TEDNIK
O L A S I L S ^ ^ ' ^ ^ ' ^ ''^ ' ^ ^ZVBZE DELOVNEGA LJUDSTVA
PTUJ, 28. januarja 1971
LETO XXIV., št. 4
Cena 0,70 din
Naše vsakdanje razprave:
Socialne razlike
Več političnih forumov si
Je naložilo nalogo oceniti so-
cialne razlike v naši družbi.
Pričakujemo namreč, da bo
ta tema kmalu na dnevnem
redu razprav v ZK Slovenije.
f Kadarkoli kdo spomni na
ta vprašanja, se vsiljuje za-
ključek, da je prišlo do tak-
šnih razlik v prejemkih in v
standardu posameznikov, da
je potrebna družbena inter-
vencija. Medtem pa so neka-
tere resne raziskave pokaza-
le drugo resnico, da se nam-
reč manifestira razlika v do-
hodkih bolj v »uravnilovki«,
kakor pa v dolgi skali raz-
ličnih dohodkov, ki bi vzbu-
jala skrb in preplah. Sicer
pa podatek, da razmerje
med najniižjim in najvišjim
dohodkom izražata številki
1:4, v celoti potrjuje to ugo-
tovitev.
Prej b: lahko trdili, da
vlada pravzaprav v tem po-
gledu pravi paradoks. V do-
hodkih bi morali zagotoviti
celo večje razlike, da bi se
realizirala večja produktiv-
nost :n efektnost dela ter da
bi se ustavil množičen odhod
strokovnjakov v inozemstvo.
Resnica pa je tudi, da razli-
ke v standarda nekaterih ka-
tegorij prebivalstva postaja-
jo vse bolj vidne in da po-
gosto vplivajo na politične
odnose.
Delitev
Ob tej razpravi o socialnih
razlikah ne bo odveč, če
spomnimo na nekatere poja-
ve, o katerih pa naj nadalj-
nja razprava pove svojo zad-
njo besedo.
Pogosto se namreč pojav-
ljajo v javnosti pregledi o-
sebnih dohodkov gospodar-
skih in negospodarskih vej
in skupin. Ze dalj časa opa-
žamo, da so na vrhu teh pre-
gledov zunanja in notranja
trgovina, banke, zavarovalni
zavodi in projektantske or-
ganizacije. Na dnu teh tabel
so tekstilna in usnjarska in-
dustrija, lesna industrija in
brez vsakih izgledov za iz-
boljšanje svojega položaja še
kmetijstvo.
Socialne neenakosti so tu-
di v pokojninskem sistemu
in se standard upokojencev
slabša že celih dvajset let.
Vzrok socialnih neenakosti
so tudi različne možnosti za
doseganje dohodka z delom.
Tu sta važna dva pomemb-
na faktorja: možnost za izo-
braževanje in mbožnost zaipo-
s'litve.
Zaslužki brez dela
Hoteli ali ne, vse več je
možnosti za dohodek brez
dela. Spomnimo samo na ti-
ste, ki so povsem legalni, ker
ni predpisov, ki bi to one-
mogočali. To so prodaja last-
nine, prodaja stanovanjske
pravice. Ce je, npr. znano,
da so porasle cene gradbenih
zemljišč in zgradb za nekaj-
krat, da ne morejo vsi na-
bavljati uvoznih avtomobi-
lov za devize, lahko smatra-
mo, da je tako ustvarjen do-
hodek lahko vzrok socialnih
in političnih problemov, po-
sebno v ekonomsko slabših
predelih,
V področje preučevanja
socialnih razlik sodi tudi e-
fektnejši boj proti podkupo-
vanju. Sicer pa si je treba
samo malo bliže ogledati o-
zadje časopisnih oglasov,
kjer ponujajo interesenti 10
ali 20 "/o obresti za eventual-
no posojen denar.
Na koncu še: ali res lahko
mirno odgovorimo, da v na-
ši deželi ni bogatinov? Po-
datki na to ne kažejo. Leta
1969 smo imeli v državi ne-
kaj nad 12000 državljanov s
skupnim letnim dohodkom
nad 40000 din, med njimi pa
samo 250 ljudi, z skupnim
letnim dohodkom nad 80000
din. SM
JUTRI SEJA
SO PTUJ
Predsednik SO Ptuj Fra-
njo Rebernak je sklical za
jutri, petek, 29. januarja t.
1. skupno sejo obeh zborov
skupščine občine Ptuj z na-
slednjim dnevnim redom:
vprašanja in predlogi odbor-
nikov; poročilo o delu osnov-
nih, srednjih in poklicnih
šol; razprava o stopnjah pri-
spevkov in davkov občanov
v 1. 1971; odlok o prispevku
• za varstvo otrok; odlok o
sredstvih za nadomestitev
stanarine; odlok o krajevnih
skupnostih; sklepanje o re-
Rionalnem zdravstvenem sve.
tu; razrešitev in volitev no-
vih članov v nekatere skla-
de; imenovanje ravnatelja
os. šole Stoperce; imenova- 1
pje predstavnikov obč, skup-
ščine v svete nekaterih šol.
Seja bo ob pol devetih v
I Narodnem domu.
VREME
do nedelje, 7. febr. 1971
Zadnji krajec bo v to-
rek. 2. februarja 1971, ob
15.31.
Napoved: za konec te-
5a tedna bodo padavine.
V soboto. 30. januarja
ho snežilo. Februar zač-
z lepim vremenom in
"mrzlimi vetrovi. Zato bo
f^eugodno
Alojz Cestnik
Prispevajte V sklad za zgraditev
Dosedanja aktivnost Štu-
dentske skupnosti Maribor je
vseskozi temeljila na neka-
terih konkretnih spoznanjih,
ki .so usmerjala delo študen-
tov. Eno takih spoznanj se
je oblikovalo v trdno prepri-
čanje, da je general Rudolf
Maister za Slovenijo, in še
posebej za Maribor, jeklena
zgodovinska osebnost, ki so ji
sedanje generacije dolžne da-
ti priznanje.
Zatorej ni naključje, da je
študentski list Katedra po-
svetil Maistru in njegovim
borcem veliko svojih misli,
da je študentska skupnost iz-
dala razglednice in sodelo-
vala pri nekaterih drugih ak-
tivnostih na tem področju.
Logično nadaljevanje te de-
javnosti je sklep uredniške-
ga odbora, da odore namen-
ski račun, v katerega se bo-
do stekala vsa sredstva za
zgraditev spomenika genera-
lu "Rudolfu Maistru v Mari-
boru.
Začasno bo s sredstvi, ki so
se že zbrala, predvsem pa s
tistimi, ki jih še mislimo
zbrati, upravljal odbor, ki ga
sestavljajo: Slavko Gerič
(predsednik odbora) — odgo-
vorni urednik Katedre, dr.
Maks Pohar — predsednik
Združenja borcev za severno
meja. Janez Švajncer ml. —
poslanec kulturno-orosvetne-
ga zbora Vili Šale — pred-
sednik odbora Študentske
skupnosti. Radovan Cotič —
predsednik KUD Študent in
Dušan Zbašnik — urednik
notranje rubrike pri Katedri.
Pozivamo no.sameznike. or-
ganizacije, društva in pod-
jetja, da podprejo to akcijo
in s prostovoljnimi prispev-
ki Dostavijo temelje spome-
nika.
Objavljamo naziv in šte-
vilko namenskega računa pr'
SDK- SKL.\D ZA IZGRAD-
NJO MAISTROVEGA SPO-
MENIKA 518-746/1-548.
Tudi letos
kurentovanje
Kot vsa pretekla leta bo
tudi letos v Ptuju kurento-
vanje. Znano je, da je to
ena največjih prireditev, ki
propagira naše zgodovinsko
staro mesto. Priprave vsako-
letnih kurentovanj organizi-
ra folklorno društvo Ptuj.
Ustanovljeno je bilo že leta
1959, nekaj časa je delovalo
pod imenom Zgodo.vinsko
društvo, nato pa se je zopet
preimenovalo in sedaj dela
pod zgoraj omenjenim ime-
nom.
Društvo je v zvezi z letoš-
njim kurentovanjem imelo
že štiri interne sestanke, dva
pa tudi s predstavniki obči-
ne in drugimi političnimi or-
ganizacijami. Na teh sestan-
kih so izdelali plan, s pred-
stavniki občine pa so raz-
glabljali o finančnih sred-
stvih. Občina je vse prejšnje
prireditve podpirala s po
10.000 din. letos pa je sred-
stva podvojila, je povedal
blagajnik društva Adalbert
Slekovec. Prireditev bi naj
veljala okoli 90.000 din. Kot
vidimo, je poleg dotacije ob-
čine potrebnih še 70.000 din.
Ta denar namerava zbrati s
prispevki delovnih organiza-
cij, ki pa so zelo mačehov-
ska. V občini je nekaj veli-
kih kolektivov,»ki za prire-
ditev niso dali niti f icka. Ob
tem smo res zaskrbljeni, saj
dobro vemo. kakšna rekla-
ma za naše mesto Je ta vsa-
koletna prireditev. Društvo
pripravlja bilten o kurento-
vanju, v katerem vrsta pod-
jetij objavi svoje reklame.
Pri tem je opaziti, da pri
podjetjih izven naše republi-
ke naletimo na veliko bolj-
ši odziv. Odbor je v to na-
biralno akcijo poslal po ene-
ga svojega in predstavnika
občine, da bi uspeh bil več-
ji. Zajeli smo vso Slovenijo,
pa tudi sosednja hrvatska
mesta, s katerimi smo se po-
bratili. Poleg tega društvo
vsako leto izda spominske
ovojnice s pustnim motivom
in poštnim žigom, ki je v
nakladi 500 izvodov.
Kurentovanje bo 21. fe-
bruarja. Program se kot le-
ta prej ne bo spremenil. Do-
poldne bodo prikazale razne
folklorne skupine na ulicah
razne plese, sodelovali pa
bodo tudi že tradicionalni
kurenti, ki so tudi simbol
našega mesta. Kot vsa prejš-
nja leta smo tudi letos pova-
bili gostujoče skupine iz
drugih krajev, ki pa se po-
vabilu niso mogle odzvati iz
objektivnih težav. Poslasti-
ca letošnjega kurentovanja
bi bila folklorna skupina iz
Madžarske, ki bi prikazala
njihovo tradicionalno svat-
bo, vendar se vabilu ni mo-
gla odzvati zaradi istih ter-
minov prireditev v svojih
krajih.
To je za naše kurentova-
nje brez dvoma velika škoda
in bomo morali v bodoče pa-
ziti na usklajevanje termi-
nov, da bomo z nastopi teh
ski'iin popestrili našo pri-
reditev.
V popoldanskih urah bo po
mestnih ulicah karneval, kjer
se bodo predstavile vse sku-
pine. Prišli bodo tudi Prek-
murci in Medjimurci. Poleg
teh skupin bodo sodelovala
tudi podjetja, šole in druge
individualne skupine Apeli-
ramo na prebivalstvo Ptuja,
da stavbe čim lepše okrasi,
okraske pa bo dalo na raz-
polago društvo. Poleg tega bi
bilo zaželjeno. da bi se ljud-
je tudi sami maskirali. pa če-
prav nataknejo vsaj kako
masko ali kaj podobnega,
kajti s tem bodo dosegli res
dobro razpoloženje, da bo
prireditev dosegla svoj na-
men, ak
DANES SEJA
SO ORMOŽ
Danes, 28 januarja zase-
data oba zbora ormoške ob-
činske skupščine. Odborniki
obravnavajo poročilo o delu
občinskega sodnika za pre-
krške in spremembo odločbe
o ustanovitvi postaje milice
v Ormožu. Na dnevnem redu
je tudi odlok o spremembi
in dopolnitvi odloka o stop-
nji prispevka za otroško var-
stvo v Ormožu • a letošnje le-
to in odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o stop-
njah prometnega davka od
nepremičnin in pravic v ob-
čini Ormož. Obravnavali bo-
do še predlog izvršnemu sve-
tu SR Slovenije za spremem-
bo delovnega časa pri držav-
nih organih ter sklepali o po-
trditvi finančnega načrta
komunalnega .<:klada občine
Ormož. Razrešili bodo sodni-
ke za prekrške, imenovali in-
štruktorje za popis prebival-
stva in stanovanj ter ime-
novali iniciativni odbor za
ustanovitev temeljne kultur-
ne skui>nosti Ormož. Zadnja
točka dnevnega reda bo. kot
vedno vor^š.inia fn odgovo-
ri odbornikov.
______^
TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1971
STRAN 2
Problemi zdravstvenega
zavarovanja kmetov
v Sloveniji
v zdravstvenem zavarova-
nju kmetov ie vedno manj
zavarovanih oseb. prispevne
stopnje za zavarovanje pa so
vedno večje. 30. nov. 1969 je
bilo v Sloveniji 292 640 kme-
Hto zavarovanih oseb, 30.
nov. 1970. pa 273,236, to se
pravi, da le v enem letu šte-
vilo zavarovanih oseb padlo
za 19.404. To jasno dokazuje,
da iz kmečkih vrst odhaiajo
za delo spo.sobni ljudje. Ra-
zumljivo pa 1e vsaj tistemu,
ki se ukvarja jamo s kmetij-
sko proizvodnio in se iz te
tudi preživlja, da je kmetov
standard vedno nižji. To do-
kazujeio podatki zavoda za
go«.podarstvo planiranje Slo-
venije, iz katerih lahko ugo-
tovimo, da ie narodni do-
hodek v letu 1968 na enega
aktivnega kmečkega prebi-
valca znašal 5008 din, na e-
nega aktivnega nekmečkega
prebivalca pa 25.350 din. To
pomeni, da ie narodni doho-
dek pri aktivnem kmečkem
prebivalcu 5 krat ndžji kot
aktivnem nekmečkem prebi-
valcu.
Prisi>evne stopnje za leto
1971 so naslednje po komu-
nalnih skupnostih:
Skupnost prispevek na zav.
na KD osebo
Celje 21«/« 123 din
Gorica 32V» 100 din
Koper 25 Vt 80 din
Kranj 26«/« 70 dan
Ljubljana 34«/« 178 din
Maribor 20«/o 100 din
na zav.
gosspodarstvo
M. Sobota ]5«/o 150 din
na zav.
osebo
N. mesto 30 »/o 80 din
na zav.
gospodarstvo
Ravne 18 "/o 300 din
Da so te stopnje lahko raz-
lične, je najprej odvisno od
razvitosti zdravstvene služ-
be v komunalna skupnosti,
saj vidimo, da ima komunal-
na skupnost Ljubljana naj-
višie prispevne stopnje in je
tudi tam zdravstvena služba
naibolj draga, ker so tam
skoraj samo klinične bolniš-
nice.
V obdobiu januar—novem-
ber 1970 ie realizacija pri-
sspevkov znašala v Sloveniji
59.902,381 din, skupmh izdat-
kov v obdobju januar—no-
vember 1970 pa je bilo
67 690. ,42 din. To kaže. da
ie siklad zdravstvenega zava-
rovanja kmetov v Sloveniji
v 11 mesecih oreteklega leta
dosegel 7.787,961 ddn finanč-
nega primanikliaia.
Dohodki sklada zdravstve-
nega zavarovanja kmetov
komunalne skupnosti Mari-
bor v obdobiu ianuar—no-
vember 1970 &p 9-546,016 din,
izdatki pa 11.405,797 din, to
se pravi, da ie v 11 mesecih
preteklega leta sklad komu-
nalne skupnosti Mariboi* do-
segel p;imanjkljaj 1.859,781
din. Upanje ie. da se bo ta
primanjkljaj znižal, ker v
decembru kmetje zavaro-
vanci še plačujejo zapadle
obveznosti do sklada zdrav-
stvenega zavarovanja. Ra-
zumljivo ie, da kmetie za-
varovanci ne bodo zmogli
sami zbrati toliko sredstev,
kolika ie potrošnja za zdrav-
stveno varstvo. Njihov doho-
dek ne raste, stroški za
zdravstveno varstvo pa se
večajo. Zato bo leta 1971
sklad zdravstvenega zavaro-
vanja kmetov sofinancirala
republiška skupščina, za so-
cialno ogrožene pa občinska
skupščina. Število socialno
ogroženih iz leta v leto ra-
ste, ker za delo sposobni
mladi ljudje odhajajo iz
kmetii in se zaposlujejo v
industriji :n tujini. Na kme-
tijah ostajajo le stari, za de-
lo nesposobni in otroci do 15.
leta. V takšnem sestavu je
razumljivo, da ne morejo
več izpolnjevati obveznosti
do sklada zdravstvenega za-
varovanja kmetov. Zaželeno
.je. da vse občinske skupšči-
ne točno ugotovijo, kdo je
socialno ogrožen oz. zmožen
izpolniti obveznosti do skla-
da zdrav^stvenega zavarova-
nja kmetov. Takšna ugotovi-
tev bi lahko služila za pre-
gled, koliko ima katera ob-
činska skupščina socialno o-
groženih kmetijskih zavaro-
vancev. Za te bi naj v večji
meri prispevala skupščina
Slovenije.
Proračuni izrazito kmečkih
občin kot so Ptuj, Ormož,
Lenart. Slov. Bistrica, ne bo-
do teh obveznosti v stanju
vzdrževati. Za razvoj indu-
strije smo v preteklosti mno-
go akumuliziral: iz kmetij-
stva, zato je ta dolžna vra-
čati kmečkim občinam oz.
kmetijskim zavarovancem
vsaj določen odstotek svojih
dohodkov v korist zdravs-
stvenega varstva kmečkega
prebivalstva. Skupščina Slo-
venije b: morala upoštevati
tudi zdravstveno zavarova-
nje kmetov v nerazvitih ob-
činah pri saniranju primanj-
kljaja sklada zdravs-tvenega
zavarovanja kmetov.
