AcrocephaluS letnik 11 1990 številka 46 ACROCEPHALUS 4 glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana naslov uredništva address of the editorial office urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec lay out tehnični urednik technical editor lektor proof-reading prevajalec translator tisk print cena 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13, teL 064/47 170 dr. Miha Adamič, Janez Gregori, dr. Matija Gogala, dr. Boris Krystufek, dr. Sergej D.Matvejev, Andrej Sovine, Dare Sere, Jana Vidic, dr. Andrej Župančič Iztok Geister Rudolf Tekavčič Janko Kovačič (za slov. - for slov.) Hennk Ciglič Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, Gregorčičeva 25 a 150 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina 61000 Ljubljana, Langusova 10 tel. 061/262017 Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica, Poštna 15 tel. 061/653506 dr. Andrej Župančič 61000 Ljubljana, Veselova 10 tel. 061/216974 Peter Trontelj 61000 Ljubljana, Cesta na Laze 27 tel. 061/575732 Tomaž Jančar 61110 Ljubljana, Cesta v Kostanj 3 tel. 061/455380 50100-620-107 05-1018116-2385287 Andrej Bibič, Franc Bračko, Iztok Geister, Janez Gregori, Tomaž Jančar, Franc Janžekovič, Kajetan Kravos, Bojan Marčeta, dr. Sergej D. Matvejev, Miro Perušek, Slavko Polak, Dare Sere, Rudolf Tekavčič. Tomi Trilar, Peter Trontelj, Jana Vidic, dr. Andrej Župančič 150 din za posameznike (80 din za učence in študente, 40 din za podmladek) in 900 din za ustanove. International Girobank No. 010-727001-179853/88 Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo št. 415-153^90 z dne 23.3.1990 je revija oproščena temeljnega in posebnega davka Mormon Fratercula arctica -Puffin Fratercula arctica - th PETER GROŠELJ Več znancev me je opozorilo, da ima Franc Hrovat iz Idrije, sicer doma iz Prekmurja, doma nagačeno zanimivo ptico, ki je nihče ne pozna. Ob priliki sem ga obiskal in imel res kaj videti: v hodniku na polici je stala nagačena morska papiga, tudi mormon imenovana Fratercula arctica. Lastnik mi je ptico tudi posodil za fotografiranje in mi posredoval podatke o izvoru te ptice. Ustreljena je bila v poplavljeni gramozni jami pri kraju Vratja vas pri Gornji Radgoni, in sicer 1. novembra 1983. Na vodni gladini se je zadrževalo približno 20 primerkov, ki pa naslednje Slika 1: Gnezditvena in zimo valna razširjenost mormona Fratercula arctica v Evropi (po Peter-sonu etc.) Figure 1; Breeding distribution and wintering area of Puffin Fratercula arctica in Europe (according to Peterson etc.) prvi zapis za Slovenijo ) first record for Slovenia dni niso bili več opaženi, Nagačen primerek je odrasel (večleten) mormon v zimskem perju. Kolikor mi je znano, je to verjetno prvi pojav te vrste, registriran v Sloveniji. Mormon je namreč tipična morska ptica. Gnezdi v kolonijah tik ob morskih obalah, prezimuje predvsem na odprtih površinah severnega Atlantika, Videti jih je tudi v zahodnem Sredozemlju, na sladkih vodah v notranjosti Evrope pa so izjemno redki. Tako je znan podatek o opažanju mormona 8. decembra 1961 z Nežider-skega jezera v Avstriji, na Madžarskem Slika 2: Mormon Fratercula arctica, ustreljen 1. 11. 1983 v Vratji vasi pri Gornji Radgoni (P. Grošelj) Figure Z; Puffin Fratercula arctica, shot on November Ist 1983 at Vratja vas near Gornja Radgona (P. Grošelj) 85 ÖSTERREICH ^ GOSDORF MUR MURA MURECK CMUREK A VRATJA VAS SLOVENIJA Slika 3: Topografski položaj poplavljenih gramoznic pri Vratji vasi, september 1990 (I. Geister). Figure 3: Topographical situation of the flooded gravelpis near Vratja vas (I. Geister). pa v bližini Szegeda, 25. 7. 1949. Drugi podatki iz srednje Evrope so še starejši m so še iz prejšnjega stoletja: 13. 