1 proti 21 odločili za pripojitev. O tej integraciji in moti- vih zanjo smo se prejšnji te- den v Mariboru pogovarjali z generalnim direktorjem In- tesa Vladom Steblovnikom in referentom za razvojno službo pri tem podjetju Ja- nezom Florjaničem ter di- rektorjem obrtnega podjetja »Pekarne« Ormož Ljubom Lesničarjem. Vsebina pogo- vora jasno kaže, kakšne te- ■ zave mučijo Ormožane in kaj so rekli »ta veliki«. Z , integracijami imajo v Or- možu verjetno slabe izkušnje, ker je bilo čutiti majhno previdnost v pripravah na začetek združevanja. Kmalu se je pokazalo, da bo Ormož tudi nekaj pridobil. Ni še poteklo dosti časa od takrat, ko so Ormožani peli slavo svoje pekame, ki je (še _ vedno) najbolje stoječe podjetje v občini in katerega delavci imajo največje oseb- ne dohodke in še mnogo tak- , snih »naj«. Med temi je tu- di najdaljši delovni čas (12 ur dnevno ali več) itd. V ^-^tdnjem času pa so nastopile takšne objektivne težave, da se pojavlja vprašanje, ali bo ormoška pekarna jutri še de- lala al: ne. Obrtno podjetje Pekarna urmož je bilo ustanovljeno leta 1961 z adaptacijo pekar- ne na Ptujski cesti 1. Takrat sta se združila dva obrata s seamimi zaposlenimi. Pekar- "^.^^e bila adaptirana za .kg pekarskih proizvo- tVl" ^ ^ 1^65 so se po- ;2r^ ^ kruhu izredno po- l\ 1^' Problem so rešili ta- t-^? zaposlili več delav- 1 . iih je že 16. Lan- nr!.- ^'^^ so dosegli takšno £. !f'"?^"i°- ^3 £0 pogoji de- »^ostali najtežji v pekar- vodn-"''^'- ^ Sloveniji. Proiz- I9fii se je glede na leto '^^l povečala za trikrat. Šte- lo na"^?''^"^^ le poveča- deia „ • ^^"d^i^ so pogoji ^l^do L ^^^^.s^hni pekarni njo n . 0^'ecano proi/vod- boli i K?' nemogoči. Naj- kvalit f seveda prizadeta Dotrn^ proizvodov in s tem saj ,!"'kov vsakdanji kruh. so se mod Ormožankam: pojavile ostre kritike na ta račun. Kolektiv pekarne se je znašel pred problemom, ki pa ga sam ne more rešiti. Ker se v obstoječi zgradbi pekarna več ne more širit: in razviiati. je edina rešitev v novogradnji, ki pa je za ta 22 članski kolektiv preveliko breme. Mariborski Intes je že za- sedel vse »pozicije« okrog občine Ormož. Razširil se je že na deset občin ne glede na njihovo (ne)razvitost in ormoška je 11. Med obema podjetjema je že desetletno poslovno tehnično sodelova- nje, ki ga označujejo zelo do- bri poslovni odnosi. Kaže, da se ormoška pekarna ne bo prodala Intesu, saj bo ta zgradil v Ormožu novo pe- karno, moderno in praktič- no, z namenom, da bi se pe- karstvo v Ormožu dvignilo na tisto raven, kot jo zahteva današnji standard potrošni- kov in proizvajalcev. Da or- moškemu peku ne bo treba delati 12 ur na dan in da bo potrošnik dobil kruh kot se spodobi. Nova pekarna bo stala ob Ljutomerski cesti pri maro- fu. nasproti žage. Zemljišče je že odkupljeno. Projekt iz- deluje Projektivni biro Ma- ribor. Graditi bodo pričeli letos aprila. Računajo, da bo v jeseni letos pekarna že ob- ratovala. V novi pekarni bo 25 stal- no zaposlenih, kar je za 3 več kot do sedaj. V poseb- nem obratu bodo izdelovali kekse za široko potrošnjo. Skupna kapaciteta pekarne bo 7 ton pekarskih proizvo- dov na 8 ur. Celotna investi- cija bo veljala 450 milijonov starih dinarjev in ves ta de- nar prinese Intes v Ormož »na krožniku«. Uvodoma smo že omenili, da so se ormoški peki v ve- liki večini izrekli za priklju- čitev. Intes bo izvedel refe- rendum v prvi polovici fe- bruarja. Pravijo, da bodo In- tesovi delavci gotovo gla.so- vali za priključitev. jr Približno tako bo videti nova ormoška pekarna SMUČARSKI SKOKI V JURŠINCIH Občinska zveza za telesno kulturo je letos razpisala tekmovanje v smučarsih šokih. Zal so se tekmovanja udeležili le tekmovalci — do- mačini, druge prijavljene pa je zmotilo slabo vreme — od- juga. Marljiv: domačini so skakalnico kljub odjugi ime- li odlično pripravljeno, kar je nedvomno zasluga marlji- vega učitelja telesne vzgoje Franca Cafute. Nastopilo je 19 tekmoval- cev in so rezultati naslednji: Mlajši pionirji: 1. Jože Rižnar 14 in 14,5 m sledijo: Jože Gomilšek 12 in 12 m, Branko Matjašič 11 in 11,5 m, Franc Cuš 10.5 in 11.5 m. Stanko Rakuša 10 in 11 m. Starejši pionirji: 1- Janez Sori Ifi in 15,5 m. Branko Lu. kačič 10. 15.5 m. Franc Holc 14 in 14.5 m. Franc Kovačec 13 :n 12,5 m. Alojz Sori 12 in 12,5 m. Nerazumljivo je. da je bil slab odziv tekmovalcev iz os- novnih šol. saj mnoge šole imajo v tem zimskem času ure telovadbe na snegu pred- vsem tam. kjer nimajo te- lovadnic in bi se lahko na to tekmovanje prijavili. Ker je letos bilo prvo tovrstno tek- movanje, upamo, da bo pri- hodnje leto večje zanimanje in več prijavljenih tekmo- valcev. VLOMILCI V SAMOPOSTREŽ- NICO V KIDRIČEVEM PRIJETI Zvedeli smo, da so vlomil- ce samopostrežne trgovine Merkatorja v Kidričevem že prijeli. Ptui.ska milica je tu- di tokrat hitro in efektno u- krepala. Neposredno po vlo- mu so prijeli skupino proda- jalcev perja, ki so se potika- li v okolici Ptuja. Pri njih so našli tri ukradene tranzistor- ske sprejemnike. Perjarji ni- so bili storilci, ampak so u- kradeno robo poceni kupili z namenom, da jo naprej prodajo. Svojo bazo so ime- li v Mariboru, kjer so našli tudi druge ukradene stvari, ki pa ne izvirajo od tokratne akcije. Pri zaslišanju so de- linkvente razkrili, ker so jih poznali. Vlomilca sta znana povrat- nika S. S. in P. H. iz Mari- bora Merkator trpi škodo o- koli 12.000 din. Velika večina ukradenih predmetov je že najdena in bo vrnjena. AVTO JE ZANAŠALO v va.>i Le.šnica se je na ce- sti Iir. reda zgodila prnrnet- na nesreča, ker je zaduii del avtomobila začelo zanašati po poledenelem cestišču. Voznik osebnega avtomobi- la Stanislav Kocjan, župnik pri Veliki Nedelji, se je pe- ljal s svojim osebnim avto- mobilom iz Runča proti Or- možu, v I^ešnici je na ovin- ku pri hiši Ivana Rajha sre- čeval nasproti vozeči osebni avtomobil. Opravljal ga je Franc Zupančič iz Ptuja, za- poslen v podjetju Meso kom- binat Ptuj — obrat koopera- cija Hajdina. Zaradi nepre- glednega ovinka sta se voz- nika opazila šele na kratki razdalji. Kocjan Je takoj za- vil v desno, vendar zaradi poledenele ceste in glob'>kega koloteka zadnja kolesa niso sledila nrvim, zato je z-ad- nji del Kocjanovega avtomo- bila zadel v prvi del Zu- pančičevega avtomobila. Telesnih poškodb ni bilo. Materialne škode je za pri- bližno 700 din. Oba voTsnika sta bila D0p3lnoma trezna. iT JRekonstrukcija ptujske mlekarne v mlekarni KK Ptuj je v teku rekonstrukcija nekate- rih obratov, ki so zastareli, saj datirajo naprave še iz vojnih časov. Direktor Bran- ko Voljč nas je seznanil s potekom rekonstrukcije, do- sedanjimi težavami v poslo- vanju in perspektivami. Mleko je eden glavnih ar- tiklov vsakdanje prehrane. Naše gospodarstvo posveča veliko pozornost proizvodnji mleka. Vsa zadnja leta je bi- lo opaziti v kmetijstvu krize, ker se mladina raje odloča za industrijo. Perspektive pa že kažejo napredek. Ce kon- kretno vzamemo živinorejo in pridobivanje mleka, bo z viš- jimi odkupnimi cenami go- tovo dosežen namen, to je večji odkup. Kmet v doseda- njem času ob pomanjkanju in kortjukturnih cenah mesa raje z mlekom hrani teleta, kot bi mleko prodajal. V pre- prostem računu je razmerje odkupne cene mlelZarja« Ormož svoja skladišča in o cesti Ivanjkovci — Svetinje — Jeruzalem — Krčevina. Gle- de dvorane je bila izrečena ostra kritika na račun tistih, ki dovolijo, da dvorana pro- pada in istočasno zavira kul- turno dejavnost, ki bi se lah- ko razvijala v teh prosto- rih. Smatrajo, da .se morajo nujno sestati predstavniki tr- govskega podjetja »Zarja« Ormož ter občinska odbora Ormož in Ljutomer ter skup- no rešiti to vprašanje. Na konferenci je bilo obravna- vanih še cela vrsta krajevnih problemov In težav, tako VT>ra.šanje krajevnih cest. o- semenievalne postaje itd. ir Tudi to se pripeti V Senežcih pri Veliki Ne- delji se ie 18 januarja pri- petila. Po svoie izredna in zanimiva prometna nesreča, ker se voznika nista hotela umakniti drug drugemu. Voznik osebnega avtomo- bila Janez Klemenčič. zidar, zaposlen v ZRN se ie skupaj s svojim bratom Jožetom in Martinom Petkom iz Brato- nečic odpeljal s svojega do- ma v Savcih. nazaj na delo v ZRN Ko je peljal po ce- sti proti Veliki Nedelji, mu je v Senežcih pripeljal na- sproti voznik osebnega avto- mobila Franjo Novak, kmeč- ki sin iz Nedelišča v Medži- murju. Drug proti drugemu sta peljala po približno 10 cm globokem koloteku. ki je bil vrezan v mehak sneg in očitno ie nastalo vprašanje, kdo bo manj »dosleden« in se umaknil v sneg in druge- ga pustil na »tiru«. Novak je sprva poskušal zaviti, a si ie očitno premislil, ker se je vr- nil na »tračnici«. Nujna po- sledica takšne vožnje je bilo čelno trčenje. Oba avtomo- bila sta poškodovana s pred- nje strani. Zanimivo je tudi to„ da sta oba voznika s pri- bližno enako hitrostjo in tudi avtomobila sta enake znam- ke tako, da ie tudi škoda e- naka — na vsakem za pri- bližno 1,500 din. Telesnih po- škodb ni bilo. Oba voznika sta imela na avtomobilih dobro zimsko o- premo in bi se drug drugiTnu lahko umaknila, vzemiiniti vsak do polovice, še posebej ker je na cesti bilo dovolj prostora. Tako pa sta vzlra. jala v koloteku. Epilog bo s«, veda pred občinskim sodni, kom za prekrške. Oba voznika sta bila trez. na. jr , DELO RDEČEGA KRIŽA V MAJŠPERKU V nedeljo je osnovna orga- nizacija Rdečega križa imela letni občni zbor. Članstvo je zadovoljivo, sai poleg rednih včlanjuje tudi nad 500 šol- skih otrok. V preteklem letu so imeli zelo pester program. Organi- zirali so dve krvodajalski ak- ciji, ki sta bili več kot zado- voljivi, saj se ju ie vsakič udeležilo nad 70 krvodajal- cev. Mnogi so že večkrat da- rovali kri in s tem postali imetnik: krvodajalskih značk. Te akcije so tudi v bodoče planirane in upajo na še več- jo udeležbo. Organiziran in izveden je bil ciklus predavani prve po- moči za 8. razrede osemletk. Vsa ta predavanja so bila iz- vedena ob pomoči medicin- ske sestre Gizele Rakovec Rdeči križ je imel predava- nja in izpite prve pomoči v sodelovanju z narodno ob- rambo. Ta tečaj je zelo do- bro Uispel, saj so se člani u- deležili tekmovania v Ptuju in dosegli 2. mesto. Pri os- novni organizaciji deluje tu- di podmladek pod vodstvom Nežke Miklavc. To so člani iz vrst šolskih otrok. RK Majšperk je razprav- ljal tudi o problemu ostare- lih. Sklenil se ie pridružiti splošnemu popisu ostarelih, ki bo v prvi polovici letoš- njega leta. Sami pa bodo še samostojno nudili pomoč o- starelim. ki jih je predvsem v Halozah ogromno. Poleg te. ga pripravljaio predavanja o boju proti nikotinu in alko- holu. Posebno slednji je bil ves povojni čas potreben, ker so tu predvsem izraziti vino- rodni kraji. Ob zaključku sc sklenili, da bodo v svoje vr- ste skušali včlaniti še vei mladine. Razširili bodo tudi sodelovanje z ostalimi orga- nizacijami, predvsem z ga- silci, ak Letni obračun Par- tizana v Markovcih v petek, 22. ianuaria 1971 ie imel TVD Partizan na Markovcih redni letni občni zbor. Društvo šteje 367 pripad- nikov in je imelo v letu 1970 osem oddelkov od cicibanov 'do starejšega članstva. Po- ročila društvenih ooravnikov so trajala več kot uro, kar potrjuje, da je bilo lansko leto za markovške športnike zelo bogato. Za največji u- speh velja gotovo zgraditev telovadnega doma. Tu sicer še manjkaio nekatere stvari, toda upajo, da bodo s po- močjo družbe in z lastnimi silami tudi to kmalu uredi- li. Nič slabši niso bili na tek- movalnem področju. V zvez- nem merilu so osvojili dve srebrni medalji in eno bro- nasto, v republiškem pa štiri zlate, dve srebrni in tri bro- naste, vse na partizan.skih mnogobojih in krosih. V ob- činski nogometni ligi imajo tri ekipe, ki nastopajo pod imenom Prvenci. Stojnci in Markovci. Tudi na ostalih občinskih tekmovaniih so imeli lepe usoche. sai so o- svoiili kar še.?t naslovov. Po večletnem premeru so izvedli v jeseni ob otvoritvi nove telovadnice velik javen telovadni nastop z okoli 700 telovadci. Poleg članov dru- štva so nastopili še učenci o- semletke in gostje iz Ptuja Maribora, Beltinc in Kidri- čevega. Folklorna skupina, ki de luje v sklopu društva, je go- stovala v Ptuju. Beltincih. Ljubljani in Trstu. Poleg uspehov, ki so iih dosegli, imajo tudi težave in to predvsem materialne in kadrovske. Da bi do kraja u- redili sanitarije pri telovad- nici, bi rabili še 3 milijon« starih dinarjev. Kje bode zbrali sredstva, še ne vedo Vodnikov imajo trenutno do- volj, so pa to popolni ama- terji in jim manjka potreb- na strokovna kvalifikacija Vsaj nekaterim. To bodo re- šil: tako. da se jih bo čim- več udeležilo prednjaškegJ tečaja, ki ga organizira Par- tizan Slovenije v Mariboru Društvo bodo še na %-ej vodi- li znani markovški telesno- vzgoin: delavci, kot so Aloji Simonič. Janez Horvat. Frani Kolarič. Gvido Cepin. Koii' rad Bezjak. Rozika Kos. Li- zika Vršič. Ivana Kukovecir drugi. Na čelu ie novi pred- sedn"k Franc Kodrič. Ob koncu ie zbor podet naslov »častnega pred.