Vsako leto se močno opa-
ža, da se močnejše kmetije
deformirajo, ker ne zmorejo
obveznosti do sklada zdrav-
stvenega zavarovanja. Tako
postaja zelo neugodna struk-
tura kmečkih gospodarstev,
ker je na malih gospodar-
stvih tudi majhna blagovna
proizvodnja in tudi majhni
dohodki. Močnih kmetij pa
skoraj ni več, saj so se že v
predreformsikem obdobju
razformirale zaradd čezmer-
nih davčnih in drugih ob-
veznosti do družbe. Zato vse
boli nastaja problem, kako
bo z zdravstvenim varstvom
kmečkega prebivalstva. Dej-
stvo je. da stalni primanj-
klja.ii v skladih zdravstvene-
ga zavarovanja kmetov ovi-
rajo zdravstveno službo, ker
ne prejema od sklada zdrav-
stvenega zavarovanja kme-
tov povračila za opravljene
zdravstvene storitve. S tem
zavestno hromimo razvoj
zdravstvene službe v škodo
zavarovancev in v škodo
strokovne izpopolnitve in
tehnične opreme zdravstve-
ne službe. Rezultat vsega te-
ga je. da danes že marsika-
teri kovinski delavec s 3-let-
no učno dobo in nekai let
prakse dosega večie osebne
dohodke kot zdravnik sploš-
ne prnkse, ki ie moral, da bi
dosegel svoj ooklic. študirati
skoraj 20 let. Danes rešuje
naše življenje. Nujno je, da
so tudi njegovi osebni do-
hodki primerno vsklajeni z
ostalimi, ki delajo v proiz-
vodnji. Kot vemo, je doho-
dek kmetijskega zavarovan-
ca 5-krat nižji od ostalih v
gospodarstvu. Kako naj v
večji meri financira zdrav-
stveno varstvo? Ce želimo,
da se bo mlado kmečko pre-
bivalstvo odločalo za kme-
tijsko blagovno proizvodnjo,
bo treba marsikaj storiti^
ker so lepe besede in imenit-
ne resolucije le prvi korak
v reševanju problemov.
Janez Zampa,
Levajnci 10, Desternik
PRIPRAVE KA IZPITE REZERVISTOV
Organizacija zveze rezerv-
nih vojaških starešin občine
Ormož, ki ie ored časom za-
sedla prv^o mesto med orga-
nizacijami te vi-ste v Jugo-
slaviji, ie sredi temeliitih pri
prav na izpite, ki iih bodo
rezervisti opravljali v nede-
ljo 31 'anuaria. Seuiinarji,
k: so bili že skoraj v vseh
krajevnih centrih, so bili že
drugi te vrste, kar dokazuje,
da se je občinsko vodstvo
resno prijelo dela in bo še
nadalje .skušalo ostati, če ne
ravno orvi v državi, pa vsal
nekje pri vrhu. Tudi rezerv-
ni voiaški oficirji in podofi-
cirji so se z vso resnostjo lo-
tili teh priprav. To dokazuje
udeležba na seminariih in o-
sebna zainteresiranost vsake-
ga posameznika. Zato lahko
pričakuiemo. da bodo na iz-
Ditih doseženi dobri rezulta-
ti.
Ko pišemo o aktivnosti te
najboljše ormoške organiza-
cije, moramo opozoriti še na
akcijo zbiranja naročnikov za
revijo »Naša obramba« Pri
tej akciji so se čLT-i ZRVS
Ormož temeljito angažirali.
Uspeh seveda ni izostal, saj
so zraven 584 starih naroč-
nikov na to revijo, zbrali še
približno 2000 novih.
Vse kaže. da občinske or-
ganizacije ZRVS Ormož do-
seženi u.spehi niso zaslcDili
in da bo borba za prvo me-
sto, kar pa seveda ni cilj. te-
meljita in vztrajna.
ar
šolsko leto
1969-70 v ormoški
ODCini
Mreža in struktura osnov-
nih šol v ormoški občini u-
streza glede na konfiguraci-
jo terena in na cestno omre-
žje.
Število oddelkov se na šo-
lah bistveno ne spreminja,
saj se je v zadnjih petih le-
tih zmanjšalo le za en od-
delek. Število učencev se je
v zadnjih petih letih zmanj-
šalo za 301 učenca ali za 10,4
odstotke od tega samo v zad-
njem šolskem letu za 114 ali
za 3,8 odstotkov, kar je za
sorazmerno majhno občino
zelo veliko. Vzroki za stalno
padan.ie števila otrok so
predvsem ekonomsko social-
nega značaja in so tako moč-
ni, da se bo ta tendenca na-
daljevala verjetno tudi v pri-
hodnjih letih.
Na vseh šolah, je bilo 2894
učencev v 110 oddelkih, kar
je poprečno 26 učencev na
oddelek. To število zmanjšuje
predvsem osnovna šola na
Humu, kjer je poprečno bilo
v posameznem oddelku le 17
učencev.
Največji osip 60,1 odstotek
je na osnovni šoli Tomaž pri
Ormožu. Od 73 vpisanih u-
čencev je le 29 učencev kon-
čalo šolanje v 8. razredu.
Sledi šola Ormož z 54,9 od-
stotki osipa, šola Miklavž 47,7
odstotki. Velika Nedelja 45,9
odstotki. Najmaniši osip iz-
kazuje osnovna šola Sredi-
šče 40 odstotkov, kjer je od
35 vpisanih, končalo šolanje
v osmem razredu 21 učencev.
Razlogi za sorazmerno sla-
be učne uspehe so objektiv-
ne in subjektivne narave.
Občina Ormož je v organiza-
cijski enoti Maribor na zad-
njem mestu. Splošni oojav
je. da prihaja večina učencev
popolnoma neprioravljenih
za delo v I. razredu. Učen-
ci nimajo privzgojenih de-
lovnih navad, njihovo govor-
no izražanje je zelo borno,
večkrat na nivoju 4 do 5 let-
nega normalnega otroka. V
Miklavžu so psihologi ocenje-
vali test za prvošolčke in u-
gotovili. da je cca 25 odstot-
kov otrok, ki so se vpisali v
šolskem letu 1968/69 v I. ra-
zred podpoprečno nadarje-
nih. Podobno stanje je tudi
na drugih šolah, zlasti pri
Tomažu. Runču, Ivanjkovcih
itd.
Vzrok slabim učnJm us-
pehom in s tem v zvezi tudi
velik osip. je tudi v tem, da
so sedeži šol na nerazvitih
področjih. Okoliši so soraz-
merno veliki in s tem v zve-
zi je tudi velika oddaljenost
otrok od šole ali za vozače
do avtobusne postaje. Mno-
go je nepopolnih družin, prt«
cej družin nima doma očeta,
ker je na delu v tujini. Zato
otroci nadomeščajo očeta pri
delu na kmetiji, kar se moč-
no pozna pri vzgoji in pri uč-
nih uspehih. Učenci nimajo
dovolj časa za učenje, domov
prihajajo utrujeni, za uče-
nje nesposobni.
Razen težkih socialnih raz.
mer. zlasti na šolah v slove,
njegoriškem področju, nasto-
pata v vedno večji meri
vprašanje duševno prizade-
tih otrok :n vprašanje tistih
otrok, katerih starši odhaja-
jo v tujino. Prvo je bilo del-
no rešeno s pomožno šolo. ki
pa še zdaleč ni zajela vseh
prizadetih otrok. Drugo pa
bo rešljivo le s podaljšanim
bivanjem v šoli. za kar pa še
n: osnovnih pogojev. Zaradi
večje migracije mlajših lju-
di so učenci vedno bolj za-
posleni z domačim delom
zlasti spomladi in jeseni, da
iim skoraj ne ostaja nič ča-
sa za domače naloge in u-
čenje. Sole so si prizadevale
to vrzel dopolniti z dopolnil-
nim poukom. To pa je otež-
kočeno zlasti za vozače, ki
jih na šolah ni malo. Ovira
so avtobusne zveze, ker avto-
busi ipeljejo učence skorai
neposredno po končanem
pouku.
Učni uspeh ovirajo pre-
vozi še zlasti v z-mskem ča-
su. Neredne vožnje zaradi
snežnih žametov in slabo os-
krbovanih cest ovirajo 'reden
potek pouka. Učenci vozači
zamujajo v zimskem času P"
večkrat na teden tudi no 2
uri.
Pouk se je odvijal v težkili
delovnih pogojih. Pomanik.3-
nje učilnic in drugih učniJ
prostorov, slaba opremljenosi
učilnic in slaba opremlienos*
šol s potrebnimi učili za so-
dnben pouk. Vse to je vol'-'
valo na splošno slabe učn'
u:=pehe in osip.
Prihodnjič bomo razčleni'
še druge vzroke.
rpjppMTK — ČETRTEK. 28. februarja 1971
STRAN S
Obrtno podjetje Pekarna Ormož in INTES
Maribor se združujeta. Referendum bo februarja.
Se letos nova pekarna
v Ormožu
Naprave in zgradba ormo-
ške pekarne so izkoriščeni
do maksimuma. Potrebe po
kruhu so vedno večje. Edina
rešitev je v gradnji nove pe-
karne, denarja za tako veli-
ko investicijo pa ni. Zato so
ormoški peki popestrili že
itak dobre in stalne odnose
z mariborskim Intesom in se
pričeli pogovarjati o integra-
ciji.
Pred kratkim smo izvede-
li, da je bil med ormoškimi
peki izveden referendum in
da so se z rezultatom 1 proti
21 odločili za pripojitev.
O tej integraciji in moti-
vih zanjo smo se prejšnji te-
den v Mariboru pogovarjali
z generalnim direktorjem In-
tesa Vladom Steblovnikom
in referentom za razvojno
službo pri tem podjetju Ja-
nezom Florjaničem ter di-
rektorjem obrtnega podjetja
»Pekarne« Ormož Ljubom
Lesničarjem. Vsebina pogo-
vora jasno kaže, kakšne te-
■ zave mučijo Ormožane in
kaj so rekli »ta veliki«. Z
, integracijami imajo v Or-
možu verjetno slabe izkušnje,
ker je bilo čutiti majhno
previdnost v pripravah na
začetek združevanja. Kmalu
se je pokazalo, da bo Ormož
tudi nekaj pridobil.
Ni še poteklo dosti časa od
takrat, ko so Ormožani peli
slavo svoje pekame, ki je
(še _ vedno) najbolje stoječe
podjetje v občini in katerega
delavci imajo največje oseb-
ne dohodke in še mnogo tak-
, snih »naj«. Med temi je tu-
di najdaljši delovni čas (12
ur dnevno ali več) itd. V
^-^tdnjem času pa so nastopile
takšne objektivne težave, da
se pojavlja vprašanje, ali bo
ormoška pekarna jutri še de-
lala al: ne.
Obrtno podjetje Pekarna
urmož je bilo ustanovljeno
leta 1961 z adaptacijo pekar-
ne na Ptujski cesti 1. Takrat
sta se združila dva obrata s
seamimi zaposlenimi. Pekar-
"^.^^e bila adaptirana za
.kg pekarskih proizvo-
tVl" ^ ^ 1^65 so se po-
;2r^ ^ kruhu izredno po-
l\ 1^' Problem so rešili ta-
t-^? zaposlili več delav-
1 . iih je že 16. Lan-
nr!.- ^'^^ so dosegli takšno
£. !f'"?^"i°- ^3 £0 pogoji de-
»^ostali najtežji v pekar-
vodn-"''^'- ^ Sloveniji. Proiz-
I9fii se je glede na leto
'^^l povečala za trikrat. Šte-
lo na"^?''^"^^ le poveča-
deia „ • ^^"d^i^ so pogoji
^l^do L ^^^^.s^hni pekarni
njo n . 0^'ecano proi/vod-
boli i K?' nemogoči. Naj-
kvalit f seveda prizadeta
Dotrn^ proizvodov in s tem
saj ,!"'kov vsakdanji kruh.
so se mod Ormožankam:
pojavile ostre kritike na ta
račun. Kolektiv pekarne se
je znašel pred problemom, ki
pa ga sam ne more rešiti.
Ker se v obstoječi zgradbi
pekarna več ne more širit: in
razviiati. je edina rešitev v
novogradnji, ki pa je za ta
22 članski kolektiv preveliko
breme.
Mariborski Intes je že za-
sedel vse »pozicije« okrog
občine Ormož. Razširil se
je že na deset občin ne glede
na njihovo (ne)razvitost in
ormoška je 11. Med obema
podjetjema je že desetletno
poslovno tehnično sodelova-
nje, ki ga označujejo zelo do-
bri poslovni odnosi. Kaže, da
se ormoška pekarna ne bo
prodala Intesu, saj bo ta
zgradil v Ormožu novo pe-
karno, moderno in praktič-
no, z namenom, da bi se pe-
karstvo v Ormožu dvignilo
na tisto raven, kot jo zahteva
današnji standard potrošni-
kov in proizvajalcev. Da or-
moškemu peku ne bo treba
delati 12 ur na dan in da bo
potrošnik dobil kruh kot se
spodobi.
Nova pekarna bo stala ob
Ljutomerski cesti pri maro-
fu. nasproti žage. Zemljišče
je že odkupljeno. Projekt iz-
deluje Projektivni biro Ma-
ribor. Graditi bodo pričeli
letos aprila. Računajo, da bo
v jeseni letos pekarna že ob-
ratovala.
V novi pekarni bo 25 stal-
no zaposlenih, kar je za 3
več kot do sedaj. V poseb-
nem obratu bodo izdelovali
kekse za široko potrošnjo.
Skupna kapaciteta pekarne
bo 7 ton pekarskih proizvo-
dov na 8 ur. Celotna investi-
cija bo veljala 450 milijonov
starih dinarjev in ves ta de-
nar prinese Intes v Ormož
»na krožniku«.
Uvodoma smo že omenili,
da so se ormoški peki v ve-
liki večini izrekli za priklju-
čitev. Intes bo izvedel refe-
rendum v prvi polovici fe-
bruarja. Pravijo, da bodo In-
tesovi delavci gotovo gla.so-
vali za priključitev. jr
Približno tako bo videti nova ormoška pekarna
SMUČARSKI SKOKI
V JURŠINCIH
Občinska zveza za telesno
kulturo je letos razpisala
tekmovanje v smučarsih
šokih. Zal so se tekmovanja
udeležili le tekmovalci — do-
mačini, druge prijavljene pa
je zmotilo slabo vreme — od-
juga. Marljiv: domačini so
skakalnico kljub odjugi ime-
li odlično pripravljeno, kar
je nedvomno zasluga marlji-
vega učitelja telesne vzgoje
Franca Cafute.
Nastopilo je 19 tekmoval-
cev in so rezultati naslednji:
Mlajši pionirji: 1. Jože
Rižnar 14 in 14,5 m sledijo:
Jože Gomilšek 12 in 12 m,
Branko Matjašič 11 in 11,5
m, Franc Cuš 10.5 in 11.5 m.
Stanko Rakuša 10 in 11 m.
Starejši pionirji: 1- Janez
Sori Ifi in 15,5 m. Branko Lu.
kačič 10. 15.5 m. Franc Holc
14 in 14.5 m. Franc Kovačec
13 :n 12,5 m. Alojz Sori 12
in 12,5 m.
Nerazumljivo je. da je bil
slab odziv tekmovalcev iz os-
novnih šol. saj mnoge šole
imajo v tem zimskem času
ure telovadbe na snegu pred-
vsem tam. kjer nimajo te-
lovadnic in bi se lahko na to
tekmovanje prijavili. Ker je
letos bilo prvo tovrstno tek-
movanje, upamo, da bo pri-
hodnje leto večje zanimanje
in več prijavljenih tekmo-
valcev.
VLOMILCI
V SAMOPOSTREŽ-
NICO
V KIDRIČEVEM
PRIJETI
Zvedeli smo, da so vlomil-
ce samopostrežne trgovine
Merkatorja v Kidričevem že
prijeli. Ptui.ska milica je tu-
di tokrat hitro in efektno u-
krepala. Neposredno po vlo-
mu so prijeli skupino proda-
jalcev perja, ki so se potika-
li v okolici Ptuja. Pri njih so
našli tri ukradene tranzistor-
ske sprejemnike. Perjarji ni-
so bili storilci, ampak so u-
kradeno robo poceni kupili
z namenom, da jo naprej
prodajo. Svojo bazo so ime-
li v Mariboru, kjer so našli
tudi druge ukradene stvari,
ki pa ne izvirajo od tokratne
akcije. Pri zaslišanju so de-
linkvente razkrili, ker so jih
poznali.
Vlomilca sta znana povrat-
nika S. S. in P. H. iz Mari-
bora Merkator trpi škodo o-
koli 12.000 din. Velika večina
ukradenih predmetov je že
najdena in bo vrnjena.
AVTO
JE ZANAŠALO
v va.>i Le.šnica se je na ce-
sti Iir. reda zgodila prnrnet-
na nesreča, ker je zaduii del
avtomobila začelo zanašati
po poledenelem cestišču.
Voznik osebnega avtomobi-
la Stanislav Kocjan, župnik
pri Veliki Nedelji, se je pe-
ljal s svojim osebnim avto-
mobilom iz Runča proti Or-
možu, v I^ešnici je na ovin-
ku pri hiši Ivana Rajha sre-
čeval nasproti vozeči osebni
avtomobil. Opravljal ga je
Franc Zupančič iz Ptuja, za-
poslen v podjetju Meso kom-
binat Ptuj — obrat koopera-
cija Hajdina. Zaradi nepre-
glednega ovinka sta se voz-
nika opazila šele na kratki
razdalji. Kocjan Je takoj za-
vil v desno, vendar zaradi
poledenele ceste in glob'>kega
koloteka zadnja kolesa niso
sledila nrvim, zato je z-ad-
nji del Kocjanovega avtomo-
bila zadel v prvi del Zu-
pančičevega avtomobila.
Telesnih poškodb ni bilo.
Materialne škode je za pri-
bližno 700 din. Oba voTsnika
sta bila D0p3lnoma trezna.
iT
JRekonstrukcija
ptujske mlekarne
v mlekarni KK Ptuj je v
teku rekonstrukcija nekate-
rih obratov, ki so zastareli,
saj datirajo naprave še iz
vojnih časov. Direktor Bran-
ko Voljč nas je seznanil s
potekom rekonstrukcije, do-
sedanjimi težavami v poslo-
vanju in perspektivami.
Mleko je eden glavnih ar-
tiklov vsakdanje prehrane.
Naše gospodarstvo posveča
veliko pozornost proizvodnji
mleka. Vsa zadnja leta je bi-
lo opaziti v kmetijstvu krize,
ker se mladina raje odloča
za industrijo. Perspektive pa
že kažejo napredek. Ce kon-
kretno vzamemo živinorejo in
pridobivanje mleka, bo z viš-
jimi odkupnimi cenami go-
tovo dosežen namen, to je
večji odkup. Kmet v doseda-
njem času ob pomanjkanju
in kortjukturnih cenah mesa
raje z mlekom hrani teleta,
kot bi mleko prodajal. V pre-
prostem računu je razmerje
odkupne cene mlelZarja« Ormož
svoja skladišča in o cesti
Ivanjkovci — Svetinje —
Jeruzalem — Krčevina. Gle-
de dvorane je bila izrečena
ostra kritika na račun tistih,
ki dovolijo, da dvorana pro-
pada in istočasno zavira kul-
turno dejavnost, ki bi se lah-
ko razvijala v teh prosto-
rih. Smatrajo, da .se morajo
nujno sestati predstavniki tr-
govskega podjetja »Zarja«
Ormož ter občinska odbora
Ormož in Ljutomer ter skup-
no rešiti to vprašanje. Na
konferenci je bilo obravna-
vanih še cela vrsta krajevnih
problemov In težav, tako
VT>ra.šanje krajevnih cest. o-
semenievalne postaje itd.
ir
Tudi to se pripeti
V Senežcih pri Veliki Ne-
delji se ie 18 januarja pri-
petila. Po svoie izredna in
zanimiva prometna nesreča,
ker se voznika nista hotela
umakniti drug drugemu.