12. 1862 z Madžarske in primerek, ugotovljen 29. 9. 1872 na Ženevskem jezeru v Švici. LITERATURA KEVE, A. (1984): Magyarokszag madarainak nevjegyzeke Nomenklatur Avium Hungarae. Aka-demiai Kiado, Budapest. LEISLER, B. (1962): Papageitaucher Fratercula arctica am Neusiedlersee. Ergetta 5. STROUHAL, H. (1964): Catalogus Faunae Au-striae XXI b: Aves, Wien. WINKLER, R. (1987): Avifauna der Schweiz, eine kommentierte Artenliste II. Nonpasserifor-mes. Der ornithologische Beobachter, Beiheft 6. Peter Grošelj, Godovič 124, Idrija POVZETEK Ta ptica severnih morij se v celinski Srednji Evropi pojavlja zelo redko. V tem stoletju sta znana podatka iz Madžarske (1949) in Avstrije (1961). 1. novembra 1983 se je približno 20 mor-monov zadrževalo v poplavljeni gramoznici pri Vratji vasi v bližini Gornje Radgone, kar je seveda prvi podatek za Slovenijo. Ustreljeni primerek je večletna ptica v zimskem perju. SUMMARY This bird of northern seas occurs m the continental part of Central Europe very rarely. In this area only two observations of this species have been recorded, i. e. in Hungary (1949) and Austria (1961) for this century. On November 1st 1983 approximately 20 Puffins were observed in a flooded gravel-pit at Vratja vas near Gornja Radgona, this being, of course, the first record for Slovenia. The shot and later stuffed Puffin is a fullgrown specimen in its winter plumage. 86 Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji Expected breeding of Black-winged Stilt Himantopus himantopus in Slovenia TIHOMIR MAKOVEC IZTOK ŠKORNIK Polojniki spadajo v družino Recurvi-rostridae, v katero prištevamo tudi sab-ljarke. Danes poznamo 3 vrste polojnikov. V rodu Himantopus sta to rdeče-nogi Himantopus himantopus in črni polojnik Himantopus novaezelandiae. Tretja vrsta je endemični avstralski polojnik Cladorhynchus leucocephalus. Kljub raziskavam taksonomska delitev polojnikov še vedno ni povsem jasna, saj jih eni avtorji delijo na tri med seboj ločene skupine, drugi pa vrsto Himantopus novaezelandiae obravnavajo le kot podvrsto vrste H. himantopus. Znani so tudi križanci med H. himantopus m H. novaezelandiae, z vsemi prehodnimi oblikami (P. Hayman, J. Marchant, T. Prater 1986). Rdečenogi polojnik Himantopus himantopus je s 5 podvrstami razširjen v Evraziji m Afriki ssp. himantopus, severni m srednji Ameriki ssp. mexica-nus, Južni Ameriki ssp. melanurus, Avs-traloaziji ssp. leucocephalus in na Havajih ssp. knudseni V Evropi je razširjen na Iberskem polotoku, v južni Franciji, v severni Italiji, na Balkanu, v donavskem področju, južni Sovjetski Zvezi, priložnostno v Veliki Britaniji, živi pa tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Avstriji. Ob velikih sušah zaide v Sredozemlje. V začetku 30-ih let so ga poleti pogosto opazili v severozahodni in južni Nemčiji ter na Nizozemskem, kjer je leta 1931 prvič gnezdil. Matvejev m Vasic (1973) ga navajata kot gnezdilca Vojvodine in Makedonije. Glede na to, da so podatki že zastareli, bi bilo zanimivo vedeti, ali polojnik še vedno gnezdi na omenjenih lokalitetah m ali gnezdi še kje drugje. V Sloveniji je bil redek preletnik, po podatkih zadnjih 10 let pa lahko sklepamo, da je polojnik maloštevilen, vendar reden preletnik naših krajev. K temu spoznanju so prispevali številnejši opazovalci pri nas (Tab. 1). L3 * f rt\ i' N • r^^f % m k • ^f ^ Slika 1: Gnezditvena razširjenost rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Evropi (po Petersonu etc.) Figure 1: Breeding distribution of Black-winged Stilt Himantopus himantopus in Europe (according to Peterson ets.) 87 Opazovanja rdečenogega polojnika v Sloveniji od leta 1980 do 1990 Tabela 1: Opazovanja rdečenogega polojnika v Sloveniji od leta 1980 do 1990 Table 1: Observation of Black-winged Stilt in Slovenia from 1980 to 1990 Datum opazovanja Število Date of observation Number Kraj Place Opazovalec Observer 2. 