9033 ŠALEŠKI Začele so se razprave o razvoju občine Velenje v razdobju naslednjih tridesetih let, to je do leta 2000. Predlog velenjskega občinskega urbanističnega programa nakazuje predvidevanja za družbeni in ekonomski razvoj občine Velenje ter elemente za razvoj posameznih naselij in območij. 11 H ŠBŠ m o ! OBČINA GLASILO SOCIALISTIČNE 2 'VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJI 15. januar 1971 — Leto VII. 1. (132) —Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini LETA 2000 SKUPŠČINA IMENOVALA NOVECA TAJNIKA Na zadnji seji obeli zborov občinske skupščine so razrešili dolgoletnega tajnika Franca Lesnika in imenovali za novega tajnika občinske skupščine Marjana Mu-rinška, dipl. pravnika iz IJobrteše vasi, ki je bil doslej zaposlen v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Franca Lesnika pa so izvolili za sodnika občinskega sodišča v Šoštanju. Kako pa je pri nas? Proizvodnja in poraba premoga v Jugoslaviji zarlnjih pet let nazadujeta. Predvideno je bilo, da bomo v Jugoslaviji nakopali letno okrog 42,5 milijonov ton premoga, nakopljcmo pa ga le okrog 26 milijonov ton. Zaradi tega so se velenjski rudarji na nedavnem občnem zboru njihove sindikalne organizacije vpraševali, ali se nismo pri nas prenaglili z zapiranjem rudnikov, če pa že ne s tem. pa smo se prenaglili prav gotovo z zmanjševanjem proizvodnih zmogljivosti v obstoječih rudnikih. Položaj velenjskega rudnika lignita je v teh gibanjih dokaj svojstven. Od leta 1907 naprej proizvodnja nenehno narašča. 1967 so rudarji iz Velenja nakopali 2,8 milijona ton lignita, leta 1970 so ga 3,461.000 ton, leta 1971 ga bodo — predvidoma — 3.6 milijone ton, leta 1975 pa 4,5 milijone ton. Možnosti za prodajo velenjskega lignita so velike, in to ne samo v Sloveniji, kjer se bo ob koncu leta pojavil spet nov velik odjemalec — nova termoelektrarna Šoštanj III, pač pa še na sosednjem Hrvatskem, kjer bi želeli v prihodnje večje količine premoga za njihove termoelektrarne, prav tako pa tudi v tujini. Lani so izvažali velenjski lignit v Italijo, na Norveško in v Avstrijo. Prav bi bilo, da bi družba v prihodnje bolj stimulirala rudnike in rudarje. Tako je povsod drugod po svetu. Zato ni razloga, da bi bili v Jugoslaviji izjema. Sploh pa bi morali v Jugoslaviji premog, to naše naravno bogastvo, bolje ceniti in nanj tudi bolje računati! mm VELENJE NAJBOLJ UREJENO SLOVENSKO MESTO — O priznanju, ki ga je prejela metropola šaleške doline, preberite sestavke na 2. in 3. strani. Foto: pa.jk V primarnih dejavnostih bo ostalo število delovnih mest nespremenjeno, zmanjšal pa se bo delež primarnega sektorja. V razdobju do leta 1985 je mogoče pričakovati močno povečanje števila delovnih mest v sekundarnih dejavnostih — predvsem v industriji. Zaradi pospešene koncentracije naselitve v proizvodna centra Velenje in Šoštanj pa računajo po letu 1985 z izredno hitrim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Največji vpliv na nagel razvoj terciarnih dejavnosti bodo imeli trgovina, gostinstvo, turizem in storitvena obrt. Tako naj bi prišlo leta 2000 na prebivalca 0.60 m! prodajnega prostora. 2e zdaj manjka 2.400 m5 prodajnih površin, v razdobju 1970—2000 pa bo treba na novo zgraditi najmanj 27.000 m! prodajnih površin. Višjo razvitost bo doseglo tudi gostinstvo, saj računajo na ureditev novih 7.469 sedežev v hotelih za poslovni turizem, samopostrežnih restavracijah in specializiranih gostinskih obratih, zgraditi pa bo treba tudi 1.032 novih ležišč. V storitveni obrti, ki zdaj močno zaostaja za potrebami in gospodarskim razvojem, naj bi v naslednjih tridesetih letih odprli novih 3.727 delovnih mest. Naglo naraščanje števila prebivalstva pa bo terjalo tudi znatna sredstva za investicije v šolstvo, otroško varstvo in varstvo ostarelih občanov. Cez 30 let bo v Velenju, kot računajo, od skupnega števila občanov 13,5 % ali 7.835 šoloobveznih otrok. Da bi tem zagotovili pouk le v 1 izmeni, bo treba zgraditi 8 novih šol. V organizirano otroško varstvo naj bi bilo vključeno 35 % vseh predšolskih otrok, za to pa bo treba zgraditi 14 novih vzgojno varstvenih- ustanov. In ker bo leta 2000 skoraj 9 % vseh prebivalcev starih nad 65 let, bo treba zgraditi tudi dom za ostarele občane, ki bi lahko sprejel 250 oskrbovancev. PRENAGLJENA ALI PREMALO PREUČENA ODLOČITEV? Premog ... Še pred tremi leti so premogu, kot viru energije, šteli dneve. Zdaj pa, tako po svetu kot pri nas, premoga manjka. Prevladuje prepričanje o dolgi perspektivi premoga in o pomembni vlogi premoga na področju energetike. V nekaterih tehnoloških procesih pa je premog, vsaj za zdaj — to bodi mimogrede omenjeno — nepogrešljiv. V zahodnoevropskih državah so zadnje desetletje sicer zapirali rudnike, vendar »sa .vro^-adnj® premega bistveno niso zmanjševali. Berite v skupščinskem šaleškem rudarju statuta o zdravstvenem zavarovanju delavcev in kmetov. Seznanili se boste z vašimi pravicami in dolžnostmi. Termoelektrarna Šoštanj potrdila družbeni dogovor Delavski svet termoelektrarne Šoštanj je na seji 29. decembra 1970 potrdil družbeni dogovor o ureditvi vprašanj splošnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva, ki so ga pred tem sprejeli predstavniki izvršnega sveta SR Slovenije, gospodarske zbornice SRS, Zveze sindikatov Slovenije in elektrogospodarskih podjetij Slovenije. Predlagani družbeni dogovor je potrdil tudi že delavski svet Savskih elektrarn Ljubljana. Vendar pa sta osrednja samoupravna orea- na termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn Ljubl jana potrdila družbeni dogovor pod pogojem, da bodo najpozneje do 1. julija 1971 podpisani in sprejeti tudi tisti deli družbenega dogovora, ki zadevajo optimizacijo proizvodnje in prenosa električne energije z razpoložljivimi zmogljivostmi elektrogospodarskih podjetij, nadalje na splošne pogoje poslovanja elektrogospodarskih podjetij ter tudi na režim in politiko cen električne energije. Medtem, ko je štela lani občina Velenje 27.403 prebivalce, jih bo imela leta 2000, po predvidevanjih, že 57.950. Velenju torej napovedujejo hiter razvoj tudi v prihodnje, računajo pa ob tem, da se bosta Velenje in Šoštanj v naslednjih 30 letih razvila v povezano urbano celoto, ki bo štela leta 2000 46.470 prebivalcev oziroma kar 80 " n vseh prebivalcev občine. Čez trideset let bo Velenje doseglo gornjo mejo razvoja urbanega središča. Upoštevaje predvideni gospodarski razvoj občine in gibanje prebivalstva bo treba do leta 2000 odpreti v Velenju najmanj 14.857 novih delovnih mest. Kot računajo do leta 1980 delovni kontingent prebivalstva velen jske občine ne bo zadoščal in je pričakovati močno povečanje vsakodnevne delovne migracije v občine. V naslednjih desetih letih se bo delež aktivnega prebivalstva povečeval, po letu 1980 pa bo začel upadali lako, da bo znašal leta 2000 le 41 "/„. Napovedujejo tudi spremembe v razporeditvi delovnih mest v posameznih gospodarskih delavnostih. CVETLIČNI GREDI PODOBNO NAJ BO NAŠE MESTO Velenje -najlepše mesto prejšnji petek je bila v Velenju zabavno glasbena prireditev, na kateri so razglasili rezultate tekmovanja za najbolje urejen kraj na področju turizma v Sloveniji. Tokrat je bila dvorana v domu kulture zasedena. Domačini so z navdušenjem spremljali narodno zabavni ansambel Borisa Franka, nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane ter humoriste Franca, Tije-ka, Štefa in Tončka. Pester kulturni spored je vodila Velenjčanka, znanka s televizijskih ekranov — Jana Cede. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki uredništva »Dela« in turistične zveze Slovenije, je lani pre- gledala 60 slovenskih krajev in ocenila, da je med vsemi Velenje najbolje urejen kraj. Drago najbolje urejeno mesto je Portorož, tret je pa Bohinj. Predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan je ob podelitvi nagrad med drugim dejal, da je Velenje najbolje urejen kraj, z mnogo cvetja, urejenimi zelenicami, parki, sprehajališči, športnimi parki in lepimi hišnimi pročelji. Zato ni naključje, da si je prvo mesto pribo- rilo ravno Velenje, ki je resnično mesto urejenosti in cvetja. V Velenju so novembra 1969. leta ustanovili horti-kulturno društvo, da bi združili ljubitelje lepotnega cvetja in grmičevja. Člani tega društva se zavedajo, da je gojitev lepotnih rastlin dejavnost, ki notranje bogati in plemeniti. Velenj-čani pa so sklenili, da bo preteklo leto potekalo v veliki akciji, ki so jo simbolično imenovali »Cvetlični gredi podobno na j bo naše mesto«. S tem privlačnim geslom so se tudi vključili v slovensko tekmovanje — izbiramo najbolje urejen kraj na področju turizma. V olepševalno akcijo so v Velenju vključili vse. Po- Mladi Velenjčani so izrekli posebno priznanje ALOJZU JAKLIČU, dolgoletnemu velenjskemu vrtnarju VELENJE -MESTO ZELENJA Se še spominjam ozke poti, ki je peljala do šole. Okoli in okoli so bili travniki in njive. Po tej poti sem vsak dan hitela v šolo. Bilo je to pred dobrimi petimi leti. Danes je ozko blatno stezico zamenjala široka asfaltna cesta. Ob njej in naokoli ni več njiv, saj so tu postavljeni lepi enojč-ki, ki jih obdaja cvetje in zelenje. Da, marsikaj se je spremenilo od takrat pa do danes. Zraslo je veliko novih stavb in mesto je dobilo več prebivalcev. Okoli hiš so nasadi zelenja in cvetja in to vzbuja prijeten občutek, mestu pa lep izgled. In prav tako je tam, saj je to rudarsko mesto, rudarji pa potrebujejo in zaslužijo, ko se vrnejo utrujeni s polnimi, pljuči črnega prahu z dela, da lahko uživajo v svojem mestu. Saj so oni tisti, ki so ga zgradili. S svojimi družinami žive v lepih stanovanjih, razvedrijo pa se lahko s sprehodi v park ali bližnji gozd. Sprehajajo se in vodijo svoje malčke na igrišče. V Velenju pa je poleg rudnika tudi velika tovar- IN CVETJA na »Gorenje«. Ta zaposluje precej delavcev, med njimi največ žensk. Tiste, ki imajo še malčke jim ni treba skrbeti kam jih bodo dale v varstvo, ko bodo v službi. V varstvo ga prepu-ste vrtcu in po končani službi gredo ponj. Lepo je živeti v takšnem mestu kot je Velenje. Lepo je za vse delavce, kakor tudi za njihove otroke. Se sta- ri cestar se ne pritožuje. Počasi pometa pločnik, v ustih pa ima pipo iz katere puha velike oblake dima. Ponosni smo na naše mesto in večina se trudi, da bi ga ohranila lepega in čistega. Seveda pa to ne velja za nekatere izjeme, ki jim je malo mar, kakšen izgled ima mesto in malo jim je mar, da so zanj nekateri trdo delali. Mislim, da se bodo spametovali in da bodo vsi ponosni nanj. Darinka Skaza, 8. d osnovna šola M. P.-Toledo Velenje Predsednik turistične zveze Slovenije, dr. DANILO DOUGAN, je izročil GUSTLU TAJNŠKU, predsedniku TD Velenje, diplomo in nagrado, ki jo je prejelo mesto Velenje za vzorno urejenost membno nalogo pa so opravili vrtnarski krožki v šolah, stanovan jsko podjetje, prizadevni delavci komunalno obrtnega centra, meščani in delovne organizacije. Olepševalna akcija je v Velenju uspela. Nagrada, ki jo je Velenje dobilo, pa bo vsem vlila nove volje, da bodo tudi v prihodnje o-hranili lepote mladega in prikupnega mesta. Mesto Velenje je prejelo diplomo turistične zveze Slovenije in nagrado 7 tisoč dinarjev, ker je v lanskem tekmovanju za najbolje urejen kraj v Sloveniji zbralo kar 55,78 točk od 60 možnih. Drugi najbolje urejeni kraj je Portorož (52,86 točk), tretji pa Bohinj. Na slovesni prireditvi v domu kulture so se velenjski pionirji zahvalili dolgoletnemu velenjskemu vrtnarju Alojzu Jakliču za nesebično, strokovno in vestno delo pri urejanju parkov, zelenic in cvetličnih nasadov ter ga nagradili za njegov trud. KATERE PRIREDITVE Občinska konferenca SZDL bo še ta mesec sklicala posvetovanje turističnih in drugih organizacij mesta Velenja z namenom, da pripravijo spored prireditev v letošnjem letu. SKUPNE AKCIJE Predstavniki turističnega društva Šoštanj in Velenje se bodo na bližnjem sestanku dogovorili o skupnih akcijah na področju propagande in prireditev. Zlasti pomembna pa je izdaja prospekta šaleške doline, ki na j bi ga založili obe turistični organizaciji v občini. VELENJE BREZ TURISTIČNE PISARNE Na nedavni seji upravnega odbora velenjskega turističnega društva so menili, da je amaterska turistična dejavnost že prerasla možnosti v Velenju. Zato bi morali imeti turistično pisarno, v njej pa stalnega turističnega delavca. Velenje V Velenju živim, tu se veselim. V šolo hodim, pridno se učim. Moj oče je rudar, roke žuljave ima. 2e takrat jih je imel, ko mesto je gradil, a jaz sem takrat še majhen bil. Sedaj sem vesel, saj žuljev ne bom imel, ker rudarske so roke, takrat pridne bile. V mestu je lepo, toda včasih ni bilo, saj ni bilo ljudi, ki ga gradili bi. Dragan Balaban, 6. b osnovna šola M. P.-Toledo Velenje Kaj vse je komisija ocenjevala v Velenju? Ocena posameznih elementov Ocena skupine SPLOŠEN IZGLED KRAJA 1. Urejenost in čistoča kraja 9,67 2. Urejenost in čistoča turističnih naprav 10,00 3. Urejenost, srednjeveških gradov in razvalin 8,67 4. Urejenost kulturnih objektov in njih okolice 9,00 5. Urejenost in čistoča športnih objektov za turiste 10,00 6. Urejenost in čistoča kopališč 8,33 7. Urejenost in čistoča železniških postaj 7,33 8. Urejenost in čistoča javnih stranišč — Skupaj točk 63,00 9,00 PROMETNA UREJENOST KRAJA 1. Urejenost kažipotne signalizacije 2. Urejenost cestnih priključkov 3. Urejenost cest in ulic v križiščih 4. Urejenost nepreglednih mest 5. Urejenost označb na voziščih 6. Urejenost lokalnih avtobusnih postaj 7. Urejenost avtobusnih postajališč 8. Urejenost parkirnih prostorov 9. Urejenost turistične signalizacije 9,67 9,33 10,00 9,67 9,33 9,33 10,00 10,00 Skupaj točk 77,33 9,67 UREJENOST JAVNIH NASADOV IN VRTOV 1. Urejenost javnih parkov 10,00 2. Urejenost zelenja ob cesti 9,00 3. Urejenost in vzdrževanje vrtov 9,67 4. Urejenost zelenic in nasadov okoli zgradb 10,00 Skupaj točk 38,67 9,67 UREJENOST ZGRADB IN OKOLICE 1. Urejenost ograj 9,67 2. Ocvetličenje balkonov in oken 9,67 3. Urejenost hišnih pročelij 9,33 Skupaj točk 28,67 9,56 STANJE JAVNIH LOKALOV IN NJIHOVE OKOLICE 1. Urejenost turistično-informa- cijskih birojev 8,00 2. Urejenost gostinskih lokalov 8,00 3. Urejenost gostinskih vrtov 9,00 4. Opremljenost gostinskih lokalov 8,67 5. Opremljenost gostinskih vrtov 8,67 6. čistoča v gostinskih lokalih 8,33 7. Čistoča sanitarij 7,67 