POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
ZADRUGAH
GLASILO NAB. ZADRUGE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJ. POKRAJINE
Št. 8	Ljubljana, 20. avgusta 1942 — XX.	Leto XVIII
l. B.:	iz predzgodovine zadružništva
Od kdaj obstaja zadružništvo, kje naj iščemo njegovih početkov? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo naprvo razčistiti pojem tega gibanja.
Mnogi so mnenja, da je zadružništvo tako staro kot je staro človeštvo. To mnenje bi bilo pravilno, če bi osnovna misel zadružništva, to je medsebojna pomoč, zajela že vso njegovo vsebino, ležnja človeka, da si v nesreči vzajemno pomaga, da se združuje v skupnih naporih za dosego skupnih ciljev, je prirodna, prav tako kot je pri-roden zakon medsebojne borbe. V tem smislu bi torej lahko trdili, da je zadružništvo obstajalo, odkar obstaja človeška družba; toda samo v tem smislu. Če pa pojmujemo zadružništvo ožje, namreč kot organizirano sodelovanje, pa lahko govorimo o njeni šele na izvestni stopnji družbenega razvoja. Pravo zadružništvo, kakor ga poznamo v današnjih raznih oblikah, pa se je razvilo v XIX. stoletju kot posledica industrializacije in kapitalizma, torej obstaja šele 100 let in je njegov začetek vezan z nastopom ročdelskih pionirjev in njihovo prvo zadrugo (1. 1844).
Kajpada ne manjka primerov — in ti primeri segajo ponekod v sivo davnino — organiziranega združevanja z istimi ali podobnimi cilji, kot jih ima moderno zadružništvo. So to praktični poizkusi sodelovanja in medsebojne pomoči, ki so v takratnih dobah in določenih prilikah dejansko ustrezali svojemu namenu. Prav tako so že od nekdaj razni misleci snovali načrte, kako preurediti človeško družbo, da bi uspevala v harmoniji in blagostanju, in vsi ti načrti imajo svojo skupno osnovo: vzajemno delo. Mnogi so ostali samo pri zamisli, mnogi pa so skušali svoje načrte tudi praktično izvesti; s kakšnim uskehom, bomo slišali pozneje.
Z vidika teh ugotovitev bi mogli zgodovino zadružništva nekako tako-le razdeliti.
1.	Najstarejši sledovi zadružništva, oziroma njemu slična, na vzajemnem delu in vzajemni pomoči organizirana združenja.
2.	Teoretične zasnove, kako preobraziti socialno strukturo človeške družbe na temelju vzajemnosti.
5. Teoretično praktični poizkusi novega socialnega in gospodarskega reda na osnovi zadružne ideje.
4.	Pravi predhodniki današnjega zadružništva.
5.	Početki in razvoj modernega zadružništva.
Ta razdelitev ne prikazuje povsem točno določenih zgodovinskih razdobij, marveč se posamezna tu navedena poglavja medseboj večkrat časovno prepletajo; vendar upamo, da bo naša razdelitev nudila boljši pregled poti, ki jo je v teku zgodovine prehodila zadružna misel. Obravnavati pa hočemo samo- prva štiri poglavja, in tudi ta samo na kratko; zgodovina modernega zadružništva je preobširna in je za sedaj na tesno odmerjenem prostoru v našem listu ne moremo priobčevati.
* * *
1. Najstarejši sledovi zadružništva.
Najstarejša poznana zadruga je menda še sedaj delujoča mlekarska zadruga v Erivanu v Armeniji (več o tej zadrugi glej „Za-drugarja" štev. 9/1941, str. 218). V starem Babilonu so obstajale že 5000 let pr. Kr. poljedelske zadruge, oziroma bolje zadruge poljedelskih delavcev. Poljedelski delavci so se združili, si ob medsebojni pomoči skupno jemali v najem zemljišča, si ga razdeljevali in obdelovali. Na Kitajskem so še sedaj ohranjene prastare združbe trgovcev in obrtnikov, ki nalikujejo srednjeveškim cehom in v marsičem tudi pravim zadruga. Stari Grki in Rimljani so imeli razna podporna društva, tako n. pr. za primer smrti. Tudi zavarovalna društva so že poznali. Nekateri prištevajo združevanje p r v i h kristjanov k skupnim večerjam (agape) k nekakim zadrugam. Daleč v zgodovino segajo stare germanske poljedelske zadruge. Posebno zanimive so italijanske potujoče obrtniške in umetniške zadruge. Znani so tudi ruski arteli, to so zadruge ribičev, drvarjev, poljedelcev itd. Postanek teh zadrug sega v XIV. stoletje. Pozabiti ne smemo nekdanjih srbskih hišnih in družinskih zadrug, ki so se tudi nazivale „zadruge“ in izmed katerih mnoge še danes obstajajo.
Poglavje zase tvorijo srednjeveški cehi, razviti posebno v Italiji in Nemčiji (Gilde-n, Ziinfte, Zechen). To so bila obrtniška združenja s točno določenimi pravili. Njih namen je bil organizacija obrtniških podjetij glede zaposlitve članov, učencev, vajencev, pomočnikov, skupnih nabav, skupnih izdelkov, regulacije cen in medsebojne podpore v primeru brezposelnosti, bolezni itd. (Glej „Zadrugarja“ štev. 4 in 5/1942. Cehi so bila prisilna organizacija in samo enega -stanu ter se torej v tem pogledu ne smejo prištevati današnjim zadrugam, ki se snujejo na podlagi prostovoljnega združevanja in v načelu ne glede na stanove, v ostalem pa zasledujejo podobne cilje in se po-služujejo podobnih sredstev.
Zelo stare so tudi mlekarske in sirarske zadruge v alpskih deželah zlasti v Italiji, Švici in Franciji; zasledujemo jih lahko nazaj do početka srednjega veka. Omenimo naj še zadružna samostanska gospodarstva kot so obstajala že od nekdaj in se ponekod ohranila vse do danes. Naposled naj bodo navedena razna d o b r o d e 1 n a društva in cerkvene brat ov š č i n e , ki so poleg religioznih zasledovale tudi človekoljubne in gospodarske cilje.
Seveda vseh tu naštetih organizacij, društev in bratovščin ne smerno imenovati zadruge. Zdi se, da bi to ime, vsaj do neke meje.
zaslužila prvo omenjena armenska mlekarska zadruga, babilonske zadruge poljedelskih delavcev, nemške poljedelske zadruge, ruski arteli, alpske mlekarske in stranske zadruge, dočim se cehi in ostala dobrodelna društva samio približujejo zadružni organizaciji in zadružnim ciljem. Sigurno pa je vsem skupno: združevanje v namenu z vzajemnim delom in medsebojno pomočjo varovati skupno korist, predvsem na gospodarskem polju. Od današnjih zadrug pa nekatere loči ali načelo prostovoljnega združevanja, ali medrazredno oziroma medstanovsko stališče in podrobna notranja organizacija, kakor jo očituje moderno zadružništvo.