4. 1980, 1 ex., zaliv Polje (IB, IG, DŠ, BM) 20, 5. 1981 2 ex. Ormož (BŠ) 20. 4. 1983 4 ex. Škocjansk] zatok (GP, TM) 21. 4. 1983 3 ex. Škocjansk] zatok (IŠ, TM, MM, BMO) 22. 4. 1983 3 ex. Škocjanski zatok (IŠ, TM, MM, BMO) 23. 4. 1983 3 ex. Škocjansk] zatok (MM, TM) 24. 4. 1983 4 ex. Škocjansk] zatok (GP) 11.8. 1986 1 ex. Škocjansk] zatok (MG) 12. 8. 1986 1 ex. Škocjanski zatok (IŠ) 17. 4. 1988 1 ex. Sečovelj ske soline (IŠ, TM, MM, VF) 23. 4. 1988 1 ex. Sečoveljske soline (IŠ, VF) 24. 4. 1988 2 ex. Sečoveljske soline (IŠ, VF) 8. 5. 1988 7 ex. Ormož (FB) 14. 5. 1988 3 ex. Ormož (FB, BŠ) 18. 3. 1989 9 ex. Škocjansk] i zatok (IŠ, TM, BMA) 23. 3. 1989 3 ex. Škocjanski L zatok (TM) 24. 3. 1989 3 ex. Škocjansk L zatok (TM) 29. 3. 1989 2 ex. Škocjansk L zatok (IŠ) 2. 4. 1989 3 ex. Škocjansk i zatok (TM) 3. 4. 1989 3 ex. Škocjansk i zatok (TM) 7. 4. 1989 3 ex. Škocjansk i zatok (TM) 8. 4. 1989 1 ex. Škocjansk i zatok (TM) 12. 4. 1989 1 ex. Škocjansk i zatok (TM) 14. 4. 1989 1 ex. Škocjansk i zatok (TM) 24. 4. 1989 1 ex. Škocjansk i zatok (TM) 28. 4. 1989 1 ex. Škocjanski zatok (TM) 16. 5. 1990 2 ex. Sečoveljske soline (IŠ) 20. 5. 1990 1 ex. Sečoveljske soline (TM) 23. 6. 1990 2 ex. Sečoveljske soline (IŠ) 30. 6. 1990 6 ex. (4 ex. ad., 2 ex. juv.) Sečoveljske soline (TM, IŠ, VF, VR) 1. 7. 1990 10 ex. (4 ex . ad., 6 ex. juv.) Sečoveljske soline (TM, IŠ, VF, VR) 21. 7. 1990 5 ex. Sečoveljske soline (TM, VR) Opomba: Opazovalci so navedeni s kraticami, ki po vrstnem redu pojavljanja pomenijo: (IB) Ivo Božič (GP) Goran Palčič (MG) Miran Gjerkeš (IG) Iztok Geister (TM) Tihomir Makovec (VF) Vesna Flander (DŠ) Dare Sere (IŠ) Iztok Škornik (FB) Franc Bračko (BM) Božidar Magajna (MM) Marko Miklavec (BMA) Bojan Marčeta (BŠ) Borut Štumberger (BMO) Borut M ozetič (VR) Vesna Rupert Polojnik je klatež, selivec in v južnejših krajih tudi stalnica. Populacije iz severnejših predelov se selijo in prezi-mujejo v Afriki v tropih, severno od ekvatorja, nekateri osebki dosežejo tudi južno Afriko. Selitev poteka avgusta, septembra in oktobra, vračanje pa konec marca, aprila in maja. Nekateri primerki prezimujejo v Sredozemlju, znani pa so tudi podatki o prezimovanju iz Velike Britanije. Za Slovenijo o prezimovanju ni znanih podatkov (Sovine, ustno). Polojnik gnezdi v lagunah in drugih plitvih vodah z blatnim dnom (povsod tam, kjer mu voda omogoča brodenje, vse do trebušnega perja), na barjih, riževih poljih, solinah in ob brakičnih vodah, predvsem v tropskih in subtrop-skih krajih. Gnezdi v kolonijah, redkeje posamič. Gnezdo je plitva globel, skromno postlana z rastlinjem, običajno nedaleč od vode, tako da voda velikokrat gnezdo zalije. Od sredine aprila do sredine junija znese samica običajno 3-4, včasih 5 rumenkasto rjavih jajc, s številnimi temnimi pikami, ki so včasih tudi sivo lisasta in zelo podobna jajcem sabljarke Recurvirostra avosetta, velika 38,8-48,2 x 28,0-33,5 mm. Valjenje traja od 22 do 26 dni. Valita oba partnerja. Ko se mladiči posušijo, zapustijo gnezdo in tekajo naokrog. Poletijo po 28-30 dneh. Ima eno leglo. Drugo leglo je nadomestno leglo (če prvo propade zaradi vode). Dne 30. 6. 