Voznik osebnega avtomo-
bila Janez Klemenčič. zidar,
zaposlen v ZRN se ie skupaj
s svojim bratom Jožetom in
Martinom Petkom iz Brato-
nečic odpeljal s svojega do-
ma v Savcih. nazaj na delo
v ZRN Ko je peljal po ce-
sti proti Veliki Nedelji, mu
je v Senežcih pripeljal na-
sproti voznik osebnega avto-
mobila Franjo Novak, kmeč-
ki sin iz Nedelišča v Medži-
murju. Drug proti drugemu
sta peljala po približno 10
cm globokem koloteku. ki je
bil vrezan v mehak sneg in
očitno ie nastalo vprašanje,
kdo bo manj »dosleden« in
se umaknil v sneg in druge-
ga pustil na »tiru«. Novak je
sprva poskušal zaviti, a si ie
očitno premislil, ker se je vr-
nil na »tračnici«. Nujna po-
sledica takšne vožnje je bilo
čelno trčenje. Oba avtomo-
bila sta poškodovana s pred-
nje strani. Zanimivo je tudi
to„ da sta oba voznika s pri-
bližno enako hitrostjo in tudi
avtomobila sta enake znam-
ke tako, da ie tudi škoda e-
naka — na vsakem za pri-
bližno 1,500 din. Telesnih po-
škodb ni bilo.
Oba voznika sta imela na
avtomobilih dobro zimsko o-
premo in bi se drug drugiTnu
lahko umaknila, vzemiiniti
vsak do polovice, še posebej
ker je na cesti bilo dovolj
prostora. Tako pa sta vzlra.
jala v koloteku. Epilog bo s«,
veda pred občinskim sodni,
kom za prekrške.
Oba voznika sta bila trez.
na. jr ,
DELO RDEČEGA KRIŽA
V MAJŠPERKU
V nedeljo je osnovna orga-
nizacija Rdečega križa imela
letni občni zbor. Članstvo je
zadovoljivo, sai poleg rednih
včlanjuje tudi nad 500 šol-
skih otrok.
V preteklem letu so imeli
zelo pester program. Organi-
zirali so dve krvodajalski ak-
ciji, ki sta bili več kot zado-
voljivi, saj se ju ie vsakič
udeležilo nad 70 krvodajal-
cev. Mnogi so že večkrat da-
rovali kri in s tem postali
imetnik: krvodajalskih značk.
Te akcije so tudi v bodoče
planirane in upajo na še več-
jo udeležbo.
Organiziran in izveden je
bil ciklus predavani prve po-
moči za 8. razrede osemletk.
Vsa ta predavanja so bila iz-
vedena ob pomoči medicin-
ske sestre Gizele Rakovec
Rdeči križ je imel predava-
nja in izpite prve pomoči v
sodelovanju z narodno ob-
rambo. Ta tečaj je zelo do-
bro Uispel, saj so se člani u-
deležili tekmovania v Ptuju
in dosegli 2. mesto. Pri os-
novni organizaciji deluje tu-
di podmladek pod vodstvom
Nežke Miklavc. To so člani
iz vrst šolskih otrok.
RK Majšperk je razprav-
ljal tudi o problemu ostare-
lih. Sklenil se ie pridružiti
splošnemu popisu ostarelih,
ki bo v prvi polovici letoš-
njega leta. Sami pa bodo še
samostojno nudili pomoč o-
starelim. ki jih je predvsem
v Halozah ogromno. Poleg te.
ga pripravljaio predavanja o
boju proti nikotinu in alko-
holu. Posebno slednji je bil
ves povojni čas potreben, ker
so tu predvsem izraziti vino-
rodni kraji. Ob zaključku sc
sklenili, da bodo v svoje vr-
ste skušali včlaniti še vei
mladine. Razširili bodo tudi
sodelovanje z ostalimi orga-
nizacijami, predvsem z ga-
silci, ak
Letni obračun Par-
tizana v Markovcih
v petek, 22. ianuaria 1971
ie imel TVD Partizan na
Markovcih redni letni občni
zbor.
Društvo šteje 367 pripad-
nikov in je imelo v letu 1970
osem oddelkov od cicibanov
'do starejšega članstva. Po-
ročila društvenih ooravnikov
so trajala več kot uro, kar
potrjuje, da je bilo lansko
leto za markovške športnike
zelo bogato. Za največji u-
speh velja gotovo zgraditev
telovadnega doma. Tu sicer
še manjkaio nekatere stvari,
toda upajo, da bodo s po-
močjo družbe in z lastnimi
silami tudi to kmalu uredi-
li.
Nič slabši niso bili na tek-
movalnem področju. V zvez-
nem merilu so osvojili dve
srebrni medalji in eno bro-
nasto, v republiškem pa štiri
zlate, dve srebrni in tri bro-
naste, vse na partizan.skih
mnogobojih in krosih. V ob-
činski nogometni ligi imajo
tri ekipe, ki nastopajo pod
imenom Prvenci. Stojnci in
Markovci. Tudi na ostalih
občinskih tekmovaniih so
imeli lepe usoche. sai so o-
svoiili kar še.?t naslovov.
Po večletnem premeru so
izvedli v jeseni ob otvoritvi
nove telovadnice velik javen
telovadni nastop z okoli 700
telovadci. Poleg članov dru-
štva so nastopili še učenci o-
semletke in gostje iz Ptuja
Maribora, Beltinc in Kidri-
čevega.
Folklorna skupina, ki de
luje v sklopu društva, je go-
stovala v Ptuju. Beltincih.
Ljubljani in Trstu.
Poleg uspehov, ki so iih
dosegli, imajo tudi težave in
to predvsem materialne in
kadrovske. Da bi do kraja u-
redili sanitarije pri telovad-
nici, bi rabili še 3 milijon«
starih dinarjev. Kje bode
zbrali sredstva, še ne vedo
Vodnikov imajo trenutno do-
volj, so pa to popolni ama-
terji in jim manjka potreb-
na strokovna kvalifikacija
Vsaj nekaterim. To bodo re-
šil: tako. da se jih bo čim-
več udeležilo prednjaškegJ
tečaja, ki ga organizira Par-
tizan Slovenije v Mariboru
Društvo bodo še na %-ej vodi-
li znani markovški telesno-
vzgoin: delavci, kot so Aloji
Simonič. Janez Horvat. Frani
Kolarič. Gvido Cepin. Koii'
rad Bezjak. Rozika Kos. Li-
zika Vršič. Ivana Kukovecir
drugi. Na čelu ie novi pred-
sedn"k Franc Kodrič.
Ob koncu ie zbor podet
naslov »častnega pred.^edni-
ka društva« znanemu dol.sO'
letnemu telesnovzgojnemi
delavcu, ne^^anjemu doma-
činu Jožetu rafeli.
OP
^^^^j^lK — ČETRTEK, 28. februarja 1971
STRAN 5
Delo, plača, zdravje
% razprave v TGA Kidričevo
Pred kratkim je imela os-
Tinvna organizacija sindika-
ta v TGA Kidričevo redm
letni občni zbor. ki so se ga
'leg izvoljenih delegatov u-
rtpležili tudi predstavniki de-
lovnih kolektivov iz IMPOL
iz Slovenske Bistrice ter to-
varne dušika Ruše.
V razpravi so delegati s
svojimi razpravami mnogo
pomagali k temu, da bo no-
voizvoljeno vodstvo že takoj
na začetku znalo, kje se je
treba najprej lotiti reševa-
nja določenih problemov.
Mnenje članstva v DE vzdr-
ževanja je bilo, da sindikat
le ni povsem opravil svoje
naloge zato. ker člani niso
imeli preveč zaupanja v sin-
dikat in sindikalne delavce,
ki zaradi tega nikakor niso
mogli odigrati tiste vloge,
kot bi jo sicer lahko. Prav
tako so menili, da bodo mo-
rali organi upravljanja mno-
go bolj prisluhniti mnenju in
predlogom večine članstva,
kajti vedeti je treba, da je
treba orobleme reševati v o-
kviru celotnega kolektiva.
Nadalje je bilo rečeno, da
je ostalo še precej neizkori-
ščenih sredstev, ki bi jih lac
hko mnogo koristneje upo-
rabili, če bi dali nekaj tudi
za družbeno politično izo-
braževanje članstva. Nekdaj
je bilo precej seminarjev za
predsednike in tajnike v
prostem času, danes pa v
sindikatu nihče skoraj več
ne želi delati niti v delov-
nem času. kar lahko najbolj
konkretno vidimo pri izde-
lavi statuta, sistemizacije, in
podobno. V DE so imeli več
sindikalnih sestankov ter
razpravljali o raznih notra-
njih problemih. Delovna di-
sciplina v tej enoti je po
ninenju nekaterih sindikal-
nih aktivistov na zelo nizki
stopnji ter bo zaradi tega
treba podvzeti strožje ukre-
Pe. katerim ne bo smel na-
sprotovati niti sindikat. Ime-
li so tudi težave pri svojem
rednem delu v osnovni orga-
nizaciji, zato se popolnoma
strinjajo s spremembami
^ll^Vil o delu sindikata v
i^-A. Nekateri diskutantje
so se dotaknili štipendiranja
i,er kadrovske politike, pri
^^"ler so poudarjali, da bo
ireba tem vprašanjem posve-
mnogo več pozornosti,
za kar bo moral več delati
izobraževalni center, ki
n Li P^^oravil konkretne
predloge za višino štipendij.
, Kadrovska služba pa bo mo-
^ mnogo bolj preverjati
, in ucjotavliati strokovno spo-
, sobno.st in znanje mnogih
strokovnih kadrov. Nikakor
npu f''^"°- ^3 se Zahteva pri
1 vnn! .r'^ razpisih za odgo-
' delovna mesta (vo-
čenr I srednja izobrazba.
• o^ldih"a 't.^uM ''^kreacije in
1 da P« 1 "''o poudarjeno
tisti x/^^^ deležni najmanj
■ flani kolektiva, ki so
tega najbolj potrebni. To
so predvsem transportni de-
lavci ter delavci iz elektro-
lize in glinice, plinarne in
anodne mase. Tukaj bo tre-
ba več dela v tej smeri, da
se bodo taki delavci bolj
posluževali lastnega počitni-
škega doma, za kar jim je
treba nuditi vse pogoje. Po-
dobno je mnenje o toplih
malicah. Uvedba toplega
obroka je spet na dnevnem
redu organov samouprav-
ljanja, pri tem pa mora tudi
sindikat storiti vse, da bo
ponovno uveden na najbolj
primeren način. Mnogi čla-
ni kolektiva, predvsem iz
bolj oddaljenih krajev, naj-
večkrat nimajo tople hrane
tudi PO ves dan, kar se zelo
odraža na efektivnosti nji-
hovega dela. Skoraj vsi ude-
leženci razprave so razprav-
ljali o benifikaciji delovne
dobe ter zahtevali, da se gle-
de tega stori vse, kar je mo-
goče. Treba je namreč od-
ločno postaviti vprašanje,
ali je na nekaterih delovnih
mestih v tovarni sploh mož-
no delati 40 let. Podatek, da
je v celi tovarni od skupno
1735 pregledanih članov ko-
lektiva povsem zdravih le
180, po svoje zelo razločno
govori in najbrž ni potreben
k temu noben nadaljnji ko-
mentar. To je tudi konkre-
ten odgovor tistim, ki še ve-
dno govorijo o visokih pla-
čah v Kidričevem.
MF
Konferenca aktiva
ZMS Tomaž
v zvezi s pripravami na
redno letno konferenco ob-
činske organizacije ZMS Or-
mož je bila v soboto pri To-
mažu redna letna konferen-
ca aktiva ZMS Tomaž pri
Ormožu, ki je presegla vsa
pričakovanja tako glede ude-
ležbe kakor tudi glede teht-
nosti in zanimivosti vpra-
šanj.
Na konferenci se je zbralo
39 mladink in mladincev, ki
so še enkrat pokazali, da jim
ni vseeno, kako je z njihovo
mladinsko organizacijo. Biv-
ši predsednik aktiva Ludvik
Bratuša je v svojem krat-
kem, a lepem poročilu pod-
črtal vlo^o mladine v soci-
alistični družbi in obenem
povedal, da preteklo leto
kljub skromnemu delu, ki je
včasih bilo le poskušanje. ni
bilo neplodno in je prineslo
vsaj nekaj koristnih izku-
šenj za nadaljnje delo.
V razpravi, ki je sledila
poročilom, je pole? mladin-
cev in mladink sodeloval tu-
di predsednik OK ZMS Or-
mož Jože Rakuša in tamkaj-
šnji sekretar organizacije ZK
Vinko Megla, ki se je med
številnimi vabljenimi krajev-
nimi funkcionarji edini ude-
ležil konference.
Zanimiva je ugotovitev, da
je aktivnost vseh štirinajstih
organizacij in društev, vštev-
ši tudi družbenopolitične or-
ganizacije, ki delujejo pri
Tomažu, v letošnjem letu v
povprečju zelo slaba. Vzroki
za takšno stanje so splošni
in jasni. Na prvo mesto lah-
ko mimo postavimo neustre-
zne programe dela. Takoj za
tem so težave z vodstvenim
kadrom, ki ni dovolj izkušen
in za svoje delo sploh ni sti-
muliran — niti moralno, kaj
šele materialno! Na vse to
pa se neposredno navezuje
vprašanje denarja, ki ga dru-
štva in organizacije za svo-
je delo nedvomno potrebu-
jejo. Aktiv ZMS Tomaž ima,
na primer, v blagajni le 80
din in vprašam se. kaj lahko
s to vsoto naredi? Za neka-
tere organizacije Je tudi ne-
rešeno vprašanje prostorov.
brez katerih ni mogoče
misliti rednega dela. Na vso
to (ne)aktivnos'l vpliva ned-
vomno tud: intenzivna fbuk-
tuacija prebivalstva, ki se iz
tega najmanj razvitega ob-
močja v slabo razviti občini
intenzivno izseljuje. Tisti, ki
ostanejo doma (kdo ve, za-
kaj?) pa razen redikih izjem,
stojijo ob strani. In ravno ta-
ki mladii ljudje so tisti, ki pol-
nijo časopisne stolpce s svo-
jimi pesimisitičnimi izjavami
o strašni samoti, ki jh tako
neusmljeno obdeluje... Vsak
človek si mora v življenju
najti moč v tem kar ima, s
čemer razpolaga, v danih
možnostih.
Sestanek mladinskega aik-
tiva je čas in kraj, ko se
mladinci in mladinke zberejo
in se pogovorijo o svojih te-
žavah, ki so mnogokrat te-
žave organizacije, ki ji pri-
padajo in se dogovorijo za
konkretne akcije. Seveda je
treba združiti koristno s pri-
jetnim in po sestanku malo
zaplesati in se pozabavati.
Tako pristno mladinsko
vzdušje bo tudi pritegnilo
mlade in bodo pozabili na
tisto »strešno samoto« ter
s skupnimi močmi reševa.U
svoje težave in s tem uresni-
čevali svoje programe. Mla-
dinski aktivi morajo postati
prijatelji in zavezniki za
mlade. V njem mora priti do
izraza tista skrita moč vsa-
kega .posameznika, ki bo
mnogo bolj učinkovita, če bo
izražena enotno in bo več
problemov posameznikov
predstavljalo problem nas
vseh.
Aktiv ZMS Tomaž si je
izvolil tudi nov upravni od-
bor. Funkcijo predsednika
aktiva je prevzel Jože Gašpa-
rič iz Ključarovec.
Novo vodstvo upa in sam
sem PO tako temeljiti in lepi
razpravi prepričan, da bo
mladinski aktiv Tomaž po-
stal resnična organiz-acija
mladih, ki želijo biti kreatyor-
ji lastnega programa. Druž-
benih vprašanj mladine ni
mogoče reševati, ne da bi bi-
la sama mladina osnovni no-
silec akcije. \r
Impol - slovenski
prvak
v soboto so bili zadnji tur-
nirji I. republiške lige v Ju-
du. Potem, ko je bilo to sko-
raj nemogoče, so judoisti
Impola prvič postali sloven-
ski prvaki, precej zaslug za
to pa imajo tekmovalci celj-
skega kluba »Ivo Reyaa, ki
so presenetljivo premagali
mariborski Branik, ki je do-
živel gladek poraz tudi v sre-
čanju z Bistričani. Na vrhu
lestvice je prišlo do velikega
preobrata. Branik, ki je imel
pred zadnjim kolom kar šti-
ri točke prednosti. ,ie šele
tretji. Pred njim je Maribor,
ki .ie zbral prav toliko točk
kot Impol — 12. Bistričani
pa so osvojili prvo mesto
zaradi boljše razlike v teh-
ničnih točkah.
Poglejmo, kako so potekali
odločilni boji v Celju, kjer so
se pomerili Branik, Impol in
domačini. Prav nihče ni po-
mislil, da bi lahko Celjani
nrioravili kakšno večie pre-
senečenje, še posebej po
gladkem porazu v nrvem
dvoboju z Impolrvm. Najprej
sta se spoprijela Impolov
tekmovalec Firer in Celjan
Petelinšek. Srečanje se je
končalo neodločeno, to pa je
za mladega Bistričana že u-
speh. V nadaljevanju je Im-
pol povedel z 2:0. Najprej je
gladko zmagal Stanko To-
polčnik. še lepšo zmago pa je
prispeval Rebernak. V sred-
nji kategoriji je Vidmajer do-
segel neodločen rezultat,
Stern pa je povedel s 3:0,
»Cisto« zmago je prispeval
še Prelog. medtem ko je A-
lojz Topolčnik v težki kate-
goriji izgub'l. tako da je bil
končni rezultat 4:1.
V naslednjem srečanju so
se pomerili Celjani in Mari-
borčani. V lahki kategorij: so
Mariborčani povedli, takoj z.a
tem oa izgubili dve srečanji.
V srednji kategorij: je Bra-
nik spet izenačil, v odločil-
nem boju v težki kategoriji
pa ie Celjan Jazbec dosegel
zmago z ipponom in tako pri-
pravil eno največjih presene-
čenj zadnjih let.