2. Teoretični utopisti.
Že zgodaj so se posamezni misleci bavili z načrti, kako naj bi se politično, socialno in gospodarsko organizirala človeška družba, da bi ji bilo zasigurano harmonično sožitje in gospodarsko blagostanje. Ti načrti so se rodili, kar je pač naravno, navadno v dobah, ki so zahtevale socialnih reform in novih podlag za razvoj družbenega organizma.
Med najstarejše take teoretične reformatorje spada gotovo grški filozof Plat on (429—547 pr. Kr.). Svojo zamisel o ureditvi države je podal v znamenitem delu „Politeiai“ (republika). Po njegovem bi se morala država organizirati nekako tako-le: Vsi državljani se delijo na dve skupini, na delavski stan, ki ga tvorijo sužnji, kmetje in obrtniki, in na gospodarski stan, ki gai sestavljajo vojaki in uradniki (vladavci). Delavski stan opravlja delo, gosposki stan se vojskuje in vlada. Gosposki stan ima skupno imetje, skupne so tudi žene; vendar Platon priznava (nedosledno seveda) ženam enakopravnost z moškimi. Žena lahko opravlja tudi vojaški poklic in sodeluje pri upravi in vodstvu države.
Plantonova „Politeia“ je seveda popolnoma zgrešen načrt. Vidi se. da je bil Platon, v ostalem tako pomemben mislec, otrok svojega časa. Živel je pač v dobi, ko je bilo suženjstvo samoumevna stvar, ko je bilo vojevanje v visokih čislih, in ko so bili pojmi človeškega dostojanstva in svobode še popolnoma zamegleni. Uprav čuditi se moramo, da Platon ni prodrl globlje v naravno in socialno stvarnost, dočim je na strogem filozofskem polju priznan še danes kot eden največjih mislecev vseh časov. Umevno je, da je Aristotel, Platonov učenec, tudi veliki, vendar mnogo bolj stvarno usmerjeni mislec, „Politeijo“ podvrgel strogi kritiki. Očital ji je nemoralnost, neekonomičnost, nemožnost. Očital bi ji bil lahko tudi nesocialnost, če bi se tudi sam mogel povzpeti iznad takratnega zrelišča na pojem človeka in človeške družbe.
Skoro dvatisoč let je minilo, ko smo dobili drug načrt, ki naj bi prikazal pravilno ureditev države, oziroma človeške družbe, L. 1516. je spisal Tomaž More (1478—1555) svoje tostvarno delo pod naslovom „Utopija“. O tem delu je „Zadrugar“ že pisal (št. 9/41 str. 219). Zato se omejimo samo na, poglavitne točke njegove vsebine.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ing. Ne fin a Albin:
Sušili bomo sadje in zelenjavo
Sušenje zelenjave je pri nas še manj udomačeno, vendar je ta način shranjevanja že zelo udomačen po drugih deželah.
Kakor ohranimo gobe s sušenjem, da se ne pokvarijo, ravno tako lahko ohranimo tudi vsakovrstno zelenjavo na ta način za zimo in rano pomlad.
.Naše gospodinje že sedaj redno suše za zimo razna dišavna zelišča, kakor majaron, koper, kaduljo (žajbelj) in pa zdravilne rastline. Prav malo jih pa suši tudi fižol v stročju, grah, ohrovt, karfijole, kolerabe, pe-tršilj, zeleno ali korenček.
Za sušenje zelenjave veljajo vobče ista načela kot za sušenje sadja, le toliko je zelenjava ugodnejša, ker se raje suši. Lese v štedilnikovi pečici so kaj pripravne, ker lahko sušimo kar med kuho, ne da bi bilo za to potrebno posebej kuriti.
Pred vsem moramo pomniti, da moramo za sušenje namenjeno svežo zelenjavo najprvo snažno oprati in potem jo pripravimo navadno tako- kot za takojšnjo svežo uporabo. Preden zelenjavo damo v sušenje, jo moramo pariti. Talko- pripravljena je bolj okusna in redilna, ker se v njej -strdi beljakovina, Ak-o bi sušili surovo, ne-parjen-o zelenjavo, bi dobili sušeno zelenjavo z rezkim, neprijetnim okusom in vonjem kakor po senu ali slami. Ce katera gospodinja ne more zelenjave pariti, naj jo pred sušenjem vsaj popari z vrelim kropom. Nikakor
pa ni priporočljivo zalenjave kuhati pred sušenjem, ker s tem izločimo iz nje važne rudninske in druge tvarine, ki dajo poleg okusa tudi redil-nos-t.
Zelenjavo -očistimo in otrebimo, zrežemo na ploščice, rezance ali kose in parimo. Ce nimamo vložka za lonec, vzamemo dovolj veliko čisto krpo, ki jo privežemo čez lonec, vendar ne sme segati do vode v loncu, ki naj bo 3 prste visoko. Na to krpo damo pripravljeno zelenjavo, pokrijemo in pustimo, da se tako nad vrelo vodo pari 5—10 minut. Enostavneje je zelenjavo politi s kropom.
Grah zluščimo, parimo 5 minut in sušimo. Ko-lerabice olupimo, na ploščice narezane parimo 8 minut in sušimo. Stročji fižol -otrebimo, zrežemo po dolge, da -se laže suši v pečici, parimo 10 minut in sušimo. Paradižnike narežemo na ploščice, razvrstimo po lesi in denemo v pečico. Paradižnikov ne parimo!
Pač pa parimo zelje in ohrovt 10 minut z vrelim kropom zaradi njune grenkobe. Odcejenega rahlo potresemo po lesi in sušimo v pečici.
Zelenjava se mora posušiti tako, da je trda in krhka, ker potem na zraku odneha. Posušeno zelenjad spravimo v vrečice, -Obesimo za nekaj dni na sonce, potem pa shranimo na suhem prostoru. Suhih zelenjadi potrebujemo za osebo približno 2-dkg. Večer pred uporabo namočimo suho zelenjad v malo vode; vode, v kateri se je namakala, pa ne odlijemo. Uporabljamo jo kot zvežo zelenjavo.
V	marsikaterem gospodinjstvu ni primerne shrambe ali hladne kleti, ki bi bila priporočljiva za shranjevanje čebule. Na toplem kraju pa postane čebula kmalu mehka in prične kliti. Da se gospodinja izogne tem izgubam, priporočam, da si nasuši v poletni dobi dovolj čebule, ki jo nareže na ploščice in posuši po prej opisanem načinu pri 65—70° C.