8. Urejenost trgovskih lokalov ter njihovih izložb 10,00 9. Urejenost neposredne okolice okrog lokalov 9,67 10. Urejenost turistične infrastrukture 8,67 Skupaj točk 86,68 8,67 OBSEG IN RAVEN PONUDBE V GOSTINSTVU IN TRGOVINI 1. Obseg ponudbe v gostinstvu 9,00 2. Postrežba v gostinstvu 9,00 3. Izbor turistom potrebnega blaga v trgovini 9,67 Skupaj točk 27,67 9,22 Velenje je med 60 kraji v SRS dobilo 55,78 točk. Posnetka s slovesne prireditve v domu kulture: Alojzu Jakliču izročajo mladi Velenjčani darilo, domačinka Jana Cede, sicer televizijska napovedovalka, pa je vodila zabavno glasbeno prireditev Nekatere značilnosti razvoja turističnega prometa v občini Velenje Turizem je ena izmed gospodarskih panog', ki doživlja zlasti po drugi svetovni vojni izredno nagel razmah. V Jugoslaviji se je v letih od 1960 do 1969 turistični promet redno naglo povečeval, število nočitev se je povzpelo od okoli 23 milijonov v letu 1960 na nekaj več kot 47 milijonov v letu 1969. V istem času se je število prenočitvenih zmogljivosti v hotelih dvignilo od nekaj več kot 33.000 na preko 107.000 ležišč. V občini Velenje lahko pri razvijanju turističnega prometa ločimo naslednja obdobja: ® do leta 1960 se je turizem le počasi razvijal; • od 1960 do 1964 se je turistični promet skokovito povečeval in dosegel leta 1964 z nekaj manj kot 21.000 gosti in nekaj nad 39.000 nočitvami do sedaj najvišjo točko; • od 1964 do 1968 je bilo število gostov in prenočitev v nenehnem in močnem upadanju; • po letu 1968 pa se je evidentirani turistični promet zopet začel povečevati. GOSTJE PRENOČITVE INDEKS 19(14 = 100 Leto skupaj domači tuji skupaj domače tuje gostje prenočitve 1061 9.101 8.562 539 13.751 12.582 1.169 44 29 1904 20.790 17.633 3.157 39.380 32.031 7.355 100 100 1900 17.012 12.814 4.198 29.501 19.312 10.249 82 75 1908 12.082 9.053 3.639 25.745 15.601 10.084 61 65 1909 13.622 9.772 3.850 30.427 17.827 12.600 66 77 1970* 14.400 10.850 3.550 35.000 22.600 12.400 69 89 * oce na na osnovi prometa V 11 m esecih Zaostajanje turističnega prometa v občini Velenje po letu 1964 kaže tudi primerjava gibanja gostov in nočitev s SR Slovenijo. V obdobju 1965—1969 se je število gostov v Sloveniji povečalo za okoli 38 %, v občini Velenje pa se je število gostov zmanjšalo za okoli eno tretjino. Medtem, ko je bil v Sloveniji že leta 1968 ponovno nivo prenočitev iz leta 1965, je bilo v občini Velenje še leta 1970 za okoli 10 % nočitev manj kot leta 1964. Za zmanjšanje turističnega prometa, na katerega so vplivali predvsem domači gostje, je več vzrokov: splošno povišanje življenjskih potrebščin in cen gostinskih storitev ob reformi, pomanjkljiva turistična propaganda ipd., zlasti pa splošna nerazvitost tako-imenovane turistične infrastrukture (gostu je treba poleg turistične sobe, gostinskega sedeža in lepe pokrajine nuditi še dosti več) kot posledica izredno nizkega vlaganja v turistične kapacitete; v zadnjih petih letih je npr. od skupnih investicij v osnovna sredstva odpadlo na investicije v gostinstvo in trgovino skupaj le okoli 1,6 %. Tako kaže primerjava prenočitvenih kapacitet med letoma 1964 in 1970 celo rahel padec števila ležišč. RAFKO BERLOČNIK, dipl. oec. Izraz gornjih slabosti je tudi kratka doba bivanja gostov v velenjski občini; v obdobju 1965—1969 je znašala od 1.7 do 2,2 dni (v Sloveniji od 2,7 do 3,3 dni). To pomeni, da je občina Velenje še bolj pod vplivom tranzitnega in poslovnega turizma kot Slovenija. V obdobju zadnjih petih let je bil turistični promet domačih, zlasti pa še tujih gostov, koncentriran predvsem v Velenju; v letu 1969 je odpadlo na Velenje 78% vseh prenočitev v občini (71 % domačih in 87 n'o tujih) na Šoštanj 18 %, 4 "'„ pa na ostale kraje v občini. Pretežni del domačega turističnega prometa odpade na Slovence. Po številu gostov se giblje udeležba Slovencev okoli 58 %. Na drugem mestu so turisti iz Hrvatske; njihova udeležba znaša okoli 23 %. Tretje mesto zavzemajo gostje iz Srbije z 12 % udeležbo. Na omenjene tri republike odpade torej 93 % domačega turističnega prometa občine Velenje. Med inozemskimi turisti zavzemajo prvo mesto Av- ■ strijci s 44 °/o, sledijo Italijani s 27%, ostalih 29% inozemskih gostov pa odpade na druge evropske in iz-venevropske države. Struktura prenočitev po vrstah prenočitvenih kapacitet kaže, da uporabljajo turisti v občini Velenje daleč največ hotelske kapacitete. V letu 1969 je Odpadlo na oba hotela preko 80 % vseh nočitev v občini, čeprav so v strukturi prenočitvenih zmogljivosti hoteli udeleženi le s slabo tretjino. Planinski domovi, na katere odpade več kot polovica vseh ležišč, zajemajo le neznaten turistični promet — komaj 3,7 % vseh nočitev. Že ta, silno skrčen prikaz tendenc in stanja na področju turizma v občini Velenje, nakazuje potrebo in osnovne smeri angažiranja turističnih društev in ostalih faktorjev v občini za razvoj turizma. Turistično društvo Velenje se zaveda, da je turizem ena najbolj značilnih obeležij današnjega civiliziranega sveta in da postaja ta dejavnost vse bolj množičen pojav, ki temelji zlasti na vse močneje izraženih potrebah po potovanju, po letnem, tedenskem in dnevnem oddihu, oziroma rekreaciji v svetu na sploh in tudi pri nas. Zavedamo pa se, da je tudi razvoj te panoge na našem območju nujno načrtno, sistematično delo in vlaganja, ki naj zagotovijo razvoj turizma z vsemi njegovimi sestavnimi deli in spremljajočimi dejavnostmi. Zato se v turističnem društvu Velenje zavzemamo za kontinuirano delo na tem področju, za kar je po našem mnenju zlasti potrebno: — sodelovanje in enotna usmeritev obeh turističnih društev Šoštanj in Velenje. — ustanoviti centralno turistično pisarno za območje občine Velenje, — čimprejšnje dokončanje izgradnje predvidenih rekreacijsko turističnih objektov, — izvajanje učinkovite, kontinuirane in enotne turistične propagande, — dogovoriti se in izdelati seznam prireditev, ki imajo perspektivo in ki jih naj enotno in usklajeno razvijamo v občini. -/-711 !'/fl IV ''//V I1 l \ F/p 11 t'/fl\\ftf} \ 1' VELENJČANI! Tudi letos se bomo vključili v tekmovanje za najlepše urejeno mesto v Sloveniji Moj domači kraj Velenje je moj domači kraj. Tukaj živim že od rojstva. Vsak dan se sprehajam po ulicah in srečujem že znane obraze. Kraj, kjer živim, dobro poznam in vem, da ga ne bi mogla nikdar zapustiti. Vsi ljudje imamo svoj domači kraj in vsi ga imamo radi. Zato se trudimo, da bi bil čim lepši in da bi se v njem zrcalila naša ljubezen do njega. Velenje je vedno lepo In skrivnostno mesto. Ponoči, ko se odene v plašč teme, se po mestu začno prižigati luči. Ulice se izpraznijo, ljudje ležejo k počitku. Tujec, ki bi prišel v to mesto, ne bi slutil, da v tej tišini še nekdo bedi. Pod zemljo kopljejo rudarji premog. Ko se zdani, se utrujeni vračajo k družinam. Spomladi se Velenje prebudi iz sanjave zime in prične se novo življenje. Ptice se vračajo in vsa narava se prebuja. Velenje je bilo izbrano za najlepše slovensko mesto. Mislim, da mu ta vzdevek tudi pripada. Še naprej se bomo trudili in olcpše-vali naš domači kraj. da bomo dokazali, da smo tega mesta zares vredni. Ptice se vsako pomlad vračajo v svoj rojstni kraj. Tukaj so se rodile in preživele svojo mladost. Za nič na svetu ga ne bi zapustile. Tako je tudi z nami, ljudmi. Ljubimo svoj domači kraj, saj vidimo v njem nekaj domačega in lepega. Irena Verdev, 7. d osn. š. M. P.