^edni- ka društva« znanemu dol.sO' letnemu telesnovzgojnemi delavcu, ne^^anjemu doma- činu Jožetu rafeli. OP ^^^^j^lK — ČETRTEK, 28. februarja 1971 STRAN 5 Delo, plača, zdravje % razprave v TGA Kidričevo Pred kratkim je imela os- Tinvna organizacija sindika- ta v TGA Kidričevo redm letni občni zbor. ki so se ga 'leg izvoljenih delegatov u- rtpležili tudi predstavniki de- lovnih kolektivov iz IMPOL iz Slovenske Bistrice ter to- varne dušika Ruše. V razpravi so delegati s svojimi razpravami mnogo pomagali k temu, da bo no- voizvoljeno vodstvo že takoj na začetku znalo, kje se je treba najprej lotiti reševa- nja določenih problemov. Mnenje članstva v DE vzdr- ževanja je bilo, da sindikat le ni povsem opravil svoje naloge zato. ker člani niso imeli preveč zaupanja v sin- dikat in sindikalne delavce, ki zaradi tega nikakor niso mogli odigrati tiste vloge, kot bi jo sicer lahko. Prav tako so menili, da bodo mo- rali organi upravljanja mno- go bolj prisluhniti mnenju in predlogom večine članstva, kajti vedeti je treba, da je treba orobleme reševati v o- kviru celotnega kolektiva. Nadalje je bilo rečeno, da je ostalo še precej neizkori- ščenih sredstev, ki bi jih lac hko mnogo koristneje upo- rabili, če bi dali nekaj tudi za družbeno politično izo- braževanje članstva. Nekdaj je bilo precej seminarjev za predsednike in tajnike v prostem času, danes pa v sindikatu nihče skoraj več ne želi delati niti v delov- nem času. kar lahko najbolj konkretno vidimo pri izde- lavi statuta, sistemizacije, in podobno. V DE so imeli več sindikalnih sestankov ter razpravljali o raznih notra- njih problemih. Delovna di- sciplina v tej enoti je po ninenju nekaterih sindikal- nih aktivistov na zelo nizki stopnji ter bo zaradi tega treba podvzeti strožje ukre- Pe. katerim ne bo smel na- sprotovati niti sindikat. Ime- li so tudi težave pri svojem rednem delu v osnovni orga- nizaciji, zato se popolnoma strinjajo s spremembami ^ll^Vil o delu sindikata v i^-A. Nekateri diskutantje so se dotaknili štipendiranja i,er kadrovske politike, pri ^^"ler so poudarjali, da bo ireba tem vprašanjem posve- mnogo več pozornosti, za kar bo moral več delati izobraževalni center, ki n Li P^^oravil konkretne predloge za višino štipendij. , Kadrovska služba pa bo mo- ^ mnogo bolj preverjati , in ucjotavliati strokovno spo- , sobno.st in znanje mnogih strokovnih kadrov. Nikakor npu f''^"°- ^3 se Zahteva pri 1 vnn! .r'^ razpisih za odgo- ' delovna mesta (vo- čenr I srednja izobrazba. • o^ldih"a 't.^uM ''^kreacije in 1 da P« 1 "''o poudarjeno tisti x/^^^ deležni najmanj ■ flani kolektiva, ki so tega najbolj potrebni. To so predvsem transportni de- lavci ter delavci iz elektro- lize in glinice, plinarne in anodne mase. Tukaj bo tre- ba več dela v tej smeri, da se bodo taki delavci bolj posluževali lastnega počitni- škega doma, za kar jim je treba nuditi vse pogoje. Po- dobno je mnenje o toplih malicah. Uvedba toplega obroka je spet na dnevnem redu organov samouprav- ljanja, pri tem pa mora tudi sindikat storiti vse, da bo ponovno uveden na najbolj primeren način. Mnogi čla- ni kolektiva, predvsem iz bolj oddaljenih krajev, naj- večkrat nimajo tople hrane tudi PO ves dan, kar se zelo odraža na efektivnosti nji- hovega dela. Skoraj vsi ude- leženci razprave so razprav- ljali o benifikaciji delovne dobe ter zahtevali, da se gle- de tega stori vse, kar je mo- goče. Treba je namreč od- ločno postaviti vprašanje, ali je na nekaterih delovnih mestih v tovarni sploh mož- no delati 40 let. Podatek, da je v celi tovarni od skupno 1735 pregledanih članov ko- lektiva povsem zdravih le 180, po svoje zelo razločno govori in najbrž ni potreben k temu noben nadaljnji ko- mentar. To je tudi konkre- ten odgovor tistim, ki še ve- dno govorijo o visokih pla- čah v Kidričevem. MF Konferenca aktiva ZMS Tomaž v zvezi s pripravami na redno letno konferenco ob- činske organizacije ZMS Or- mož je bila v soboto pri To- mažu redna letna konferen- ca aktiva ZMS Tomaž pri Ormožu, ki je presegla vsa pričakovanja tako glede ude- ležbe kakor tudi glede teht- nosti in zanimivosti vpra- šanj. Na konferenci se je zbralo 39 mladink in mladincev, ki so še enkrat pokazali, da jim ni vseeno, kako je z njihovo mladinsko organizacijo. Biv- ši predsednik aktiva Ludvik Bratuša je v svojem krat- kem, a lepem poročilu pod- črtal vlo^o mladine v soci- alistični družbi in obenem povedal, da preteklo leto kljub skromnemu delu, ki je včasih bilo le poskušanje. ni bilo neplodno in je prineslo vsaj nekaj koristnih izku- šenj za nadaljnje delo. V razpravi, ki je sledila poročilom, je pole? mladin- cev in mladink sodeloval tu- di predsednik OK ZMS Or- mož Jože Rakuša in tamkaj- šnji sekretar organizacije ZK Vinko Megla, ki se je med številnimi vabljenimi krajev- nimi funkcionarji edini ude- ležil konference. Zanimiva je ugotovitev, da je aktivnost vseh štirinajstih organizacij in društev, vštev- ši tudi družbenopolitične or- ganizacije, ki delujejo pri Tomažu, v letošnjem letu v povprečju zelo slaba. Vzroki za takšno stanje so splošni in jasni. Na prvo mesto lah- ko mimo postavimo neustre- zne programe dela. Takoj za tem so težave z vodstvenim kadrom, ki ni dovolj izkušen in za svoje delo sploh ni sti- muliran — niti moralno, kaj šele materialno! Na vse to pa se neposredno navezuje vprašanje denarja, ki ga dru- štva in organizacije za svo- je delo nedvomno potrebu- jejo. Aktiv ZMS Tomaž ima, na primer, v blagajni le 80 din in vprašam se. kaj lahko s to vsoto naredi? Za neka- tere organizacije Je tudi ne- rešeno vprašanje prostorov. brez katerih ni mogoče misliti rednega dela. Na vso to (ne)aktivnos'l vpliva ned- vomno tud: intenzivna fbuk- tuacija prebivalstva, ki se iz tega najmanj razvitega ob- močja v slabo razviti občini intenzivno izseljuje. Tisti, ki ostanejo doma (kdo ve, za- kaj?) pa razen redikih izjem, stojijo ob strani. In ravno ta- ki mladii ljudje so tisti, ki pol- nijo časopisne stolpce s svo- jimi pesimisitičnimi izjavami o strašni samoti, ki jh tako neusmljeno obdeluje... Vsak človek si mora v življenju najti moč v tem kar ima, s čemer razpolaga, v danih možnostih. Sestanek mladinskega aik- tiva je čas in kraj, ko se mladinci in mladinke zberejo in se pogovorijo o svojih te- žavah, ki so mnogokrat te- žave organizacije, ki ji pri- padajo in se dogovorijo za konkretne akcije. Seveda je treba združiti koristno s pri- jetnim in po sestanku malo zaplesati in se pozabavati. Tako pristno mladinsko vzdušje bo tudi pritegnilo mlade in bodo pozabili na tisto »strešno samoto« ter s skupnimi močmi reševa.U svoje težave in s tem uresni- čevali svoje programe. Mla- dinski aktivi morajo postati prijatelji in zavezniki za mlade. V njem mora priti do izraza tista skrita moč vsa- kega .posameznika, ki bo mnogo bolj učinkovita, če bo izražena enotno in bo več problemov posameznikov predstavljalo problem nas vseh. Aktiv ZMS Tomaž si je izvolil tudi nov upravni od- bor. Funkcijo predsednika aktiva je prevzel Jože Gašpa- rič iz Ključarovec. Novo vodstvo upa in sam sem PO tako temeljiti in lepi razpravi prepričan, da bo mladinski aktiv Tomaž po- stal resnična organiz-acija mladih, ki želijo biti kreatyor- ji lastnega programa. Druž- benih vprašanj mladine ni mogoče reševati, ne da bi bi- la sama mladina osnovni no- silec akcije. \r Impol - slovenski prvak v soboto so bili zadnji tur- nirji I. republiške lige v Ju- du. Potem, ko je bilo to sko- raj nemogoče, so judoisti Impola prvič postali sloven- ski prvaki, precej zaslug za to pa imajo tekmovalci celj- skega kluba »Ivo Reyaa, ki so presenetljivo premagali mariborski Branik, ki je do- živel gladek poraz tudi v sre- čanju z Bistričani. Na vrhu lestvice je prišlo do velikega preobrata. Branik, ki je imel pred zadnjim kolom kar šti- ri točke prednosti. ,ie šele tretji. Pred njim je Maribor, ki .ie zbral prav toliko točk kot Impol — 12. Bistričani pa so osvojili prvo mesto zaradi boljše razlike v teh- ničnih točkah. Poglejmo, kako so potekali odločilni boji v Celju, kjer so se pomerili Branik, Impol in domačini. Prav nihče ni po- mislil, da bi lahko Celjani nrioravili kakšno večie pre- senečenje, še posebej po gladkem porazu v nrvem dvoboju z Impolrvm. Najprej sta se spoprijela Impolov tekmovalec Firer in Celjan Petelinšek. Srečanje se je končalo neodločeno, to pa je za mladega Bistričana že u- speh. V nadaljevanju je Im- pol povedel z 2:0. Najprej je gladko zmagal Stanko To- polčnik. še lepšo zmago pa je prispeval Rebernak. V sred- nji kategoriji je Vidmajer do- segel neodločen rezultat, Stern pa je povedel s 3:0, »Cisto« zmago je prispeval še Prelog. medtem ko je A- lojz Topolčnik v težki kate- goriji izgub'l. tako da je bil končni rezultat 4:1. V naslednjem srečanju so se pomerili Celjani in Mari- borčani. V lahki kategorij: so Mariborčani povedli, takoj z.a tem oa izgubili dve srečanji. V srednji kategorij: je Bra- nik spet izenačil, v odločil- nem boju v težki kategoriji pa ie Celjan Jazbec dosegel zmago z ipponom in tako pri- pravil eno največjih presene- čenj zadnjih let. Gledalci, med niimi je bila več kot polovica Bistričanov. so zmago mladih judoistov Celja pozdravili z burnim ploskanjem, oosebej še zato. ker je imel Imnol nriložnost izpodriniti ekipo Branika s prvega mesta. Začetek dvoboja med Im- polom in Branikom n: bil preveč obetajoč. Firer je iz- gubil že v prvi minuti im Branik je povedel z 1:0. Veliko delo pa so takoj za tem opravili ostali tekmoval- ci Impola. Najprej je Reber- nak izenačil. Vidmajer pa povedel z 2:1. Alojz Topolč- nik je priboril neodločen re- zultat, Stanko Topolčnik pa je s končnim prijemom pre- magal odličnega Mithansa. Impol je vodil že s 3:1. V pol- težki kategoriji mladi Prelog ni dopustil nobenega prese- nečenja. Zanesljivo je opra- vil z Mariborčanom Sauper- lom. V zadnjem dvoboju sta se spoprijela