V	dopolnitev pregleda o uporabnosti sušenja za ohranjevanje živil navedem še najnovejše poskuse, ko skušajo s sušenjem odpraviti izgube pri shranjevanju krompirja. Umit in olupljen krompir se zreže na H cm
debele palčke ali ploščice in suši 6 ur v sušilnici pri 95—98° C. Pri tem sc zmanjša teža za približno 90%. Prednost tega shranjevanja je predvsem v tem, da ne preti nobena nevarnost, da bi krompir v kleti zmrznil ali se-gnil, poleg tega pa so odstranjene tudi izgube na redilnosti, ki jih utrpi krompir, ko prične v toplejšem času kliti. Ti poskusi so šele v začetku in je danes na ta način izdelan oz. shranjen krompir še zelo drag. Ima pa še to prednost, da se ohrani 2 leti, kar je posebno važno v času pomanjkanja živil.
Jernej Kopitar
Jernej Kopitar se je rodi 1 21. avgusta 1780. v Repnjah na Gorenjskem. V Ljubljani je obiskoval najprej tri razrede normalke, nato gimnazijo ter filozofijo na liceju. Po končanih študijah je bil tri leta domači učitelj pri pl. Bonazza, nato pa tajnik, knjižničar in varuh mineraloške zbirke barona Žige Zoisa. V hiši barona Žige Zoisa se je spoznal s preporoditelji, tako z Vodnikom, prav tako pa se mu je začela buditi želja po literarnem udejstvovanju. Prvo njegovo delo je bilo „T i n č e k Petelin če k“, prevod Kotzebueve-ga „HahnenschIag“. Kopitar je začel pisati „G rammatik der slavi s c h e n S p r a c h e in Krain, Karnten u n d Steiermar k“, ki je izhajala v Komo vi založbi. Ker Kopitar s svojimi prošnjami na kranjske deželne stanove, da bi postal profesor grščine, italijanščine, francoščine in kranjščine na ljubljanskem li-
ceju ni uspel, se je leta 1808. podal s Zoisovim priporočilom na Dunaj, kjer je začel študirati pravo, fiziko in prirodopis. S študijem prava je leta 1810. končal, nato pa se je preživljal z in-štrukcijami in s Zoisovo podporo. Leta 1810. je postal domači učitelj pri Giki. Na Dunaju se je spoznal z mnogimi slavisti, dopisoval si je z baronom Žigo Zoisom, Dobrovskjm, Jakobom Zupanom, Appendinijem — literarnim zgodovinarjem in slovničarjem iz Dubrovnika, Gbradovičem in drugimi.
Leta 1810. je Jernej Kopitar postal c e n z o r za slovanske in novogrške knjige na Dunaju, s pomočjo Zoisa pa skriptor v dvorni knjižnici. Med tem časom je postal tudi cenzor za romunske knjige. Ker si je tako zelo zboljšal gmotni položaj, se je leta 1811. podal na potovanje z J. Rudežem v Prago, Toplice, Draždane, Berlin, Tipsko, Niirnberg, Augsburg, Miinchen, Salzburg in v Ljubljano, odkoder se
je vrnil na Dunaj. Leta 1814. je potoval službeno v Pariz, 'kjer se je seznanil s pariškimi učenjaki, si prepisal glagolski rokopis, med tem časom obiskal London in Oxford ter ise leta 1815. vrnil na Dunaj.
Na Dunaju se je seznanil z Vukom, kateremu je postal učitelj, svetovalec, prijatelj in sodelavec. Nagovoril ga je, da je začel zbirati srbske narodne pesmi, da je napisal slovnico (1814) in slovar (1818), leta 1817. pa je začel izdajati ,,Srbske novine“, katere mu je sprva pomagal urejevati tudi Kopitar sam.
V	tem času se je Kopitar mnogo ba-vil s časnikarstvom. Pisal je za najrazličnejše liste, tako za Hormayer-jev ,,A r c h i v", „D eutsches Muse u m“, „W i e n e r Allgemeine Literaturzeitun g“ im druge, v katerih se je Kopitar pokazal kot globok in strogo znanstven slavist.
Leta 1836. je Kopitar izdal knjigo „G La golita Clozianus.. .", ki mu je prinesla veliko slavo. V tej knjigi je objavil poleg cerkveno slovenskega besedila v glagolici tudi brižinske spomenike z latinskim prevodom in več razprav. Leta 1840. je izdal „H e s y c h i i glos s o-g r a p h i discipulu s“, v katerem delu je objavil grški rokopis iz 12. in 13. stoletja, dodal pa je še razprave proti Gaju in drugim.
V	tem času je Kopitar zbolel, ker pa mu vse zdravljenje v Badenu ni pomagalo, ga je vzel k sebi profesor J. Jenko, pri katerem je 11. avgusta 1844. umrl, ter so ga pokopali na Markso-vem pokopališču na Dunaju, njegove zeanske ostanke pa so šele leta 1897. prepeljali v Ljubljano k sv. Krištofu.
Jernej Kopitar je bil slavist, zgodovinar, bibliotekar, cenzor in slovenski preporoditelj. Njegov največji pomen za nas Slovence pa je njegovo' delo za slovenski preporod. Želel je jezikovno enotno Slovenijo z enotnim literarnim jezikom. Branil je metelči-
co, ki pa je bila kljub njegovim prizadevanjem leta 1835. prepovedana. Zavzemal se je za očiščenje slovenskega jezika, čeiš, knjižni jezik bodi tak, kakršnega govori narod; priznaval je vsakemu dialektu njegove pravice in je zaradi tega nasprotoval pristašem ilirskega pokreta, ki so stremeli po jezikovnem edinstvu južnih Slovanov. Kopitar je imel na znanstveno literarnem polju mnogo nasprotnikov, ki jim ni hotel priznati prav nič dobrega. Kot knjižničar dvorne knjižnice na Dunaju je bil vesten in točen ter je skrbel, da je bilo tu zbranih mnogo dragocenih slovanskih knjig.
Velike zasluge za slavistiko pa si je pridobil, ko je nagovoril Miklošiča, da je opustil odvetništvo in se posvetil slovanskemu jezikoslovju. Kopitar je v svojih spisih zahteval, da bi se ustanovila na dunajskem vseučilišču stolica za staroslovenščino, kar pa je dosegel šele 1849. njegov učenec Miklošič. S svojimi zahtevami pa je povzročil, da so se ustanovile stolice slovenskega jezika na vseučiliščih v Gradcu in v Ljubljani, ter je tako mnogo vplival na razvoj slovenskega jezika in slovenskega slovstva.
V času abecedne vojne pa je zavrnil Prešeren Kopitarja s sonetom:
Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi.
Pred njo s kopiti čevljarček se vstavi; ker ogleduje smoleč obuvalo, jermenov meni, de ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest’, de bi šel dalj po svoji poti, ker čevlji so pogodi, meč se loti;
zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor nap’čen si očitar, rekoč: „Le čevlje sodi naj Kopitar!"
D. V.
• ljubejana •
MONOGRAFIČEN ORIS
Damjan Vahen (Nadaljevanje.)