-Toledo Velenje VELENJE Velenje, mesto mladih, radostnih ljudi, ko v novoletnih časih, v lučkah zažari. Velenje, mesto cvetja, ki lepo nam dehti, to mesto je veselja in drevja, ki brsti. Irena Gorogranc, 6. a osnovna šola M. P.-Toledo CVETLIČNI GREDI PODOBNO NAJBO NAŠE MESTO SAMOUPRAVLJANJE NAS JE VZGAJALO IZ REFERATA PREDSEDNIKA RUDIJA KORTNIKA NA ZADNJEM OBČNEM ZBORU SINDIKALNE ORGANIZACIJE RUDNIKA LIGNITA VELENJE Naloge in problemi, ki smo jih razreševali v razdobju zadnjih dveh let, so bile izredno pomembne za gospodarsko in samoupravno rast našega delovnega kolektiva. Lahko rečemo, da skoraj ni bilo področja, kjer ne bi sodelovali in dali svoj ustvarjalni prispevek. Zato je bilo naše delo vsestransko in ustvarjalno. Vseskozi smo si prizadevali, da bi čim dosledneje uresničevali stališča VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, v zadnjem času pa je bilo naše delo usmerjeno k realizaciji stališč II. konference slovenskih sindikatov in I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije. Težišče in glavna skrb našega dela mora biti vsekakor posvečena neprestanemu boljšanju gospodarskega položaja delovne organizacije in s tem v zvezi boljšanju materialnega položaja zaposlenih. Pri načrtovanju teh ciljev in hotenj pa moramo izhajati iz objektivnih pogojev naše delovne organizacije, kakor tudi pogojev nasploh . . . POLOŽAJ RUDNIKA LIGNITA VELENJE V letu 1970 je rudnik u-stvaril okrog 262,5 milijonov din bruto produkta in okrog 111,700.000 din dohodka. Za osebne dohodke bo predvidoma porabljeno o-krog 10 milijonov dinarjev, medtem ko bo za najnujnejše potrebe oblikovan sklad skupne porabe v načrtovani višini. Osebni dohodki bodo ob takšni delitvi večji za okrog 16 % v primerjavi z letom 1969. Ob upoštevanju povečanja življenskih stroškov za 12" ,, so tako realni osebni dohodki naših delavcev večji za 3,5 %. Glede na bodoče možnosti v prodaji premoga bomo morali predvsem iskati načine, kako proizvesti toliko, kolikor bo mogoče prodati. To pa moramo doseči z obstoječim staležem delavcev v jami. Se pravi, da moramo hitro povečevati produktivnost dela. To pa je tudi nujno, če hočemo povečevati standard naših delavcev. Da pa to hočemo, smo že v dosedanjih razpravah vedno poudarjali, to pa je končno tudi smoter naše-ra dela in razvoja rudnika in rudniških dejavnosti. V decembru smo razpravljali s člani delovnega kolektiva o delovnem načrtu za leto 1971. Smatram, da smo dosegli močno javno podporo za celotni koncept. Naša nadaljnja skrb in naloga mora biti zato irmir- i v realizacijo postavljenih nalog, ki niso lahke, pa tudi ne tako velike, da jih ne bi zmogli. Našo u-stvarjalno sposobnost smo vedno doslej dokazovali, pa verjamem, da ne bomo izostali v letu 1971. Še zlasti, če bomo skrbeli za rast proizvodnje ob realni protroš-nji, bomo dali svoj delež k naporom za stabilizacijo gospodarstva. OSNOVE DELOVNEGA NAČRTA ZA LETO 1971 Pri določanju skupnega obsega letne proizvodnje lignita so bile upoštevane potrebe prodaje za 1971. in 1972. leto ter možnosti proizvodnje in jamskega izvoza v tekočem letu. Na osnovi teh predvidevanj je za leto 1971 predviden skupni obseg proizvodnje v višini 3,600.000 ton. Ker dobivamo vso proizvodnjo iz jame le skozi izvozni jašek Preloge, ki dopušča v povprečju dnevni izvoz le okrog 12.000 ton, bo potrebno za dosego predvidenega skupnega obsega proizvodnje 295 delavnikov. Povprečna dnevna proizvodnja pa bo znašala v tem primeru 12.204 tone. Izvozne zmogljivosti bodo ob taki proizvodnji povsem izkoriščene. Tudi v letu 1971 računamo z nadaljnjim povečanjem u-einkov. V jami vzhod in v jami zahod bodo to dosegli z izpopolnitvijo organizacije dela. predvsem z izpopolnjenim tro-izmenskim cikličnim delom na širokih čelih. Z začetkom dela z odkopno mehanizacijo OMTK v mesecu marcu pa je predviden relativno visok odkopni učinek 38 ton na delavnik, kar bodo omogočili ugodni odkopni pogoji, ki so v odkopnem polju v Skalah. V letu 1971 bomo, kot je predvideno, odkop-ne. jamske in rudniške učinke povečali za okrog 5 %. Delo nekaterih drugih enot rudnika ho ostalo približno v enakem obsegu, kot je bilo v ietu t970; to velja za zunanji obrat, avtopark in deloma za jamske gradnje. Pri drugih pa se bo dejavnost občutno povečala. V obratu EFE bodo izdelali 35 milijonov enot obliko-vanccv, realizacijo pa bodo s tem povečali za 131 '/o. Realizacija elektrostrojnega obrata se bo po končanih investicijskih delih, novečala za 25 "Io in bo znašala že več kot 33 milijonov dinarjev. V letu 1971 začenja rudnik tudi z novo dejavnostjo. to je s proizvodnjo plastičnih pasov za embalažo. NAČRTI ZA RAZVOJ RUDNIKA LIONTTA VELENJE MED LETI 1971 IN 1975 Skupno proizvodnjo lignita za nastopajoče petletno ohdob-je smo določili na osnovi potreb tržišča. Potrebe tržišča se začno večati že ob koncu 1971. leta. ko začne z obratovanjem nova Termoelektrarna Šoštanj ITI. z obstoječimi izvažalnimi napravami ne moremo zadostiti potrebam tržišča. Zaradi tega je nujno, da do polovice 1972. leta zgradimo nove. do-mtnp izvajalne zmocrliivo^ti jame tako. da se te povečajo do 5 milijonov ton letno. Za polivanje potreb trga v prihodnje, posebej še v letu 1972. je predvidena viš.ia proizvodnja Od potreb v letih 1970 in 1971. Sele po letu 1972. ko bodo povečane izvažalne zmogljivosti jame. bo mogoče proizvodnjo uskladiti s porabo. Proizvodu in naj bi se v prihodnjih letih večala tako. da bi 197.). leta nakopali 4,5 milijone ton lignita. RAZVOJ IN UTRJEVANJE SAMOUPRAVLJANJA Delavci rudnika smo v letu 1970 proslavili pomemben jubilej — 20 let samoupravljanja, dvajset let ,odkar smo sprejeli v upravljanje vsa produkcijska sredstva našega podjetja. Zn takrat smo se z vso odgovornostjo zavedali, da sprejema m s pravicami tudi velike dolžnosti. Gospodarili smo smotrno in preudarno po načelu dobrega gospodarja, kar nam kažejo tudi rezultati, tako v neposredni proizvodnji, kakor na področju družbenega standarda. Vseskozi smo se zavedali, kako velik in revolucionaren je značaj samoupravne perspektive, ki se nam odpira. Izhajajoč iz bogate dvajsetletne prakse, se je rudniški odbor sindikata vključil tudi v oblikovanje novega samoupravnega sistema in odnosov, ki jih sproščata XV in XIII. ustavni amandma. Rudniški odbor sindikata je bil pobudnik in izvajalec vsestranskega preučevanja obstoječih in novih samoupravnih odnosov v kolektivu. Pri tem je izhajal iz ocene dosedanje samoupravne prakse v rudniku, za katero je najbolj značilno, da je vsebinsko izredno bogata, da sprošča samoupravno pobudo skupin in posameznikov, da globalno onemogoča svoje izkoriščanje, da usklajuje posamezni in družbeni interes ter da je samoupravna praksa globoko zakoreninjena in ne dopušča nobene dileme »za« ali »proti« samoupravljanju, s tem pa istočasno že vnaprej onemogoča kakršne koli špekulacije glede nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v kolektivu. Rudniški