Gledalci, med niimi je bila
več kot polovica Bistričanov.
so zmago mladih judoistov
Celja pozdravili z burnim
ploskanjem, oosebej še zato.
ker je imel Imnol nriložnost
izpodriniti ekipo Branika s
prvega mesta.
Začetek dvoboja med Im-
polom in Branikom n: bil
preveč obetajoč. Firer je iz-
gubil že v prvi minuti im
Branik je povedel z 1:0.
Veliko delo pa so takoj za
tem opravili ostali tekmoval-
ci Impola. Najprej je Reber-
nak izenačil. Vidmajer pa
povedel z 2:1. Alojz Topolč-
nik je priboril neodločen re-
zultat, Stanko Topolčnik pa
je s končnim prijemom pre-
magal odličnega Mithansa.
Impol je vodil že s 3:1. V pol-
težki kategoriji mladi Prelog
ni dopustil nobenega prese-
nečenja. Zanesljivo je opra-
vil z Mariborčanom Sauper-
lom. V zadnjem dvoboju sta
se spoprijela Stern in Raner.
tekmovalca, ki sta sicer ena
najboljših v srednji katego-
riji. Stern je bil odličen in
bi zaslužil zmago, vendar so
bili sodnki drugačnega mne-
nja in so srečanje razglasili
neodločeni, tako da ie bil
končni rezultat 4:1 za Impol,
Veselic med navijači Im-
pola je bilo nepopisno, saj
nihče ni računal na takšen
razplet dogodkov. Bistričani
so torej v zadnjem kolu na-
doknadili tisto, kar so zamu-
dili v prvih dveh kolih, ko
so jim odščipnili točke Jese-
nice. Maribor in Velenje. Za
osvojeno prvo mesto iim gre-
do seveda vse čestitke ter že-
lja, da bi bile kvalifikacije
za zvezno ligo čimbolj uspeš-
ne. Pričakujemo lahko, da
bomo Bistričane prihodnjo
sezono gledali v zVeznem tek-
movanju to na "oo za tekmo-
valce in crlpdalce .seveda ve-
lik dogodek.
D. Utenkar
BREZ IZPITA
IN LUČI ^
v vasi Mihovci pri Veliki
Nedelji se ie v ponedeljek
pripetila prometna nesreča,
ker je neizkušen mopedist
vozil brez luči in brez izpita.
Pešca, Avgust Kosi, orod-
jar, zaposlen v podjetju Sig-
ma v Ptuju in Milica Meško.
oba Iz Mihovec, sta šla po
desni strani ceste. Za njima
je z dvorišča na levi strani
ceste pripeljal mopedist
Zvonko Sohar s Hajndla št.
3, ki ni imel vozniškega izpi-
ta in tudi ni imel prižgane
luči za osvetljevanje ceste.
Na skrajni desni stran: cesti-
šča je zaradi tega zadel oba
pešca, ki sta pri padcu do-
bUa lažje telesne poškodbe.
Mopedis: le po nesreči od-
šel na svoj dom in organi
milice so ga morali prisilno
odvesti na odvzem krvi. jr
STRAN «
TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1»!,
Z zbora ptujskih šoferjev
Pretekli teden je imelo
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Ptuj svoj redni
letni občni zbor. Udeležili so
sc ga tudi: predsednik ZSAM
Ormož, Matija Ratek, pred-
stavnik republiškega ZSAM
Ivan Hočevar ter predstav-
niki nekaterih organizacij iz
Ptuja. Predlagan je bil dnev-
ni red. ki ie bil soglasno
sprejet. Vsi funkcionarji po-
sameznih odborov so dali
svoja poročila, nakar je bi-
la dana razrešnica staremu
vods-tvu in volitev novega.
Ludvik Pšajd nam je ob
praznovanju zveznega dneva
Šoferjev, ki je bil 15. .januar-
ja, orisal pomen dela in or-
ganizacije. Seznanil nas je
tudi z delom in aktivnostjo
matične organizacije: »ZSAM
v Ptuju združuje 419 čla-
nov. Skozi vse leto so bili
redni mesečni sestanki, ki pa
so bili slabo obiskani, saj je
prisostvovalo poprečno po 20
odst. članov. Res. da je te-
mu ok zaposlenost na de-
lovnih mestih poleg ostalih
objektivnih težav, a vseeno
je to premajhna udeležba.
Združenje ima komisijo za
propagando, šolstvo, rekrea-
cijo in prvo pomoč. Komisi-
ja za šolstvo ie v preteklem
letu organizirala kup preda-
vani o prometu, varstvu pri
delu. predvsem pa je skrbe-
la za usposabljanje novih
voznikov. Tu mislimo na po-
klicne voznike, za katere je
bilo več tečajev za pridobi-
tev kvalifikacije. Takšen te-
čaj ie tudi sedaj, obiskuje pa
p,a 30 kandidatov. Končan bo
v aprilu. Za koordinirano de-
lo imamo po večjih podjet-
jdh poverjenike, ki pomaga-
jo pri delu. Povečana je bila
članarina za 2 din, vemo pa.
da gre del članarine za prav-
no pomoč pri eventuelnih
nezgodah.
Združenje ima tudi krvo-
dajalsko skupino z 52 člani in
v februarju planiramo s so-
delovanjem RK novo akcijo.
Kot udeležencem vsakodnev-
nega prometa nam je naj-
bolj znano, kako potrebna je
kri in znamo ceniti humanost
te aktivnosti. Pri združenju
dela še kegljaška sekcija, ki
je tudi dokaj uspešna. Ude-
ležili smo se nekaj tekmo-
vanj v spretnostih vožnje.
TAM v Mariboru je priredil
tekmovanje v odstranjevanju
napak na njihovih vozilih,
kjer so se naši mehaniki in
električarji najbolje izkaza-
li. Mnogi naši člani so bili
na več področjih odlikovani
2 visokimi priznanji, pred-
vsem Franc Meglic in Lud-
vik Pšajd. ki ju je predsednik
Tito odlikoval z redom dela
s srebrnim vencem.
- Šoferji se že vrsto let bo-
rijo za beneficirano delovno
dobo. saj nam ie znano, v ka-
ko težkih pogoiih opravlja-
jo svoje delo. Zal o kakem
uspehu še ne moremo govo-
riti, vendar vlagamo vse mo-
či, da bi le nekaj dosegli.
Mno^o je namreč voznikov,
ki po dolgem delu opešajo,
tu mislim na zdravniške kon-
trole starejših voznikov. Tem
se dogaja, da morajo prene-
hati z vožnjo prav v letih
pred upokojitve, kar se jim
pozneje občutno pozna pri
pokojnini. Te ljudi, ki so vse
življenie garali na cestah,
premestijo na druga, slabše
plačana delovna mesta.«
Združenje prireja vsako-
letne šoferske plese, ki so do-
bro obiskani. Letos bo 20. fe-
bruarja, to je na pustno so-
boto. S teh in podobnih pri-
reditev zbrana sredstva jim
služijo za honoriranje pre-
davateljev in drugih stro-
škov. Dobili so tudi svoj pro-
stor v Prešernov: ulici, ki si
ga morajo deliti s čebelarji,
z njim so začasno zadovoljni,
saj jim ni več treba imeti se-
stankov po gostinskih loka-
lih, kot doslej. Skušajo pa u-
speti pri pristojnih organih,
da bi jim dovolili uporabo
dvorane v Železničarskem
domu.
Izbrali so tudi novo vod-
stvo. Novi predsednik Edi
Kozel je bil soglasno izvo-
ljen, prav tako tudi tajnik in
blagajnik ter novi podpred-
sednik Franc Hajduk. Ob-
novljene so tudi vse že prej
omenjene komisije, izvolili
pa so Ota Velunška, ki bi naj
bil kronist.
Na občnem zboru so še
sklenili, da se dosedanje
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov — podružnica
Ptuj preimenuje v »Združe-
nje šoferjev in avtomehani-
kov, Ptuj«.
ak
Iz preteklosti
bistriškega sveta
(Nadaljevanje in konec)
Sedanja Planina se je ime-
novala po stopah župa Stope.
Pohorska Nova vas je nasta-
la v 14. stoletju najpreje
Nova vas za razliko od so-
sednje vasi prek šentovskega
potoka, ki se je začela ime-
novati Stara vas. V mestu
so morali ločiti med dvema
novima vasema v okolici in
so starejšo preimenovali s
Spodnjo, mlajšo pa z Zgor-
njo. V vladarjevem gospo-
stvu ni bilo Frajhajma, ki
je bil v framskem gospostvu,
tudi ne več Smrečno, ki je
postalo podložno ptujsko-
gorski božjepotni cerkvi.
Gromberški Bukovec je po-
stal samostojno gospostvo,
nekdanji gromberški Gaber-
nik so napolnili z vinogradi
bližnjih cerkva. Štatenberg
si je podredil Laporje, Cre-
šnjevec, Lokanje vas in Siis-
senberg. Obe bistriški Lož-
nici, Markečica, Malahorna
in Oplotnica so veljale zve-
čina za posest žičkega samo-
stana. Kebeljski svet sta
razgrabila Štatenberg in bi-
striško gospostvo.
V 16. stoletju ie vladar bi-
striško gospostvo, v okviru
katerega se je zelo razmah-
nilo vinogradništvo (nad 600
vinogradov), mlinarstvo in
žagarstvo, odtujil. Leta 1587
so ga kupil: plemiči iz rod-
bine Vetter. Poleg tega go-
spostva je bilo zelo pomemb-
no štatenberško, ki je ime-
lo podložnike tudi v krajih
Pečke, Lušečka vas, Ljubič-
no. Dolgi vrh, Poljčane in
drugod. Štatenberg je uka-
zoval blizu 500 podložnim
družinam in imel prek 400
vinogradov, seveda ne samo
na ozemlju sedanje bistri-
ške občine.
Sredi 16. stoletja so med
podložniki prevladovali sred-
nji kmetje, kočarji in veliki
kmetje pa so bili številčno
približno enako močni. Ži-
veli so od poljedelstva, go-
vedoreje, svinjereje. konje-
reje in od reje drobnice.
Turki so prišli zadaj ič na
ozemlje občine 1532 in ga
grozovito opustošili. Požgali
so mesto, vasi in gradove, le
Gromberg so brezuspešno
naskakovali. Prebivalstvo je
bežalo v višje lege. nato pa
so tu in tam naselili hrva-
ške uskoke. zlasti v Crcš-
njevcu. Pri Jurišni vasi ie
naselje uskokov dobilo ime
Turiška vas.
Ker so na kmeta vedno
boli pritiskali Turki, cerkev,
mesto, plemič in država, se
je ta 1515 uprl. Pred upor-
niki so se studeniške nune
zatekle v mesto. Nemirni so
bili tudi konjiški podložniki.
Še bolj je upor zajel pred-
nike 1573, najbolj bistriške
in štatenberške podložnike.
Tahyjevi na Štatenbergu (od
1556) do vzeli krojaču An-
dreju z Vrhol konja in tri
govedi, črešnjevskega župa-
na Jenčiča pa z ženo vrgli v
ječo in jima odvzeli kmeti-
jo. Bistriški podložniki so se
pritožili proti nasilju ple-
mičev s pritožbo, napisano
na več kot 30 straneh. V tej
pritožbi se mesto 1577 prvič
imenuje Slovenska Bistrica.
Poleg turških vdorov in
kmečkih uporov je bila os-
novna značilnost stoletja
razširjanje Lutrove vere. V
mestu in na gradovih so ži-
veli proti koncu 16. stoletja
zelo vneti luterani.
V 17. in 18. stoletju so bili
mestni obrtniki. sprva
usnjarji in lončarji, organi-
zirani v cehe. Leta 1673 je
bilo v mestu 45 obrtnih moj-
strov in 16 pomočnikov.
Leta 1710 so pridobili pr-
vo premoženje v mestu At-
temsi. Sedem let kasneje je
bilo njihovo tudi bogato bi-
striško gospostvo. Attemsi
so bili že od 1681 tudi gospo-
darji štatenberškega gospo-
stva, prav oni so gradili med
1720 in 1740 tu novo grašči-
no. Po 1744 so gradili Bi-
stričani Jožefovo baročno
cerkev in postavljal: spo-
minske stebre. V mesto so
prihajali umetniki in tu
ustvariali kakovostna dela.
Z obveznim rednim šolanjem
So začeli meščani 1776. Me-
sto je imelo takrat že nad
sto hiš.
Ki.UB PTUJSKIH ŠTUDENTOV priredi pod
pokroviteljstvom Skupščine občine Ptuj v so-
boto, 50. 1. 1971, v veliki dvorani restavracije
v Kidričevem tradicionalni
AKADEMSKIPLES
PriČeiek ob 20.50. Ijrra Ansambel MOJMIRA
ŠEPETA. Poie MAJDA SEPE. Program pove-
zuje MIRKO BOGATAJ.
Posebni avtobusi bodo vozili v Kidričevo iz-
pred kavarne »Evropa« ob 19.50 in 20.00 uri.
Vstopnice bodo v prodaji od 21. t. v recepciji
hotela iPetovio«, vsak dnn od 17. do 20. ure.
Vljudno vabljenil
Prosvetno društvo Kungota <
Z novim vodstven
v nove uspehe
16. januarja 1971 je imelo
kulturno prosvetno društvo v
Kungoti svoj prvi redni letni
občni zbor ob navzočnosti o-
krog 120 vaščanov. med ka-
terim: pa so pogrešali pred-
stavnike DPD Svobode iz
Kidričevega ter predstavni-
ke kraievne skupnosti. Ki so
jih tudi povabili. To. zelo
mlado društvo (obstaja še-
le eno leto) ie že doseglo ta-
ke uspehe, da bi mu jih lah-
ko zavidala sorodna društva.
ki imajo večletne izkušnje
tudi boljšo materialno ba
Težnje društva so usmeri«
le v kulturni razvoj svo
ga kraja, pri čemer pa klj
zelo pičlim denarnim sr«
stvom ne odstopajo od za
tanega programa in jim
žal nobenega truda in izgt
časa. ki ga je treba vložifi
delo. V razpravi so zelo ko
kretno položili račune o d
sedanjem delu in si že U
začrtali svoje delo v bodo
k! ga bo nadaljeval novi (
bor ob pomoči vsega pre!
valstva. Kulturni dom. ki
bil zgrajen izključno s oi
stovoljnim delom, je njih
največji argument in njih
največji ponos, saj je v n}(
vložen njihov trud in že?
da se da kulturi in pro^v
mesto, ki ji gre.
Po občnem zboru so se s
stal: novoizvoljeni člani o
bora, da bi Izvolili preds«
nika, tajnika, blagajnika '
vodje sekcij.
Novi odbor sestavlja
Jože Topolovec, Ivan Drevei
šek, Franc Repec, Janez Gl
lun, Jakob Šprah, Aht
Dobnik, Maks Metličar. Mj
tin Kiselak, .Tanez V:n^
Štefan Dobnik in Ani
Vindiš.
Z veliko večino so Izvo
novega predsednika KI
Kungota Štefana Dobnika,
podpredsednika Jakoba Šp
ha, za tajnika Jožeta To(
lovca in za blagajnika Jan
Galuna.
ŠK PTUJ :
HUMANIC 4:4
v drugem kolu nadalje^
nja Interligesonas Ptujft
presenetili, ko so v najffl«
nejši postavi nastopili Pij
rutiniranemu nasprotniku!
po peturnih borbah dod
neodločen rezultat. ']
Posamezni izidi so: ^
šič — Donner 0:1. Podkr^
šek — Graller remi, Boh
— Biirger 1:0, Majcenovič
Kolldorfer 1:0. Fijan — Ni<
remi, Rudolf — Kratscbrt
1:0. inž. Kneževič — BadI
0:1, Skarja — Leitner 0:1-
malo več športne sreče
lahko domačini slavili ti
zmago, v nedeljo nastop
ptujski šahisti ponovno
Gradcu i i
rEDNiK — ČETRTEK, 28. febi uarla !S71
STRAN n
Dragi inlacii sodelavci in
bralci!
To pol smo se odločili
predstaviti učenko 7. razreda
snovne šole Pohorskega od-
reda i« Slovenske Bistrice
Tesno Vreš. Bolje povedano,
predstavila se vam bo sama
to svojim delom. Za to smo se
iodločili. ker zna Vesna zelo
idobro opazovati svojo okoli-
bo in vse skupaj zabeležiti v
iakšnem slog«, ki je lahko
kzor mnogim mladim sode-
lavcem Naših pisem.
' Za uvod smo izbral: pesmi-
co, ki jo le napisala, ko je
hodila v peti razred:
Sprehod skozi letne čase
Pomlad imam rada,
ko zvončki cveto,
vesela sem pesmi,
ko ptički poj o.
Poletje je vroče
in tudi lepo,
na morje me vleče
in gor na goro.
Jesen je bogata,
vsega nam da,
razlega se pesem
iz vinskih gora.
Se zinne ledene
se nič ne bojim,
ko burja pripleše
z visokih strmin.
Kako bi vesela
ne bila vsega,
narava je lepa
,m jaz sem mlada.
Slovenska Bistrica ima
park, ki je bil nekoč v po-
•K>s, žal pa se tega zaveda
vse premalo ljubiteljev vred-
not. Tudi Vesni je pri srcu
tesneje, kadar se spominja
nanj:
PARK, KI UMIRA
Vsak dan me vodi
w>t v šolo skozi park.
um-'ra.
Namesto ptičjega petja
rezko se žaga oglaša
Skozi park. ki umira.
Trhle klopi, trhla trava,
J i€ pogled na park.
«1 umira.
f^ce preteklosti
jr^ečejo nad parkom.
KI umira.
Kaj pomeni Vesni prostost,
i 1^'ticaJ? "^'^^^^^ ^^^^ v dveh
KLETKA
• kletko
ili^l^ "^i bo,
j z^res m za šalo.
I Ce mene za,prl
bi?naio,
t «res-n€ za šalo!
K
' T>S^''T^^^'^'' ^"^^ tudi na
eoslavku!^'''^™ torej v
SOLA JE NAS DRUGI DOM
Zjutraj me je zbudila ura.
Ne, zbudila me je vodovodna
pipa. ki drdra v naši kuhi-
nji glasneje od vsake ure. Le
škoda, da ne pozna ure in
drdra. kadar se ji zljubi.
Zbudila pa je me točno ob
štirih zjutraj, ker se pouk
začne že ob petih. Večina u-
čencev je namreč v šoli toži-
la, da zjutraj ne morejo spa-
ti. Tovariši učitelji so se
strinjali, da začnemo tako
zgodaj. Posebno tovarišica
učiteljica za slovenščino je
bila navdušena, saj smo se
ravno pri njej učili izreka:
Rana ura — zlata ura. No,
kljub temu še nisem našla
nobene zlate ure, ne doma ne
na cesti in v šoli tudi ne. Ne-
kateri pa dobijo Darwil zlate
ure kot darilo, za rešeno kri-
žanko ali če uganejo, kdo je
najboljši pop pevec na svetu.