Vsi protestanti so morali priseči, da prestopajo v katoliško cerkev, kdor pa ni prisegel, je bil obsojen na izgon v roku šestih tednov in treh dni. Škof Hren je ukazal razdejali protestantsko pokopališče,155 zemljišče pa je podaril meščanskemu špitalu. Na sv. R. Telesa dan 1601. je priredil škof Hren procesijo, ki so se je udeležili vsi cehi in bratovščine s svojimi banderi. Reformacijska komisija, ki je postala stalen urad s pravico soditi v vseh zadevah verskega in nravnega življenja, je leta 1603. izdala na ljubljanskega župana, sodnika in svet odlok, da naj magistrat pobira pri meščanih listke o opravljeni velikonočni spovedi in obhajilu, kdor pa nima listka, naj se kaznuje z globo 10 zlatov.
Delovanje Reformacijskih komisij“ je cerkveno organizacijo protestantizma v avstrijskih deželah povsem zatrlo. Protestantizem je postal prepovedana verska ločina in je odslej životaril samo še po gradovih, kjer se je samo še plemstvo oklepalo nove vere.
V tej dobi pa so se naselili v Ljubljani tudi kapucini, ki so prišli v Ljubljano leta 1607. Nadvojvoda jim je daroval za stavbišče vicedom-
1^_ Poleg sedanje protestantske cerkve
ski vrt,156 kjer so zgradili cerkev in samostan ter je škof Hren že 31. avgusta 1608. posvetil njihovo cerkev. Kapucini so močno uplivali na ljudstvo s pasijonskimi igrami in sprevodi, ki so jih v Ljubljani začeli prirejati leta 1617., in sicer sprva na veliki četrtek ponoči, nato pa na veliki petek. Teh sprevodov so se udeleževali vsi cehi in bratovščine s svojimi
banderi. Kapucinski red v Ljubljani se je vzdržal do konca XVIII. stoletja, ko ga je zatrl jožefinski vladni sistem.
Ko je bil tako uničen protestantizem na Kranjskem, se je umaknil s pozorišča tudi škof Hren, ki je leta 1614. postal namestnik nadvojvode Ferdinanda v Gradcu, kjer je ostal do leta 1621., ko ga je cesar na lastno
156	sedanja „Zvezda'‘
prošnjo odpustil. Škof Hren, ki je podpiral vse panoge umetnosti, je olepšal stolnico, ki je bila majhna gotska cerkev, ter jo prenovil: dal je zgraditi pri stolnici tri kapele,157 škofovsko rakev in kor, cerkvene stene pa je dal poslikati s freskami. Popraviti je dal tudi cerkev sv. Petra, ki je razpadala, prav tako pa tudi frančiškanski samostan. Cerkvi sv. Jakoba je poklonil lep zvon in tri slike za veliki oltar, avguštinski cerkvi pa veliko oltarno sliko. V Gornjem gradu je pozidal škofovsko palačo. Cerkvena umetnost, ki je bila ves čas protestantizma popolnoma zatrta, je za časa škofa Hrena vstala k novemu življenju.
Ljubljana se je tudi v času verskih bojev širila in rastla v vse smeri, razen na Grad z neznatno izjemo v Rebri in za cerkvijo sv. Florijana; ker pa je mesto obdajalo precej visoko obzidje, ki je imelo še-stero utrjenih vrat,158 skozi katera se je vršilo vse občevanje meščanov z deželo in okobco, se je Ljubljana razširila ob vseh cestah, ki so vodile v mesto in ob potih, ki so te ceste vezali med seboj. Toda zaradi ukaza deželnega kneza iz leta 1471.,159 ki je določal, da se morajo vse hiše v neposredni bližini
157	na čast sv. Tomažu, Marijinemu Oznanjenju in sv. Florjanu
158	1.) Karlovška ali Pisana vrata (na stiku sedanje Florjanske ulice in Karlovške ceste; 2.) Vodna vrata (na Žab jaku ob Ljubljanici); 3.) Nemška vrata (na Napoleonovem trgu); 4.) Vicedomska vrata (pred univerzo); 5.) Špitalska vrata (ob vhodu v današnjo Stritarjevo ulico); in 6.) Frančiškanska ali Poljanska vrata (na stiku sedanjega Vodnikovega in Krekovega trga).
159	Carniola 1914., str. 228; Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, XI., str. 694.
mestnega obzidja podreti,160 so naselja izven obzidja bila povsem kmetskega značaja. Tako je najbližja mestna okolica ostala dolgo nezazidana, da bi se sovražnik ne mogel skrivati in tako neopaženo napasti mesto. Najstarejše naselbine izven obzidja, tako Trnovo, K r a k o v o , Š it. Pete r161 s Kravjo dolino162 163 in Blatno vasjo,168 Poljane, Gradišče, Kapucinsko predmest-j e s samostani avguštincev,164 kapucinov,165 nun, klaris,inj,166 in diskal-ceatov ali bosih avguštincev,167 in Karlovško predmestje so obkrožale mesto od vseh strani.
Glavna prometna cesta je vodila iz Karlovškega predmestja skozi Pisana vrata v mesto ter je vodila do Špitalskih ter Frančiškanskih vrat; na levem bregu Ljubljanice pa je vodila cesta od Gosposke ulice preko Wol-fove na današnjo sv. Petra cesto. Važ-
Breg — ljubljansko pristanišče. (Foto-reprodukcija: Radoslav Piškur)
na prometna pot pa je bila tudi Ljubljanica, ki sicer ni imela urejenega nabrežja, vendar so priredili na levi strani Breg za pristanišče in pre-
160	med njimi tudi avguštinski samostan s cerkvijo, kapelico sv. Janeza in Marijino cerkev v Gradišču
161	„Forštat“
162	sedanja Vidovdanska cesta
163	sedanja Kolodvorska ulica
164	sedaj frančiškanski samostan
165	na jugovzhodnem koncu sedanje Zvezde
166	na prostoru sedanje Ljubljanske kreditne banke
167	na Ajdovščini
Začetek „Forštata“ leta 1670.
(Po Valvasorjevi grafični sliki)
Spodaj v sredi se vidi Avguštinska (sedaj Frančiškanska) cerkev, nasproti njej pa vhod na Špitalski most, hiše ob Ljubljanici, ki tvorijo danes vhod med Sentpetersko cesto in Sentpeterskim nasipom so bile last mojstrov, na drugi strani Ljubljanice vidimo obzidje Ljubljane
kladališče blaga, ki so ga dovažali in odvažali po Ljubljanici; Breg je moral biti že od nekdaj zelo važen kraj, kajti listine ga omenjajo že leta 1518. kot poseben del mesta.168 Pa tudi ljudje so že od nekdaj radi pri Sti-škem dvorcu na Starem trgu prepeljavali čez Ljubljanico na Breg,169 ter so tu ob posebnih prilikah napravili čez reko most iz čolnov,170 najbrže pa je že v rimski dobi na tem kraju stal rimski most čez Ljubljanico, ki pa je z Emono vred razpadel.