odbor sindikata 'smatra, da nam nova samoupravna struktura in bolj sproščeno opredeljeni odnosi med posameznimi organi, in znotraj organov, omogočajo, da se lahko razvije veliko bogastvo oblik, v katere se lahko vključujejo vsi delavci po svojih hotenjih in interesih ter na ta način prispevajo svoj de- lež k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu napredku delovne skupnosti rudnika. Izpopolnjen samoupravni sistem prav tako omogoča, da lahko neposredno vplivamo na vsa bistvena vprašania našega življenja in dela. Istočasno nam odpira možnost učinkovitejšega usklajevanja interesov, do-eovarjan.ia o skupnih ciljih, tako znotraj kakor zunai delovne organizacije. Zaradi prisotnosti velikega števila delavcev v samoupravni strukturi in neposrednega odločanja o vseh bistvenih vprašanjih življenja in dela novi samoupravni mehanizem že vnaprej onemogoča izkoriščanje samoupravnih pravic in sprejemanje odločitev v imenu samoupravljanja, ki ne bi bile v interesu delovne skupnosti rudnika. Med najpomembnejše značilnosti pa nedvomno sodi, po mnenju rudniškega odbora sindikata, zaostritev individualne in kolektivne odgovornosti vsakega na svojem delovnem mest" glede na položaj in naloge, ki so nam zaupane v organizaciji dela podjetja. Dosežena stopnja samoupravnih odnosov na rudniku le pred sprejetjem ustavnih amandmajev že močno silila čez zakonske »okvire«. Zato pri hii0 težko v samouprav-nih aktih začrtati demokratično nsnove nienega nadaljnjega razvoja. Uspešnost začrtanega razvoja pa je vsekakor odvisna od nas vseh. kako se bomo '' ta "'•-■"'ri vkjiučevali. kakšne pobude bomo dajali, kako bomo gospodarili in razvijali materialno osnovo samouorav-fnr no na koncu — kakšne medsebojne odnose bnmo ustvarjali v delovnem kolektivu. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA r,'-obiem. ki mu kaže nameniti posebno pozornost, je za-mslovan.ie delavcev v rudar-<■>.-11. zadnjih let nan- reč kažejo, da le s težavo »pokrivamo« veliko fluktuacijo zaposlenih, saj v zadnjih dveh letih enostavno ne moremo zadostiti planu zahtev po delav-To so torej'dejstva, mimo katerih ne moremo. Takšno stanje pogojujejo različni vzro-in sicer takšni, na katere lahko sami vplivamo in jih poskušamo po najboljših : -"oh tudi reševati, ter tisti vzroki, na katere nimamo ' M- ^ <cj c tu iiigo" £ (11 „ o O -o > > •D — O O D, 111 _ O Ji ID H o to Iccc O c —I __ ^ —, W . . ti —H _ U 0J O m ni a OJOto saj s2 s s« 3'S® ftjS®!" 3 o13 u ° co p g U a Oni £ 8 m Dac (.Ecc Os Doc merjanja poslovnih rezultatov delovnih organizacij. Kot vemo, se lahko opravi vpogled v poslovne uspehe (po podatkih iz zaključnih računov in periodičnih obračunov) delovnih organizacij tudi z uporabo enotnih kazalcev uspeha, razdelitve ter pogojev gospodarjenja. Elektrarna Šoštanj Rudnik lignita Velenje TGO Gorenje Velenje Polypex Šoštanj Lesna Šoštanj Tovarna usnja Šoštanj 127,0 105,5 91,7 97,2 98,1 96,5 100,5 92,7 100,8 113,1 99,8 102,4 111,7 105,3 121,2 129,3 111,7 121,8 153,3 92,0 93,1 106,1 132,4 133,3 114,3 102,4 108,1 123,9 114,8 120,9 101,7 68,7 74,2 108,9 70,5 75,9 Industrija in rudarstvo 106,6 99,0 108,7 117,3 105,2 111,3 Skupaj gospodarstvo občine Velenje 107,8 101,7 109,3 116,7 109,0 113,5 TEREZIJA VASLE, Velenje Trgovsko in proizvodno podjetje VELENJE želi izpopolniti svoje strokovne službe in vabi, da se zainteresirani kandidati prijavijo na RAZPIS prostega delovnega mesta 1. VODJA RAZVOJNO ANALITSKEGA SEKTORJA RAZGLAS prostih delovnih mest 2. KADROVIKA 3. VODJO ARANŽERJEV Pogoji: Pod 1.: dipl. ekonomist ali komercialni tehnik s 2, 5 oz. 8-letno prakso Pod 2.: organizator kadrovskih poslov ali pravnik s 3-letno prakso iz delovnega prava Pod 3.: aranžerski tehnik ali aranžer s 3 oz. 5-let-no prakso. Rok za sprejem prijav za razpis in razglas je 15 dni od dneva objave. Prijave z življenjepisom in dokazili o pogojih predložite Odboru za medsebojna razmerja preko splošnega sektorja Velenje Jenkova C. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE razpisuje VPIS v 1. DELOVODSKO ŠOLO ZA LESNO STROKO — oddelek za odrasle pri Tehniški srednji šoli za KMRLP v Ljubljani (šolanje traja dve leti, predavanja bodo pri Delavski univerzi Velenje) Pogoji za sprejem: 1) Kvalifikacija v lesni stroki 2) Uspešno dokončana 8-letna osnovna šola 3) 3-letna delovna doba v lesni stroki 4) Sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike Od marca do junija bo za kandidate organiziran pripravljalni tečaj za sprejemne izpite. Začetek pouka bo v jeseni 1.1. Prijave z ustrezno dokumentacijo sprejemamo do 15. februarja 1971 v upravi Delavske univerze Velenje vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še od 16. do 18. ure. 2. DELOVODSKO SOLO ZA KOVINARSKO STROKO — oddelek za odrasle Kovinarskega šolskega centra Maribor (šolanje traja 2 leti, predavanja bodo v Velenju pri Delavski univerzi) Pogoji za sprejem: 1) Kvalifikacija v kovinarski stroki 2) Triletna delovna doba v kovinarski stroki 3) da je kandidat v delovnem razmerju Začetek pouka v jeseni 1971. Prijave sprejemamo do 15. februarja 1.1. Kandidati, ki so se že prijavili naj do 15. 2. predložijo v upravi Delavske univerze Velenje naslednje dokumente: 1) Prijavo kolk. 1 din 2) Spričevalo o kvalifikaciji 3) Potrdilo delovne organizacije o delovni dobi kolk. 0,30 din Šolnina za šolsko leto znaša 1.800 din in jo je mogoče plačati v desetih obrokih. 3. NADALJEVALNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA Tečaj traja 4 mesece, pouk je dvakrat tedensko po dve uri, tečajnina pa znaša 300 din po osebi Prijave sprejemamo do 31. 1. 1971 v upravi Delavske univerze Velenje. PRIZNANJE V velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje so se pred novim letom 1971 spomnili vseh tistih, ki so zaposleni v delovni organizaciji več kot 10 let. Povabili so jih na sprejem in jih obdarili. Zahvalili pa so se jim tudi za delež, ki so ga prispevali za razvoj delovne organizacije. Bruno Borovnik ŠAHISTI POD državni prvak SKUPNO STREHO V Zren.janinu je bilo državno prvenstvo v karatc-,ju za mladince. Med 85 tekmovalci so nastopili tudi člani karate kluba »Gorenje« Velenje. Pri mlajših mladincih se je v kategoriji do 6!) kg potegovalo za naslov najboljšega 18 karatistov. V vseh dvobojih je bil Vclenjčan Borovnik najuspešnejši in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Bruno Borovnik je učenec RŠC (elektro stroke) in je eden najmarljivejših članov karate kluba. Po ocenah strokovnjakov se mu obeta bogata športna kariera v karateju. Sredi decembra se je v delavskem klubu v Velenju zbralo več kot ufl šahistov na občnem zboru šahovskega kluba. Po pregledu dela v preteklem obdobju in po razpravah večine prisotnih, so sklenili, da ustanovijo samostojni šahovski klub in ga imenovali »Šaleški šahovski klub«. Klub l>o združil vse šahiste velenjske občine. Zastavili so si obvezen program tekmovanj. Organizirali bodo ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo občine v počastitev 30-letnice ustanovitve OF, člansko prvenstvo občine za posameznike, turnir veteranov Štajerske, simultanko z velemojstrom Brunom Parmo, v spomin na pokojnega ša-hista Aea ltadosavljeviča pa dvoboj s šahisti iz Avstrije. Poleg tega pa bodo sodelovali na turnirju slovenskih mest, v slovenskem ligaškem tekmovanju in priredili sindikalno šahovsko prvenstvo občine. Ob občinskem prazniku bodo šahisti izdali bilten 25 let šaha v šaleški dolini. Posebej pa se bodo zavzeli za vzgojo mladih šahistov na vseh osnovnih šolah. Za uresničitev zastavljenih nalog in uspešno delo bodo potrebovali približno 25.000 dinarjev, zato pričakujejo tudi vsestransko pomoč. Ob kontu so izvolili nov izvršni odbor, za predsednika pa Petra Podltrajška. 