Moja mama pa je šla po zla-
to uro v Trst, ko se ji je zob
majal. Po mojem v Trstu nič
ne spijo, ko imajo toliko zla-
ta. Tako sem premišljevala,
ko sem se zjutraj oblačila za
v šolo. Na poti sem hodila
kar po sredi ceste, da bi me
vozniki bolje videli in bi me
ne mogli povoziti.
Prvo uro je bila matema-
tika, predmet, ki ga imajo
vsa učenci najraje. V šoli smo
uvedli tudi nekaj novosti pri
ocenjevanju. Za vsako odlič-
no oceno dobi učenec 5 din,
za prav dobro štiri, za dobro
tri, za zadostno pa dva nova
dinarja. Edino pri enki je
malo drugače. Za vsako ne-
zadostno oceno mora plačati
tov. učitelj 5 N din v razre-
dno skupnost, ker je slabo u-
čil. Vsi nagrajujejo: Miksal,
Biomat. Delo, v podjetjih...
Zakaj ne bi tudi v šoli na-
grajevali? In potem učenci te
ocene in nagrade seštevamo,
odštevamo, množimo in deli-
mo, da je veselje in nas ni
treba nič priganjati. Tako se
odlično naučimo vse matema-
tike, ki nam bo potrebna v
življenju.
Med poukom pa nas je
zm.otil tov. ravnatelj. Prišel
je vprašat, kaj si želimo za
malico, čokolado, sladoled,
orehe, bonbone, ali morda
paradižnikovo juho. zele-
njavno, kostno ali argo, ali
mogoče kuhano, pečeno, du-
šeno meso, ribe ali pečene
račke. Jaz sem si izbrala pa-
radižnikovo juho in čebulno
omako.
Komaj smo spet začeli z
delitvami nagrad in ocen, že
je bil znova tu tov. ravna-
telj z nekakšno anketo. To
pot nas je vprašal, če smo za
to, da bi imeli tudi prosto
sredo, kar smo učenci seveda
odločno odklonili. Tov. rav-
natelj nas je prosil za zame-
ro in odšel.
Ko smo se spet poglobili v
z^^motane številke, nas je
zmotil tov. Lešnik, ki je pri-
nesel polno naročje raznih
stripov in revij: Pionirja,
Fio.»i)rski list. Male ne vi ne,
Ognjišče, St(»p, Anteno in še
polno drugih tednikov :n me-
sečnikov. Milo nas je prosil,
če hočem« zastonj kakšno
revijo. Da ga ne bi užalili,
smo vzeM vsak eno. Največ
je »prodal« Stopov.
Stop. rdeči semafor!
Ob koncu pa še poglejmo,
kaj počne Vesna v soboto:
NAKUP
V soboto, ko pouka ni,
grem nakupovat.
Takrat mi mama govori:
»Tisočaka ti bom dala,
le glej da ne boš kaj
zapravljala!
Denar vedno skrbno preštej!
Pa na vago tudi kaj p.iglej!
Prinesi dvaj.set dek mesa,
mesar naj lepega ti da,
kilo kruha in limone,
liter mleka, ne bonbone!
Ce bo denarja kaj ostalo,
prinesi tudi sadja malo!«
»O, hvala, mama. nasvetov
kup,
denarja malo si mi dala!
Kako naj bi ga zapravljala?«
Košarico, denarnico v roko.
naročila in nasvete pa v
glavo!
Muca Špela
Moja najbljubša žival je
muca Spela. Je še zelo maj-
hna, stara komaj eno leto
Na glavi ima belo liso. Na
pisanih tačkah so mehke
blazinice. Ko grem v šolo,
jo moram zapreti v kuhinjo,
ker teče sicer za menoj. Se-
daj PO zimi je zelo rada na
peči. Spi tudi na štedilniku,
če je pokrit.
Ko je bila še čisto majhna
je zelo rada stikala okrog.
Ko pa jo je oče nekoč močno
prestrašil, ne stika več. Ce
ulovi miško, je zelo ponosna.
Stric mi vedno pravi, da
mi jo bo odnesel. Takrat
sem nanj zelo jezna.
Vesna Mihovič, 4. b
raz. osn. š. Središče
Moja rojstna vas
Ce se pelješ iz Ptuja pro-
ti Doleni. zagledaš prelepo
vas Sela. ki leži ob vznožju
Haloz. Od Ptuja je oddalje-
na kakih 7 km.
Na začetku vasi je zgraje-
na trgovina s kmetijskimi
pridelki. V bližini je šola.
ki je bila zgrajena po osvo-
boditvi. To šolo sem obisko-
vala štiri leta. V središču
vasi je precfej stara cerkev.
Ne daleč vstran je trgovina
z mešanim blagom. Na drugi
strani ceste pa je skoraj nov
gasilski dom. Tam je tudi si-
rena, ki nas opozarja na ne-
varnost požara. Poleg je tu-
di gostilna.
Naprej po vasi so lepo v
vrsti kmečke hiše li gospo-
darska poslopja. Prebivalci
se bavijo predvsem s kme-
tijstvom.
Ob koncu vasi zavije cesta
na levo. Po tej prdeš do mo-
je rojstne hi.še. V bližini te-
če Polskava. ki me najbolj
spominja na poletje, ko sem
veliko časa prebila pri ko-
panju in igranju. Tik ob
strugi je starinski mlin.
Lani -pm morala zapustiti
vas. ker smo se preselili na
Mariborsko cesto. Čeprav se
počutim tukaj zadovoljna,
sem vedno zelo srečna, če
lahko obiščem svojo rojstno
vas. Mnogo vasi ie lepših,
meni na so najdražje Sele,
Majda Pal, 7. razr.
osn. š. Hajdina
V naši vasi je gorelo
Bilo ie nekega julijskega
dne. okoli poldnev^a. Fričeva
domačija je stala sred' vasi.
Doma je bil le stari Fric. o-
stali so bili na polju. Ležal
je ia skednju in kadil nem-
ško cigaro. Ko jo je ookadil.
je vrgel ogorek na slamo. Na-
to je šel iz skednja v sobo.
se zvalil na postelio in za-
spal.
Medlem je ogorek na sla-
mi z^čel goreti. Vnela se je
slama Začel je goreti ske-
denj. Fric tega ni slutil, ker
je trdno spal. Ogenj je za-
jel tudi hlev in druga gospo-
darska poslopja. Živina je
začela mukati. Fric se ie zbu-
dil. Skočil ie s postelje in
stekel ven. Ker je videl, da
gori, se je grozno prestrašil
in začel gasiti. Toda kaj mo-
re slaboten starec proti ved-
no večjemu požaru? Začel je
vpiti na pomoč. Pritekli so
sosedje in začeli reševati ži-
vino ter gasiti. Toda požar
se je preveč razš'ril. gorele
so tudi druge hiše. Nekdo je
šel po gasilce. Ti so nekaj
časa gasili, potem pa so se
zaradi hude vročine, ki jo je
povzročal požar, morali u-
makniti. Za njimi so odšli
tudi vaščani. Toda toliko so
le noskrbeli. da se požar ni
preveč razširil.
Velik del Apač je zgorel.
Vaščani so z žalostjo gleda-
li ostanke svojih domov in
jokali.
Tudi Fric je imel solze v
očeh.
Stanko Lesjak. IV. raz.
osn. šole Lovrenc na
Dravskem polju
Pravljica
Za sedmimi deželami je ne-
koč živela žena. ki je imela
tri hčerke in je vse enako lju-
bila.
Prva je bila tako lepa. da
je bilo lažje gledati sonce
kot njo. Znala je tudi odli-
čno igrati na hai-fo in violi-
no ter krasno zapeti, zato so
jo imenovali LEPOTO. Druga
je bila tako dobra, da je da-
la celo svojo srajco onemu,
ki jo je potreboval. To so
imenovali DOBROTA. Tretja
pa je bila tako modra, da 1e
vedno vedela, kaj mora stori-
ti in je lahko odgovorila na
vsako vprašanje. Zato so to
deklico imenovali MODROST.
Ta žena pa je imela hudo-
mušno sosedo, ki se je vedno
v vse vmešavala. Vpraševala
je ženo, katero izmed deklet
ima najraje, kajti tako so
različne, da ni mogoče, da
bi lahko vse enako ljubila.
Zena se je smejala in trdila,
da ima vse tri enako rada.
Nekoč pa se je zgodilo, da
je mati zbolela in shujšala
tako, da je je bilo sama kost
in koža. Dekleta so se trudi-
le, da bi ji pomagale. Lepo-
ta je sedla k oknu. da je mati
lahko videla njeni čudoviti
obraz. Vzela je harfo, zaigra-
la in lepo zapela. Zena. če-
tudi je bila slaba, se je srečno
nasmejala. Dobrota jo je ne-
govala, brez jedi in pijače .je
sedela ob postelji in celo nje-
ne misli je uganila. Njena
glavna skrb je bila. da bi
mati ozdravela. Modrost je
poklicala najboljše zdravni-
ke, zabeleževala navodila in
pazila, da je vse pravilno iz-
vršeno in da je mati vzela
vse ono, kar je bilo predpisa-
no.
Po toliki skrbi je žena
ozdravela in spomladi že lah-
ko sedla na vrt pod košatim
drevesom in že je spet prišla
soseda.
No, soseda, zdaj pa gotovo
veš, katero izmed hčerk imaš
najraje. Kateri gre hvala, da
si ozdravela?
Toda žena se je spet za-
smejala in dejala: »Res. vse
tri enako ljubim. Dobrota ni
p>oznala počitka, ko .sem bila
bolana. Čudovit obraz in pe-
tje lepote me je poklicalo v
življenje. In če Modrost ne bi
poklicala izkušenih zdravni-
kov in izpolnila vsega, kar so
naročili, bi bila zaman pe-
sem Lepote in nega Dobrote.
Moram se zahvaliti vsem
trem, da sem ostala pri živ-
ljenju in vsled tega ne lju-
bim ene bolj od druge. Sose-
da je odšla in ni več vpra-
ševala. Prevedel.: J. D.
s'Aj " tJUEDlTEV PTUJSKEGA
Ptujsko gledališče priprav-
lja v bližnji prihodnosti ne-
kaj zanimivih del znanih av-
torjev. Kot prvo,bi omenili
Molierovega Skopuha. To de-
lo pripravljajo člani dram-
ske sekcije DPD Svobode pod
vodstvom Lojzeta Matjašiča
Komedija bo posvečena 25.
obletnici Matjašičevega sode-
lovanja ori amaterskem gle-
dališču in kot jubilant se nam
bo predstavil kot režiser in
igralec glavne vloge. Z vaja-
mi so že pričeli, premiere pa
lahko pričakujemo koncem
marca.
Dram=;ki krožek ptujske
gimnazije je pričel z vajam'
Sofoklejeve Antigone. Rež'jo
tega dela je pj-evzel rež'ser
mestnega gledališča v Ptuju,
Peter Malec. Vaje pod njego-
vim vodstvom niso najuspeš-
nejše, ker ima prc-bleme z
igralci, ki so premalo resni
pri prihajanju na vaje. Kljub
temu mi je režiser zagotovil
premiere v drugi polovici fe-
bruarja.
Po počitnicah bo dramski
krožek Ekonomske srednje
šole pričel z vajami za delo
Svet brez sovraštva. To ie
delo slovenske avtorice Mire
Pucove. Vloge za to delo še
niso razdeljene, kako bodo
potekale vaje. še tudi ni zna-
no K žiser Peter Malec. ki
bo režiral tud; to delo. mi ni
mogel povedati kdaj lahko
pričakujeiTko premiere tega
dela. ak
STRAN 12
TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja Ij
Njegovo življenje
o ljudeh, ki so večino svo-
.lega življenja v potu svojega
obraza in žuljavih rok obde-
lovali našo zemljo, se vsako
jesen veselili sadu svoiega
dela, če jim seveda ni že med
letom vsega uničila toča, bolj
malo pišemo. Zato bomo to-
krat namenili nekaj več vr-
stic Ivanu Predikaki, ki se
je pred 72 leti rodil v Slapah
pod Ptujsko goro. V družini
je bilo sedem otrok in mu
zato že v njegovi zgodnj:
mladosti ni bilo z rožicam:
postlano.
Ivsn ni, kot pravimo, šel v
svet s trebuhom za kruhom,
ampak ie želel ostati kar na
tistem koščku slovenske zem-
lje, kier se ie rodil in kier
so živeli tudi niegovi starši,
bratje, sestre, sošolci in pri-
jatelji. Z njimi je bil skupaj
vse do tistega trenutka, ko
3e skoraj čez noč vzplamtela
prva svetovna vojna. Čete na
bojiščih so se vse bolj redči-
le in zato je tudi nanj prišla
vrsta, da se je moral po.slovi-
ti od doma ne vedoč, če se
bo še kdaj vrnil. Slovenski
fantje so namreč morali še
čisto mladi prijeti za orožje
ter oditi na bojišče, od ko-
der .so se le redki vrnili,
V GALICIJI
IN DOLOMITIH
Ivan še ni izpolnil 18 let.
ko ga je avstri.j.ski cesar po-
klical »branit domovino«.
Prva njegova vojaška posta-
ja je bila v Mariboru, kjer
.so morali slovenski fantje
pod strogo, skoraj železno di-
sciplino vadili na konjih,
topovih. Ce ni kateri izmed
fanto\ bil dovolj uren, je
padla tudi kakšna »batina«.
To so si dovoljevali desetar-
ji, vodje oddelkov, in drugi.
Te priprave so trajale dva
meseca in že so bili fantje
zreli, oziroma usposobljeni za
na bojišče.
Nastopil je tisti dan, bilo
je 17. maja 1917 leta, ko se
je Ivan skupaj s kakimi 40
tovariši peljal v živinskem
vagonu skozi Sterntal (sedaj
Kidričevo) in se z žalostjo
oziral na rojstni kraj. Ptuj-
sko goro. ki je bila tedaj vsa
v bujnem pomladnem cvetju
in zelenju, ko se je zemlja
prebujala iz svojega zimske-
ga spanja ter vabila pridne
kmečke roke, da jo obdelajo,
da jim bo v jeseni nasula
polne shrambe pridelkov, še
posebno, ker je že tedaj hra-
ne močno primanjkovalo.
Vlak, v katerem se je tokrat
peljal, se tod ni ustavil pa
tudi ne v Ptuju. Ivan je si-
cer že na Pragerskem slutil,
kam ga pelie pot proti nie-
govi volji. Od domotožia in
žalosti se je tedaj v kotu va-
gona razjokal. Tako rad bi
še videl svoje domače, jim
pomahal vsaj v pozdrav, a
tega ni mogel storiti in nje-
govi starši tisti trenutek nii-
ti slutili niso. da on od^haja
na bojišče, tja daleč v Gali-
cijo.
Vozni a je trajala kar pol-
ne tri dni in noči. Naposled
se je vlak ustavil in bili so v
Lembergu, glavnem mestu
Galicije. Pogled po mestu in
okolici je bil kaj žalosten.
Povsod so se videli sledovi
vojne in pustošenja. Me.sto
je bilo precej porušeno in
pusto. Povsod je odseval
strah in žalost in beda. Ze
prve dni svojega bivanja v
tem porušenem mestu, da-
leč od svoie domovine, ie do-
polnil 18 let svojega življe-
nja in kar je bilo najhuje,
ostal ie povsem sam med sa-
mimi neznanimi tujimi obra-
zi, Madžari in Čehi, k: so se
med seboi le težko sporazu-
mevali.
Borbe so se odvijale v
glavnem v nočnem času. Pri
tem ie zanimivo, da Ivan ves
čas vojskovanja, bil je nam-
reč pri artilieriji, ni videl
nobenega ruskega vojaka o-
ziroma sovražnika, videl pa
ie njihove granate, kako so
padale, včasih čisto blizu
niega in mnoge so seveda
zadele svoj cilj. Sredi borb
in razmišljanj se mu je nas-
mehnila sreča. Dobil ie 20
dni dopusta in že sta se z
nekim Madžarom napotila
vsak proti svojemu domu.
Dopust je vse prehitro minil
in že se je bilo treba vrniti
na bojišče.
Med njegovim dopustom
pa je bila njegova pehota
premeščena na bojišče v Ita-
liji. Za njo ie odšel tudi on
ter se tako v Feltreh v Dolo-
mitih znašel sredi hudih
borb. Poleg tega ie tu bila
še huda vročina, da so bili
vojaki marsikdai bolj po-
trebni požirka vode kot hra-
ne.
Konec prihodoji^
Kakšna bo sodobna
veleblagovnica Merkatorja
v Ptuju?
Merkator je pričel z grad-
benimi deli na sodobnem ti-
pu veleblagovnice, ki je Ptu-
ju že skrajno potrebna. Di-
rektor Branko Gorjup nas ie
seznanil z notranjo in zu-
nanio ureditviio zgradbe.
Nova trgovska hiša bo ime-
la 3800 kvadratnih metrov
proda i noga prostora v vseh
etažah. V pritličju bo odde-
lek samopostrežbe, šolskih
potrebščin, razstavni prostor
za kozmetiko in bife. Del
slednjega naj b: bil tudi zu-
naj, na ploščadi in bo pokrit
s premično nadstrešnico. V
pritličju bodo imeli tudi
mnniša skladišča in hladilni-
co za živila. Obe nadstropji
bodo povezovale dvojne pre-
mične stopnice, uvožene iz
Nemčije, ki so že tu. Prizi-
dek, ki se bo dotikal stavbe
SDK. bo narejen v poletaži.
V prvem delu prizidka bo po-
skrbljeno za otroško varstvo
mater z otroki. Tu bo tudi
oddelek Kreditne banke za
dvig denarja, potrebnega
kupcem pri nakupu, torej
hranilna služba, kreditni od-
delek in menjalnica.
Prvo nad.=;tropie bo zaje-
malo galanterijo, železnino,
izdelke iz gume. otroško, žen-
sko in moško konfekcijo. Po-
leg tega ie v tem nadstrop-
ju planirana miniaturna po-
pravljalnica za nakupljeno
konfekcijo. V drugem nad-
stropju pa bo prodajni od-
delek in stalni razstavni pro-
stor za zavese in pohištvo
ter vse ostale potrebščine za
opremo stanovanj. Na strehi
bo kotlovnica za ogrevanje
vse hiše, trafo postaja, ter
akumulatorji in agregat za
lastno električno napajanje
prostorov v primeru napak
na zunanjem električnem o-
mrežiu.