Stern in Raner. tekmovalca, ki sta sicer ena najboljših v srednji katego- riji. Stern je bil odličen in bi zaslužil zmago, vendar so bili sodnki drugačnega mne- nja in so srečanje razglasili neodločeni, tako da ie bil končni rezultat 4:1 za Impol, Veselic med navijači Im- pola je bilo nepopisno, saj nihče ni računal na takšen razplet dogodkov. Bistričani so torej v zadnjem kolu na- doknadili tisto, kar so zamu- dili v prvih dveh kolih, ko so jim odščipnili točke Jese- nice. Maribor in Velenje. Za osvojeno prvo mesto iim gre- do seveda vse čestitke ter že- lja, da bi bile kvalifikacije za zvezno ligo čimbolj uspeš- ne. Pričakujemo lahko, da bomo Bistričane prihodnjo sezono gledali v zVeznem tek- movanju to na "oo za tekmo- valce in crlpdalce .seveda ve- lik dogodek. D. Utenkar BREZ IZPITA IN LUČI ^ v vasi Mihovci pri Veliki Nedelji se ie v ponedeljek pripetila prometna nesreča, ker je neizkušen mopedist vozil brez luči in brez izpita. Pešca, Avgust Kosi, orod- jar, zaposlen v podjetju Sig- ma v Ptuju in Milica Meško. oba Iz Mihovec, sta šla po desni strani ceste. Za njima je z dvorišča na levi strani ceste pripeljal mopedist Zvonko Sohar s Hajndla št. 3, ki ni imel vozniškega izpi- ta in tudi ni imel prižgane luči za osvetljevanje ceste. Na skrajni desni stran: cesti- šča je zaradi tega zadel oba pešca, ki sta pri padcu do- bUa lažje telesne poškodbe. Mopedis: le po nesreči od- šel na svoj dom in organi milice so ga morali prisilno odvesti na odvzem krvi. jr STRAN « TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1»!, Z zbora ptujskih šoferjev Pretekli teden je imelo Združenje šoferjev in avto- mehanikov Ptuj svoj redni letni občni zbor. Udeležili so sc ga tudi: predsednik ZSAM Ormož, Matija Ratek, pred- stavnik republiškega ZSAM Ivan Hočevar ter predstav- niki nekaterih organizacij iz Ptuja. Predlagan je bil dnev- ni red. ki ie bil soglasno sprejet. Vsi funkcionarji po- sameznih odborov so dali svoja poročila, nakar je bi- la dana razrešnica staremu vods-tvu in volitev novega. Ludvik Pšajd nam je ob praznovanju zveznega dneva Šoferjev, ki je bil 15. .januar- ja, orisal pomen dela in or- ganizacije. Seznanil nas je tudi z delom in aktivnostjo matične organizacije: »ZSAM v Ptuju združuje 419 čla- nov. Skozi vse leto so bili redni mesečni sestanki, ki pa so bili slabo obiskani, saj je prisostvovalo poprečno po 20 odst. članov. Res. da je te- mu ok zaposlenost na de- lovnih mestih poleg ostalih objektivnih težav, a vseeno je to premajhna udeležba. Združenje ima komisijo za propagando, šolstvo, rekrea- cijo in prvo pomoč. Komisi- ja za šolstvo ie v preteklem letu organizirala kup preda- vani o prometu, varstvu pri delu. predvsem pa je skrbe- la za usposabljanje novih voznikov. Tu mislimo na po- klicne voznike, za katere je bilo več tečajev za pridobi- tev kvalifikacije. Takšen te- čaj ie tudi sedaj, obiskuje pa p,a 30 kandidatov. Končan bo v aprilu. Za koordinirano de- lo imamo po večjih podjet- jdh poverjenike, ki pomaga- jo pri delu. Povečana je bila članarina za 2 din, vemo pa. da gre del članarine za prav- no pomoč pri eventuelnih nezgodah. Združenje ima tudi krvo- dajalsko skupino z 52 člani in v februarju planiramo s so- delovanjem RK novo akcijo. Kot udeležencem vsakodnev- nega prometa nam je naj- bolj znano, kako potrebna je kri in znamo ceniti humanost te aktivnosti. Pri združenju dela še kegljaška sekcija, ki je tudi dokaj uspešna. Ude- ležili smo se nekaj tekmo- vanj v spretnostih vožnje. TAM v Mariboru je priredil tekmovanje v odstranjevanju napak na njihovih vozilih, kjer so se naši mehaniki in električarji najbolje izkaza- li. Mnogi naši člani so bili na več področjih odlikovani 2 visokimi priznanji, pred- vsem Franc Meglic in Lud- vik Pšajd. ki ju je predsednik Tito odlikoval z redom dela s srebrnim vencem. - Šoferji se že vrsto let bo- rijo za beneficirano delovno dobo. saj nam ie znano, v ka- ko težkih pogoiih opravlja- jo svoje delo. Zal o kakem uspehu še ne moremo govo- riti, vendar vlagamo vse mo- či, da bi le nekaj dosegli. Mno^o je namreč voznikov, ki po dolgem delu opešajo, tu mislim na zdravniške kon- trole starejših voznikov. Tem se dogaja, da morajo prene- hati z vožnjo prav v letih pred upokojitve, kar se jim pozneje občutno pozna pri pokojnini. Te ljudi, ki so vse življenie garali na cestah, premestijo na druga, slabše plačana delovna mesta.« Združenje prireja vsako- letne šoferske plese, ki so do- bro obiskani. Letos bo 20. fe- bruarja, to je na pustno so- boto. S teh in podobnih pri- reditev zbrana sredstva jim služijo za honoriranje pre- davateljev in drugih stro- škov. Dobili so tudi svoj pro- stor v Prešernov: ulici, ki si ga morajo deliti s čebelarji, z njim so začasno zadovoljni, saj jim ni več treba imeti se- stankov po gostinskih loka- lih, kot doslej. Skušajo pa u- speti pri pristojnih organih, da bi jim dovolili uporabo dvorane v Železničarskem domu. Izbrali so tudi novo vod- stvo. Novi predsednik Edi Kozel je bil soglasno izvo- ljen, prav tako tudi tajnik in blagajnik ter novi podpred- sednik Franc Hajduk. Ob- novljene so tudi vse že prej omenjene komisije, izvolili pa so Ota Velunška, ki bi naj bil kronist. Na občnem zboru so še sklenili, da se dosedanje Združenje šoferjev in avto- mehanikov — podružnica Ptuj preimenuje v »Združe- nje šoferjev in avtomehani- kov, Ptuj«. ak Iz preteklosti bistriškega sveta (Nadaljevanje in konec) Sedanja Planina se je ime- novala po stopah župa Stope. Pohorska Nova vas je nasta- la v 14. stoletju najpreje Nova vas za razliko od so- sednje vasi prek šentovskega potoka, ki se je začela ime- novati Stara vas. V mestu so morali ločiti med dvema novima vasema v okolici in so starejšo preimenovali s Spodnjo, mlajšo pa z Zgor- njo. V vladarjevem gospo- stvu ni bilo Frajhajma, ki je bil v framskem gospostvu, tudi ne več Smrečno, ki je postalo podložno ptujsko- gorski božjepotni cerkvi. Gromberški Bukovec je po- stal samostojno gospostvo, nekdanji gromberški Gaber- nik so napolnili z vinogradi bližnjih cerkva. Štatenberg si je podredil Laporje, Cre- šnjevec, Lokanje vas in Siis- senberg. Obe bistriški Lož- nici, Markečica, Malahorna in Oplotnica so veljale zve- čina za posest žičkega samo- stana. Kebeljski svet sta razgrabila Štatenberg in bi- striško gospostvo. V 16. stoletju ie vladar bi- striško gospostvo, v okviru katerega se je zelo razmah- nilo vinogradništvo (nad 600 vinogradov), mlinarstvo in žagarstvo, odtujil. Leta 1587 so ga kupil: plemiči iz rod- bine Vetter. Poleg tega go- spostva je bilo zelo pomemb- no štatenberško, ki je ime- lo podložnike tudi v krajih Pečke, Lušečka vas, Ljubič- no. Dolgi vrh, Poljčane in drugod. Štatenberg je uka- zoval blizu 500 podložnim družinam in imel prek 400 vinogradov, seveda ne samo na ozemlju sedanje bistri- ške občine. Sredi 16. stoletja so med podložniki prevladovali sred- nji kmetje, kočarji in veliki kmetje pa so bili številčno približno enako močni. Ži- veli so od poljedelstva, go- vedoreje, svinjereje. konje- reje in od reje drobnice. Turki so prišli zadaj ič na ozemlje občine 1532 in ga grozovito opustošili. Požgali so mesto, vasi in gradove, le Gromberg so brezuspešno naskakovali. Prebivalstvo je bežalo v višje lege. nato pa so tu in tam naselili hrva- ške uskoke. zlasti v Crcš- njevcu. Pri Jurišni vasi ie naselje uskokov dobilo ime Turiška vas. Ker so na kmeta vedno boli pritiskali Turki, cerkev, mesto, plemič in država, se je ta 1515 uprl. Pred upor- niki so se studeniške nune zatekle v mesto. Nemirni so bili tudi konjiški podložniki. Še bolj je upor zajel pred- nike 1573, najbolj bistriške in štatenberške podložnike. Tahyjevi na Štatenbergu (od 1556) do vzeli krojaču An- dreju z Vrhol konja in tri govedi, črešnjevskega župa- na Jenčiča pa z ženo vrgli v ječo in jima odvzeli kmeti- jo. Bistriški podložniki so se pritožili proti nasilju ple- mičev s pritožbo, napisano na več kot 30 straneh. V tej pritožbi se mesto 1577 prvič imenuje Slovenska Bistrica. Poleg turških vdorov in kmečkih uporov je bila os- novna značilnost stoletja razširjanje Lutrove vere. V mestu in na gradovih so ži- veli proti koncu 16. stoletja zelo vneti luterani. V 17. in 18. stoletju so bili mestni obrtniki. sprva usnjarji in lončarji, organi- zirani v cehe. Leta 1673 je bilo v mestu 45 obrtnih moj- strov in 16 pomočnikov. Leta 1710 so pridobili pr- vo premoženje v mestu At- temsi. Sedem let kasneje je bilo njihovo tudi bogato bi- striško gospostvo. Attemsi so bili že od 1681 tudi gospo- darji štatenberškega gospo- stva, prav oni so gradili med 1720 in 1740 tu novo grašči- no. Po 1744 so gradili Bi- stričani Jožefovo baročno cerkev in postavljal: spo- minske stebre. V mesto so prihajali umetniki in tu ustvariali kakovostna dela. Z obveznim rednim šolanjem So začeli meščani 1776. Me- sto je imelo takrat že nad sto hiš. Ki.UB PTUJSKIH ŠTUDENTOV priredi pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ptuj v so- boto, 50. 1. 1971, v veliki dvorani restavracije v Kidričevem tradicionalni AKADEMSKIPLES PriČeiek ob 20.50. Ijrra Ansambel MOJMIRA ŠEPETA. Poie MAJDA SEPE. Program pove- zuje MIRKO BOGATAJ. Posebni avtobusi bodo vozili v Kidričevo iz- pred kavarne »Evropa« ob 19.50 in 20.00 uri. Vstopnice bodo v prodaji od 21. t. v recepciji hotela iPetovio«, vsak dnn od 17. do 20. ure. Vljudno vabljenil Prosvetno društvo Kungota < Z novim vodstven v nove uspehe 16. januarja 1971 je imelo kulturno prosvetno društvo v Kungoti svoj prvi redni letni občni zbor ob navzočnosti o- krog 120 vaščanov. med ka- terim: pa so pogrešali pred- stavnike DPD Svobode iz Kidričevega ter predstavni- ke kraievne skupnosti. Ki so jih tudi povabili. To. zelo mlado društvo (obstaja še- le eno leto) ie že doseglo ta- ke uspehe, da bi mu jih lah- ko zavidala sorodna društva. ki imajo večletne izkušnje tudi boljšo materialno ba Težnje društva so usmeri« le v kulturni razvoj svo ga kraja, pri čemer pa klj zelo pičlim denarnim sr« stvom ne odstopajo od za tanega programa in jim žal nobenega truda in izgt časa. ki ga je treba vložifi delo. V razpravi so zelo ko kretno položili račune o d sedanjem delu in si že U začrtali svoje delo v bodo k! ga bo nadaljeval novi ( bor ob pomoči vsega pre! valstva. Kulturni dom. ki bil zgrajen izključno s oi stovoljnim delom, je njih največji argument in njih največji ponos, saj je v n}( vložen njihov trud in že? da se da kulturi in pro^v mesto, ki ji gre. Po občnem zboru so se s stal: novoizvoljeni člani o bora, da bi Izvolili preds« nika, tajnika, blagajnika ' vodje sekcij. Novi odbor sestavlja Jože Topolovec, Ivan Drevei šek, Franc Repec, Janez Gl lun, Jakob Šprah, Aht Dobnik, Maks Metličar. Mj tin Kiselak, .Tanez V:n^ Štefan Dobnik in Ani Vindiš. Z veliko večino so Izvo novega predsednika KI Kungota Štefana Dobnika, podpredsednika Jakoba Šp ha, za tajnika Jožeta To( lovca in za blagajnika Jan Galuna. ŠK PTUJ : HUMANIC 4:4 v drugem kolu nadalje^ nja Interligesonas Ptujft presenetili, ko so v najffl« nejši postavi nastopili Pij rutiniranemu nasprotniku! po peturnih borbah dod neodločen rezultat. '] Posamezni izidi so: ^ šič — Donner 0:1. Podkr^ šek — Graller remi, Boh — Biirger 1:0, Majcenovič Kolldorfer 1:0. Fijan — Ni< remi, Rudolf — Kratscbrt 1:0. inž. Kneževič — BadI 0:1, Skarja — Leitner 0:1- malo več športne sreče lahko domačini slavili ti zmago, v nedeljo nastop ptujski šahisti ponovno Gradcu i i rEDNiK — ČETRTEK, 28. febi uarla !S71 STRAN n Dragi inlacii sodelavci in bralci! To pol smo se odločili predstaviti učenko 7. razreda snovne šole Pohorskega od- reda i« Slovenske Bistrice Tesno Vreš. Bolje povedano, predstavila se vam bo sama to svojim delom. Za to smo se iodločili. ker zna Vesna zelo idobro opazovati svojo okoli- bo in vse skupaj zabeležiti v iakšnem slog«, ki je lahko kzor mnogim mladim sode- lavcem Naših pisem. ' Za uvod smo izbral: pesmi- co, ki jo le napisala, ko je hodila v peti razred: Sprehod skozi letne čase Pomlad imam rada, ko zvončki cveto, vesela sem pesmi, ko ptički poj o. Poletje je vroče in tudi lepo, na morje me vleče in gor na goro. Jesen je bogata, vsega nam da, razlega se pesem iz vinskih gora. Se zinne ledene se nič ne bojim, ko burja pripleše z visokih strmin. Kako bi vesela ne bila vsega, narava je lepa ,m jaz sem mlada. Slovenska Bistrica ima park, ki je bil nekoč v po- •K>s, žal pa se tega zaveda vse premalo ljubiteljev vred- not. Tudi Vesni je pri srcu tesneje, kadar se spominja nanj: PARK, KI UMIRA Vsak dan me vodi w>t v šolo skozi park. um-'ra. Namesto ptičjega petja rezko se žaga oglaša Skozi park. ki umira. Trhle klopi, trhla trava, JS^''T^^^'^'' ^"^^ tudi na eoslavku!