Najstarejše predmestje Ljubljane je bilo Sentpetersko predmestje, in sicer naselje ob sedanji Šentpeterski cesti nekako od Prečne ulice proti cerkvi. Naselje je obsegalo hiše v vrsti, ki poteka vzporedno v Ljubljanico tik ob bregu, kjer so se naselili nekateri obrtniki, kakor strojarji, barvarji in mlinarji, ki so imeli svoje hiše tik brega Ljubljanice, da so lahko odplavljali odpadke po vodi,kajti zaradi ostrega duha, ki se širi v okolici strojarn, se niso mogli naseliti sredi stanovanjskih hiš meščanov. Ker pa so prebivali v Šentpeterskem predmestju v veliki večini mesarji, je razumljivo, da so se v bližini njih naselili tudi strojarji, ki so odvisni od mesarske delavnosti. Sčasoma pa je Šentpetersika cesta bila v sklenjeni vrsti prav do današnjega Marijinega trga, ter je ta del Šentpeterskega pred- 168 169 170 *
168	Mittheilungen des Musealvereines fur Krain, 1900, str. 49, 50
169	Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, XI., str. 665
170	Valvasor, Die Ehre des Herzogtums
Krain, XI., str. 668
mesija dobil ime „F o r š t a t“-„P redni e s t j e.171 Šentpeterskega nasipa ob Ljubljanici tedaj ni bilo, ker so ga nasuli šele v XIX. stoletju ter je tod še proti koncu XVIII. stoletja vodila ob Ljubljanici samo majhna steza.
Pri današnji Prečni ulici se je od Šentpeterske ceste ločila poljska pot, ob kateri se je razvila Blatna vas,172 ki je vodila po polju tja do posavskih vasi, toda sedanji Glavni kolodvor jo je prerezal, ter se je težišče prometa preneslo na Dunajsko cesto, promet med mostom in kolodvorom pa se je začel po poznejši Miklošičevi cesti. Sedanja Dalmatinova ulica je bila prav tako samo poljska pot, ki je vezala Kolodvorsko ulico z Dunajsko cesto.
Ker je cesar Masimiljan leta 1505. izdal ukaz, da se mora vsak trgovec, ki ni avstrijski državljan, ustaviti šest
171	Jutro, 1923, št. 278 (Nestor, Iz stare Ljubljane)
172	Sedanja Kolodvorska ulica
tednov v Ljubljani ter svoje blago ponujati Ljubljanskim trgovcem ter šele nato oditi z njim dalje,173 zato so se Ljubljančani dolgo časa zadovoljili samo z dvema mostovoma. Ko pa je cesar Karol v povzdigo občne trgovine ukazal magistratu, da mora znižati mostnino na mostovih preko Ljubljanice,174 se magistrat ni več opiral napravi novih mostov, ter so že leta 1776. zgradili tretji most čez Ljubljanico, Šentpeterski most, na kraju, kjer je doslej bila le brv, ki so jo vzdrževali ljubljanski škofje, da so imeli zložnejši dovoz do svoje pristave in do zemljišč okoli cerkve sv. Petra. Novi Šentpeterski most so zgradili na mestne stroške, povod za zgraditev mostu pa je bilo zidanje šentpe-terske vojašnice, ki so jo začeli graditi leta 1775.175
Največ strojarjev, usnjarjev, jerharjev, mi-larjev in barvarjev pa se je naselilo v Šentpe-terskem predmestju med sedanjim Zmajskim mostom in Trimostovjem, Znamenje na kar nas spominjajo strojarskega značilne strojarske hiše, ceha j.. se raz^]Cujejo od drugih hiš po posebno visokih strehah in velikih vzdolžnih strešnih linah, kajti strojarji so v podstrešjih svojih hiš sušili strojene kože. Še do sedaj se je ohranilo v tem delu Šentpeterskega predmestja mnogo trgovin z usnjem in čevlji. Tu se je razvila največja usnjarna iz nekda-. nje Janeseheve usnjarne,
b.™“k"Sa »a drugi	Ljub.
ceha ljanice pa je nastala in-
dustrijska barvarna, pralnica in čistilnica, ki se je razvila iz nekdanje Reichove barvarne in milarne.
Znamenje
milarskega
ceha
Milarji in jerharji pa so živeli razen v Šentpe-terkeui predmestju še v zazidanem delu Kapucinskega predmestja na levem bregu Ljubljanice, to je v današnji Wolfovi ulici in v vzhodnem delu Kongresnega trga.
Prostor okoli cerkve sv. Petra je ostal dolgo nezazidan; cerkev je bila obzidana v pravokotu, pred vhodom pa je stalo med cerkvijo, mežnarijo in župniščem veliko drevo. Vhod na prostor pred cerkvijo, ki je služil za pokopališče, je stal visok baročni portal, v ozidju pokopališča je stala kapelica z baročno zvončasto streho, na desno od cerkvenega pročelja pa okrogla romanska kapela s pravokotnim prizidkom; za njo je stal gotski pokopališki svetilni steber. Cerkev je imela pravokotno ladjo in ozek prezbiterij, pred pročeljem pa naprej pomaknjen stolp, čigar pritličje je tvorilo na tri strani odprto vhodno lopo, line za zvonove so bile dvojne, streha stolpa pa je bila zvončasta.176
173	Klun, Diplomatarium Carniolicum, str. 54
174	Ljubljanski mestni arhiv, fasc. 76, 213. L. 1754. je mostnino prevzel od magistrata državni erar, ki je magistratu plačal za odvzem pravice pobiranja mostnine 20.000 goldinarjev ter 5000 goldinarjev letne odškodnine
175	Ljubljanski mestni arhiv, fasc. 7
176	Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, IX., str. 75, 76
(Se bo nadaljevalo.)
Or
"pSr“
^adnikui mSiitiU
njiv a o e
Poziv vsem železničarjem - nečlanom zadruge
Mnogo je še med našimi železničarji takih, ki še do danes niso smatrali za potrebno postati član naše zadruge, ki je vedno skrbela in tudi danes skrbi, da so njeni člani v mestu in na deželi prejemali v redu svoje življenjske potrebščine.
Res je, da sedaj ni živil nikjer v izobilju, vendar Vam jih zadruga vedno preskrbi in nudi še mnogo drugih stvari, ki jih drugod ne dobite.
Zato Vas vse one železničarje, ki do danes še niste v vrstah naših za-drugarjev, pozivamo, da čimpreje stopite v red svojih tovarišev.
Delo, ki ga nam železničarjem nalaga poklic, bo samo tedaj uspešno, ako bomo skrbeli za gospodarsko samostojnost — pod geslom — eden zn vse, vsi za enega! Pot k temu je pa edino v zadružništvu.