1990 smo se T. Makovec, I. Škornik, V. Flander m V. Rupert nekaj minut po 19. uri vračali proti kanalu Pichetto, z namenom, da si v kanalu privoščimo kratko kopanje. Medtem ko sta obe Vesni že sedeli na razvalini nekdanje maone, Tihomir pa se je nekje še obotavljal, je Iztok še nekajkrat pokukal skozi teleskop, ki ga od dneva, ko ga je kupil, vedno nosi s seboj na teren. Stoje, s teleskopom naslonjenim na boke, je na robu bazena med Drnico m kanalom Pichetto med štirimi togotni-ki, šestimi črnimi martinci in dvema polojnikoma opazil primerek čudnega begavca na visokih nogah. Sledil je histeričen klic in že je stekel vrli kolega Tihomir tja. Teleskop sva sedaj posta- ;. : ¦.... . . ........ 89 vila na trdna tla, da nama ne bi kaj pobegnilo. Tihomir je opazil še enega mladiča, nato pa še enega. Prva ad hoc ugotovitev: begavcipolojnika! Polojnike smo na tem delu že večkrat opazovali (vedno 1 par), tokrat pa se je izkazalo, da sta tu dva para. Mladiče je treba ujeti, saj nama ne bodo verjeli, sva oba zbegano pomislila. Misli ob nenavadnem srečanju se še niso povsem razčistile, ko je Tihomir s tarzanovim skokom in dvema zamahoma oblečen preplaval kanal Pichetto. Toda le zakaj je sezul japonke in si nataknil superge? Pa se ja ne plava bolje s supergami?! Ko je že tekel po blatnem bazenu proti mladičem, je bilo njegovo početje povsem jasno. Le kdo bi tekel z japonkami po lepljivem blatu! Tokrat je prišla na vrsto najina preizkušena metoda, v kateri sodelujeta lovec-iskalec in usmerjevalec z optičnim pripomočkom (metoda je pri iskanju deževnikovih gnezd več kot uspešna). Iztok je »zafiksiral« mladiča s teleskopom in z dogovorjenimi znaki usmerjal Tihomirja k cilju. Kljub dobremu namenu in še boljši metodi žal nisva imela uspeha. Mladiči so se raz-bežali med travnate šope na nasipu, kjer jih jG nemogoče izslediti. Med lovom begavcev sta se oba starša nenehno razburjala in oglašala, tema dvema pa se je kasneje pridružil še drugi par. Pravi zračni napad. Svojo odločnost in pogum so polojniki pokazali z naleti na galebe, postovko in na odhajajočega motorista. Revež sploh ni vedel, kaj se dogaja. Naslednjega dne smo bili na solinah že zelo zgodaj, saj se je dvema mudilo v Ljubljano. Načrt smo skovali že prejšnji večer (na tem mestu naj dodava, da sva že 29. 6. 1990 ob kavici sramežljivo pogledovala po knjigi Shorebirds, v knjigi A Field Guide to the Nests, Eggs and Nestlings of British and Europaean Birds pa sva si ogledovala značilnosti polojnikovih mladičev). Na gnezdišče Slika 2, 3: Rdečenogi polojnik Himantopus himantopus, Sečoveljske soline, julij 1990 (T. Makovec) Figure 2, 3: Black-winged Stilt Himantopus himantopus, Sečovlje Salinas, July 1990 (T. Makovec) 90 smo se pripeljali kar z avtomobilom, saj nam žal to soline omogočajo. Tokrat sva se odločila za mirnejši in strpnejši lov. Časa sva imela dovolj. Tihomir se je počasi približeval gnezdišču, Iztok pa je z razdalje kakih 150 m s teleskopom sledil mladičem. Bilo jih je šest. Tudi drugi par je imel tri, vendar vsaj teden dni mlajše od prvih treh. Ko se je Tihomir približal mladičem (starši so bili že v zraku), se je bilo treba odločiti za enega izmed begavcev. Polojnikovi begavci so namreč izvrstni tekači. Med splošnim preplahom je na najino srečo in na srečo vseh nas v Sloveniji mlajši begavec storil napako: pobegnil je v plitvo vodo. Lov se je začel. Imela sva nekaj težav z zvočnim komuniciranjem, kljub temu, da sva z morja, pa nama tudi signalizacija ni šla od rok (dobesedno). Ne morete si predstavljati, kako težko je bilo dopovedati Tihomir ju, ki je nekje 150 m stran od teleskopa gledal v vodo in skomigal z rameni, da stoji ob mladiču. Ko ga je ujel, se je napetost polegla. Pojasnil je, zakaj ga ni videl: ker je potopljen pod vodo čepel pri miru, le kljun je molel iz vode. Da bi ga strela! Ulovljenega mladiča smo fotografirali in ga kasneje izpustili na nasipu. Ves čas fotografiranja je