^'''^™ torej v SOLA JE NAS DRUGI DOM Zjutraj me je zbudila ura. Ne, zbudila me je vodovodna pipa. ki drdra v naši kuhi- nji glasneje od vsake ure. Le škoda, da ne pozna ure in drdra. kadar se ji zljubi. Zbudila pa je me točno ob štirih zjutraj, ker se pouk začne že ob petih. Večina u- čencev je namreč v šoli toži- la, da zjutraj ne morejo spa- ti. Tovariši učitelji so se strinjali, da začnemo tako zgodaj. Posebno tovarišica učiteljica za slovenščino je bila navdušena, saj smo se ravno pri njej učili izreka: Rana ura — zlata ura. No, kljub temu še nisem našla nobene zlate ure, ne doma ne na cesti in v šoli tudi ne. Ne- kateri pa dobijo Darwil zlate ure kot darilo, za rešeno kri- žanko ali če uganejo, kdo je najboljši pop pevec na svetu. Moja mama pa je šla po zla- to uro v Trst, ko se ji je zob majal. Po mojem v Trstu nič ne spijo, ko imajo toliko zla- ta. Tako sem premišljevala, ko sem se zjutraj oblačila za v šolo. Na poti sem hodila kar po sredi ceste, da bi me vozniki bolje videli in bi me ne mogli povoziti. Prvo uro je bila matema- tika, predmet, ki ga imajo vsa učenci najraje. V šoli smo uvedli tudi nekaj novosti pri ocenjevanju. Za vsako odlič- no oceno dobi učenec 5 din, za prav dobro štiri, za dobro tri, za zadostno pa dva nova dinarja. Edino pri enki je malo drugače. Za vsako ne- zadostno oceno mora plačati tov. učitelj 5 N din v razre- dno skupnost, ker je slabo u- čil. Vsi nagrajujejo: Miksal, Biomat. Delo, v podjetjih... Zakaj ne bi tudi v šoli na- grajevali? In potem učenci te ocene in nagrade seštevamo, odštevamo, množimo in deli- mo, da je veselje in nas ni treba nič priganjati. Tako se odlično naučimo vse matema- tike, ki nam bo potrebna v življenju. Med poukom pa nas je zm.otil tov. ravnatelj. Prišel je vprašat, kaj si želimo za malico, čokolado, sladoled, orehe, bonbone, ali morda paradižnikovo juho. zele- njavno, kostno ali argo, ali mogoče kuhano, pečeno, du- šeno meso, ribe ali pečene račke. Jaz sem si izbrala pa- radižnikovo juho in čebulno omako. Komaj smo spet začeli z delitvami nagrad in ocen, že je bil znova tu tov. ravna- telj z nekakšno anketo. To pot nas je vprašal, če smo za to, da bi imeli tudi prosto sredo, kar smo učenci seveda odločno odklonili. Tov. rav- natelj nas je prosil za zame- ro in odšel. Ko smo se spet poglobili v z^^motane številke, nas je zmotil tov. Lešnik, ki je pri- nesel polno naročje raznih stripov in revij: Pionirja, Fio.»i)rski list. Male ne vi ne, Ognjišče, St(»p, Anteno in še polno drugih tednikov :n me- sečnikov. Milo nas je prosil, če hočem« zastonj kakšno revijo. Da ga ne bi užalili, smo vzeM vsak eno. Največ je »prodal« Stopov. Stop. rdeči semafor! Ob koncu pa še poglejmo, kaj počne Vesna v soboto: NAKUP V soboto, ko pouka ni, grem nakupovat. Takrat mi mama govori: »Tisočaka ti bom dala, le glej da ne boš kaj zapravljala! Denar vedno skrbno preštej! Pa na vago tudi kaj p.iglej! Prinesi dvaj.set dek mesa, mesar naj lepega ti da, kilo kruha in limone, liter mleka, ne bonbone! Ce bo denarja kaj ostalo, prinesi tudi sadja malo!« »O, hvala, mama. nasvetov kup, denarja malo si mi dala! Kako naj bi ga zapravljala?« Košarico, denarnico v roko. naročila in nasvete pa v glavo! Muca Špela Moja najbljubša žival je muca Spela. Je še zelo maj- hna, stara komaj eno leto Na glavi ima belo liso. Na pisanih tačkah so mehke blazinice. Ko grem v šolo, jo moram zapreti v kuhinjo, ker teče sicer za menoj. Se- daj PO zimi je zelo rada na peči. Spi tudi na štedilniku, če je pokrit. Ko je bila še čisto majhna je zelo rada stikala okrog. Ko pa jo je oče nekoč močno prestrašil, ne stika več. Ce ulovi miško, je zelo ponosna. Stric mi vedno pravi, da mi jo bo odnesel. Takrat sem nanj zelo jezna. Vesna Mihovič, 4. b raz. osn. š. Središče Moja rojstna vas Ce se pelješ iz Ptuja pro- ti Doleni. zagledaš prelepo vas Sela. ki leži ob vznožju Haloz. Od Ptuja je oddalje- na kakih 7 km. Na začetku vasi je zgraje- na trgovina s kmetijskimi pridelki. V bližini je šola. ki je bila zgrajena po osvo- boditvi. To šolo sem obisko- vala štiri leta. V središču vasi je precfej stara cerkev. Ne daleč vstran je trgovina z mešanim blagom. Na drugi strani ceste pa je skoraj nov gasilski dom. Tam je tudi si- rena, ki nas opozarja na ne- varnost požara. Poleg je tu- di gostilna. Naprej po vasi so lepo v vrsti kmečke hiše li gospo- darska poslopja. Prebivalci se bavijo predvsem s kme- tijstvom. Ob koncu vasi zavije cesta na levo. Po tej prdeš do mo- je rojstne hi.še. V bližini te- če Polskava. ki me najbolj spominja na poletje, ko sem veliko časa prebila pri ko- panju in igranju. Tik ob strugi je starinski mlin. Lani -pm morala zapustiti vas. ker smo se preselili na Mariborsko cesto. Čeprav se počutim tukaj zadovoljna, sem vedno zelo srečna, če lahko obiščem svojo rojstno vas. Mnogo vasi ie lepših, meni na so najdražje Sele, Majda Pal, 7. razr. osn. š. Hajdina V naši vasi je gorelo Bilo ie nekega julijskega dne. okoli poldnev^a. Fričeva domačija je stala sred' vasi. Doma je bil le stari Fric. o- stali so bili na polju. Ležal je ia skednju in kadil nem- ško cigaro. Ko jo je ookadil. je vrgel ogorek na slamo. Na- to je šel iz skednja v sobo. se zvalil na postelio in za- spal. Medlem je ogorek na sla- mi z^čel goreti. Vnela se je slama Začel je goreti ske- denj. Fric tega ni slutil, ker je trdno spal. Ogenj je za- jel tudi hlev in druga gospo- darska poslopja. Živina je začela mukati. Fric se ie zbu- dil. Skočil ie s postelje in stekel ven. Ker je videl, da gori, se je grozno prestrašil in začel gasiti. Toda kaj mo- re slaboten starec proti ved- no večjemu požaru? Začel je vpiti na pomoč. Pritekli so sosedje in začeli reševati ži- vino ter gasiti. Toda požar se je preveč razš'ril. gorele so tudi druge hiše. Nekdo je šel po gasilce. Ti so nekaj časa gasili, potem pa so se zaradi hude vročine, ki jo je povzročal požar, morali u- makniti. Za njimi so odšli tudi vaščani. Toda toliko so le noskrbeli. da se požar ni preveč razširil. Velik del Apač je zgorel. Vaščani so z žalostjo gleda- li ostanke svojih domov in jokali. Tudi Fric je imel solze v očeh. Stanko Lesjak. IV. raz. osn. šole Lovrenc na Dravskem polju Pravljica Za sedmimi deželami je ne- koč živela žena. ki je imela tri hčerke in je vse enako lju- bila. Prva je bila tako lepa. da je bilo lažje gledati sonce kot njo. Znala je tudi odli- čno igrati na hai-fo in violi- no ter krasno zapeti, zato so jo imenovali LEPOTO. Druga je bila tako dobra, da je da- la celo svojo srajco onemu, ki jo je potreboval. To so imenovali DOBROTA. Tretja pa je bila tako modra, da 1e vedno vedela, kaj mora stori- ti in je lahko odgovorila na vsako vprašanje. Zato so to deklico imenovali MODROST. Ta žena pa je imela hudo- mušno sosedo, ki se je vedno v vse vmešavala. Vpraševala je ženo, katero izmed deklet ima najraje, kajti tako so različne, da ni mogoče, da bi lahko vse enako ljubila. Zena se je smejala in trdila, da ima vse tri enako rada. Nekoč pa se je zgodilo, da je mati zbolela in shujšala tako, da je je bilo sama kost in koža. Dekleta so se trudi- le, da bi ji pomagale. Lepo- ta je sedla k oknu. da je mati lahko videla njeni čudoviti obraz. Vzela je harfo, zaigra- la in lepo zapela. Zena. če- tudi je bila slaba, se je srečno nasmejala. Dobrota jo je ne- govala, brez jedi in pijače .je sedela ob postelji in celo nje- ne misli je uganila. Njena glavna skrb je bila. da bi mati ozdravela. Modrost je poklicala najboljše zdravni- ke, zabeleževala navodila in pazila, da je vse pravilno iz- vršeno in da je mati vzela vse ono, kar je bilo predpisa- no. Po toliki skrbi je žena ozdravela in spomladi že lah- ko sedla na vrt pod košatim drevesom in že je spet prišla soseda. No, soseda, zdaj pa gotovo veš, katero izmed hčerk imaš najraje. Kateri gre hvala, da si ozdravela? Toda žena se je spet za- smejala in dejala: »Res. vse tri enako ljubim. Dobrota ni p>oznala počitka, ko .sem bila bolana. Čudovit obraz in pe- tje lepote me je poklicalo v življenje. In če Modrost ne bi poklicala izkušenih zdravni- kov in izpolnila vsega, kar so naročili, bi bila zaman pe- sem Lepote in nega Dobrote. Moram se zahvaliti vsem trem, da sem ostala pri živ- ljenju in vsled tega ne lju- bim ene bolj od druge. Sose- da je odšla in ni več vpra- ševala. Prevedel.: J. D. s'Aj " tJUEDlTEV PTUJSKEGA Ptujsko gledališče priprav- lja v bližnji prihodnosti ne- kaj zanimivih del znanih av- torjev. Kot prvo,bi omenili Molierovega Skopuha. To de- lo pripravljajo člani dram- ske sekcije DPD Svobode pod vodstvom Lojzeta Matjašiča Komedija bo posvečena 25. obletnici Matjašičevega sode- lovanja ori amaterskem gle- dališču in kot jubilant se nam bo predstavil kot režiser in igralec glavne vloge. Z vaja- mi so že pričeli, premiere pa lahko pričakujemo koncem marca. Dram=;ki krožek ptujske gimnazije je pričel z vajam' Sofoklejeve Antigone. Rež'jo tega dela je pj-evzel rež'ser mestnega gledališča v Ptuju, Peter Malec. Vaje pod njego- vim vodstvom niso najuspeš- nejše, ker ima prc-bleme z igralci, ki so premalo resni pri prihajanju na vaje. Kljub temu mi je režiser zagotovil premiere v drugi polovici fe- bruarja. Po počitnicah bo dramski krožek Ekonomske srednje šole pričel z vajami za delo Svet brez sovraštva. To ie delo slovenske avtorice Mire Pucove. Vloge za to delo še niso razdeljene, kako bodo potekale vaje. še tudi ni zna- no K žiser Peter Malec. ki bo režiral tud; to delo. mi ni mogel povedati kdaj lahko pričakujeiTko premiere tega dela. ak STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja Ij Njegovo življenje o ljudeh, ki so večino svo- .lega življenja v potu svojega obraza in žuljavih rok obde- lovali našo zemljo, se vsako jesen veselili sadu svoiega dela, če jim seveda ni že med letom vsega uničila toča, bolj malo pišemo. Zato bomo to- krat namenili nekaj več vr- stic Ivanu Predikaki, ki se je pred 72 leti rodil v Slapah pod Ptujsko goro. V družini je bilo sedem otrok in mu zato že v njegovi zgodnj: mladosti ni bilo z rožicam: postlano. Ivsn ni, kot pravimo, šel v svet s trebuhom za kruhom, ampak ie želel ostati kar na tistem