1 mm I Itfl Bruno Borovnik v borbi z jugoslovanskim mojstrom V. Jorgom Velenjčani med najboljšimi V tretjem kolu I. slovenske judo lige so se v telovadnici rudarskega šolskega centra v Velenju pomerile med seboj ekipe Jesenic, Velenja in ekipa »Ivo Reya« iz Celja. Najzanimivejše je bilo srečanje med Jeseničani in Velenjčani. Rezultat dvoboja je bil 2:2. Po točkah pa so bili boljši Velenjčani — 15:14. Za domače ekipo sta zmagala Škripač in Simon-čič. V drugem srečanju pa so Velenjčani premagali Celjane z rezultatom 5:0 (36:0). Zmagali so Sebanc, Tanjšek, Škripač in Gostiša, 6 5 6 3 6 3 6 3 G 3 1 1 1 2 3 4 5 Alpina 5 0 0 5 25:13 25:14 20:15 20:12 23:14 9:22 12:20 0:35 Prvo tekmovanje Strelska družina Rudar Velenje je organizirala prvo tekmovanje strelcev v letu 1971. Sodelovalo je 10 strelcev iz Šoštanja in Velenja. Rezultati najboljših: 1. Franjo Žučko (Usnjar S) 344 krogov 2. Janez Godec (Rudar V) 335 krogov 3. Hinko Bola (Rudar V) 334 krogov Celju sta se v prijateljski hokejski tekmi pomerili med seboj ekipi Velenja in Ptuja. Velenjčani so prikazali boljšo igro in so zaslu- NOVOLETNI TURNIR Novo ustanovljeni Šaleški šahovski klub je priredil novoletni brzoturnir na katerem je sodelovalo 20 šahistov. Prvo mesto je osvojil Boris Brešar s 14 točkami pred Šte- fanom Cvarmn, ki je imel Ii točk. Od 3. do 8. mesta pa so se razvrstili Godec, Goršek, Jamnik, Pevnik, Premužič in Stropnik s po 12,5 točkami; a. je bil Gorjanc z 12 točkami in 10. Urisek z 10,5 točkami. VELESLALOM V BELIH VODAH Komisija za smučanje pri občinski zvezi za telesno kulturo Velenje prireja v organizacij i Smučarskega kluba Velenje prvenstvo občine v veleslalomu za vse kategorije. Tekmovanje bo v Belih vodah v nedeljo, 17. januarja s pričetkom ob 10. uri. 0 25:8 11 SMUČARJI Smučarski klub Velenje vabi, da vplačate članarino za leto 1071. Zaposleni 20 din Študenti in dijaki 10 din Učenci osnovnih šol 5 din S člansko izkaznico Smučarske zveze Jugoslavije imate popust na vlečnicah. Članarino lahko plačate pri Ivanu Gabru, geodetska uprava Skupščine občine Velenje. Pugelj in Hlastec pa sta se borila neodločeno. Rezultati dvobojev Velenje : Reya (C) 5:0 (36:0) Jesenice : Reya 4:2 (35:14) Velenje : Jes. 2:2 (15:14) Sodili so Usar (Velenje), Kučina (Jesenice) in Drozg (Celje). Lestvica Branik Maribor Impol Jesen. Velenje Olimpija II C 3 Triglav 5 1 Ivo Reya 6 1 iS BELE VODE VADIJO Obvešrimo. da 'smučarska vlečnica Bele vode normalno obratuje: ® vsak delovni dan od 15. do 17.30; • vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. ure; • vsako soboto in nedeljo od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. CENA PREVOZOV o 2 vožnji — 1 dinar (nečlani — odrasli); • 3 vožnje — 1 dinar (člani SK Velenje, otroci); » 12 voženj — 5 dinarjev (nečlani); • 10 voženj — 3 dinarje (člani otroci). Cesta v Bele vode ,ie prevozna za avtobuse do Gre-benška, do šole p_a za osebne avtomobile z zimsko opremo. Krajevna skupnost Bele vode 4. Janko Sme (Rudar V) 330 krogov 5. Dušan Perkač (Rudar V) 326 krogov o o o V počastitev dneva JLA so se v Velenju srečali mladinci RŠC in pripadniki JLA iz Celja. Zmagali so mladinci RSC z rezultatom 804:668. VELENJE : PTUJ 8 :1 Na umetnem drsališču v ženo zmagali z rezultatom 8:1 (3:0, 0:1, 5:0). Gole so dosegli: Letner3, Lekš 2, Cepin, Ževart in Spindler po enega. PREKLICI • Veljavnost plačilnih kar. tončkov RI,V preklicujeta Dušan Marinič, Jenkova (i. Velenje, številko 853 in Mclhyor Blažič, Amače 27, številko 511. prodam • Prodam lepo malo posestvo z 1 ha 70 a zemlje, dobro ohranjeno hišo z gospodarskim poslopjem v vasi Lešče pri Preboldu. Posestvo je oddaljeno približno 3 km od postaje Šempeter, z asfaltirano cesto do liišc. Ogled je možen vsak dan. Naslov: Leopold Poljšak, Lešče 48 pri Preboldu. Informacije lahko dobite pri Karlu Str-nišniku, Konovo n. h. (pri Ocepku). stanovanja • Iščem neopremljeno sobo, po možnosti s centralno kurjavo. Naslov v uredništvu. RAZNO • Čevljarstvo Velenje sprejme takoj v delovno razmerje kvalificiranega čevljarja. • Nacionalizirano parcelo z gradbenim dovoljenjem v sre- dišču Žalca zamenjam za podobno v Velenju. Naslov v uredništvu. o Iščem gospodinjsko pomočnico ali žensko, ki l>i pazila otroke na domu v dopoldanskem času. Naslov: ing. Jože Dolinar, šaleška 19/VI, Velenje. NAJDENO • Našel sem zlat mošKi prstan. Dobite ga v Tavčarjevi 20, Velenje. RABIJO NOVO VOZILO Za prevoz učencev iz Raven v centralno šolo v Šoštanj rabijo novo motorno vozilo. Zalo je ravnateljstvo osnovne šole Biba Ročk zaprosilo delovne organizacije za pomoč. Njihovo prošnjo je ugodno rešil delavski svet industrije plastike Polypcx in odobril osnovni šoli 2.500 dinarjev. — Rajko TAVORNIK, roj. 1947, električar iz Pesja št. 59 in Marija TUŠNIK, roj. 1948, delavka iz Pesja št. 118 — Miran Frančišek KENDA, roj. J936, zdravnik iz Ljubljane, Rašiška 5 in Marija Mirja-na, SEDEJ, roj. 1941, tekstilni inženir iz Ljubljane, Pavšičeva 29 — Franc KOVAČ, roj. 1945, strojni ključavničar iz Škal št. 94 in Julijana ZALOKAR, roj. 1946, delavka iz Škal št. 94a — Iiogomir CURCI, roj. 1948, rudar iz Velenja, Jenkova c. št. (i in Silva KOS, roj. 1951, trgovska pomočnica iz Velenja, Kajuhova c. št. G — Marjan SENICA, roj. 1946, strojii inženir iz Šentanela št. 23 in Maja PLEJNšEK. roj. 1941), študent slavistike iz Pre-valj, Trg št. 46 — Ivan TURINEK, roj. 1940, delavec iz Skornega pri Šoštanju št. 24 in Marija SLIV-NIK, roj. 1950, delavka iz Zgornjega Ra^borja št. 29 KS)MlR«nil — Alojzija STROPNIK, upokojenka iz Šoštanja, Metleče št. 25, stara 77 let — Janez ZUPAN, upokojelec iz Podčakovega št. 20, star 65 let — Jože ZURAJ, soc. podpi-ranec iz Ilovca št. 2, star 53 let — Frančiška I5RIŠNIK, kme-tovalka iz Prekope št. 26, stara 71 let — Alojz GOLOB, kmetovalec iz Sv. Florjana št. 39, star 55 let — Ana ItOVAClC, kmctoval-ka iz Pristave št. 18, stara 73 let — Ljudmila KMECL, gospodinja iz Celja, Kovinarska 9, stara «6 let — Matilda LEBAN, upokojenka iz Celja. Ulica V. kongresa št. 10, stara 85 let — Janez PRIDGAR, upokojenec iz Sv. Vida št. 17, star 69 let — Marija FERZAN, kmeto-valka iz Letuša št. 24, stara 77 — Helena OBLAK, soc. podpi-ranka iz Šmarja pri Jelšah, stara 69 let — Ivan RIIITER, upokojenec iz Liboj št. 26, star 66 let ZAHVALA ob prerani izgubi najinega sinka ERVINA JAKOBA se iskreno zahvaljujeva darovalcem cvetja in ven- cev ter vsem, ki ste sočustvovali z nama in Ervina spremljali v njegov prerani grob. Posebno se zah- valjujeva kolektivu Rudarskega šolskega centra Velenje za pomoč in strankam Prešernove 