Delež, ki znaša samo Lir 114"—, se lahko vplača naenkrat ali pa v mesečnih obrokih po 11"40 lir.
Zahtevajte pri svojih delegatih in pri predstojnikih službenih edinic pristopne prijave.
Nakupovalni termini za mesec september
Dne	Ljubljanski po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo	Dne	Ljubljanski člani po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo
l.IX.	A, B	Škofljica — Grosuplje vklj.	9. IX.	M, N,	—
			10.IX.	P	—
2. IX.	C, C, D, E	Višnja g. — Mirna Peč Trebnje — Št. Janž			
			11.IX.	R, Ž	Verd — Rakek
3. IX.	F, G	Novo mesto loco Novo m. — Straža T.	12.IX.	S	D. M. v Polju Zalog
4. IX.	H, I, J	Čušperk — Kočevje	14. IX.	S, T	
5. IX.	K	—	15.IX.	u, V, w	
7. IX.	K, O	Kandija — Metlika	16. IX.	—	Ježica
8. IX.	L, Z	Brezovica—Borovnica Vrhniška proga			
			*		
Odprema živil na postajališča
Vse člane, ki stanujejo v bližini železniških postajališč, obveščamo, da je železniška uprava na našo prošnjo sedaj pristala, da bodo v bodoče vsi naši člani lahko odpremijali svojo embalažo direktno s postajališč in da bo zadruga odpremljala vsa živila članom tudi direktno na postajališča.
S tem ukrepom železniške uprave bo našim članom omogočeno, da jim ne bo treba po več km hoditi na sosednje postaje.
Vsa prazna embalaža in odprema živil se bo prevozila s postajališč in nazaj na postajališča po rednih nabiralnih vlakih in na določene dneve, in sicer:
Odprema embalaže se vrši mesečno samo enkrat in to:
Z vseh dolenjskih prog 8. in 9. vsakega meseca, in sicer:
s proge Ljubljana—Novo mesto z vlakom 9262,
s proge Novo mesto—Metlika z vlakom 9264/9262, s proge Novo mesto— Straža po razpoložljivih vlakih, s proge Trebnje—Št. Janž z vlakom 9417/ 9262, s proge Kočevje z vlakom 9366. Z vseh notranjskih prog je prevoz embalaže določen na 9. in 10. vsakega meseca, in sicer: s proge Ljubljana—Rakek z vlakom 664, s proge Ljubljana—Vrhnika z vlakom 8032 in s proge Ljubljana—Zalog z vlakom 651.
Opozarjamo vse člane, da bodo redno v določenih dnevih imeli na postajališčih nabiralni vlaki postanek, da sprejemajo embalažo.
Odprema živil na postajališča se vrši:
Na vse dolenjske proge 19. in 20. v mesecu, in sicer za progo Ljubljana—Novo mesto z vlakom 9261, za progO' Novo mesto—Metlika z vlakom 9261/9265, za progo Straža—Toplice po razpoložljivih vlakih, za progo Trebnje—Št. Janž z vlakom 9261/9414, za progo Grosuplje—Kočevje z vlakom 9365.
Na notranjske proge 21. in 22. v mesecu, in sicer za progo Ljubljana—Rakek z vlakom 661, za progo Ljubljana—Vrhnika z vlakom 8035 in za progo Ljubljana—Zalog z vlakom 628. Nabiralni vlaki se bodo ustavljali v določenih dnevih za prevzem embalaže in za oddajo živil na sledečih postajališčih: Dev. M. v Polju, Lavrica, Mlačevo, Žalna, Št. Vid pri Stični,. Št. Lovrenc na Dol., Ponikve na Dol., Sela pri Otovcu, Dobravice, Pr e dole, Žlebič—Sodražica, Lipovec, Notranje gorice, Preserje, Log in Št. Rupert— Rakovnik.
Opozarjamo vse člane, ki bi osebno ne hodili nakupovat živil v Ljubljano in jih tudi osebno ne bodo odnašali, da se točno držijo določenega termina za odpremo embalaže in da točno v določenih dnevih na postajališča dostavijo svojo embalažo in tudi ob določenih dnevih prevzamejo poslana živila. Vodje postajališč pa naprošamo, da skrbijo za redno in točno oddajo dospelih živil. Vsa embalaža in vsa živila se bodo odprem-Ijala na progo s spremnicami, katere bo zadruga pravočasno dostavila vsem vodjem postajališč.
Posebno naprošamo člane iz Zaloga in Dev. M. v Polju, da naj za dostavo živil pošljejo embalažo v Ljubljano, če po živila ne morejo osebno priti. Po prispetju embalaže se bodo živila takoj, najkasneje v 2 dneh dostavila.
Izgovor, da člani živil iz zadruge ne morejo prejemati, tedaj ne velja.
Upamo, da smo s tem ustregli našim članom, naprošamo pa jih, da se tudi oni s svoje strani držijo reda in discipline pri odpremi embalaže in prevzemu živil. Tozadevna uradna okrožnica direkcije bo izšla v naslednjih dneh.
Gotovinski nakup
Kot mo že objavili v št. 7 „Zadrugarja“, je letošnja redna skupščina odločila, da strne zadruga od 1. avgusta naprej prodajati članom špecerijsko blago le za gotovino in je obenem pooblastila upravni odbor, da more zneske, ki jih dolgujejo na živilih, počenši s 1. septembrom 1942 odtegniti v največ šestih zaporednih ms e e čn ih obrokih onim članom, ki bi prosili za obročno odplačilo dolga na živilih.
Ker so bili člani o tem sklepu pozno obveščeni in se vi prizadeti niso mogli pravočasno dogovoriti z zadrugo, v koliko obrokih bodo odplačali svoj dolg, je upravni odbor podaljšal irok za en mesec in se uveljavi zato omenjeni sklep skupščine šele s prvim septembrom 1942.
Nujno vabimo vse člane, ki so doslej jemali živila na kredit in ki želijo, da se jim dolg na živilih odtegne v obrokih, naj nepreklicno do 28. avgusta 1942 (za člane iz Ljubljane je bil določen termin 15. avgusta, o čemer so bili obveščeni s posebno okrožnico) predložijo svoje prošnje v kreditni pisarni zadruge, Cesta Soške divizije 15, I. nadstropje, soba št. 11, ali pa naj se zglasijo osebno, da se dogovore tam, v koliko obrokih se jim odtegne dolg na živilih. Obroki se bodo začeli odtegovati s 1. oktobrom 1942.
Vsem dolžnikom iz nakupa špecerijskih predmetov, ki se do 28. avgusta ne zglase v kreditni pisarni in ne urede tam stvari odtegljajev, bo zadruga ves dolg predpisala v plačilo v enem samem obroku.