koščku slovenske zem- lje, kier se ie rodil in kier so živeli tudi niegovi starši, bratje, sestre, sošolci in pri- jatelji. Z njimi je bil skupaj vse do tistega trenutka, ko 3e skoraj čez noč vzplamtela prva svetovna vojna. Čete na bojiščih so se vse bolj redči- le in zato je tudi nanj prišla vrsta, da se je moral po.slovi- ti od doma ne vedoč, če se bo še kdaj vrnil. Slovenski fantje so namreč morali še čisto mladi prijeti za orožje ter oditi na bojišče, od ko- der .so se le redki vrnili, V GALICIJI IN DOLOMITIH Ivan še ni izpolnil 18 let. ko ga je avstri.j.ski cesar po- klical »branit domovino«. Prva njegova vojaška posta- ja je bila v Mariboru, kjer .so morali slovenski fantje pod strogo, skoraj železno di- sciplino vadili na konjih, topovih. Ce ni kateri izmed fanto\ bil dovolj uren, je padla tudi kakšna »batina«. To so si dovoljevali desetar- ji, vodje oddelkov, in drugi. Te priprave so trajale dva meseca in že so bili fantje zreli, oziroma usposobljeni za na bojišče. Nastopil je tisti dan, bilo je 17. maja 1917 leta, ko se je Ivan skupaj s kakimi 40 tovariši peljal v živinskem vagonu skozi Sterntal (sedaj Kidričevo) in se z žalostjo oziral na rojstni kraj. Ptuj- sko goro. ki je bila tedaj vsa v bujnem pomladnem cvetju in zelenju, ko se je zemlja prebujala iz svojega zimske- ga spanja ter vabila pridne kmečke roke, da jo obdelajo, da jim bo v jeseni nasula polne shrambe pridelkov, še posebno, ker je že tedaj hra- ne močno primanjkovalo. Vlak, v katerem se je tokrat peljal, se tod ni ustavil pa tudi ne v Ptuju. Ivan je si- cer že na Pragerskem slutil, kam ga pelie pot proti nie- govi volji. Od domotožia in žalosti se je tedaj v kotu va- gona razjokal. Tako rad bi še videl svoje domače, jim pomahal vsaj v pozdrav, a tega ni mogel storiti in nje- govi starši tisti trenutek nii- ti slutili niso. da on od^haja na bojišče, tja daleč v Gali- cijo. Vozni a je trajala kar pol- ne tri dni in noči. Naposled se je vlak ustavil in bili so v Lembergu, glavnem mestu Galicije. Pogled po mestu in okolici je bil kaj žalosten. Povsod so se videli sledovi vojne in pustošenja. Me.sto je bilo precej porušeno in pusto. Povsod je odseval strah in žalost in beda. Ze prve dni svojega bivanja v tem porušenem mestu, da- leč od svoie domovine, ie do- polnil 18 let svojega življe- nja in kar je bilo najhuje, ostal ie povsem sam med sa- mimi neznanimi tujimi obra- zi, Madžari in Čehi, k: so se med seboi le težko sporazu- mevali. Borbe so se odvijale v glavnem v nočnem času. Pri tem ie zanimivo, da Ivan ves čas vojskovanja, bil je nam- reč pri artilieriji, ni videl nobenega ruskega vojaka o- ziroma sovražnika, videl pa ie njihove granate, kako so padale, včasih čisto blizu niega in mnoge so seveda zadele svoj cilj. Sredi borb in razmišljanj se mu je nas- mehnila sreča. Dobil ie 20 dni dopusta in že sta se z nekim Madžarom napotila vsak proti svojemu domu. Dopust je vse prehitro minil in že se je bilo treba vrniti na bojišče. Med njegovim dopustom pa je bila njegova pehota premeščena na bojišče v Ita- liji. Za njo ie odšel tudi on ter se tako v Feltreh v Dolo- mitih znašel sredi hudih borb. Poleg tega ie tu bila še huda vročina, da so bili vojaki marsikdai bolj po- trebni požirka vode kot hra- ne. Konec prihodoji^ Kakšna bo sodobna veleblagovnica Merkatorja v Ptuju? Merkator je pričel z grad- benimi deli na sodobnem ti- pu veleblagovnice, ki je Ptu- ju že skrajno potrebna. Di- rektor Branko Gorjup nas ie seznanil z notranjo in zu- nanio ureditviio zgradbe. Nova trgovska hiša bo ime- la 3800 kvadratnih metrov proda i noga prostora v vseh etažah. V pritličju bo odde- lek samopostrežbe, šolskih potrebščin, razstavni prostor za kozmetiko in bife. Del slednjega naj b: bil tudi zu- naj, na ploščadi in bo pokrit s premično nadstrešnico. V pritličju bodo imeli tudi mnniša skladišča in hladilni- co za živila. Obe nadstropji bodo povezovale dvojne pre- mične stopnice, uvožene iz Nemčije, ki so že tu. Prizi- dek, ki se bo dotikal stavbe SDK. bo narejen v poletaži. V prvem delu prizidka bo po- skrbljeno za otroško varstvo mater z otroki. Tu bo tudi oddelek Kreditne banke za dvig denarja, potrebnega kupcem pri nakupu, torej hranilna služba, kreditni od- delek in menjalnica. Prvo nad.=;tropie bo zaje- malo galanterijo, železnino, izdelke iz gume. otroško, žen- sko in moško konfekcijo. Po- leg tega ie v tem nadstrop- ju planirana miniaturna po- pravljalnica za nakupljeno konfekcijo. V drugem nad- stropju pa bo prodajni od- delek in stalni razstavni pro- stor za zavese in pohištvo ter vse ostale potrebščine za opremo stanovanj. Na strehi bo kotlovnica za ogrevanje vse hiše, trafo postaja, ter akumulatorji in agregat za lastno električno napajanje prostorov v primeru napak na zunanjem električnem o- mrežiu. Osnovna ideia ureditve o- kolia blagovne hiše. naj bi bil novi center mesta. Tu bo ogromen parkirni prostor za 150 do 200 vozil, poleg tega pa b: tudi spomenik narod- nega heroja Jože Lacka z do- sedanjega mesta preme.stili sem. Takšna naj bi bila na- ša nova trgovska hiša in pa tudi ureditev okolice doseda- njega parkirnega prostora, ki ie mestni center kazil. To pa še niso vsi plani Merkatorja. Velike investici- je bodo vložjli v sodobna skladišča, ki iih bodo pričeli graditi ob Rogozniški cesti. Dobro nam ie znano, kje po mestu so razsuta sedanja skladišča v neprimernih uli- cah in prostorih. To je že bi- la akutna bolezen Merkator- ia. kar je oteževalo promet in efektnost skladiščne služ- be. Nova skladišča naj bi bila koncentrirana na enem samem prostoru s 5000 kva- dratnimi metri uporabnega prostora. Skladišča bodo grajena po montažnem sistemu, izvaja- lec bo Gradiš iz Ljubljane s sodelovanjem GP Drava iz Ptuja in ostalimi kooperanti. Rok dovršitve ie mesec sep- tember. V skladišču bo uve- den paletni način naklada- nja in razkladanja, kar E prav tako povečalo efektiK* in kapacitete skladiščne ^ be. Merkator namerava pu na preureditev vseh zunaij trgovin, ki so raztresene vsem haloškem in sloveti goriškem okolišu ter Dravskem polju. Teh ni ml lo, saj ima Merkator jx)!i> lokalov v mestu še zunaj i] prodajaln. V letošnjem le« so planirane rekonstrukc prodajaln v Bukovcih, Gi jeni in na Vidmu, ki bodo preureditvi povečale ne | mo proda i ni prostor, amnji tudi promet. V prvem pol ju letos planirajo tudi d] vogradnjo samopostrežne govine v Gorišnici. Po vseh teh načrtih M< katorja lahko sklepamo, se trudi za povečanje trgo ne v tem delu Slovenije. i Pričele so se priprave NK Dravi Kot vemo, se je Drava lani visoko uvrstila v republiški ligi. po krizi v letu prej, ko je komaj po kvalifikacijah uspela ostati v družbi naj- boljših v Sloveniii. Po jesen- skem delu tekmovanja je Drava na 6. mestu, po točkah pa bi bila lahko tudi 4., ven- dar ima slabšo razliko za- detkov. V republiški ligi so na sploh vse ekipe močno izenačene, saj ie prvoplasi- rani komaj 3 točke pred Dra- vo, pa tudi poslednji zaosta- ja samo za tri točke. Zna se zgoditi, da Drava poseže v borbo za prvo mesto, saj ima doma 6. v gosteh pa 5 tekem, poleg tega ie z vsemi težji- mi nas-protniki igrala že je- seni v gosteh. S pripravam: so pričeli že v četrtek, za sedaj še v te- lovadnici Dijaškega doma. pozneje se bodo preselili na igrišče. Vadbo vodi priznan trener Franjo Laci, kar se je ekip: v jesenskem delu tek- movanja že poznalo. Napre- dek je opazen, vendar bo po- trebno še mnogo dela. da bi ekina oostala homogena in kos vsem naporom, ki jo v pomladanskem delu tekmova- nja čakajo. Trener vseh svo- jih zamisli ni mogel realizi- rati, ker ni imel na voljo do- brih igralcev v obrambi, ki je edina šibka točka ekipe. Popraviti bi se morala tudi krila in vratar. Vrnil se bo Lena rtič, kot tudi Korenjak, ki je sedai bil član NK Alu- minija iz Kidričevega. Ekipa bo s tem kompletna in pod vodstvom trener. Laci i a lah- ko pričakujemo nove uspehe. Kot vse druge športne or- ganizacije ima tudi NK Dra- va neprenehne rinančne te- žave in komai sestavlia ko- nec s koncem. Vse ekipe, ki tekmujejo v republiški so finančno mnogo ne bol' šem. Veliko jim pomagaj razne gospodarske organizj cije, s čimer se pri NK Dr" vi ne bi mogli pohvaliti. D tacije. ki so namenjene špo, tu v Ptuju, so mnogo pi< majhne, da bi lahko vse sd cije delovale. Povedati mon mo, da nogometna sekci; včlanjuje okrog 80 aktivnj igralcev. , Prvenstvene tekme obisk je poprečno 300 do 400 g dalcev, kar glede na niz vstopnino, da okrog 18 od potrebnih sredstev za tekm vanje. Stroški tekmovanja republiški ligi pa so izred^ veliki, saj morajo potovatii tekme po vsej Sloveniji. S mo eno tako gostovanje, i primer v Novi Gorici ali« li stane društvo okrog 6fl din. Poleg prevoza je tr« igralcem nuditi tudi hrano prenočišče. Velike težave' so s pros rom za vadbo. Pri vseh 1 ših članih, ki po urniku ' dijo, bi bilo potrebno še I možno igrišče. Tega ^< imajo, vendar ie povsem i ničeno. ker ga mnogokrat' porabliaio razne cirkusi skupine na svoiih gostov* njih v Ptuju, Potrebna i precejšnja sredstva, da biJ nekako uredili, da bo oO gočena vsai najnuineiša vil ba. Popularizacija nogotti je vedno večia. vadi pre pionirjev in mladine, kar vsekakor koristnejše od ' stopanja. Ob že prej omenjenih nančnih težavah, bi bili J hvaležni družbenopolitiči organizaciiam in gospod skim organizaciiam v ^' občini za vsako tudi najmar So pomoč sai jim bo edi' na ta nač'n omogočeno " daljnje uspešno delo. pNlK — ČETRTEK, 28. februarja 1971 STRAN 13 nevnik iz 1.1945 nadaljevanih •1 1945 Prvi- Transporti nemških Jakov vozijo drug za dru- i skozi Ptuj proti zahodu. K. dan in vso noc. Maribor ^bil večkrat bombardiran, tala ki uničujejo tujčevo sDodstvo. prizadevajo se- da tudi nas. Hudo Je, )rda bomo doživeli še ka] ijšega! Drugi: Ni sprememb. Vse suče kakor včeraj m eišnie'dni. Naša družina si .je poiskala mirnejši »t-ček v Orešiu. Tam opa- ijemo in poslušamo. Tretji: Nemška vojska se naprej umika od vzhoda. lozi Ptuj se vozijo iz Ma- vrske umikajoče se kolo- . Po njih tolčejo nizko le- ta letala. V Ptuj je pri- elo nebroj ranjencev. V gi- naziji jih leži okoli 800. }i so hudo ranjeni. Lažje njeni se potikajo po mestu čakajo, da jih odpeljejo tprej. Za prehrano ranjen- rv ni dovolj preskrbljeno, emci so namreč že izgubili ave. Nemške družine, redvsem žene z otroki, za- jščajo Ptuj. Odhajajo po- ^i. Podajajo se menda v H^strijo. Hiša, kjer je v Ptu- I naš dom. bo skoraj praz- i. Danes smo zapustili O- feje. Nismo se tudi tam cu- la dovolj varne. Odmaknili no se dalje od mesta, v Pa- nje. Tam lažje kupiš tudi leko. Hčerka z otrokom je an stalno, midva z ženo oa ponoči. Četrti: Ze četrti dan 3« Mnške čete umikajo skozi' tuj in čez dravski most. idiš prizore, da nikoli ta- ih. Eno voz']o vleče po tri' B pet motda pokvarjenih, kordapazato ker jim pri- manjkuje bencina. Po cesti - z vojaki pomikajo cele rede goveje živine, ovc in rebet. Vmes so ogrski voli »bivoli. Od ogrske meje Jjemo neprestano streljanje iT>ov. Govorijo, da utegnejo nti Rusi že nocoj k nam. Peti: Ze ob tričetrt na pet ie zbudil alarm, Nepre- ^no se iz Ogrske pomikajo t>zovi, živina, vojaške kolo- «■ včerajšnja slika se je ^novila. Ropotanje strojev, I ne lenja jn udarja na fvce Povsod slišiš tudi vpit- e- Nemcem se je spet zbu- yo nekaj upanja, ker so ,^1 Kadgoni baje pregnali ««čo armado. Zato so ob- rsiniK, nekaterim Nemcem selitev proti Koro- arnr ^"^^ seveda dru- ^^nr-ga mnenja. ixA??''T.