nad nami krožil in se razburjeno oglašal samec (to je Tihomir izkoristil in napravil nekaj lepih fotografij), medtem ko se samica ni približala. Nekje iz ozadja se je le pritajeno oglašala. Polojnikovi begavci so po spodnji strani beli, po zgornji pa bledo sivi do rjavkasti s številnimi črnimi pikami in lisami. Kljun je kovinsko temno sive barve, noge pa so - v nasprotju s tistimi v priročnikih, kjer so rožnate - modrikasto sive barve in le med prsti rožnate. Slika 4: Gnezdišče rdečenogega polojnika v Sečoveljskih solinah, julij 1990 (I. Škornik) Figure 4: Nesting site of Black-winged Stilt at Sečovlje Salinas, July 1990 (I. Škornik) 91 Slovenija leži znotraj polojnikovega gnezditvenega areala, zato je bila njegova gnezditev slej ko prej pričakovana. Še najbližje odkritju morebitnega gnezda para polojnikov je bil B. Štum-berger, ki pravi: »20. 5. 1981 sem pri Ormožu v Jurkovcu med številnimi po-brežniki Charadhiformes opazil primerek polojnika - samca, ki je mirno iskal hrano v neposredni bližini kolonije galebov Larus ndibundus in čiger Sterna hirundo, albifrons. Obšel sem nasip in zagledal pred sabo dva polojnika, ki sta me nemirno opazovala s tal, medtem ko se je večina drugih ptic dvignila. Ko sem krenil proti koloniji, sem zagledal nad sabo oba polojnika, ki sta razburjeno krožila nad mano, in to celo niže kot galebi in čigre. Pozneje je samec pristal, samica pa je še naprej krožila nad mano in se oglašala z melodičnimi »klip«. Po ponovnem preverjanju 22. 5. 1981 polojnika nisem več opazil in morebiti našel razlago za njuno sumljivo vedenje.« (Štumberger, 1981). Dne 22. 4. 1983 je v Škocjanskem zatoku T. Makovec (Makovec, ustno) opazoval parjenje polojnikov. Ob vsem tem je samo po sebi zani- 92 mivo vprašanje, kdaj in v kakšnih okoliščinah lahko pričakujemo gnezdenje take vrste, kot je polojnik? V Sloveniji se polojniki pojavljajo na preletu predvsem v aprilu in maju, nekateri že v marcu. 18. 3. 1989 je datum najzgodnejšega pojavljanja polojnikov v Sloveniji, 20. 5. 1981 pa datum naj poznejšega. Pri tem ne upoštevava podatkov iz letošnjega leta, ko so polojniki gnezdili. Zanimivo je, da sta samo dva znana podatka o jesenski selitvi polojnikov v Sloveniji. A. Šmuc (1980) je v obdobju 1974-1977 v Sečoveljskih solinah opazoval polojnika 7-krat (4-krat v maju in 3-krat v aprilu). Navaja tudi, da je le enkrat opazoval samca in samico skupaj, drugače pa vedno po dve samici. Zanj je polojnik reden, vendar maloštevilen preletnik Sečoveljskih solin. Naj-poznejši datum je 16. 5. 1976, ko je na Len opazoval 2 primerka (Šmuc, 1980). Če domnevamo, da so bili 30. 6. 1990 opaženi polojnikovi mladiči stan okoli 14 dni (naslednji dan najdeni mladiči drugega para pa vsaj sedem dni manj) in odštejemo še inkubacijsko dobo 26 dni, potem je samica prvega para izlegla prvo jajce okoli 20. aprila, samica Slika 5, 6: Begavec rdečenogega polojnika, Sečo-veljske soline med kanalom Pichetto in Drnico, julij 1990 (T. Makovec) Figure 5, 6: Downy young of Black-winged Stilt, Sečovlje Salinas between the Pichetto and Drnica Canals, July 1990 (T. Makovec) *,*•¦ ;¦:,:¦..: SHka 7: Samici rdečenogega polojnika, Škocjanski zatok 21. 4. 1983 (I. Škornik) Figure 7: Females of Black-winged Stilt, Škocjanski zatok, April 21st, 1983 (I. Škornik) Slika 8: Skupina rdečenogih polojnikov, Škocjanski zatok 18. 3. 