2. Žalujoča: atek in mamica ZAHVALA JOŽETU SLATINŠKU — učitelju iz Pesja, se ' toplo zahvaljujeva za ganljive besede ob grobu najinega preminulega sina Ervina. Fanika in Vili Jakob SMUČANJE ZMAGA KRPVSLJA V Mislinji je bilo prvo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih. Tekmovalo je 40 skakalcev na 20 in 30-metrskih skakalnicah. Vsa prva mesta v pionirski in v mladinski konkurenci so zavzeli skakalci iz Kranja, medtem ko je pri članih zmagal Polde Krevselj iz Velenja. O —O —O TRENINGI MLADIH TEKMOVALCEV Več kot 50 mladih smučarjev, članov smučarskega kluba Velenje, se je 2. januarja udeležilo prvega skupnega treninga v Ravnah na Koroškem. Pod vodstvom vaditeljev in učiteljev smučanja so predelali osnove tekmovalnega smučanja. Skoda je le, da ni obratovala vlečnica, saj bi lahko bilo delo učinkovitejše. o —O —O SMUČARSKE VLEČNICE Skupščina občine Velenje je na pobudo smučarskega kluba Velenje naročila štiri vlečnice, ki bodo namenjene predvsem najmlajšim smučarjem. Te bodo namestili v Šmartnem ob Pa-ki, Šoštanju in Velenju. V Velenju jo bodo v najkrajšem času postavili na gričku za bencinsko črpalko. PRIDOBITI DELAVCE Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je dosegla v letu 1970 rekordno vrednost proizvodnje — 1 milijardo novih dinarjev, na tuja tlržišča pa so odpremili za več kot 7 milijonov dolarjev izdelkov. Njihovi drugi očetje Vsakič so pred novim letom naša srca polna pričakovanj in vznemirjenj. Najraje razmišljamo o tem, ali se nam bodo želje in hotenja uresničila, predvsem pa. ali ne bo prišlo vmes kaj nepričakovanega, bolečega. V novem, 1971. letu, pa čakajo ta 6.000 članski delovni kolektiv nove naloge. Gorenje Velenje se v tem letu uvršča med največje delovne organizacije v Sloveniji, saj bodo predvidoma dosegli kar 1,780 milijard din družbenega bruto produkta, na tuja tržišča pa naj bi izvozili za najmanj 20 milijonov dolarjev izdelkov. Povečevali bodo proizvodnjo vseh izdelkov, tako štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov in peči, najbolj pa bo porasla proizvodnja televizijskih sprejemnikov in malih gospodinjskih aparatov, ki so jih šele začeli izdelovati. ZA DOSLEDNO IZVAJANJE REFORMNIH NAČEL IN ZA STABILIZACIJO V TGO Gorenje so te dni sestanki članov ZK, prav tako pa tudi sestanki kolektiva. Na njih razpravljajo o nalogah, da bi kar najbolj dosledno tudi v prihodnje izvajali načela gospodarske in družbene reforme in da bi čimprej začeli z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov. Te in še nekatere druge akcije imajo predvsem namen, da kar največ članov tega velikega delovnega kolektiva angažirajo za uresničevanje nalog, na katere je še posebe j opozorila I. seja konference Zveze komunistov Jugoslavije. Gre dejansko za to, da bi v prihodnje še bolje gospodarili; ta skrb oz. ta naloga pa je bila v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje prisotna že vseskozi doslej. Nanjo pravzaprav nikoli niso pozabili. Komunisti iz velenjske TGO Gorenje so na zadn jih sestankih odločno podprli ukrepe za stabilizacijo našega gospodarstva. Hkrati pa so zadolžili samoupravne organe, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za nadaljnje izboljšanje gospodarjenja. Osnovna naloga v tem letu bo izvršitev delovnega načrta ter vseh tistih nalog, ki ta delovni načrt spremljajo oz. ki jih plan zasleduje. PODPORA PRIZADEVANJEM ZA ŠE HITREJŠI NAPREDEK GORENJA Omeniti velja, da so sestanki članov ZK dokaj razgibani. O nalogah, ki so pred delovno skupnostjo, razpravlja veliko komunistov. Govorijo posebej še o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi v prihodn je še bolje gospodarili. Poudarjeno je tudi bilo, da je treba dati še večjo podporo in priznanje tistim članom delovne skupnosti, ki si najbolj prizadevajo za dobro gospodarjenje in razvoj tovarne. Seveda pa se v uresničevanje nalog vključujeta tudi osnovna organizaci ja sindikata in organizacija Zveze mladine. Člani ZK zlasti še podpirajo prizadevanja mladih, da bi se ti kar najbolj aktivno vključili v de- lovanje družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Tako bi začeli že najmlajše člane delovne skupnosti pripravljati na dobro in skrbno gospodarjenje. Nasploh pa je v Gorenju zaznati velika prizadevanja za kar največje angažiranje delovnega kolektiva za izvrševanje vseh nalog. Zato skušajo kolektiv kar najbolj podrobno obveščati o vseh nalogah, da bo naloge razumel in se z njimi seznanil. Ob pripravljenosti kolektiva bo tudi skupno delo uspešnejše. UVELJAVLJANJE FUNKCIONALNE ORGANIZACIJE Velenjsko Gorenje doživlja prav v tem času organizacijske spremembe, tako po upravni kot samoupravni plati. Gre za uveljavljanje funkcionalne organizacije, ki je nedvomno zagotovilo za še uspešnejše delo v prihodnje in za še bolj zavzeto sodelovanje vseh delovnih ljudi v samoupravljanju. Sicer pa razpravljajo na sestankih članov ZK tudi o integracijskih procesih. Enotno stališče je, da naj bodo integracije takšne, da bodo imeli kolektivi koristi, se pravi, da naj združujejo le delo. Poudarjeno pa je ob tem tudi bilo, da je Gorenje pripravljeno pomagati slehernemu kolektivu kjer in kadar je mogoče. Gorenje namreč ne bo pozabilo zlasti še na spremljajočo kooperantsko industrijo. Novo leto je čudovita priložnost, da človek izkaže sočloveku svojo ljubezen in spoštovanje. Posebej je to priložnost, da se spomnimo bolnikov in vseh dru-Pih ljudi, ki jim je kruta usoda zagrenila življenje. Skromen dar naj jim prikliče nasmeh na bleda lica in vzbudi toplo zavest, da imajo prijatelje, ki sočustvujejo z njimi in ne pozabljajo na njihov prispevek skupnosti. Sindikalna organizacija SGP »Vegrad« Velenje ni pozabila na svoje obolele člane. Precej jih je že dolgo priklenjenih na posteljo in nekaj so jih morali zaradi težke bolezni invalidsko upokojiti. Kot vsako leto so se jih tovariši iz podjetja tudi pred letošnjim novim letom spomnili s skromnimi darovi. Tiste, ki so na zdravljenju v bližnjih bolnišnicah Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval za zasluge pri delu nekatere člane delovnega kolektiva velenjskih rudarjev. Odlikovanja je na občnem zboru sindikalne organizacije podelil predsednik občinske skupščine Nestl Zgank. velike obveznosti v letu 1971 do domačega in tujih TRGOV V novem letu so obveznosti do domačega in inozemskega tržišča izredno velike. Bruto realizacija Gorenja se povečuje od 1 milijarde na 1 milijardo 780 milijonov dinarjev, izvoz pa od nekaj nad 7 milijonov dolarjev na 20 milijonov dolarjev. V letu 1971 skorajda ne bo tržišča, kjer se ne bi pojavljalo Gorenje s svojimi izdelki. V zadnjem času je TGO Gorenje kompletirala asortiman gospodinjskih aparatov. S tem bo nadaljevala tudi v letu 1971, na trgu se bodo pojavile nove vrste elektromotorjev, s pridružitvijo Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta pa se pojavlja Gorenje tudi kot proizvajalec sivega liva, kovanega orodja in livarskih peskov.. Na Muti bodo letos povečevali zmogljivosti in proizvodnjo v livarni tako, da bi izdelali lahko 10.000 ton odlitkov. Uveljavili bodo novo tehnologijo v proizvodnji livarskih peskov, pripravljajo pa se