^'"^^*"i3va je vedno l)f Pritisk RA je vedno ■isi. Nemci so izdali navo- . za neprisiljeno evaku- ij^no mesta. Kljub alarmom Dred letale: mir. Vse "s -..Z^ umikajoče grmade. Zopet vidiš ne- es rin„ ' ^ ^'^"0 ziviva v Pacinju, Velikai hiša v Ptuju, v kateri stanu- jemo mi in so stanovale šte- vilne druge stranke, je pra- zna. Vse nemške žene z o- troki so odpotovale kar z vojaškimi transporti, sloven- ske družine pa v ptujsko o- kolico. Streljanje na fronti je prenehalo. Nemci pa hite s kopanjem jarkov. Mesto hočejo kolikor toliko utrditi. Ptujski nemčurji so spreme- nili svoj medvojni obraz. Po- stali so prijazni s Slovenci. Slovensko me ogovarjajo, ce- lo taki, ki me ves čas zased- be niti pogledali niso. Pre- plašeni begajo okrog in tr- dijo, da niso nikomur nič zalega storili. Osmi: Ves dan smo bili v Pacinju in poslušali spet gr- menje topov od vzhoda. Po- ročil, kaj se tam dogaja, ni- smo sprejeli. Deveti: Danes se ni zgodi- lo nič posebnega, le tam od fronte pri Središču prihaja- jo močni glasovi topovskega streljanja. Deseti: Prispelo je obvesti- lo, naj v uradih pričnemo z delom, ker, kakor pravijo Nemci, ni neposredne nevar- nosti. Naš šef Koglar je spet bolj oblasten. Kako se mo- tijo, ko mislijo, da ni nevar- nosti? Mislim, da je ta mir nad nami le zatišje pred vi- harjem. Danes je za našo družino žalosten dan. Pred tremi leti je preminil najin sin Jožek. Z bridkostjo se spominjava z ženo tega dogodka! (Sin je padel pri partizanih na Do- lenjskem. Op. uredništva.) Enajsti: Umikanje nemške vojske se še ni ustavilo. Dru- gs-fe ni nič posebnega. Kro- žijo pa seveda razne govo- rice. Ponoči smo slišali to- povskf ogenj. Na severni strani 1« ogenj celo osvetlil nebo. Dvanajsti: Dvakrat smo slišali alarm, toda* nad Ptuj niso prileteli avioni, pač pa nad Maribor, kjer so bombe padale na bolnišnico in ka- znilnico. Dan bi bil miren, če bi ne slišali od daleč to- povskega grmenja. Zvedeli smo za smrt predsednika USA Rosewelta. Trinajsti: Dan je minil brez posebnih dogodkov. štirinajsti: Vznemiril nas je alarm ob pol dvanajstih, toda bombniki so mesto le preleteli. Petnajsti: Zopet umikanje vojske. Od daleč slišimo streljanje, menda od hrvaš- ke meje, ki se vleče tja do Spilja. V vaseh okoli Ormoža so se vneli požari. Zvečer je bil tb pol enajstih spet alarm, a letala niso priletela nad mesto. (Drugič dalje) DNEVNIK IZ LETA 1945 V sestavku »Dnevnik iz 1. 1945«, ki je bil objavljen v št. 3 z dne 21. jan??arja 1971 je pred dalnmom 24. izpuščen naslov MAREC in besedilo: Od dnevnika v marcu je o- hranjen le list od 24, do 31. marca. Z ZBORA MAJŠPERŠKIH GASILCEV V soboto, 23. januarja, je imelo Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk svoj redni letni občni zbor. Dvorana je bila nabito polna. To kaže na veliko zanimanje za njihovo dejavnost. Poveljnik društva je v poročilu seznanil prisot- ne z lanskoletnimi uspehi in težavami, ki jih tarejo pri delu. Gasilsko društvo Majš- perk-vas je lani pomagalo pri gašenju 11 požarov. Od tega je samo eden bil na njihovem področju, ostali pa po okoli- ških krajih in večkrat se je dogajalo, da so bili prvi na mestu požara in nudili po- trebno pomoč. S temi svojimi akcijami so preprečili veliko škodo, ki bi sicer nastala. Društvo je v lanskem letu organiziralo tečaj za izpraša- ne gasilce. Obisk je bil zado- voljiv, vsi prisotni pa so tu- di opravili končne izpite in si s tem pridobili naziv iz- prašanega gasilca. Trije člani društva pa so bili na semi- narju za gasilske strojnike v Ptuju, ki so ga uspešno končali in ob tej priložnosti jim je predsednik gasilskega društva Edi Kozel izročil spričevala. Po prikazanem delu je operativni del dru- štva vsekakor pohvale vre- den. Povsem nasprotno je z od- borom društva. Ta je bil v ■preteklem letu nedelaven, saj po njegovi malomarnosti društvo ni bilo registrirano, ker vso leto niso poslali no- benega zapisnika Gasilski zvezi. Izbrali so nov odbor, ki je obljubil, da bo po svo- jih močeh popravil doseda- njo situacijo. Pohvaljen je bil tudi ga- silski podmladek, ki je pre- teklo leto tekmoval v Ptuju ob 100-letnici Gasilskega društva Ptuj. Društvo ie sodelovalo tudi na raznih drugih tekmova- njih sirom Slovenije, stike so navezali tudi z gasilskim društvom Zabok iz sosednje Hrvatske. Ena izmed velikih težav, ki tarejo vsa manjša, pa tudi večja prostovoljna gasilska društva, je denar. Sredstev ni nikoli dovolj. Pomagajo si z občasnimi kulturnimi in drugimi prireditvami, da bi z nabranimi sredstvi lahko posodobili svoj strojni park in s tem v še boljših pogo- jih nudili včasih prepotreb- no pomoč. ak Letos prva poroka na Vidmu - zlata poroka Pred poročno mizo sta sto- pila v soboto devetega janu- arja v Vidmu v spremstvu številnih svatov in razigra- nih štirih godcev zlati ženin Anton Sakelšek in zlata ne- vesta Neža Sakelšek, roj. Clafuta. Zlatoporočni priči sta bila Janez Korpar, ženi- nov nečak in Franc Cafuta, nevestin brat. Zeleno poroko sta imela 19. januarja 1920 v Vidmu. Oba sta bila rojena v Po- brežju pri Ptuju. Anton se je rodil 24. maja 1895, Neža pa 19. januarja 1897. Sedaj živita na svoji domačiji v Tržcu, ki sta si jo s trudom svojega dela kupila. Rojenice jima v zakonu niso prinesle naraščaja, zato sta posino- vila nečaka Stanka, katere- mu sta že tudi izročila del svojega premoženja. Mala vnukinja Danica jima je bila družica. Anton je bil dober zidar, sedaj oa za svoje delo prejema zasluženo pokojnino. Nevesta Nežka oa je bila do- bra kuharica in je večkrat po gostijah spretno sukala kuhalnico. Pa tudi marsika- tera umetno okrašena torta je zrastla pod njenimi roka- mi, ter poromala na razne poročne pa tudi druge slo- vesnosti. Svečani zlatoporoč- ni jubilej sta opravila odbor- nik SO in matičar v Vidmu Avgust in Ignac Purg. ter ji- ma izročila zlatoporočno di- plomo in nakazilo 500 din, darilo občinske skupščine Ptuj. Nevesti sta podarila lep šopek z rdečimi nageljč- ki. Njima in svatom sta na- zdravila na svidenje čez de- vet let na bisernem jubileju. Oba sta še čila in zdrava ter vedno razpoložena. Na vpra- šanje, ali jima je bilo v živ- ljenju kdaj težko, je bistro odgovoril ženin, da jima ni bilo nikdar hudo ali težko, »saj sva šla večkrat v druž- bo ali gostilno, ter ga malo posrkala.« Nadalje pravi: »Kadar oa .sem sam prišel malo okro.-^el domov, me je žena vprašala: »Ja, stari, kje si se ga pa spet nacukal?« Jaz pa sem mirno odgovoril: »Pod nosom« pa ie bilo spet vse dobro. In tako sta tudi to pot vedra zapustila po- ročno dvorano s svati. Nevarno drsanje Na Kogu, na cesti III. re- da se je zgodila prometna ne- sreča ker se je otrok pridr- sal pred osebni avtomobil. Voznik Tomislav Oberžan,- strojni tehnik, zaposlen v TAM je pripeljal z Gomile in peljal skozi vas Kog. Ko je peljal mimo hiše štev. 33 se je izza vogala s čevlji pri- drsal na cesto otrok Miran Kodrič. ki je začasno stano- val na Kogu štev. 33, stalno pa pri stai-ših v Mariboru. Voznik je zaradi visokega snega .n kratke razdalje o- pazil otroka šele nekaj me- trov pred seboj. Takoj je za- čel zavirati in zavijati v levo s ceste v sneg. Otrok se je med tem že pridrsal čez ce- sto in voznik nesreče ni mo- gel preprečiti. Pri trčenju je bil otrok poškodovan nad ko- lenom desne noge. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišni- co. Materialne škode ni bilo. Voznik je bil trezen. jr Pešcu je spodrsnilo v Lačavesi na cesti III. re- da se je oripetila prometna nesreča, ker je pri srečanju z avtomobilom pešcu spodr- snilo in je trčil v zadnji bla- tnik avtomobila. Pešec Franc Žemljic iz Vi- tana 33, delavec brez zapo- slitve, se je skupaj s svojo ženo Veroniko vračal iz Ja- strebec proti domu. Ko sta prišla mimo hiše Franca Ola- tiča. jima je nasproti pripe- ljal voznik kombija Anton Jurkovič iz Salovec pri Sre- dišču, zaposlen v ZRN. Pri srečanju je Zemljiču spodr- snilo po poledeneli in zasne- ženi cesti. Pri padcu je z de- sno nogo udaril v zadnji blat- nik ."vtomobila. Voznik je takoj ustavil in poškodova- nega pešca odpeljal k zdrav- niku v Ormož, od tu pa so ga odpeljali v ptujsko bolnišni- co. Pešec je dobil poškodbe po desnem kolenu in po ličnici. Materialne škode ni bilo. Vo- znik je bil trezen. jr STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja t Kotiček za gospodinje Svetuje Slavko Furman PRIPRAVA KRVAVIC Za prinravo krvavic potre- bujemo svinjska čreva in na- dev. Creva moramo temelji- to očistiti ter jih potopiti vsaj za 2 uri v vodo. v ka- tero smo narezali česna, če- bule, lovora in dodali soli. Za nadev Je najboljša aj- dova kaša. Iz nje moramo naiorei 'zločiti vse smeti in kamenje ter jo namočiti v vodi. Namaka se štiri ure. nato pa jo na pol skuhamo. V vodo damo kuhat pljuča, podbradek lahko pa tudi kakšne dru.ge drobne dele. Vse to ohladimo in na drob- no zmeljemo. Vodo, v kateri smo kuhali pljuča in podbra- dek porabimo za zalivanje kaše. če je pregosta. Kašo premešamo s krvjo, dodamo cimet, majaron, ti- mijan. poper, sol. Vse dobro premešamo in poskusimo, da bi ugotovili, če je okus har- moničen. Ce ni, ga popra- vimo. Ko smo kašo začinili po svojem okusu, napolnimo z njo čreva. Vsekakor ne sme- mo napolniti črev preveč, ker bi pri kuhanju pokale. Napolnjene krvavice ku- hamo tako dolgo, da pripla- vajo na površino. Kuhane za hip potopimo v hladno vo- do, nato pa jih razstavimo po mizi, da se ohladijo. Mrz- le hranimo v hladilniku. Ni nujno, da primešamo nadevu kri, če nam to ne u- gaja. Dobre so tudi brez te- ga. Krvavice za posamezen obrok spečemo. Ponudimo jih s kislim zeljem ali s ki- slo repo. Krvavice iz same kaše ra- de razpadajo. Priporočam, da dodate kaši malo riža. Riž napravi maso kompaktnejšo, ker vsebuje ta več škroba. Kaše in riža ne kuhamo sku- paj. Najboljše razmerje je 3/4 kaše in 1/4 riža. JEDILNIK ZA SEDEIVI DNI PONEDELJEK KOSILO: zeljnata juha, za- bel jeni špageti, solata; VECER.IA: mlečni riž s čo- kolado. TOREK KOSILO: šara s svinjsko glavo, palačinke, kompot; VEČERJA: rezanci z orehi, čaj. SREDA KOSILO: ohrovt s krom- pirjem, sadje; VEČERJA: jetrna pašteta, kava Četrtek KOSILO: k:.sla jetra v o- maki. pire; VEČERJA: rižota z gra- hf^m solata. petek KOSILO: fižolova enolonč- nica treske; VEČERJA: ajdovi žganci. kislo mleko. SOBOTA KOSILO: kostna juha z re- zanci, lovska pečenka, zabe- Ijena cvetača, kompot; VEČERJA: mlečni zdrob. NEDELJA KOSILO: ragu juha. bif- tek. pomfrit, fina zelenjava; VEČERJA: pečene sardeli- ce. zabel jen krompir, solata. NEKAJ NAPOTKOV: §ARA Dobro očiščeno glavo ku- hamo skupaj s timijanom, lovorom, na kolobare nareza- nim peteršiljem in kisom. Vre naj počasi eno uro. nato dodamo por. čebulo, nareza- no kolerabo, korenje :n na rezance narezan ohrovt, Sa- ra naj vre še pol ure. nato ji dodamo na krhlje narezan krompir. Zelenjava mora bi- ti mehka, šara pa bolj gosta. LOVSKA PECENKA Meso pečemo in ga vzame- mo iz maščobe. Na to maščo- bo doma čebulo, korenje, pe- teršilj. narezano na kolobar- je. Dobro prepražimo. zali- jemo. Meso damo nazaj k ze- lenjavi in dušimo. Začinimo s poprom, lovorjem in soljo. Ko je meso mehko, ga vza- memo ven. Zelenjavo pomo- kamo, malo popražimo in za- lijemo. To dobro prepasira- mo. K tej omaki damo gobi- ce, malo smetane in črno vi- no. RAGU JUHA — PIŠCANCJA Piščančevo drobovino na- režemo na kocke, prav tako pa tudi korenček in peter- šilj. Cvetačo razcvetkamo. Čebulo nasekljamo in pre- pražimo. Dodamo na kocke razrezano meso in zelenjavo, vse dobro prepražimo pomo- kamo :n zali jemo. Počasi ku- hamo in šele sedaj dodamo cvetačo. Začinimo z lovorjem, malo majarona, timijana, sol, poper. Ko je kuhano, okus izboljšamo z vinom. Lahko jo tudi ligiramo. FINA ZELENJAVA Sem prištevamo beluše. ar- tičoke. cvetačo. šninačo, ko- renje, grah. fižol... Vso to zelenjavo skuhamo ter jo zabelimo z maslom. peCene sardelice Sardelice očistimo in na suho obrišemo. Jih posol-mo in pomokamo. Na zelo vroči maščobi jih spečemo, da hru- stajo. Preden so pečene do- damo malo masla. Zraven ponudimo limonine krhlje. DAMA KOKTAJL: Petovia vermut 1/4. Peto- via gin 1/4. oranžni sok 1/4, l'monin sok 1/4. en rumenjak in 2 žlici sladkorja. Ne poza- biti zmešati. Se en nasvet: sveža riba ima svetlo rdeče škrge. Imena novih ptujskih ulic (3. nadaljevanje) Ulica Anice Kaučevič se imenuje po mladi Ptujčanki, delavki v knjigoveznici, r. 1. 