1989. Zanimiva je obarvanost njihovih glav. Samec nominalne podvrste ima namreč glavo popolnoma belo, samica pa le nekoliko črno. (T. Makovec) Figure 8; A group of Black-winged Stilts, Škocjanski zatok, March 18th, 1989, Interesting is the colouring of their heads, for the head of the male belonging to the nominal sub-species is completely white, while the female's head is partly black (T. Makovec) 93 drugega para pa okoli 30. aprila. Čeprav je tako preračunavanje majhna špekulacija, pa si lahko z njo vendarle pomagamo. Ce smo že omenili, da se polojniki pri nas pojavljajo izključno kot preletni-ki, potem se zastavlja vprašanje, kdo so ti preletniki, ki tvegajo gnezditveno avanturo, kot jo poimenuje I. Geister v svojem prispevku o pričakovanih in nepričakovanih gnezdilkah v Sloveniji. Če si ogledamo tabelo 1., lahko razberemo, da so med 20. aprilom (datum prvega izleženega jajca) m 20. majem (datum opazovanja B. Stumbergerja) v naših razmerah opazovani polojniki potencialni gnezdilci. Ali gre pri tem - spričo dejstva, da so gnezdišča v severni Italiji zelo blizu - le za prepotentne primerke, ki neučakano izkoristijo prvo priložnost, ki se jim za gnezdenje ponudi, ali gre vendarle za poskus kolonizacije? Odgovor bomo vsekakor dobili v naslednjih gnezditvenih sezonah. Tudi Geistrova misel, da je teoretično mogoče, da se dva spolno nezrela osebka na letovanju (tudi na preletu, ,op. I. Š.) prepoznata kot spolno zrela (zmota v spolni zrelosti) ni neverjetna. Lep primer za to je par kreheljcev Anas crecca, ki je leta 1985 poskusno gnezdil v trstišču stare struge Rižane ob Škocjanskem zatoku. Degenerirano leglo je kmalu propadlo (I. Škornik, T. Makovec, M. Miklavec, v tisku). V sečo-veljskem primeru je vsekakor šlo za povsem spolno zrela para in za uspešno gnezditev, saj so bili 21. 7. 1990 opaženi že speljani mladiči. Sečoveljske soline so od decembra lani zavarovane kot krajinski park. Ker še vedno niso opremljene z vsemi potrebnimi napisi, cesta pa je tudi odprta, je veliko avanturističnih kopalcev, ki vznemirjajo ptice na gnezdiščih. Poloj-nikovo gnezdišče pa je samo 200 m od- daljeno od pravega kopalnega vrveža. Doklej, se sprašujeva. Slika 9: Rdečenogi polojrnk na sliki ima poleg črnega temena tudi temen vrat, kar pa ni značilno za podvrsto himantopus. Ali je bila na preletu kaka druga podvrsta? Škocjanski zatok, 29. 3. 1989 (I. Škornik) Figure 9: Black-winged Stilt on the above photograph has, apart from black crown, also a rather darkneck, what is not however, typical for the himantopus sub-species. Was there some other subspecies in passage? Škocjanski zatok, March 20th, 1989 (L Škornik) LITERATURA BOŽIČ, I. (1980): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus 1/3, str. 47. BRAČKO, F. (1989): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus 10/41-42, str. 62. 94 GEISTER, I. (1990): Pričakovane in nepričakovane gnezdilke v Sloveniji, Acrocephalus št. 43-44: 18-28. GJERKEŠ, M. (1987): Polojnik Himantopus hi-mantopus. Acrocephalus VIII/31-32, str. 15. HARRISON, C. (1975): A field Guide to the Nests, Eggs and Nestlings of British and European Birds, Collins, London. HAYMAN, P., MARCHANT, J., PRATER, T. (1986): Shorebirds, Christopher Helm, London. MATVEJEV, S„ D., V., F. VASIĆ (1973): Catalo-gus faunae Jugoslaviae. IV/3. Aves. SAZU, Ljubljana. POVZETEK PALČIČ, G. (1983): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus IV/17-18, str. 60. ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinj-skih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. ŠKORNIK, L, MAKOVEC, T, MIKLAVEC, M. (v tisku): Favnistični pregled ptic slovenske obale. ŠKORNIK, I. (1987): Sečoveljske soline - pomembno ornitološko območje Evrope, Falco št. 2: 3-13. ŠTUMBERGER, B. (1981): Polojnik Himantopus himantopus, Acrocephalus 2/10, str. 58. SUMMARY By transforming the abandoned Sečovlje Salinas into mariculture breeding grounds, their water surface rose to such a level that the banks became interesting for waders once more. On June 30th 1990 two breeding pairs of Black-winged Stilts were discovered in (still) abandoned salinas. Each pair had reared three chicks, the difference in their age being approx. 