Od vklj. 1. septembra naprej bo prodajala zadruga špecerijske predmete in živila le za gotovino.
Člani s proge, ki svojih naročil ne morejo obaviti osebno, lahko še nadalje naročajo robo po naročilnicah ter jo plačajo v roku 10 dni po prejemu. Pošiljkam bomo priložili poštne položnice, če se pa pošte ne morejo poslu žiti, pa naj člani plačajo račun pri pristojnem šefu edinice odnosno režiserju.
Za manufakturo, kurivo in krompir ostane nakup na kredit oziroma obroke še nadalje v veljavi.
Dodatne karte
Po intervenciji žel. direkcije je uspelo, da so že za mesec avgust bili uvrščeni v kategorijo težkih delavcev: nadkretniki, kretniki, nadpremikači, premikači in zavirači. Opozarjamo vse prizadete, ki teh dodatkov še niso prejeli, oziroma jim je bil določen samo dodatek za ročne delavce, da reklamirajo dodatek za težke delavce pri svojih službenih edinicah
Prošnja članom
Ker potrebuje zadruga 500—600 vagonov drv, naprošamo vse člane s proge, ki bi doznali, da so drva naprodaj, da sporočijo to nujno po najkrajši poti zadrugi z navedbo kraja, količine, cene in odpre m n e postaje.
Dostava ,,Zadrugarja“
Ker za sedaj ni mogoče v vse kraje po pošti pošiljati „Zadrugarja“, ga bomo v bodoče dostavljali članom, ki bivajo v takih krajih, na najbližjo žel. postajo, oziroma postajališče. Šefe postaj in vodje postajališč vljudno naprošamo, da list razdelijo prometnemu osebju in upokojencem, za člane gradbene in mašinske stroke pa predajo v s vrh o razdelitve nadzornikom proge, oziroma vodjem kurilnic (izpostav).
Dg nalili pri) ila /V/ / en Cenik živil za mesec september 1942
Mlevski izdelki:
Moka, enotna	kg Lit 2"60
Moka, koruzna	„ „ 2" 20
Testenine:	
Po-lži	kg Lit 4'13
Špageti	„	„	4T5
Riž:	
Prima	kg Lit 5’15
Deželni pridelki	:
Čebula, domača	kg Lit 2"30
Česen	„ „ 6"60
Krompir	„	„	2"25
Ptičja hrana	„	., 15 —
Sadje, južno:	
C vehi	kg Lit 32"—
Grozdi či	„ „ 22-
Limone	kom. „	0"40
Rožiči, celi	kg Lit
Rožičeva moka	„ „
Sladkor:	
Sipa, drobna	kg Lit 7"90
Bonboni, navadni	n n 40"	
Bonboni, Fondan	”	” 50 —
Sol:	
Morska	kg Lit t"50
Žitna kava:	
Kneipp	kg Lit 12T0
Proja, mešanica	19'	
Žikina mešanica	”	” 19 —
Ostale kavine primesi:
Cikorija Franck	% kg Lit 30"20
Mast: Čajno maslo	kg Lit 28'90
Ribe - paštete: Sardele, očiščene v slani vodi	2 kg Lit 173 —
Sardele, očiščene v olju, vel doza	kom. „	17"—
Sardele, očiščene v olju, mala doza	„ „ 12 —
Sardele, v slani vodi	„	„	2‘25
Sardele v olju	„	„	2"50
Delikatese: Kondenzirano mleko	kg Lit 24"—
Naš čaj	zav. „	3"80
lipovo cvetje	kg „ 20'—
Paradižnikova zabela L5 kg doza	kom. „	18"—
Gorčica, odprta	kg „	20"—
Juhan, mali	stk. „	6"—
Juhan, veliki	„	„ 12"30
Juhan, na drobno Kumarce	dkg. „ kozarci „	0"70
Kvas	kg „	17"85
Kocke ,,Dado“	kom. „	0'25
Marmelada 1	kg „	13*80
Marmelada It		12"—
Paradižnik, male doze	kom. „	3"—
Sir Pielle-Roma	kg „	22'40
Sir parmezan		35'60
Soda, jedilna	„ „	7"60
Pudingi in pecilni praški:
Rumenilo	zav. Lit 0"55
Dišave:	
Janež	zav. Lit <>'93
Kamilce	kg „ 31"—
K umna	zav. „	0"95
Lavorjevo listje	„	„	0"40
Paprika	„	„	5'-
Poper, cel in mlet	„	5"—
Tekočine:	
Kis za vlaganje	ltr. Lit 7'40
Kis, vinski	„	„	5*20
Olje-n adomestek	19*	
Olje, namizno	„	., 12"50
Bra:ndy a 0'35 ltr.	stk. „	22'—
Brandy a 070 ltr.	„	„ 41"50
Liker Pelinkovec	ltr. „ 43"—
Krema-marsala	„	„ 45'-
Žganje, vinsko	55*	
Vino desertno „Albano“	24'—
Vino desertno Likveroso	„ „ 26'—
Vino Traminec	„	., 12"85
Vino Muškat	
\ ino V ermut 1*	„ 35'—
Limonin sok. sladek	kg „ 21"—
Pomarančni so;k, sladek	„ „ 21'—
Potrebščine za perilo:	
Milo enotno	kg Lit 4"50
Milo tekoče, toaletno	stk. „	8"50
Pralni praški:	
Pralin	zav. Lit 1'50
,.Henko“ soda	.,	„	0"90
„Luce“ (Lux)	„	„	2"50
Persil	„	„	2"90
Vesela perica	„	„	1"90
Candeggiol	„ ., 2"80
Snežinka in Belinka	.. „ 2"80
Ilirija (Pere sam)	„	,,	3*—
Soda za pranje	kg „	170
Lug	„	„	3"70
Druge potrebščine:	
Plavilni papir	zav. Lit 0'65
Pralni fStroji, leseni, mali	kom. „	6"85
* Vsa viina se prodajajo	samo v za-
družnih gostilnah.	