tudi na komple-tiranje programa za proizvodnjo malih strojev za kmetijstvo oz. vrtnarstvo. Te bodo prcrzvajali v sodelovanju z vsemi tovarnami v okviru Gorenja. VELIKA ZELJA VSEH — SE HITREJE NAPREDOVATI Največja naloga komunistov tovarne gospodinjske opreme Gorenje v sedanjem trenutku je — pridobiti delavce za še hitrejši napredek, posebej še za tehnološki napredek, in pa za stabilizacijo gospodarstva. To mora postati hotenje vse delovne skupnosti in vsakega posameznega člana tega velikega delovnega kolektiva. Sicer pa je mogoče ugotavljati po sestankih članov ZK in po sestankih kolektiva, na katerih so prav vsi zavzeto razpravljali o nalogah, ki jih čakajo, da bi v prihodnje še bolje gospodarili in ustvarjali, da je prav pri vseh prisotna ena sama velika želja — da bi tovarna gospodinjske opreme v prihodnje še hitreje napredovala. so obiskali in obdarili. Bolnikom iz oddaljenih krajev in iz bratskih republik so poslali denarna darila v višini 150 din, invalidskim upokojencem in invalidom III. kategorije pa denarna darila v višini 50 din. Sindikalna organizacija »Vegrada« se je spomnila tudi na prizadeto Ledine-kovo družino, kateri je nesreča pri delu pred dvema letoma iztrgala dobrega o-četa in moža. Člani sindikalne organizacije so trem nedoraslim otrokom ponesli darilne pakete, ženi pa denarno darilo. Vsa skromna darila prizadetim gradbincem so izraz hvaležnosti aktivnih članov, ki ne bodo nikoli pozabili pridnih rok svojih tovarišev, ki so morali začasno ali za vedno prenehati polagati zidak na zidak in graditi trdno skupnost. Nina Tacol Red dela s srebrnim vencem so prejeli Viktor Barle, Anton Blatnik, Franc Hojan, Franc Kac, Alojz Kikec, Maks Mavec, Janko Meh, Jože Meh, Alojz Novak, Zdravko Oblak, Gabrijela Oštir, Stanislav Planine, Ivan Ribič, Danijel Verbovšek, Franc Ver- Prizaneseno ni nikomur. Toda velenjski rudarji, na primer, si prizadevajo, da tegobe otrok in žena njihovih sotovarišev, ki so se ponesrečili pri delu globoko pod zemljo, ne bi bile prevelike. Vsako leto, pred novim letom, jih povabijo na srečanje, da bi v družbi s stanovskimi tovariši njihovih mož in očetov ter predstavniki rudnika lignita Velenje vsaj za trenutek pozabili na vse tisto, kar je bilo hudega v zadnjih letih. Ta novoletna srečanja pa so, bodi omenjeno tudi to, le ena od oblik stalne pomoči. Na začetku novoletnega srečanja je zbrane pozdravil v imenu sindikalne organizacije velenjskih rudarjev Martin Slatinšek, ki je ženam in otrokom ponesrečenih rudarjev zaželel kar največ zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 1971. Pozneje pa je Rudi Kortnik, predsednik sindikalne organizacije RLV, razdelil otrokom ponesrečenih rudarjev že tradicionalna novoletna darila. Gospodinje dobro poznajo številne izdelke, ki nosijo oznako Gorenje. Štedilnikom, pralnim strojem, hladilnikom in pečem so se v letu 1970 pridružili še čr-no-beli in barvni televizijski sprejemniki Gorenje, ki so si kaj hitro utrli pot tudi že v številne slovenske domove (televizijskih sprejemnikov bi bilo še več, če ne bi bila proizvodnja za zdaj omejena, večino pa jih izvozijo v Zvezno republiko Nemčijo). Decembra lani je stekla v novi tovarni velenjskega Gorenja v Nazarjih proizvodnja kuhinjskih tehtnic. Prejšnji mesec so izdelali v tovarni Gorenje v Nazarjih okrog 20.000 kuhinjskih tehtnic, vendar so prvo pro- dev, Karlo Vrečko in Bernard Zabukovnik. Z medaljo dela so bili odlikovani Boris Brešar, Anton Cavnik, Franc Deberšek, Leopold Hoh-nec, Rudi Kopina, Henrik Korelc, Franc Krištof, Franc Lenart, Kari Martinšek, Ivan Novin-šek, Stanislav Oštir, Alojz Petek, Ivan Skar-lovnik, Jože Slapnik, Alojz Štih, Zdravko Vidmar, Mirko Vrabič, Jože Zavratnik in Jože Zupane. Hubert Mravljak pa je prejel red republike z bronastim vencem. V imenu obdarovancev se je velenjskim rudarjem za pozornost zahvalila Majda Jelen. Povedala je, da so bili njihovi očetje rudarji, ponosni na svoj poklic. Delali so, kopali premog globoko pod zemljo, da bi bilo njim — otrokom — lepše. Zdaj njihovih očetov ni več. Zaman kličejo »očka« in zaman si želijo, da bi vsaj še enkrat videli nasmejan obraz očeta in se stisnili v njegovem varnem naročju. Sreča v nesreči pa je, da otroci in družine ponesrečenih rudarjev v teh težkih trenutkih niso. sami, saj so-tovariši njihovih očetov in mož — velenjski rudarji — nanje niso pozabili. Pomagajo jim, kolikor je največ mogoče. Skupaj z materami pa se veselijo tudi uspehov, ki jih dosegajo otroci v šoli in življenju. Kolektiv velenjskih rudarjev si prizadeva tako biti drugi oče otrokom ponesrečenih rudarjev. Solidarnost rudarjev je globoko zakoreninjena in nc bo še tako kmalu pozabljena! izvodnjo v celoti izvozili v Zvezno republiko Nemčijo. V maloprodaji pa se bodo kuhinjske tehtnice Gorenje, ki jih izdelujejo v sodelovanju z zahodnonemško tvrdko »Krups«, pojavile na našem tržišču že v nekaj dneh. Nove kuhinjske tehtnice Gorenje, v tem letu jih bodo izdelali okrog 300.000, veliko večino pa izvozili, niso samo izredno finkcio-nalne, pač pa so tudi svojstveno dognane. In ne nazadnje kaže omeniti, da so tehtnice lepo dopolnilo izdelkom velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki jih je v kuhinjah naših gospodinj, prav tako pa tudi gospodinj v številnih državah po svetu, čedalje več. Sicer pa pripravlja 6.000-članski delovni kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje s tovarnami v Velenju, Subotici, Nazarjih in na Muti, za naše gospodinje še več prijetnih presenečenj. Predvidoma v marcu bodo na tržišču tudi že prvi kuhinjski elementi, letos pa bodo naprodaj tudi številni mali gospodinjski aparati, tako mešalci, električni noži, kavni mlinčki, ruš'lci za lase in drugi, ki jih bodo izdelovale v sodelovanju z zahodnonemško tvrdko »Krups«. Začeli pa bodo tudi s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, ki jih na našem tržišču za zdaj še ni. KOMISIJA ZA RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST PRI KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE razpisuje prosto delovno mesto diplomiranega psihologa industrijske smeri za nedoločen čas POGOJ: visoka izobrazba ustrezne smeri Zavod s stanovanjem ne razpolaga. Prošnje 2 dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo razpisni komisiji KZZ Velenje do 20. 1. 1971. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, ateka, starega ateka, brata in strica AVGUSTA MRAVLJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo rudarski godbi in pevcem, dr. Črepinšku in dr. Lipovšku, zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: žena, hčerki Anica in Vida z družinama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NISO JIH POZABILI KUHINJSKE TEHTNICE IZ NAZARIJ V kratkem se bodo pojavile tudi v naših trgovinah prve kuhinjske tehtnice, ki so jih začeli decembra izdelovati v novi tovarni Gorenja v Nazarjih v Zgornji Savinjski dolini. Gre pravzaprav za novoletno darilo tovarne gospodinjske opreme Gorenje, res da z manjšo zamudo. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-36S pri SDK, ekspozitura Soitanj — ItokopUov In fotografij ne vračamo — Tlak ln kliiejl: Cetla Celje