7 days. This is the first encounter with a breeding Black-wmged Stilt in Slovenia. The most exciting was the search for the chick which ran into the water and hid there by sticking merely its bill from it. This long awaited breeding of Black-winged Stilt within its range gave great joy to the Slovene ornithologists, Tihomir Makovec, Gasilska 8, 66000 Koper Iztok Škornik, Krožna 10, 66000 Koper Prezimovanje pepelastega lunja Circus cyaneus v severovzhodni Sloveniji v obdobju 1982-90 Wintering of Hen-harrier Circus cyaneus in Northeastern Slovenia in the period 1982-90 FRANC BRAČKO UVOD S preureditvijo opuščenih Sečoveljskih solin v gojišče mankulture, se je površina vode povečala, nabrežme pa so znova postale privlačne za po-brežmke. 30. 6. 1990 sta bila v opuščenih solinah odkrita dva gnezdeča para rdečenogih polojni-kov. Vsak od njiju je vzredil tri mladiče, razlika v starosti med njimi je bila približno teden dni. V prispevku je popisano to prvo srečanje z gne-zdečim polojnikom v Sloveniji. Najbolj razburljivo je bilo iskanje mladiča, ki je zbežal v vodo. Potuhnil se je tako, da se je potopil, iz vode pa mu je molel le kljun. Ta dolgo pričakovana gne-zditev rdečenogega polojnika znotraj njegovega areala je zelo razveselila slovenske ornitologe. V sestavku obravnavam prezimovanje pepelastega lunja C. cyaneus, ki je v severovzhodni Sloveniji dokaj redek in nereden zimski gost. Prezimovanje omenjene vrste je zanimivo zaradi tega, ker gre za ujedo, ki se tudi delno seli in o njej pravzaprav vemo zelo malo. V manjšem številu se redno pojavlja le na preletu. V zimskem času pa je redek gost. V Sloveniji redno prezimuje na slovenski obali ter pogosto na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju (Sovine pismeno). Severovzhodna evropska populacija običajno prezimuje v 95 južni Evropi, na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Populacija osrednje in zahodne Evrope prezimuje kar »doma«, odselijo se le posamezni primerki (Büsche 1985). V Petersonovem priročniku v karti razširjenosti meja prežimo vanj a zajema vso Anglijo, srednjo m zahodno Evropo. Kot gnezdilec je najštevilnejši na severu in vzhodu Evrope, v Sloveniji ne gnezdi. Kakor vsi lunji tudi pepelasti pripada vrsti, ki je že močno ogrožena. Zaradi vsesplošnega izsuševanja zamočvirjenega sveta je ustreznih biotopov vse manj, čeprav priložnostno gnezdi tudi na žitnih poljih (Peterson et. al. 1984, Makatsch 1989). Veliko jih propade tudi ob selitvi m prezimovanju. V Evropi smo zadnja leta imeli primere ekstremno ostrih zim, pravimo jim kar - polarne. Obilica snega m dolgotrajne nizke temperature, tudi do Slika 1: Samec pepelastega lunja Circus cyaneus ob uplenjenem kosu Turdus menda, Hotinja vas 26. 1. 1987 (M. Vogrin) Figure 1: Male of Hen-harrier Circus cyaneus by its prey, a Black bird Turdus merula, Hotinja vas, Jannuary 26th, 1987 (M. Vogrin) 96 40 stopinj pod ničlo, je značilnost takih zim. Tudi v Sloveniji v zimi 1986/87 snega ni »primanjkovalo«, nasprotno, celo v nižinah ga je zapadlo skoraj meter. Temu primerne so bile tudi temperature - od 25-30 stopinj pod ničlo. Morda bo kdo dejal: zakaj toliko besed o ostri zimi, ko pa smo imeli medtem tudi mile zime? Vedeti moramo, da slabe vremenske razmere pripomorejo k večjim premikom ali selitvam nekaterih prezimujočih ptic. Evropska polarna zima v januarju 1987 m z njo pomanjkanje hrane je bil vzrok, da so se nekatere na severu, severozahodu m vzhodu Evrope