Pralni stroji, leseni, veliki	kom. „	7 "20
Vrvi za perilo razne dolžine	kg „	30"—
Ščipalke za perilo	kom. „	030
Toaletni predmeti:		
Milo, toaletno-„Planinka“	kom. Lit	5"50
Chlhorodont, zobna krema, mala	tuba „	3"50
Chlorodont, zobna krema, velika		5"50
Denta, zobna krema	,i	,,	5"40
Perle Mali		
Olje, orehovo, pristno	stki. „	503
Olje za sončenje in -masažo	„ ,,	3"05
Krema za kožo „Magador“	doza „	9"—
šampon „Elida“	zav. „	2"50
Potrebščine za čevlje:		
Krema, črna, mala	škt. Lit	3"50
„	rjava	,, ,,	3*30
„	rumena		3"30
„	bela		3"30
Mast za čevlje %		4'50
Mast za čevlje 14		5"50
Krtače za blato	kom. „	2"80
Krtače za mazanje		1"75
Krtače za svetljenje		6*30
Vezalke, črne, kratke	-par „	1"25
„	„ srednje		150
„	„ dolge	„ „	175
„	rjave, kratke		1"25
„	„ srednje	„ ,,	1‘50
„	„ dolge	„ „	175
„	usnjene, črne	„ „	1"45
„	usnjene, rjave		1"45
Razno: Barva za piruhe	zav. Lit	040
Barva za piruhe O-stara papir		115
Brusači	kom. „	6*25
Celofan papir	zav. „	1"05
Črnilo-	stki. „	1"50
Grafit	kom. „	0"20
Gobice za pomivanje	,, „	0"55
Krtače za obleko		10*65
„	za ribanje I		7"50
„	za ribanje 11	„ „	4 —
„	za roke	„ „	6"—
„	za roke, dvostranske „	„		7"50
„Mali sadjar1*	knjiga „	1*90
„Mali vrtnar**		1"90
Metle, male	kom. „	15"—
Metle, velike		14"—
Metlice, za obleko		4"40
Metlice, za posodo		1"45
Metlice, otroške		4*40
Muholovci		0*6»
Nočne lučke	škt. „	1"—
Obešalniki za obleko	kom. „	1*15
Olje za šivalne stroje	stki. „	2"90
Omela, bombažna	ko-m, ,,	12*15
Pasta za peči	škt. „	1*15
Peresniki	kom. „	0"75
Pergament papir, mali	pola „	0"40
Pergament -papir, veliki	„ ,,	V—
Pesek za emajl, posodo	zav. „	1*20
Predpražniki II (slama)	kom. „	3*-
Semena, razna mali	zav. „	V—
Sidol	doza „	2*90
Svitol	,i	,,	3"90
So-lnice, lesene	kom. „	4"55
Štručnice, srednje	„ „	5"05
Stročnice, velike	„ ,,	5"40
Svinčniki, navadni		0*65
Svinčniki, tintni	„ „	1*35
Smirkovo platno, belo	pola „	P—
Smirkovo platno, sivo		1*40
i epaci, veliki	kom. „	8*55
Umetno gnojilo	kg „	1*70
Vera in Kristal		
(mesto Vim-a)	zav. „	2"10
Vžigalice	škt. „	0*25
Zobotrebci	zav. „	0*25
Beračil, čistil, prašek	„ „	4"80
Papir, toaletni	» „	2*—
Kurivo:		
Oglje	kg Lit	1"60
Vulkanit		3*70
Priporočamo članom, da si to štev. „Zadrugarja“ shranijo, zlasti zaradi Cenika, da bodo informirani, kakšne predmete ima zadruga na zalogi. Glede cen pa pripominjamo, da niso obvezne in se laliko vsak čas menjajo.
MARMELADA. — V mesecu avgustu je marmelada prihajala jako neredno in zato jo vsi člani niso prejeli. Čim jo dobimo, jo- bomo zopet razdeljevali v obeh prodajalnah.
OLJE - NADOMESTEK je prispel ter ga člani lahko zopet dobijo.
LIMONIN IN ORANŽNI SOK. — V zalogi iamo nekaj limoninega in oranžnega (pomarančnega) soka, ki je -gosto- tekoč in močno sladak. Sedaj, ko- limon in drugega ni dobiti, so ti sokovi, razredčeni z vodo, izborna osvežujoča pijača, posebno za mladino. Pri naročilu dostavite steklenico.
CVEBE in GROZDIČI. — Ni še čas za to, vendar že danes opozarjamo člane na nizko ceno teh dveh artiklov, ker ne vemo, če jih bomo jeseni sploh še kaj imeli.
NABAVA DRV. — Ogromno je članov, ki nestrpno čakajo na že naročena drva, ali pa bi jih radi naročili. Tisti, k iso jih že naročili in plačali, jih bodo seveda v prvi vrsti prejeli, čim jih dobimo. Ostalih naročil pa sprejemati ne moremo, dokler se dobave ne uredijo — kedaj — tega ne vemo. Zato ponovno priporočamo, da si jih elani nabavijo sami, kjer jih pač morejo.
Premog naj pa vsak naroči pri službeni edinici.
Na zalogi pa imamo bukovo oglje za likanje in to po Lir 1‘60 za kg.
KONDENZIRANO MLEKO. — V naši zadružni mlekarni v šiški oddajamo članom oslajeno kondenzirano mleko, ki je izborne kakovosti. Pri tem mleku si gospodinje prihranijo mnogo sladkorja. Izdajamo ga, dokler traja zaloga, samo članom na mlekarske knjižice in proti predložitvi nakupovalne knjižice. Otroci do 10 let starosti in pa člani, starejši nad 60 let dobe Vi kg na osebo, ostali pa po V\ kg.
NOVI KROMPIR — V obeh naših prodajalnah prodajamo do nadaljnje odredbe na odrezek „H“ za mesec avgust ponovno 2 kg krompirja. Člani, naročite ga čimipreje in ne zanašajte se na jesenski krompir, za katerega količino ne moremo nobenemu jamčiti.
FRANČKOV A CIKORIJA. — Na zalogi imamo še nekaj prvovrstne, prave Francko-ve cikorije, katera je sedaj prosta in za njo za sedaj ni treba več nikakih odrezkov. Prav bo prišla posebno onim članom na deželi, ki dobivajo še pravo mleko. Franckova cikorija stane kg Lir 30"20.
SIR. — V par dneh bomo prejeli novo pošiljko sira, ki bo pa najbrže vezan na določene odrezke, ki jih bo Prevod predpisal. Kolikšna bo količina sira na osebo, nam še ni znano. Sira parmezana pa nekaj časa ne bomo dobili.
Kupujemo prazne steklenice
Naša zadruga kupuje prazne in očiščene steklenice, in sicer:
buteljke 1 ltr......................po Lir 3'—
„	OTO ltr............................ 2’50
zelenke 1"40 ltr........................ „ 2'50
Iberske steklenice...................... „	2'—t
polliterske steklenice..............„	„	1*50
Kdor od članov ima steklenice na zalogi, jih lahko po gornjih cenah proda v obeh naših prodajalnah. Člani s proge pa jih lahko pošljejo — dobro zavite — v zabojih.
Glasbena šola ,,Sloge“
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo „Sloge“ je od 1. do 4. septembra v šolski pisarni, Pražakova ulica. Razdelitev učnih dni ?. septembra, pričetek rednega pouka 7. septembra. Podrobno je priobčeno na šolski deski.
Starši, pošljite svoje otroke v našo glasbeno šolo!
,,Zadrugar“ izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 15*— L, posamezna številka VSO L. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2., Ljubljana, Cesta Soške divizije, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Bleivveisova cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnika nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fr. Kralj.