1924. mladinski aktivistki OF že leta 1941. sekretarki ptuj- skega okrožnega komiteja SKOJ, tesno povezani s Slo- venskogoriško četo. Okupa- tor jo je jeseni 1942 prijel, jo strahotno mučil, nato po- slal v taborišče Auschwitz, kjer je leta 1943 umrla. Ulica Lackove čete je ime- novana po slovenskogoriški- ■ Lackovi četi, ki je napadala nemške postojanke od aprila 1942 do svojega tragičnega konca 8. avgusta 1942 pri Mostju. Langusova ulica se imenu- je po Mirku Langusu, trgov- skemu pomočniku v Ptuju. r. 190,5 in njegovem nečaku, di- jaku Pavlu. r. 1924. ki sta o- ba od leta 1941 v izgananstvu na Hrvaškem delovala za o- svoboditev, odšla leta 1943 k partizanom na Kalnik in padla v roke ustašem leta 1944, ki so ju kmalu nato, 8. avgusta 1944 ubili. Meglova pot se imenuje po narodnem heroju Vinku Me- gla, r. 1921 na Tomažu pri Ormožu, krojaškemu pomoč- niku v Zagrebu, članu KP, po vdoru okupatorja organi- zatorju vstaje v ptujskem in ljutomerskem okraju. Oku- pator ga je ustrelil 26. janu- arja 1942. ULICE MED ŽELEZNIŠKO PROGO IN BUDINO Med železniško progo in Budino so zrasle štiri ulice, ki so imenovane: Vepova ulica po Juriju Ve- gi, ki se je rodil 1754 v Zago- ri ci pri Moravčah in utonil v Donavi pri Dunaju 1802. Bil je velik matematik, še- sta vljalec logaritmov narav- nih števil in trigonometrij- skih funkcij. Napisal je ma- tematični učbenik v štirih knjigah. Kogej<;va ulica po zakoncih Jožetu r, 1914 in Tereziji Kogej r. 1913, ki sta oba vne- to delovala od leta 1932 v ptujskem delavskem gibanju, živela od leta 1938 v Ljub- ljani, odkoder sta odšla k partizanom in padla na Do- lenjskem leta 1942. Vrtnarska pot se imenuje po vrtovih komunalnega podjetja v Ptuju, ki na pot mejijo. Arnuševa ulica se imenuje po Karlu Arnušu. krojaške- mu pomočniku v Ptuju. r. 1. 1919 v Polencih, ki je odšel poleti 1941 k partizanom na Pohorje in se tam odlikoval kot mitraljezec pri napadih na nemške postojanke. Na koncu septembra se je mudil doma, kjer ga je prijela ška policija in' ustreliijD Mariboru 30. oktobra 194|^ NASELJE BUDINA 1 V naselju Budina so zr;^ ulice, sodobile imena: * Belšakova ulica, po št ud." tu Francu Belšaku-Tonetig 1922 v Muretincih, od ^ 1943 organizatorju upora)} ti okupatorju v ptujskeni| kraju. Pridobil si je vejj zaslug za razvoj osvobodilij ga gibanja v nekdanj ptujskem okraju. Padeli kot sekretar okrajnega koi] teja KP 4. februarja 194!- Gorišnici. j Strafelova ulica se imen PO Alojzu Strafelu, iz M] kovc. r. 1923. zaposlenem; trgovini v Ptuju in po nje. vem bratu Stanku dijakij 1925 v Markovcih. Oba : se takoj-po vdoru okupatj ja vključila v osvobodi- gibanje. Alojza je okupaj prijel že maja 1941 in ga septembra 1941 v MariN ustrelil. Stanko pa je m« najprej v taborišče, leta i se je vrnil domov, vkljua OF. bil prevoznik okra] zveze OF čez Drgvo in i del v Spuhlji 6. 12. 1944, Seronova ulica — po \ ku Seroni, r. 1910 v Ptt učitelju, izgnanem poleti I na Hrvaško, kjer se je ki lu povezal v osvobodilno banje, odšel je leta 194! partizanom na Kozaro, i je padel v velikem boji sovražnikom julija 1942. Sevrova ulica se irnen po Rudiju Sevru, r. 192: Moškajncih, strojnem tet ku, ki je stopil v osvobodi gibanje že leta 1941 in bil tedaj odgnan na Bori. I 1944 je bil komandir 14 T? staje na Ptujskem polju, udeležil in vodil njene šte ne akcije in padel v Gorii ci 4. februarja 1945. , MED K. O. KRCEVINO IN PTUJEM je zrasla ulica, ki je imi vana: PerSonova ulica, po Fra Peršonu, r. 1905 v Sollc pri Gorici. 2e leta 1933 s jugoslovanske oblasti zat ker je bil član društva J da Soča, v katerem so se' rali primorski komunisti-' sodili so ga na štiri leta če. Po zaporu ga je spf v službo ptujski mizar. ' KP, Štefan Matjašec. Pei je v Ptuju nadaljeval ? volucionamim delom VO- no kot vzgojitelj mlaiifi munistov. Rad je tudi na pal na odrskih deskah Vzajemnosti in v gledali K partizanom na Pobori odšel že julija 1941, sep' bra pa se je vrnil na f tično delo v okolico Viii" ka. Leta 1942 je bil pov* z Lackovo četo, Okupato je prijel 3, novembra 19^ ga v Mariboru 10. marca ustrelil. (Dalje prihod' JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE V BISTRIŠKI OBČINI Pod naslovom Tisoč radosti so se v letošnjem šolskem le- tu pričele Jugoslovanske pio- nirske igre, v katere so se vključili tudi pionirji občine Slovenslredavanje bo pri Janezu mpi Ijcvsmci 10. ob 18. i. !STERNIK Kakšne ukrepe je podvze- v starih mešanih sadovnja- 1. da bomo pridelali sadje trg; ^redavanje bo v šol: ob 18. lEDA, 3. februarja )LENSAK Kako uspešno vzrejamo fjske; predavanje bo v šoli ob 18. i. DKOVCI Siliranje krme in sušenje na; predavanje bo v gasilskem »mu ob 18. uri. driSnica Siliranje krme in sušenje na; predavanje bo v šoli ob 18. ?• feKECJA VAS Jagodičevje, kultura, ki da kratkem času na majhnih »vršinah pomembne rezul- rte; predavanje bo v gasilskem Jmu ob 18. uri. CEfRTEK, 4. februarja CIRKULANE Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v šoli ob 18. uri, PODLEHNIK Zdravstveno varstvo do- noačih živaji; predavanje bo v šoli ob 18. uri. LESKOVEC Kako uspešno vzrejamo pujske; preda vam je bo v šoli ob 18. uri. SELA Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov; predavanje bo v šoli ob 18, tiri. PETEK, 5. februarja VIDEM Poti do večje proizvodno- sti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. STOPERCE Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v šoli ob 18. uri. MEDVEDCE Kakšne ukrepe je podvzeti v starih mešanih sadovnja- kih, da bomo pridelali sad- je za trg; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. NEDEL,1A, 7. februarja ŽETALE Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v šoli ob 7. uri zjutraj. POPRAVEK V našem sestavku pod na- slovom »Nesreča v Novi va- si« (Tednik št. 3 z dne 21. ja- nuarja 1971) je prišlo do po- mote. Voznik Alojz Lovren- čič namreč ni trčil s svojim avtom v avtobus, temveč je le-tega zaradi poledenele ce- ste zaneslo v Lovrenčičev avtomiobil. Opravičujemo se tov. Lovrenčiču in bralcem zaradi napake. Uredništvo POZDROVl-ene GOSPE no GOSPODJE, tavakisi no ta- varišice, pozdrovleni FSl, ki v pri.eski ai.i pa keri KOlj drcgi šprohi prekin- jate fsokodnevne montre no težoVE! Kak se te kaj mote, no kak ste spre.jeli toto prometno ne- srečo, v keri si je naš lubi no fsen te.)ko potreben dinar teSko potrja noge no druga prometna sredstva? Mene tola vest niti neje preveč presenetla, saj že štora praksa ;I-g»a :»iijKHV A neje preveč presenetla. saj je /e štora praksa, ke se i/črpani no večkrot naceliani šofer nemre dugo po cestah voziti. Pret ali pa pozneje karambolira no ga je treba malo zvročti. Kak eii- jemo po radiji, gledamo na te- leviziji no štejemo v rajtngah, de tota devalvacija pomogala sprafti k živleji našo zunanje- trgovinsko bilanco, ki je pre že precik dugo na smrtnen štam- peti, na drugi stroni pa de nan pomogala ablifrati v Nemčijo no Avstrijo še več naših delaftov, ki do šli na jago za markami no Ši- lingi. Premoj diiši, včera sen sreča enega našega lancniana, ht d*>la v Nemčiji no je glih zaj duma na dopusti. Kdo je zveda, ke de lehko doba za nemško marko 409 štorih dinarof, se je tak iSmarnice nacclia no deval- vira, ke niti več počenega gro- Sa neje bija vreden. No, pa kaj bi van še ^'renija živleje s toto devalvaci.jo. če ven. ke mote zadosti driigih kri- žof no težof. Poglednimo rajši, kak je kaj z našimi cestami, ki so zaj v najlepSen predspomla- dansken cvetji. Premoj krščeni diiši, to v prej- šjih dneh sen se z enin prijate- lon no z jegovin fičokon nekan malo okoli po sveti voza. Pre- moj diiši, še gnes man želodec v glovi. tak sen se nariika v tau- žntih liikjah. ki so križon kražon po cestah. Jobal ga na motkin štil, dokič ie bija sneg, so ble fsaj tiste liikje doj zaštopfane, zaj pa je glih tak. kak gdo so Ame- rikanci na mesec prišli no so pred jimi zevali vejki kr.aleri. Zaj pa Se vas naj neke pitan: Kak je kaj z vašo deco? Kak so zlezli skos prvo polovico šolske- ga leta. Mene je moja hčer. ki hodi letos v peti razred, mogla pa bi biti že v osmen. čista ra- zočorala. .Misla sen si, ke de jo enkrat pamet srečala no de se začela malo bojše vičiti, pa nič. v prven poletji si je zasliižla štiri slabe ocene. Son nesen mo- ga vervati. kaj more biti tuml vzrok, pa sen ša v šolo no pita učitelco, ke se godi z mojo hčerko: Kekla mi je, ke je to vzrok vpliva seksualne revolu- cije med šolsko deco no da pre moja lii^ia hčerkica rajši pubece gleda, kak da bi se vičila. Zaj pa rečte. kokšna je gnešja mla- dina! NeKtla toga neje bilo. Jas sen že sldoke odsluža pa Se ne- sen veda, ke lehko tiste, no saj vete — moške st\ari še za kaj driiga kak za lUlatI nucan. To še me je kumer moja Mica na- vičila, ki je že od negi negda pohujšano bitje bila. Zaj pa se jas po fsen ten spi- tovlen, kak te to more biti, če sta oče no mati brihtne glave, mislin na mojo Mico no Se po- sebej na mene, k.ik te morejo deca tak zariikani biti. To neke ne Stimle fkiip, no je tii neke narobe. Vzrokov za to ne bi rad raziskova, saj ven, ke ne bi prl- ša do podna problema. Pa še to se mj zdi čiidno. Naša dikUna je skoro fsoki den nesla učitelci kokšno jajčko, gdo smo mesorli pa Se kloboso no koline, nazodje pa še ji nezadostne ocene do. To je hvaležnost. IVIici no hčer- ki sen prepoveda. ke bi toti n- čitelci še kar koli šenkali, če pa je lina tak neusmiljena do na- šega otroka. Vidite, toko je moje živleje. Nekak srna si z IVIico toto zimo prevejke porcije šmarnice od- merla. pa se mi zdi, ke man že polovjok precik navoni. No ja, te pa mo pač jebelSnco začeli piti. Hvala večnemi bogeci. je momo zadosti, saj nan jobolk tak niše neje hteja odktipiti. Z.?j pa te po tak pomalcn he- jcnio, ke se iiomo ias vos na- vola. vi pa mene. Vete, fsoko čvekaje. ki je predugo. neje pre- ko se pri nas malo kdo toga za- \ vf'«" zanimivo. Žalostno pa je to, | veda. Zato pa je orišla devalva-i eija. ke smo preveč z jeziki no premalo z rokami delali. Srečnooeoool Vaš I.ujzck ZLATOPOROČENCA ALOJZ IN MARMA PROSENJAK iZ DORNAVE V matičai dvorani v Ptu- ju je bila 23. januarja 1971 dopoldne zlatoporočna slo- ves-nost za 50 let poročeni par Alojza Prosenjaka (1894), kmeta iz Dornave št. 36, in Marije, roj, Šegula (1900). Jubilanta sta se poročila 24. 1. 