Osnovna ideia ureditve o-
kolia blagovne hiše. naj bi
bil novi center mesta. Tu bo
ogromen parkirni prostor za
150 do 200 vozil, poleg tega
pa b: tudi spomenik narod-
nega heroja Jože Lacka z do-
sedanjega mesta preme.stili
sem. Takšna naj bi bila na-
ša nova trgovska hiša in pa
tudi ureditev okolice doseda-
njega parkirnega prostora, ki
ie mestni center kazil.
To pa še niso vsi plani
Merkatorja. Velike investici-
je bodo vložjli v sodobna
skladišča, ki iih bodo pričeli
graditi ob Rogozniški cesti.
Dobro nam ie znano, kje po
mestu so razsuta sedanja
skladišča v neprimernih uli-
cah in prostorih. To je že bi-
la akutna bolezen Merkator-
ia. kar je oteževalo promet
in efektnost skladiščne služ-
be. Nova skladišča naj bi
bila koncentrirana na enem
samem prostoru s 5000 kva-
dratnimi metri uporabnega
prostora.
Skladišča bodo grajena po
montažnem sistemu, izvaja-
lec bo Gradiš iz Ljubljane s
sodelovanjem GP Drava iz
Ptuja in ostalimi kooperanti.
Rok dovršitve ie mesec sep-
tember. V skladišču bo uve-
den paletni način naklada-
nja in razkladanja, kar E
prav tako povečalo efektiK*
in kapacitete skladiščne ^
be.
Merkator namerava pu
na preureditev vseh zunaij
trgovin, ki so raztresene
vsem haloškem in sloveti
goriškem okolišu ter
Dravskem polju. Teh ni ml
lo, saj ima Merkator jx)!i>
lokalov v mestu še zunaj i]
prodajaln. V letošnjem le«
so planirane rekonstrukc
prodajaln v Bukovcih, Gi
jeni in na Vidmu, ki bodo
preureditvi povečale ne |
mo proda i ni prostor, amnji
tudi promet. V prvem pol
ju letos planirajo tudi d]
vogradnjo samopostrežne
govine v Gorišnici.
Po vseh teh načrtih M<
katorja lahko sklepamo,
se trudi za povečanje trgo
ne v tem delu Slovenije.
i
Pričele so se
priprave NK Dravi
Kot vemo, se je Drava lani
visoko uvrstila v republiški
ligi. po krizi v letu prej, ko
je komaj po kvalifikacijah
uspela ostati v družbi naj-
boljših v Sloveniii. Po jesen-
skem delu tekmovanja je
Drava na 6. mestu, po točkah
pa bi bila lahko tudi 4., ven-
dar ima slabšo razliko za-
detkov. V republiški ligi so
na sploh vse ekipe močno
izenačene, saj ie prvoplasi-
rani komaj 3 točke pred Dra-
vo, pa tudi poslednji zaosta-
ja samo za tri točke. Zna se
zgoditi, da Drava poseže v
borbo za prvo mesto, saj ima
doma 6. v gosteh pa 5 tekem,
poleg tega ie z vsemi težji-
mi nas-protniki igrala že je-
seni v gosteh.
S pripravam: so pričeli že
v četrtek, za sedaj še v te-
lovadnici Dijaškega doma.
pozneje se bodo preselili na
igrišče. Vadbo vodi priznan
trener Franjo Laci, kar se je
ekip: v jesenskem delu tek-
movanja že poznalo. Napre-
dek je opazen, vendar bo po-
trebno še mnogo dela. da bi
ekina oostala homogena in
kos vsem naporom, ki jo v
pomladanskem delu tekmova-
nja čakajo. Trener vseh svo-
jih zamisli ni mogel realizi-
rati, ker ni imel na voljo do-
brih igralcev v obrambi, ki
je edina šibka točka ekipe.
Popraviti bi se morala tudi
krila in vratar. Vrnil se bo
Lena rtič, kot tudi Korenjak,
ki je sedai bil član NK Alu-
minija iz Kidričevega. Ekipa
bo s tem kompletna in pod
vodstvom trener. Laci i a lah-
ko pričakujemo nove uspehe.
Kot vse druge športne or-
ganizacije ima tudi NK Dra-
va neprenehne rinančne te-
žave in komai sestavlia ko-
nec s koncem. Vse ekipe, ki
tekmujejo v republiški
so finančno mnogo ne bol'
šem. Veliko jim pomagaj
razne gospodarske organizj
cije, s čimer se pri NK Dr"
vi ne bi mogli pohvaliti. D
tacije. ki so namenjene špo,
tu v Ptuju, so mnogo pi<
majhne, da bi lahko vse sd
cije delovale. Povedati mon
mo, da nogometna sekci;
včlanjuje okrog 80 aktivnj
igralcev. ,
Prvenstvene tekme obisk
je poprečno 300 do 400 g
dalcev, kar glede na niz
vstopnino, da okrog 18 od
potrebnih sredstev za tekm
vanje. Stroški tekmovanja
republiški ligi pa so izred^
veliki, saj morajo potovatii
tekme po vsej Sloveniji. S
mo eno tako gostovanje, i
primer v Novi Gorici ali«
li stane društvo okrog 6fl
din. Poleg prevoza je tr«
igralcem nuditi tudi hrano
prenočišče.
Velike težave' so s pros
rom za vadbo. Pri vseh 1
ših članih, ki po urniku '
dijo, bi bilo potrebno še I
možno igrišče. Tega ^<
imajo, vendar ie povsem i
ničeno. ker ga mnogokrat'
porabliaio razne cirkusi
skupine na svoiih gostov*
njih v Ptuju, Potrebna i
precejšnja sredstva, da biJ
nekako uredili, da bo oO
gočena vsai najnuineiša vil
ba. Popularizacija nogotti
je vedno večia. vadi pre
pionirjev in mladine, kar
vsekakor koristnejše od '
stopanja.
Ob že prej omenjenih
nančnih težavah, bi bili J
hvaležni družbenopolitiči
organizaciiam in gospod
skim organizaciiam v ^'
občini za vsako tudi najmar
So pomoč sai jim bo edi'
na ta nač'n omogočeno "
daljnje uspešno delo.
pNlK — ČETRTEK, 28. februarja 1971
STRAN 13
nevnik iz 1.1945
nadaljevanih
•1 1945
Prvi- Transporti nemških
Jakov vozijo drug za dru-
i skozi Ptuj proti zahodu.
K. dan in vso noc. Maribor
^bil večkrat bombardiran,
tala ki uničujejo tujčevo
sDodstvo. prizadevajo se-
da tudi nas. Hudo Je,
)rda bomo doživeli še ka]
ijšega!
Drugi: Ni sprememb. Vse
suče kakor včeraj m
eišnie'dni. Naša družina
si .je poiskala mirnejši
»t-ček v Orešiu. Tam opa-
ijemo in poslušamo.
Tretji: Nemška vojska se
naprej umika od vzhoda.
lozi Ptuj se vozijo iz Ma-
vrske umikajoče se kolo-
. Po njih tolčejo nizko le-
ta letala. V Ptuj je pri-
elo nebroj ranjencev. V gi-
naziji jih leži okoli 800.
}i so hudo ranjeni. Lažje
njeni se potikajo po mestu
čakajo, da jih odpeljejo
tprej. Za prehrano ranjen-
rv ni dovolj preskrbljeno,
emci so namreč že izgubili
ave. Nemške družine,
redvsem žene z otroki, za-
jščajo Ptuj. Odhajajo po-
^i. Podajajo se menda v
H^strijo. Hiša, kjer je v Ptu-
I naš dom. bo skoraj praz-
i. Danes smo zapustili O-
feje. Nismo se tudi tam cu-
la dovolj varne. Odmaknili
no se dalje od mesta, v Pa-
nje. Tam lažje kupiš tudi
leko. Hčerka z otrokom je
an stalno, midva z ženo oa
ponoči.
Četrti: Ze četrti dan 3«
Mnške čete umikajo skozi'
tuj in čez dravski most.
idiš prizore, da nikoli ta-
ih. Eno voz']o vleče po tri'
B pet motda pokvarjenih,
kordapazato ker jim pri-
manjkuje bencina. Po cesti
- z vojaki pomikajo cele
rede goveje živine, ovc in
rebet. Vmes so ogrski voli
»bivoli. Od ogrske meje
Jjemo neprestano streljanje
iT>ov. Govorijo, da utegnejo
nti Rusi že nocoj k nam.
Peti: Ze ob tričetrt na pet
ie zbudil alarm, Nepre-
^no se iz Ogrske pomikajo
t>zovi, živina, vojaške kolo-
«■ včerajšnja slika se je
^novila. Ropotanje strojev,
I ne lenja jn udarja na
fvce Povsod slišiš tudi vpit-
e- Nemcem se je spet zbu-
yo nekaj upanja, ker so
,^1 Kadgoni baje pregnali
««čo armado. Zato so ob-
rsiniK, nekaterim Nemcem
selitev proti Koro-
arnr ^"^^ seveda dru-
^^nr-ga mnenja.
ixA??''T.^'"^^*"i3va je vedno
l)f Pritisk RA je vedno
■isi. Nemci so izdali navo-
. za neprisiljeno evaku-
ij^no mesta. Kljub alarmom
Dred letale: mir. Vse
"s -..Z^ umikajoče
grmade. Zopet vidiš ne-
es rin„ ' ^ ^'^"0 ziviva
v Pacinju, Velikai
hiša v Ptuju, v kateri stanu-
jemo mi in so stanovale šte-
vilne druge stranke, je pra-
zna. Vse nemške žene z o-
troki so odpotovale kar z
vojaškimi transporti, sloven-
ske družine pa v ptujsko o-
kolico. Streljanje na fronti
je prenehalo. Nemci pa hite
s kopanjem jarkov. Mesto
hočejo kolikor toliko utrditi.
Ptujski nemčurji so spreme-
nili svoj medvojni obraz. Po-
stali so prijazni s Slovenci.
Slovensko me ogovarjajo, ce-
lo taki, ki me ves čas zased-
be niti pogledali niso. Pre-
plašeni begajo okrog in tr-
dijo, da niso nikomur nič
zalega storili.
Osmi: Ves dan smo bili v
Pacinju in poslušali spet gr-
menje topov od vzhoda. Po-
ročil, kaj se tam dogaja, ni-
smo sprejeli.
Deveti: Danes se ni zgodi-
lo nič posebnega, le tam od
fronte pri Središču prihaja-
jo močni glasovi topovskega
streljanja.
Deseti: Prispelo je obvesti-
lo, naj v uradih pričnemo z
delom, ker, kakor pravijo
Nemci, ni neposredne nevar-
nosti. Naš šef Koglar je spet
bolj oblasten. Kako se mo-
tijo, ko mislijo, da ni nevar-
nosti? Mislim, da je ta mir
nad nami le zatišje pred vi-
harjem.
Danes je za našo družino
žalosten dan. Pred tremi leti
je preminil najin sin Jožek.
Z bridkostjo se spominjava
z ženo tega dogodka! (Sin je
padel pri partizanih na Do-
lenjskem. Op. uredništva.)
Enajsti: Umikanje nemške
vojske se še ni ustavilo. Dru-
gs-fe ni nič posebnega. Kro-
žijo pa seveda razne govo-
rice. Ponoči smo slišali to-
povskf ogenj. Na severni
strani 1« ogenj celo osvetlil
nebo.
Dvanajsti: Dvakrat smo
slišali alarm, toda* nad Ptuj
niso prileteli avioni, pač pa
nad Maribor, kjer so bombe
padale na bolnišnico in ka-
znilnico. Dan bi bil miren,
če bi ne slišali od daleč to-
povskega grmenja. Zvedeli
smo za smrt predsednika
USA Rosewelta.
Trinajsti: Dan je minil
brez posebnih dogodkov.
štirinajsti: Vznemiril nas
je alarm ob pol dvanajstih,
toda bombniki so mesto le
preleteli.
Petnajsti: Zopet umikanje
vojske. Od daleč slišimo
streljanje, menda od hrvaš-
ke meje, ki se vleče tja do
Spilja. V vaseh okoli Ormoža
so se vneli požari. Zvečer je
bil tb pol enajstih spet
alarm, a letala niso priletela
nad mesto. (Drugič dalje)
DNEVNIK IZ LETA 1945
V sestavku »Dnevnik iz 1.
1945«, ki je bil objavljen v
št. 3 z dne 21. jan??arja 1971
je pred dalnmom 24. izpuščen
naslov MAREC in besedilo:
Od dnevnika v marcu je o-
hranjen le list od 24, do 31.
marca.
Z ZBORA MAJŠPERŠKIH GASILCEV
V soboto, 23. januarja, je
imelo Prostovoljno gasilsko
društvo Majšperk svoj redni
letni občni zbor. Dvorana je
bila nabito polna. To kaže na
veliko zanimanje za njihovo
dejavnost. Poveljnik društva
je v poročilu seznanil prisot-
ne z lanskoletnimi uspehi in
težavami, ki jih tarejo pri
delu.
Gasilsko društvo Majš-
perk-vas je lani pomagalo pri
gašenju 11 požarov. Od tega
je samo eden bil na njihovem
področju, ostali pa po okoli-
ških krajih in večkrat se je
dogajalo, da so bili prvi na
mestu požara in nudili po-
trebno pomoč. S temi svojimi
akcijami so preprečili veliko
škodo, ki bi sicer nastala.
Društvo je v lanskem letu
organiziralo tečaj za izpraša-
ne gasilce. Obisk je bil zado-
voljiv, vsi prisotni pa so tu-
di opravili končne izpite in
si s tem pridobili naziv iz-
prašanega gasilca. Trije člani
društva pa so bili na semi-
narju za gasilske strojnike
v Ptuju, ki so ga uspešno
končali in ob tej priložnosti
jim je predsednik gasilskega
društva Edi Kozel izročil
spričevala. Po prikazanem
delu je operativni del dru-
štva vsekakor pohvale vre-
den.
Povsem nasprotno je z od-
borom društva. Ta je bil v
■preteklem letu nedelaven, saj
po njegovi malomarnosti
društvo ni bilo registrirano,
ker vso leto niso poslali no-
benega zapisnika Gasilski
zvezi. Izbrali so nov odbor,
ki je obljubil, da bo po svo-
jih močeh popravil doseda-
njo situacijo.
Pohvaljen je bil tudi ga-
silski podmladek, ki je pre-
teklo leto tekmoval v Ptuju
ob 100-letnici Gasilskega
društva Ptuj.
Društvo ie sodelovalo tudi
na raznih drugih tekmova-
njih sirom Slovenije, stike so
navezali tudi z gasilskim
društvom Zabok iz sosednje
Hrvatske.
Ena izmed velikih težav, ki
tarejo vsa manjša, pa tudi
večja prostovoljna gasilska
društva, je denar. Sredstev
ni nikoli dovolj. Pomagajo si
z občasnimi kulturnimi in
drugimi prireditvami, da bi
z nabranimi sredstvi lahko
posodobili svoj strojni park
in s tem v še boljših pogo-
jih nudili včasih prepotreb-
no pomoč.
ak
Letos prva poroka
na Vidmu - zlata
poroka
Pred poročno mizo sta sto-
pila v soboto devetega janu-
arja v Vidmu v spremstvu
številnih svatov in razigra-
nih štirih godcev zlati ženin
Anton Sakelšek in zlata ne-
vesta Neža Sakelšek, roj.
Clafuta. Zlatoporočni priči
sta bila Janez Korpar, ženi-
nov nečak in Franc Cafuta,
nevestin brat.
Zeleno poroko sta imela
19. januarja 1920 v Vidmu.
Oba sta bila rojena v Po-
brežju pri Ptuju. Anton se
je rodil 24. maja 1895, Neža
pa 19. januarja 1897. Sedaj
živita na svoji domačiji v
Tržcu, ki sta si jo s trudom
svojega dela kupila. Rojenice
jima v zakonu niso prinesle
naraščaja, zato sta posino-
vila nečaka Stanka, katere-
mu sta že tudi izročila del
svojega premoženja. Mala
vnukinja Danica jima je bila
družica. Anton je bil dober
zidar, sedaj oa za svoje delo
prejema zasluženo pokojnino.
Nevesta Nežka oa je bila do-
bra kuharica in je večkrat
po gostijah spretno sukala
kuhalnico. Pa tudi marsika-
tera umetno okrašena torta
je zrastla pod njenimi roka-
mi, ter poromala na razne
poročne pa tudi druge slo-
vesnosti. Svečani zlatoporoč-
ni jubilej sta opravila odbor-
nik SO in matičar v Vidmu
Avgust in Ignac Purg. ter ji-
ma izročila zlatoporočno di-
plomo in nakazilo 500 din,
darilo občinske skupščine
Ptuj. Nevesti sta podarila
lep šopek z rdečimi nageljč-
ki. Njima in svatom sta na-
zdravila na svidenje čez de-
vet let na bisernem jubileju.
Oba sta še čila in zdrava ter
vedno razpoložena. Na vpra-
šanje, ali jima je bilo v živ-
ljenju kdaj težko, je bistro
odgovoril ženin, da jima ni
bilo nikdar hudo ali težko,
»saj sva šla večkrat v druž-
bo ali gostilno, ter ga malo
posrkala.« Nadalje pravi:
»Kadar oa .sem sam prišel
malo okro.-^el domov, me je
žena vprašala: »Ja, stari, kje
si se ga pa spet nacukal?«
Jaz pa sem mirno odgovoril:
»Pod nosom« pa ie bilo spet
vse dobro. In tako sta tudi
to pot vedra zapustila po-
ročno dvorano s svati.
Nevarno drsanje
Na Kogu, na cesti III. re-
da se je zgodila prometna ne-
sreča ker se je otrok pridr-
sal pred osebni avtomobil.
Voznik Tomislav Oberžan,-
strojni tehnik, zaposlen v
TAM je pripeljal z Gomile
in peljal skozi vas Kog. Ko
je peljal mimo hiše štev. 33
se je izza vogala s čevlji pri-
drsal na cesto otrok Miran
Kodrič. ki je začasno stano-
val na Kogu štev. 33, stalno
pa pri stai-ših v Mariboru.
Voznik je zaradi visokega
snega .n kratke razdalje o-
pazil otroka šele nekaj me-
trov pred seboj. Takoj je za-
čel zavirati in zavijati v levo
s ceste v sneg. Otrok se je
med tem že pridrsal čez ce-
sto in voznik nesreče ni mo-
gel preprečiti. Pri trčenju je
bil otrok poškodovan nad ko-
lenom desne noge. Odpeljali
so ga v mariborsko bolnišni-
co. Materialne škode ni bilo.