1921. leta. Po resnem zadržanju zla- toporočencev in po njuni redkobesednosti je bilo mo- goče sklepati, da sta oba za- dovoljna, da s^ta doživela to slovesnost, veseli pa so bili tega tudi sorodniki, saj v Dornavi ni mnogo takih pa- rov. Vsi jima želimo zdravje in zadovoljstvo tudi v bodoče. Tekst in p-DSinetek: Petra Langerholc STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK. 28. fdbruarja ij NEDELJA. 31. januarja 6.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.01) Poročila 6.30 Vremen- ska napoved — Informativ- na oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 7.20 Informa- tivna oddaja 7.25 EP 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.40 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.42 Drobne skladbe 9.00 Poročila 9.05 Koncerti :z naših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariš; ... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 EP 10.45 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 11.00 Po- ročila 11.50 Pogovor s poslu- šalci 12.00 Poročila 13.00 Po- ročila 13,15 Obvestila in za- bavna glasba 13 30 Reporta- ža 13.50 Domači ansambli 14.00 Poročila 14.05 Vedri zvoki 14.30 Humoreska ted- na 14.50 Godala v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Športno po- poldne — vmes ob 16.00 EP 17.00 Poročila 17.05 Iz oper- nega sveta 17.30 Radijska igra 13.26 Beethoven; Godal- ni kvartet 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V ne deljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila. VSAK DAN RAZEN V NEDELJO: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5 30 Danes za vas 5.45 Informativna od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila. PONEDELJEK. 1. februarja 14.00 Poročila 14.10 Lahka gla.sba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15-40 Poie zbor »Slavček« 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Iz operetne- ga sveta 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Po- ročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Pavla Kosca 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Verdi: »Nabuco« 22.05 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Veliki zabavni or- kestri 24.00 Poročila. TOREK. 2. februarja 14.00 Poročila 14.10 Glasba mladih 14.30 Orkester Percy Faith 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasben: inter- mezzo 15.40 Revija klavirskih duov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasba 17.00 Poro- čila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nas videnje! 18.45 Svet tehni- ke 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam- bel Jožeta Krežeta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Ra- dijska igra 21.38 Lahka glas- ba 22.00 Poročila 22.15 Ma- džarska glasba 20. stoletja 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. SREDA, 3. februarja 14.00 Poročila 14.10 Kon- certni valčki 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki ni odmevi 15-30 Glasbeni intermezzo 15.40 Arnič: »Gozdovi poj o« 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Glasbena galerija 18.00 Poro- čila 18.15 Strauss: finale 1. dejanja opere »Arabella« 18.30 Naš razgovor 19-00 Lah- ko noč, otroci! 19-10 Obvesti- la 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični orkester 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Popevke 24.00 Po- ročila. ČETRTEK, 4. februarja 14.00 Poročila 14.10 »Pesem iz mladih grl« 14.30 Simfo- nični orkester Luis Pa.sadas 14.45 »Mehurčki« 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi iz Anglije in Škotske 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Zabav- na glasba 17-30 Poročila 17.10 Koncert po željah poslušal- cev 18.00 Poročila 18-15 Iz kasetne produkcijeRTVLjub- Ijana 18.30 Z orkestrom Wer- ner Muller 18.45 Naš: znan- stveniki pred mikrofonom 19.00 Laho noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Mojmira Šepeta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni noktur- no 22.00 Poročila 22.15 Sim- fonija Hansa Henzeja 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 23.40 Popev- ke 24.00 Poročila. • PETEK. 5. februarja 14.00 Poročila 14.10 Igramo PO željah 14-30 EP 14-35 Po- slušalci čestitajo 14-55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glas- beni intermezzo 15 40 Iz Bravničarievega orkestralne- ga opusa 16,00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 Poročila 18-15 Mozart: Rondo in Serenada 18-50 O- gledalo časa 19.00 Lahko noč. otroci 19-10 Obvestila 19-15 Trio Jožeta Burnika 19.25 EP 19 30 Radijski dnevnik 20.00 »Naj narodi pojo ... « 20.30 »Top-pops« 21.15 C.ldaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarna nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila. SOBOTA, 6. februarja 14.00 Poročila 14.10 Glas- bena pravljica 14.30 Od vasi do vasi 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro- dov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 V ritmu boissa nove 18.00 Poročila 18.15 Rubinstein igra Griega 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Bo- risa Franka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spo- znavajmo svet in domovino 21.15 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za iz- seljence 23.00 Poročila 2305 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poro- čila 01.00 Poročila. Obveščamo prebivalce naselij Veliki Okič, Mali Okič, Pristava, Slatina in Cir- kulane, da sta novozgrajena visokonape- tostni električni vod in jamborska trans- formatorska postaja v Okiču pri Mlakar- ju pod napetostjo od 20. 1. 1971. Plezanje na drogove in jambor ter dotikanje vodnikov ni dopustno in je življenjsko nevarno. ELEKTRO MARIBOR ENOTA — PTUJ RODILE SO: Marija Vrbančič, Moškanjcl 43 a — Marijo; Marija Mikolče- vič, Lešniški vrh 8 — dečka; Ana Semenič, Starše 5 — Alojzijo; Marija Lončarič, Grlinci 19 — Alberta; Milojka Bezjak. Kicar 105 — Romana; Marija Toplak, Jiršovci 73 — Sonjo; Elizabeta Hajduk, Kogoznica 25 — deklico; Roza Kukovec, Bukovci n. h. — deklico; Otilija Pauman, Straž- gojnca 35 — Danila; Marija Ja- komini, Ciril-Metodov drev. (no- vi blok) — Danila; Ana Srdinšek, Apače n. h. — deklico; Marija Križanič, Veličane 46 — Boža; Nada Aubelj, Kidričevo 13 — Sandija; Jožefa Kaučevič, Apa- če 53 — dečka; Ana Galinec, Viš- njica 17 — Brigito; Ivana Hoj- nik, Borovci 41 — Hermana; Ka- tarina Sirovnik, Gorca 86 — deč- ka; Ivanka Intiher, Barislavcl 9 — deklico; Jožefa SellnSek, Po- brežje 13 — dečka; Marija Kme- tec, Vuzmetinci 27 — Franca; Ana Ivanuša, Ivanjkovci 4 — Li- dijo; Marija Kokot. Gradišče 20 — Darka; Stanka Klrlč, Hum 16 — Damjana; Cecilija Furek, Lov- renc 54 — ečka; Jožica Krajnc, renc 54 — dečka; Jožica Krajnc, Cvetkovci 5 — Dušana; Katari- na Soršak, Kidričevo 87 a — An- dreja; Elizabeta Kmetec, Slatina 5 — Ireno; Marta Kodrič, Sta- nečka vas 1 — deklico; Zorica Skrlec, Jastrebe! 51 a — Ivana. POROKE: Kari Kotnik, Cojzova pot n. h., in Vida Smrkelj, Srbski trg 2; Mirko Kuhar, Spuhlja 9, in Ma- rija Emeršič, Zabovci 72; Franc Zelenik, Hrastnik, Kaple 12, In Angela Vajda, Bukovci 132; Franc Kovačič, Trstenjakova 9, in Te- rezija Praš, Trstenjakova 9; Franc Brenčič, Zabjak 36, In Magda Mar, Rajšpova 2; Milan Strlič. Cermožiše 47, in Vida Si- rovnik. Plajnsko 16; Jožef Me- glic, Spuhlja 61. in Marija Ku- har, Podvinci 27; Janez Golob, Dornava 27, in Katarina Firbas, Grlinci 4; Martin Vinko, Popov- ci 10, in Štefanija Pi.šek, Apače 70; Franc Majerič, Saku.šak 22, In Elizabeta Tu§, Sakušak 45; Janez Horvat. Dobrina 7, in Kri- stina Pulko. Zetaie 61. UMRLI SO: Julijana Toplak, Orešje 20, ro]. 1897, umrla 13. 1. 1971; Mara San- cin, Mariborska 15, roj. 1898, u- mrla 21. 1. 1971; Marjeta Koder, Zagrebška 34, roj. 1884, umrla 21. 1. 1971; Stanko Smodiš, Lit- merk 48, roj. 1922, umrl 21. 1 1971; Ivan Vočanec, Babinec 1, roj. 1908Cvetk ovač5,80 62«§«§A roj. 1906, umrl 22, 1. 1971; Alojz Berlič, Muršičeva 9, roj. 1889, u- mrl 22. 1. 1971. VEČJO KOLIČINO sena prodam. Terezija Horvat, Zabovci 77, Mar- kovci. GOZD (1,70 ha) v Rucmancih 500 m od glavne ceste (Presika), prodam. Anton Voršič, Bodislav- ci 37, p. Bučkovcl. PRODAM dve stavbni parceli na Pobrežju. Naslov v upravi. TOVARNA MIRNA priredi 8. fe- bruarja tečaj krojenja In šiva- nja v kmetijski Soli Turnišče. Prijavite se v samopostrežbi na Turnišču, kjer dobite informa- cije. PROSIM najditelja zlate zapest- nice, izgubljene v Ptuju, s 6 o- beski, da jo proti nagradi vrne Mariji Kaisersberger, Trstenja- kova 2, Ptuj. STAVBNO PARCELO 15 arov Ob prometni cesti v Dornavi pro- dam. Naslov v opravi. PRODAM kompletno spalnico in kuhinjsko omaro. Dragica To- mašič, Gregorčičev drevored 8, III. nadstropje. Izdelke v popravilu Se iz leta 1968 dvignite do 28. februarja 1971, sicer zapadejo. Mizarstvo Potrč. Ptuj. Stroj za mlatev na elektromotor kupim. Naslov v upravi. NUJNO POTREBUJEM 5000 din za pet mesecev. Dam lepe obre- sti. Garancija nova JiiSa. Naslov v upravi. NEDELJA, SI. Januarja 9.30 Pet minut po domače Kmetijski razgledi 10.00 Kttie ska oddaja 10.45 Mozaik lO.Ji troška matineja 11.40 TV kai' ... Športno popoldne 17.55 [- zem in potepuli 18.30 Mes^ Peyton 19.45 Mozaik 20.00 dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 LevK- JI 21.20 Videofon 21.35 Spo,' pregled 22.15 Poročila In poa 41 S poleta vesoljske ladje Ap I PONEDELJEK, 1. februarja" 9.35 T V v Šoli 10.30 AngleSJ 14.45 TV v Soli 15.40 Anglešf 16.45 Madžarski TV pregled i Film za otroke 18.15 Obzor 18.30 Karavana 19.00 Mozaik ; Mladi za mlade 19.50 Cik 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 ^ Danilo Ki§: Papagaji (dra 21.85 Pred upokojitvijo 22.05 va dediščina 22.40 Poročila. TOREK, 2. februarja 9.35 TV v Soli 10.40 Rul 14.45 TV V šoli 15.35 Ruščina Tiktak 18.00 Risanka 18.15 zornik 18.30 Srečanje v st 14 19.00 Mozaik 19.05 Planine vseljudska obramba 19.30 V ja za življenje v dvoje Vprašanja Iz pravopisa In vorečja 19.50 Cikcak 20.00 dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Sui Boulevard (ameriški film) I Nokturno 22.35 Poročila. SREDA, 3. februarja 8-15 TV V šoli 17.05 Madža TV pregled 17.50 Otroški a skl film 18-15 Obzornik 18-30 bavna glasba 19.00 Mozaik ; Od filma do filma 19.20 Po deh napredka 19.50 Cikcak : TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 nitor 21.35 Zurich: Evropsko venstvo v umetnostnem drsi 23.45 Poročila. ČETRTEK, 4. februarja ^ 9.35 TV v Šoli -0.30 Nem! 14.45 TV v Šoli 15.40 Nemi 17.50 Veseli tobogan 18.15 Oli nik 18.30 Svet, v katerem žit 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v dnu 19.20 Vse življenje v let« 19.50 Cikcak 20.00 TV dnf 20.25 3-2-1 20.35 A. Maugt Svetovljanke 21.25 ZUrich: ^ sko prvenstvo v umetnost drsanju 23.15 Poročila. PETEK, 5. februarja 9.30 TV v Soli 14.40 Polet soljske ladje ApoUo 14 18.15 zornik 19.30 Cikcak 20.00 TVi vnik 20.25 3-2-1 20.35 Izkažirni kviz 21.45 zaricli: evropsko venstvo v umetnostnem dr* 23.45 Poročila. SOBOTA, 6. februarja 9.35 TV v šoli 15.00 Polet soljske ladje Apollo 14 17.5« zornik 19.00 Glasbena oddaja zornik 19.00 Glasbena oddaja A. Llngren: Erazem In po* 19.45 Cikcak 20.00 TV n« 20.25 3-2-1 20.35 Glasbena If ka 21.25 ZUrich: evropsko P' sivo v umetnostnem 23.00 TV kažipot 23.20 PO(j4 TEDlvriK izdala časopisni Mvod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. — Orejule uredniški odbor Odgovoml urednik le Anton Bauman - Ja vsak četrtek. — Tekoč! račun pri SDK Ptuj. St 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski ttsk. Maribor. Svetozarevska ulica 1*