Voznik je bil trezen. jr
Pešcu je spodrsnilo
v Lačavesi na cesti III. re-
da se je oripetila prometna
nesreča, ker je pri srečanju
z avtomobilom pešcu spodr-
snilo in je trčil v zadnji bla-
tnik avtomobila.
Pešec Franc Žemljic iz Vi-
tana 33, delavec brez zapo-
slitve, se je skupaj s svojo
ženo Veroniko vračal iz Ja-
strebec proti domu. Ko sta
prišla mimo hiše Franca Ola-
tiča. jima je nasproti pripe-
ljal voznik kombija Anton
Jurkovič iz Salovec pri Sre-
dišču, zaposlen v ZRN. Pri
srečanju je Zemljiču spodr-
snilo po poledeneli in zasne-
ženi cesti. Pri padcu je z de-
sno nogo udaril v zadnji blat-
nik ."vtomobila. Voznik je
takoj ustavil in poškodova-
nega pešca odpeljal k zdrav-
niku v Ormož, od tu pa so ga
odpeljali v ptujsko bolnišni-
co.
Pešec je dobil poškodbe po
desnem kolenu in po ličnici.
Materialne škode ni bilo. Vo-
znik je bil trezen. jr
STRAN 14
TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja t
Kotiček
za gospodinje
Svetuje Slavko Furman
PRIPRAVA KRVAVIC
Za prinravo krvavic potre-
bujemo svinjska čreva in na-
dev. Creva moramo temelji-
to očistiti ter jih potopiti
vsaj za 2 uri v vodo. v ka-
tero smo narezali česna, če-
bule, lovora in dodali soli.
Za nadev Je najboljša aj-
dova kaša. Iz nje moramo
naiorei 'zločiti vse smeti in
kamenje ter jo namočiti v
vodi. Namaka se štiri ure.
nato pa jo na pol skuhamo.
V vodo damo kuhat pljuča,
podbradek lahko pa tudi
kakšne dru.ge drobne dele.
Vse to ohladimo in na drob-
no zmeljemo. Vodo, v kateri
smo kuhali pljuča in podbra-
dek porabimo za zalivanje
kaše. če je pregosta.
Kašo premešamo s krvjo,
dodamo cimet, majaron, ti-
mijan. poper, sol. Vse dobro
premešamo in poskusimo, da
bi ugotovili, če je okus har-
moničen. Ce ni, ga popra-
vimo.
Ko smo kašo začinili po
svojem okusu, napolnimo z
njo čreva. Vsekakor ne sme-
mo napolniti črev preveč, ker
bi pri kuhanju pokale.
Napolnjene krvavice ku-
hamo tako dolgo, da pripla-
vajo na površino. Kuhane za
hip potopimo v hladno vo-
do, nato pa jih razstavimo
po mizi, da se ohladijo. Mrz-
le hranimo v hladilniku.
Ni nujno, da primešamo
nadevu kri, če nam to ne u-
gaja. Dobre so tudi brez te-
ga. Krvavice za posamezen
obrok spečemo. Ponudimo
jih s kislim zeljem ali s ki-
slo repo.
Krvavice iz same kaše ra-
de razpadajo. Priporočam, da
dodate kaši malo riža. Riž
napravi maso kompaktnejšo,
ker vsebuje ta več škroba.
Kaše in riža ne kuhamo sku-
paj. Najboljše razmerje je
3/4 kaše in 1/4 riža.
JEDILNIK ZA SEDEIVI DNI
PONEDELJEK
KOSILO: zeljnata juha, za-
bel jeni špageti, solata;
VECER.IA: mlečni riž s čo-
kolado.
TOREK
KOSILO: šara s svinjsko
glavo, palačinke, kompot;
VEČERJA: rezanci z orehi,
čaj.
SREDA
KOSILO: ohrovt s krom-
pirjem, sadje;
VEČERJA: jetrna pašteta,
kava
Četrtek
KOSILO: k:.sla jetra v o-
maki. pire;
VEČERJA: rižota z gra-
hf^m solata.
petek
KOSILO: fižolova enolonč-
nica treske;
VEČERJA: ajdovi žganci.
kislo mleko.
SOBOTA
KOSILO: kostna juha z re-
zanci, lovska pečenka, zabe-
Ijena cvetača, kompot;
VEČERJA: mlečni zdrob.
NEDELJA
KOSILO: ragu juha. bif-
tek. pomfrit, fina zelenjava;
VEČERJA: pečene sardeli-
ce. zabel jen krompir, solata.
NEKAJ NAPOTKOV:
§ARA
Dobro očiščeno glavo ku-
hamo skupaj s timijanom,
lovorom, na kolobare nareza-
nim peteršiljem in kisom.
Vre naj počasi eno uro. nato
dodamo por. čebulo, nareza-
no kolerabo, korenje :n na
rezance narezan ohrovt, Sa-
ra naj vre še pol ure. nato ji
dodamo na krhlje narezan
krompir. Zelenjava mora bi-
ti mehka, šara pa bolj gosta.
LOVSKA PECENKA
Meso pečemo in ga vzame-
mo iz maščobe. Na to maščo-
bo doma čebulo, korenje, pe-
teršilj. narezano na kolobar-
je. Dobro prepražimo. zali-
jemo. Meso damo nazaj k ze-
lenjavi in dušimo. Začinimo
s poprom, lovorjem in soljo.
Ko je meso mehko, ga vza-
memo ven. Zelenjavo pomo-
kamo, malo popražimo in za-
lijemo. To dobro prepasira-
mo. K tej omaki damo gobi-
ce, malo smetane in črno vi-
no.
RAGU JUHA —
PIŠCANCJA
Piščančevo drobovino na-
režemo na kocke, prav tako
pa tudi korenček in peter-
šilj. Cvetačo razcvetkamo.
Čebulo nasekljamo in pre-
pražimo. Dodamo na kocke
razrezano meso in zelenjavo,
vse dobro prepražimo pomo-
kamo :n zali jemo. Počasi ku-
hamo in šele sedaj dodamo
cvetačo. Začinimo z lovorjem,
malo majarona, timijana, sol,
poper. Ko je kuhano, okus
izboljšamo z vinom. Lahko
jo tudi ligiramo.
FINA ZELENJAVA
Sem prištevamo beluše. ar-
tičoke. cvetačo. šninačo, ko-
renje, grah. fižol...
Vso to zelenjavo skuhamo
ter jo zabelimo z maslom.
peCene sardelice
Sardelice očistimo in na
suho obrišemo. Jih posol-mo
in pomokamo. Na zelo vroči
maščobi jih spečemo, da hru-
stajo. Preden so pečene do-
damo malo masla. Zraven
ponudimo limonine krhlje.
DAMA KOKTAJL:
Petovia vermut 1/4. Peto-
via gin 1/4. oranžni sok 1/4,
l'monin sok 1/4. en rumenjak
in 2 žlici sladkorja. Ne poza-
biti zmešati.
Se en nasvet: sveža riba
ima svetlo rdeče škrge.
Imena novih ptujskih ulic
(3. nadaljevanje)
Ulica Anice Kaučevič se
imenuje po mladi Ptujčanki,
delavki v knjigoveznici, r. 1.
1924. mladinski aktivistki OF
že leta 1941. sekretarki ptuj-
skega okrožnega komiteja
SKOJ, tesno povezani s Slo-
venskogoriško četo. Okupa-
tor jo je jeseni 1942 prijel,
jo strahotno mučil, nato po-
slal v taborišče Auschwitz,
kjer je leta 1943 umrla.
Ulica Lackove čete je ime-
novana po slovenskogoriški-
■ Lackovi četi, ki je napadala
nemške postojanke od aprila
1942 do svojega tragičnega
konca 8. avgusta 1942 pri
Mostju.
Langusova ulica se imenu-
je po Mirku Langusu, trgov-
skemu pomočniku v Ptuju. r.
190,5 in njegovem nečaku, di-
jaku Pavlu. r. 1924. ki sta o-
ba od leta 1941 v izgananstvu
na Hrvaškem delovala za o-
svoboditev, odšla leta 1943 k
partizanom na Kalnik in
padla v roke ustašem leta
1944, ki so ju kmalu nato, 8.
avgusta 1944 ubili.
Meglova pot se imenuje po
narodnem heroju Vinku Me-
gla, r. 1921 na Tomažu pri
Ormožu, krojaškemu pomoč-
niku v Zagrebu, članu KP,
po vdoru okupatorja organi-
zatorju vstaje v ptujskem in
ljutomerskem okraju. Oku-
pator ga je ustrelil 26. janu-
arja 1942.
ULICE MED ŽELEZNIŠKO
PROGO IN BUDINO
Med železniško progo in
Budino so zrasle štiri ulice,
ki so imenovane:
Vepova ulica po Juriju Ve-
gi, ki se je rodil 1754 v Zago-
ri ci pri Moravčah in utonil
v Donavi pri Dunaju 1802.
Bil je velik matematik, še-
sta vljalec logaritmov narav-
nih števil in trigonometrij-
skih funkcij. Napisal je ma-
tematični učbenik v štirih
knjigah.
Kogej<;va ulica po zakoncih
Jožetu r, 1914 in Tereziji
Kogej r. 1913, ki sta oba vne-
to delovala od leta 1932 v
ptujskem delavskem gibanju,
živela od leta 1938 v Ljub-
ljani, odkoder sta odšla k
partizanom in padla na Do-
lenjskem leta 1942.
Vrtnarska pot se imenuje
po vrtovih komunalnega
podjetja v Ptuju, ki na pot
mejijo.
Arnuševa ulica se imenuje
po Karlu Arnušu. krojaške-
mu pomočniku v Ptuju. r. 1.
1919 v Polencih, ki je odšel
poleti 1941 k partizanom na
Pohorje in se tam odlikoval
kot mitraljezec pri napadih
na nemške postojanke. Na
koncu septembra se je mudil
doma, kjer ga je prijela
ška policija in' ustreliijD
Mariboru 30. oktobra 194|^
NASELJE BUDINA 1
V naselju Budina so zr;^
ulice, sodobile imena: *
Belšakova ulica, po št ud."
tu Francu Belšaku-Tonetig
1922 v Muretincih, od ^
1943 organizatorju upora)}
ti okupatorju v ptujskeni|
kraju. Pridobil si je vejj
zaslug za razvoj osvobodilij
ga gibanja v nekdanj
ptujskem okraju. Padeli
kot sekretar okrajnega koi]
teja KP 4. februarja 194!-
Gorišnici. j
Strafelova ulica se imen
PO Alojzu Strafelu, iz M]
kovc. r. 1923. zaposlenem;
trgovini v Ptuju in po nje.
vem bratu Stanku dijakij
1925 v Markovcih. Oba :
se takoj-po vdoru okupatj
ja vključila v osvobodi-
gibanje. Alojza je okupaj
prijel že maja 1941 in ga
septembra 1941 v MariN
ustrelil. Stanko pa je m«
najprej v taborišče, leta i
se je vrnil domov, vkljua
OF. bil prevoznik okra]
zveze OF čez Drgvo in i
del v Spuhlji 6. 12. 1944,
Seronova ulica — po \
ku Seroni, r. 1910 v Ptt
učitelju, izgnanem poleti I
na Hrvaško, kjer se je ki
lu povezal v osvobodilno
banje, odšel je leta 194!
partizanom na Kozaro, i
je padel v velikem boji
sovražnikom julija 1942.
Sevrova ulica se irnen
po Rudiju Sevru, r. 192:
Moškajncih, strojnem tet
ku, ki je stopil v osvobodi
gibanje že leta 1941 in bil
tedaj odgnan na Bori. I
1944 je bil komandir 14 T?
staje na Ptujskem polju,
udeležil in vodil njene šte
ne akcije in padel v Gorii
ci 4. februarja 1945. ,
MED K. O. KRCEVINO
IN PTUJEM
je zrasla ulica, ki je imi
vana:
PerSonova ulica, po Fra
Peršonu, r. 1905 v Sollc
pri Gorici. 2e leta 1933 s
jugoslovanske oblasti zat
ker je bil član društva J
da Soča, v katerem so se'
rali primorski komunisti-'
sodili so ga na štiri leta
če. Po zaporu ga je spf
v službo ptujski mizar. '
KP, Štefan Matjašec. Pei
je v Ptuju nadaljeval ?
volucionamim delom VO-
no kot vzgojitelj mlaiifi
munistov. Rad je tudi na
pal na odrskih deskah
Vzajemnosti in v gledali
K partizanom na Pobori
odšel že julija 1941, sep'
bra pa se je vrnil na f
tično delo v okolico Viii"
ka. Leta 1942 je bil pov*
z Lackovo četo, Okupato
je prijel 3, novembra 19^
ga v Mariboru 10. marca
ustrelil.
(Dalje prihod'
JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE
V BISTRIŠKI OBČINI
Pod naslovom Tisoč radosti
so se v letošnjem šolskem le-
tu pričele Jugoslovanske pio-
nirske igre, v katere so se
vključili tudi pionirji občine
Slovenslredavanje bo pri Janezu
mpi Ijcvsmci 10. ob 18.
i.
!STERNIK
Kakšne ukrepe je podvze-
v starih mešanih sadovnja-
1. da bomo pridelali sadje
trg;
^redavanje bo v šol: ob 18.
lEDA, 3. februarja
)LENSAK
Kako uspešno vzrejamo
fjske;
predavanje bo v šoli ob 18.
i.
DKOVCI
Siliranje krme in sušenje
na;
predavanje bo v gasilskem
»mu ob 18. uri.
driSnica
Siliranje krme in sušenje
na;
predavanje bo v šoli ob 18.
?•
feKECJA VAS
Jagodičevje, kultura, ki da
kratkem času na majhnih
»vršinah pomembne rezul-
rte;
predavanje bo v gasilskem
Jmu ob 18. uri.
CEfRTEK, 4. februarja
CIRKULANE
Siliranje krme in sušenje
sena;
predavanje bo v šoli ob 18.
uri,
PODLEHNIK
Zdravstveno varstvo do-
noačih živaji;
predavanje bo v šoli ob 18.
uri.
LESKOVEC
Kako uspešno vzrejamo
pujske;
preda vam je bo v šoli ob 18.
uri.
SELA
Sodobna gradnja hlevov,
silosov in senikov;
predavanje bo v šoli ob 18,
tiri.
PETEK, 5. februarja
VIDEM
Poti do večje proizvodno-
sti mesa in mleka;
predavanje bo v šoli ob 18.
uri.
STOPERCE
Siliranje krme in sušenje
sena;
predavanje bo v šoli ob 18.
uri.
MEDVEDCE
Kakšne ukrepe je podvzeti
v starih mešanih sadovnja-
kih, da bomo pridelali sad-
je za trg;
predavanje bo v gasilskem
domu ob 18. uri.
NEDEL,1A, 7. februarja
ŽETALE
Kako uspešno vzrejamo
pujske;
predavanje bo v šoli ob 7.
uri zjutraj.
POPRAVEK
V našem sestavku pod na-
slovom »Nesreča v Novi va-
si« (Tednik št. 3 z dne 21. ja-
nuarja 1971) je prišlo do po-
mote. Voznik Alojz Lovren-
čič namreč ni trčil s svojim
avtom v avtobus, temveč je
le-tega zaradi poledenele ce-
ste zaneslo v Lovrenčičev
avtomiobil. Opravičujemo se
tov. Lovrenčiču in bralcem
zaradi napake.
Uredništvo
POZDROVl-ene GOSPE no
GOSPODJE, tavakisi no ta-
varišice, pozdrovleni FSl,
ki v pri.eski ai.i pa keri
KOlj drcgi šprohi prekin-
jate fsokodnevne montre
no težoVE!
Kak se te kaj mote, no kak
ste spre.jeli toto prometno ne-
srečo, v keri si je naš lubi no
fsen te.)ko potreben dinar teSko
potrja noge no druga prometna
sredstva? Mene tola vest niti
neje preveč presenetla, saj že
štora praksa ;I-g»a :»iijKHV A
neje preveč presenetla. saj je /e
štora praksa, ke se i/črpani no
večkrot naceliani šofer nemre
dugo po cestah voziti. Pret ali
pa pozneje karambolira no ga
je treba malo zvročti. Kak eii-
jemo po radiji, gledamo na te-
leviziji no štejemo v rajtngah,
de tota devalvacija pomogala
sprafti k živleji našo zunanje-
trgovinsko bilanco, ki je pre že
precik dugo na smrtnen štam-
peti, na drugi stroni pa de nan
pomogala ablifrati v Nemčijo no
Avstrijo še več naših delaftov, ki
do šli na jago za markami no Ši-
lingi. Premoj diiši, včera sen
sreča enega našega lancniana, ht
d*>la v Nemčiji no je glih zaj
duma na dopusti. Kdo je zveda,
ke de lehko doba za nemško
marko 409 štorih dinarof, se je
tak iSmarnice nacclia no deval-
vira, ke niti več počenega gro-
Sa neje bija vreden.
No, pa kaj bi van še ^'renija
živleje s toto devalvaci.jo. če
ven. ke mote zadosti driigih kri-
žof no težof. Poglednimo rajši,
kak je kaj z našimi cestami, ki
so zaj v najlepSen predspomla-
dansken cvetji.
Premoj krščeni diiši, to v prej-
šjih dneh sen se z enin prijate-
lon no z jegovin fičokon nekan
malo okoli po sveti voza. Pre-
moj diiši, še gnes man želodec
v glovi. tak sen se nariika v tau-
žntih liikjah. ki so križon kražon
po cestah. Jobal ga na motkin štil,
dokič ie bija sneg, so ble fsaj
tiste liikje doj zaštopfane, zaj
pa je glih tak. kak gdo so Ame-
rikanci na mesec prišli no so
pred jimi zevali vejki kr.aleri.
Zaj pa Se vas naj neke pitan:
Kak je kaj z vašo deco? Kak so
zlezli skos prvo polovico šolske-
ga leta. Mene je moja hčer. ki
hodi letos v peti razred, mogla
pa bi biti že v osmen. čista ra-
zočorala. .Misla sen si, ke de jo
enkrat pamet srečala no de se
začela malo bojše vičiti, pa nič.
v prven poletji si je zasliižla
štiri slabe ocene. Son nesen mo-
ga vervati. kaj more biti tuml
vzrok, pa sen ša v šolo no pita
učitelco, ke se godi z mojo
hčerko: Kekla mi je, ke je to
vzrok vpliva seksualne revolu-
cije med šolsko deco no da pre
moja lii^ia hčerkica rajši pubece
gleda, kak da bi se vičila. Zaj
pa rečte. kokšna je gnešja mla-
dina! NeKtla toga neje bilo. Jas
sen že sldoke odsluža pa Se ne-
sen veda, ke lehko tiste, no saj
vete — moške st\ari še za kaj
driiga kak za lUlatI nucan. To
še me je kumer moja Mica na-
vičila, ki je že od negi negda
pohujšano bitje bila.
Zaj pa se jas po fsen ten spi-
tovlen, kak te to more biti, če
sta oče no mati brihtne glave,
mislin na mojo Mico no Se po-
sebej na mene, k.ik te morejo
deca tak zariikani biti. To neke
ne Stimle fkiip, no je tii neke
narobe. Vzrokov za to ne bi rad
raziskova, saj ven, ke ne bi prl-
ša do podna problema. Pa še to
se mj zdi čiidno. Naša dikUna
je skoro fsoki den nesla učitelci
kokšno jajčko, gdo smo mesorli
pa Se kloboso no koline, nazodje
pa še ji nezadostne ocene do.
To je hvaležnost. IVIici no hčer-
ki sen prepoveda. ke bi toti n-
čitelci še kar koli šenkali, če pa
je lina tak neusmiljena do na-
šega otroka.
Vidite, toko je moje živleje.
Nekak srna si z IVIico toto zimo
prevejke porcije šmarnice od-
merla. pa se mi zdi, ke man že
polovjok precik navoni. No ja,
te pa mo pač jebelSnco začeli
piti. Hvala večnemi bogeci. je
momo zadosti, saj nan jobolk
tak niše neje hteja odktipiti.
Z.?j pa te po tak pomalcn he-
jcnio, ke se iiomo ias vos na-
vola. vi pa mene. Vete, fsoko
čvekaje. ki je predugo. neje pre-
ko se pri nas malo kdo toga za- \
vf'«" zanimivo. Žalostno pa je to, |
veda. Zato pa je orišla devalva-i
eija. ke smo preveč z jeziki no
premalo z rokami delali.
Srečnooeoool Vaš I.ujzck
ZLATOPOROČENCA ALOJZ IN
MARMA PROSENJAK iZ DORNAVE
V matičai dvorani v Ptu-
ju je bila 23. januarja 1971
dopoldne zlatoporočna slo-
ves-nost za 50 let poročeni
par Alojza Prosenjaka (1894),
kmeta iz Dornave št. 36, in
Marije, roj, Šegula (1900).
Jubilanta sta se poročila
24. 1. 1921. leta.
Po resnem zadržanju zla-
toporočencev in po njuni
redkobesednosti je bilo mo-
goče sklepati, da sta oba za-
dovoljna, da s^ta doživela to
slovesnost, veseli pa so bili
tega tudi sorodniki, saj v
Dornavi ni mnogo takih pa-
rov.
Vsi jima želimo zdravje in
zadovoljstvo tudi v bodoče.
Tekst in p-DSinetek:
Petra Langerholc
STRAN 16
TEDNIK — ČETRTEK. 28. fdbruarja ij
NEDELJA. 31. januarja
6.00 Dobro jutro! — vmes
ob 6.01) Poročila 6.30 Vremen-
ska napoved — Informativ-
na oddaja 6.50 Danes za vas
7.00 Poročila 7.20 Informa-
tivna oddaja 7.25 EP 7.30 Za
kmetijske proizvajalce 7.40
Informativna oddaja 8.00
Poročila — Radijski in TV
spored 8.05 Radijska igra za
otroke 8.42 Drobne skladbe
9.00 Poročila 9.05 Koncerti :z
naših krajev 10.00 Poročila
10.05 Se pomnite, tovariš; ...
10.25 Pesmi borbe in dela
10.40 EP 10.45 Poslušalci če-
stitajo — vmes ob 11.00 Po-
ročila 11.50 Pogovor s poslu-
šalci 12.00 Poročila 13.00 Po-
ročila 13,15 Obvestila in za-
bavna glasba 13 30 Reporta-
ža 13.50 Domači ansambli
14.00 Poročila 14.05 Vedri
zvoki 14.30 Humoreska ted-
na 14.50 Godala v ritmu 15.00
Poročila 15.05 Športno po-
poldne — vmes ob 16.00 EP
17.00 Poročila 17.05 Iz oper-
nega sveta 17.30 Radijska
igra 13.26 Beethoven; Godal-
ni kvartet 19.00 Lahko noč.
otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Glasbene razglednice 19.30
Radijski dnevnik 20.00 »V ne
deljo zvečer« 22.00 Poročila
22.20 Zaplešite z nami 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jazz 24.00 Poro-
čila.
VSAK DAN RAZEN
V NEDELJO:
4.30 Dobro jutro! — vmes
ob 5.00 Poročila 5 30 Danes
za vas 5.45 Informativna od-
daja 6.00 Jutranja kronika
6.30 Informativna oddaja
6.50 Rekreacija 7.00 Poročila
7.15 Informativna oddaja 7.25
Radijski in TV spored 7.45
Informativna oddaja 8.00 Po-
ročila.
PONEDELJEK. 1. februarja
14.00 Poročila 14.10 Lahka
gla.sba 14.30 EP 14.35 Poslu-
šalci čestitajo 14.55 EP 15.00
Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15-40
Poie zbor »Slavček« 16.00
»Vrtiljak« 16.40 Iz operetne-
ga sveta 17.00 Poročila 17.10
Glasbeno popoldne 18.00 Po-
ročila 18.15 »Signali« 18.35
»Interna 469« 19.00 Lahko
noč. otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Ansambel Pavla Kosca
19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Verdi: »Nabuco«
22.05 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Veliki zabavni or-
kestri 24.00 Poročila.
TOREK. 2. februarja
14.00 Poročila 14.10 Glasba
mladih 14.30 Orkester Percy
Faith 14.40 »Na poti s kitaro«
14.55 EP 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasben: inter-
mezzo 15.40 Revija klavirskih
duov 16.00 »Vrtiljak« 16.40
Rad imam glasba 17.00 Poro-
čila 17.10 Simfonični koncert
18.00 Poročila 18.15 V torek
nas videnje! 18.45 Svet tehni-
ke 19.00 Lahko noč. otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Jožeta Krežeta 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00
Prodajalna melodij 20.30 Ra-
dijska igra 21.38 Lahka glas-
ba 22.00 Poročila 22.15 Ma-
džarska glasba 20. stoletja
23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Popevke 24.00
Poročila.
SREDA, 3. februarja
14.00 Poročila 14.10 Kon-
certni valčki 14.30 EP 14.35
Poslušalci čestitajo 14.55 EP
15.00 Dogodki ni odmevi 15-30
Glasbeni intermezzo 15.40
Arnič: »Gozdovi poj o« 16.00
»Vrtiljak« 16.40 Na obisku v
studiu 14 17.00 Poročila 17.10
Jezikovni pogovori 17.25
Glasbena galerija 18.00 Poro-
čila 18.15 Strauss: finale 1.
dejanja opere »Arabella«
18.30 Naš razgovor 19-00 Lah-
ko noč, otroci! 19-10 Obvesti-
la 19.15 Glasbene razgledni-
ce 19.30 Radijski dnevnik
20.00 Simfonični orkester
22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Popevke 24.00 Po-
ročila.
ČETRTEK, 4. februarja
14.00 Poročila 14.10 »Pesem
iz mladih grl« 14.30 Simfo-
nični orkester Luis Pa.sadas
14.45 »Mehurčki« 14.55 EP
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40
Pesmi iz Anglije in Škotske
16.00 »Vrtiljak« 16.40 Zabav-
na glasba 17-30 Poročila 17.10
Koncert po željah poslušal-
cev 18.00 Poročila 18-15 Iz
kasetne produkcijeRTVLjub-
Ijana 18.30 Z orkestrom Wer-
ner Muller 18.45 Naš: znan-
stveniki pred mikrofonom
19.00 Laho noč. otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel
Mojmira Šepeta 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00
Domače pesmi 21.00 Literarni
večer 21.40 Glasbeni noktur-
no 22.00 Poročila 22.15 Sim-
fonija Hansa Henzeja 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jazz 23.40 Popev-
ke 24.00 Poročila. •
PETEK. 5. februarja
14.00 Poročila 14.10 Igramo
PO željah 14-30 EP 14-35 Po-
slušalci čestitajo 14-55 EP
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Napotki za turiste 15.35 Glas-
beni intermezzo 15 40 Iz
Bravničarievega orkestralne-
ga opusa 16,00 »Vrtiljak«
16.40 Rad imam glasbo 17.00
Poročila 17.10 Človek in
zdravje 17.20 Operni koncert
18.00 Poročila 18-15 Mozart:
Rondo in Serenada 18-50 O-
gledalo časa 19.00 Lahko noč.
otroci 19-10 Obvestila 19-15
Trio Jožeta Burnika 19.25 EP
19 30 Radijski dnevnik 20.00
»Naj narodi pojo ... « 20.30
»Top-pops« 21.15 C.ldaja o
pomorščakih 22.00 Poročila
22.15 Iz logov domačih 23.00
Poročila 23.05 Literarna nok-
turno 23.15 Jazz 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 6. februarja
14.00 Poročila 14.10 Glas-
bena pravljica 14.30 Od vasi
do vasi 14.55 EP 15.00 Do-
godki in odmevi 15.30 Glas-
beni intermezzo 15.40 Pesmi
in plesi jugoslovanskih naro-
dov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob
isti uri 17.00 Poročila 17.10
Gremo v kino 17.50 V ritmu
boissa nove 18.00 Poročila
18.15 Rubinstein igra Griega
18.45 S knjižnega trga 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Ansambel Bo-
risa Franka 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino
21.15 Zabavna glasba 22.00
Poročila 22.20 Oddaja za iz-
seljence 23.00 Poročila 2305
S pesmijo in plesom v novi
teden — vmes ob 24.00 Poro-
čila 01.00 Poročila.
Obveščamo prebivalce naselij Veliki
Okič, Mali Okič, Pristava, Slatina in Cir-
kulane, da sta novozgrajena visokonape-
tostni električni vod in jamborska trans-
formatorska postaja v Okiču pri Mlakar-
ju pod napetostjo od 20. 1. 1971.
Plezanje na drogove in jambor ter
dotikanje vodnikov ni dopustno in je
življenjsko nevarno.
ELEKTRO MARIBOR
ENOTA — PTUJ
RODILE SO:
Marija Vrbančič, Moškanjcl
43 a — Marijo; Marija Mikolče-
vič, Lešniški vrh 8 — dečka; Ana
Semenič, Starše 5 — Alojzijo;
Marija Lončarič, Grlinci 19 —
Alberta; Milojka Bezjak. Kicar
105 — Romana; Marija Toplak,
Jiršovci 73 — Sonjo; Elizabeta
Hajduk, Kogoznica 25 — deklico;
Roza Kukovec, Bukovci n. h. —
deklico; Otilija Pauman, Straž-
gojnca 35 — Danila; Marija Ja-
komini, Ciril-Metodov drev. (no-
vi blok) — Danila; Ana Srdinšek,
Apače n. h. — deklico; Marija
Križanič, Veličane 46 — Boža;
Nada Aubelj, Kidričevo 13 —
Sandija; Jožefa Kaučevič, Apa-
če 53 — dečka; Ana Galinec, Viš-
njica 17 — Brigito; Ivana Hoj-
nik, Borovci 41 — Hermana; Ka-
tarina Sirovnik, Gorca 86 — deč-
ka; Ivanka Intiher, Barislavcl 9
— deklico; Jožefa SellnSek, Po-
brežje 13 — dečka; Marija Kme-
tec, Vuzmetinci 27 — Franca;
Ana Ivanuša, Ivanjkovci 4 — Li-
dijo; Marija Kokot. Gradišče 20
— Darka; Stanka Klrlč, Hum 16
— Damjana; Cecilija Furek, Lov-
renc 54 — ečka; Jožica Krajnc,
renc 54 — dečka; Jožica Krajnc,
Cvetkovci 5 — Dušana; Katari-
na Soršak, Kidričevo 87 a — An-
dreja; Elizabeta Kmetec, Slatina
5 — Ireno; Marta Kodrič, Sta-
nečka vas 1 — deklico; Zorica
Skrlec, Jastrebe! 51 a — Ivana.
POROKE:
Kari Kotnik, Cojzova pot n. h.,
in Vida Smrkelj, Srbski trg 2;
Mirko Kuhar, Spuhlja 9, in Ma-
rija Emeršič, Zabovci 72; Franc
Zelenik, Hrastnik, Kaple 12, In
Angela Vajda, Bukovci 132; Franc
Kovačič, Trstenjakova 9, in Te-
rezija Praš, Trstenjakova 9;
Franc Brenčič, Zabjak 36, In
Magda Mar, Rajšpova 2; Milan
Strlič. Cermožiše 47, in Vida Si-
rovnik. Plajnsko 16; Jožef Me-
glic, Spuhlja 61. in Marija Ku-
har, Podvinci 27; Janez Golob,
Dornava 27, in Katarina Firbas,
Grlinci 4; Martin Vinko, Popov-
ci 10, in Štefanija Pi.šek, Apače
70; Franc Majerič, Saku.šak 22,
In Elizabeta Tu§, Sakušak 45;
Janez Horvat. Dobrina 7, in Kri-
stina Pulko. Zetaie 61.
UMRLI SO:
Julijana Toplak, Orešje 20, ro].
1897, umrla 13. 1. 1971; Mara San-
cin, Mariborska 15, roj. 1898, u-
mrla 21. 1. 1971; Marjeta Koder,
Zagrebška 34, roj. 1884, umrla
21. 1. 1971; Stanko Smodiš, Lit-
merk 48, roj. 1922, umrl 21. 1
1971; Ivan Vočanec, Babinec 1,
roj. 1908Cvetk ovač5,80 62«§«§A
roj. 1906, umrl 22, 1. 1971; Alojz
Berlič, Muršičeva 9, roj. 1889, u-
mrl 22. 1. 1971.
VEČJO KOLIČINO sena prodam.
Terezija Horvat, Zabovci 77, Mar-
kovci.
GOZD (1,70 ha) v Rucmancih
500 m od glavne ceste (Presika),
prodam. Anton Voršič, Bodislav-
ci 37, p. Bučkovcl.
PRODAM dve stavbni parceli na
Pobrežju. Naslov v upravi.
TOVARNA MIRNA priredi 8. fe-
bruarja tečaj krojenja In šiva-
nja v kmetijski Soli Turnišče.
Prijavite se v samopostrežbi na
Turnišču, kjer dobite informa-
cije.
PROSIM najditelja zlate zapest-
nice, izgubljene v Ptuju, s 6 o-
beski, da jo proti nagradi vrne
Mariji Kaisersberger, Trstenja-
kova 2, Ptuj.
STAVBNO PARCELO 15 arov Ob
prometni cesti v Dornavi pro-
dam. Naslov v opravi.
PRODAM kompletno spalnico in
kuhinjsko omaro. Dragica To-
mašič, Gregorčičev drevored 8,
III. nadstropje.
Izdelke v popravilu Se iz leta
1968 dvignite do 28. februarja
1971, sicer zapadejo. Mizarstvo
Potrč. Ptuj.
Stroj za mlatev na elektromotor
kupim. Naslov v upravi.
NUJNO POTREBUJEM 5000 din
za pet mesecev. Dam lepe obre-
sti. Garancija nova JiiSa. Naslov
v upravi.
NEDELJA, SI. Januarja
9.30 Pet minut po domače
Kmetijski razgledi 10.00 Kttie
ska oddaja 10.45 Mozaik lO.Ji
troška matineja 11.40 TV kai'
... Športno popoldne 17.55 [-
zem in potepuli 18.30 Mes^
Peyton 19.45 Mozaik 20.00
dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 LevK-
JI 21.20 Videofon 21.35 Spo,'
pregled 22.15 Poročila In poa
41 S poleta vesoljske ladje Ap
I
PONEDELJEK, 1. februarja"
9.35 T V v Šoli 10.30 AngleSJ
14.45 TV v Soli 15.40 Anglešf
16.45 Madžarski TV pregled i
Film za otroke 18.15 Obzor
18.30 Karavana 19.00 Mozaik ;
Mladi za mlade 19.50 Cik
20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 ^
Danilo Ki§: Papagaji (dra
21.85 Pred upokojitvijo 22.05
va dediščina 22.40 Poročila.
TOREK, 2. februarja
9.35 TV v Soli 10.40 Rul
14.45 TV V šoli 15.35 Ruščina
Tiktak 18.00 Risanka 18.15
zornik 18.30 Srečanje v st
14 19.00 Mozaik 19.05 Planine
vseljudska obramba 19.30 V
ja za življenje v dvoje
Vprašanja Iz pravopisa In
vorečja 19.50 Cikcak 20.00
dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Sui
Boulevard (ameriški film) I
Nokturno 22.35 Poročila.
SREDA, 3. februarja
8-15 TV V šoli 17.05 Madža
TV pregled 17.50 Otroški a
skl film 18-15 Obzornik 18-30
bavna glasba 19.00 Mozaik ;
Od filma do filma 19.20 Po
deh napredka 19.50 Cikcak :
TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35
nitor 21.35 Zurich: Evropsko
venstvo v umetnostnem drsi
23.45 Poročila.
ČETRTEK, 4. februarja ^
9.35 TV v Šoli -0.30 Nem!
14.45 TV v Šoli 15.40 Nemi
17.50 Veseli tobogan 18.15 Oli
nik 18.30 Svet, v katerem žit
19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v
dnu 19.20 Vse življenje v let«
19.50 Cikcak 20.00 TV dnf
20.25 3-2-1 20.35 A. Maugt
Svetovljanke 21.25 ZUrich: ^
sko prvenstvo v umetnost
drsanju 23.15 Poročila.
PETEK, 5. februarja
9.30 TV v Soli 14.40 Polet
soljske ladje ApoUo 14 18.15
zornik 19.30 Cikcak 20.00 TVi
vnik 20.25 3-2-1 20.35 Izkažirni
kviz 21.45 zaricli: evropsko
venstvo v umetnostnem dr*
23.45 Poročila.
SOBOTA, 6. februarja
9.35 TV v šoli 15.00 Polet
soljske ladje Apollo 14 17.5«
zornik 19.00 Glasbena oddaja
zornik 19.00 Glasbena oddaja
A. Llngren: Erazem In po*
19.45 Cikcak 20.00 TV n«
20.25 3-2-1 20.35 Glasbena If
ka 21.25 ZUrich: evropsko P'
sivo v umetnostnem
23.00 TV kažipot 23.20 PO(j4
TEDlvriK izdala časopisni Mvod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. — Orejule uredniški odbor Odgovoml urednik le Anton Bauman -
Ja vsak četrtek. — Tekoč! račun pri SDK Ptuj. St 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski ttsk. Maribor. Svetozarevska ulica 1*