prezimujoče vrste odpravile na selitev v srednje m južne predele. Te ptice običajno imenujemo vpadnike ali mvazorje in pripadajo t. i. vremenskim selivkam. Pojavijo se v Slika 2: Gnezditvena in zimo valna razširjenost pepelastega lunja Circus cyaneus v Evropi (po Petersonu etc.) Figure 2: Breeding distribution and wintering area of Hen-harrier Circus cyaneus in Europe (according to Peterson etc.) večjem številu samo v ekstremno ostrih zimah ali v času, ko se število populacije prekmerno poveča in pomeni masovna invazija daleč prek običajnega areala razširjenosti uravnavanje števila populacije - na primer: brmovka, pino-ža, brezovček, pegam. Mednje spadajo tudi nekatere ujede in sove, ki smo jih v tej zimi imeli priložnost opazovati v nekoliko večjem številu tudi pri nas. REZULTATI IN DISKUSIJA V tabeli št. 1 in karti ZOAS vidimo, da se pepelasti lunj v povprečnih in milih zimah v Sloveniji pojavlja v manjšem številu. O prav nasprotnem piše G. Büsche (1985) v raziskavi o zimski razširjenosti pepelastega lunja na področju Schleswig-Holstein v severni Nemčiji v letih 1970-1984 in navaja, da v nekaterih povprečnih in milih zimah tam številno prezimuje. V letih, ko so mali sesalci številni, zlasti poljska voluharica Microtias arvalis, ocenjujejo število na 300-900 prim. V ciklusu manjše rodnosti poljske voluhance pa od 50-150 prim. Kot ugo- tavlja avtor, so letna nihanja prezimujo-čih lunjev na tem področju izredno velika. V ostrih polarnih zimah, posebno v januarju in februarju, se s tega področja odseli skoraj v celoti. Torej lahko domnevamo, da se celotna prezimujoča populacija severozahodne, srednje in vzhodne Evrope odseli v južne predele, kar nam nazorno kaže tabela št. 2, ko je v Evropi nastopila polarna zima, številna opažanja lunjev v tem času v severovzhodni Sloveniji pa kažejo na trend invazije. Zanimivi so podatki ZOAS, ki daje dokaj popolno sliko o prezimovanju pepelastega lunja v nekaterih nižinskih predelih Slovenije. Na žalost so nekateri kvadrati ostali prazni, ker ni stalnih opazovalcev. Eden izmed teh večjih nepokritih predelov je tudi Prekmurje. Redno prezimuje na slovenski obali, pojavlja pa se tudi v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. V obdobju 1979-1987 je bil opažen v enajstih (11) kvadratih (Sovine, pismeno). V povprečni zimi 79/80 in 85/86 v decembru in januarju ni bil opažen v Kraj Datum Štev./spol Vreme Opazovalec Place Date Number/sex Weather Observer Rače 16. 11.84 1 prim. samicaO/ oblačno 0°C M. Vogrin Hotinja vas 29. 12. 84 1 prim, samica9 sneženje, -1°C M. Vogrin Hotinja vas 19. 1. 85 1 prim. samicaO/ 30 cm snega, -4 °C M. Vogrin Loka 15. 2. 85 1 prim. samicaO/ 15 cm snega, -2°C M. Vogrin Bukovci 30. 4. 85 1 prim, samec ö1 — F. Janžekovič Mariborski otok 24. 11.88 1 prim. samica9 10 cm snega, -3°C F. Bračko Akum. Sestrže 4. in 23. 2. 90 3 prim, samice 9 jasno, +18°C F. Bračko Akum. Sestrže 21. 4. 90 1 prim. samica9 dež A Bibič Tabela 1 Opazovani pepelasti lunji v SV Sloveniji v ostri evropski zimi 1984/85. V mili zimi 82/83 in povprečni zimi 83/84 in 85/86 ni podatkov, zato smemo sklepati, da do večje selitve ni prišlo. Ponovno pa je bil opažen v mili zimi 89/90. Opažanja v novembru in aprilu uvrščamo V redilO Selitev. Table 1 Observed Hen-harriers in NE Slovenia in severe European winter of 1984/85. nobenem kvadratu. V polarni zimi 86/87 pa je bil opažen v sedmih (7) kvadratih, kar je več kot polovica predhodnih opažanj (Sovine, pismeno). V mili zimi 89/90 je bil opažen na akumulaciji Sest- rže pri Pragerskem. Še več podatkov je z Ljubljanskega barja (Sere, Sovine, Štumberger, ustno), kar je presenetljivo glede na najbolj milo zimo zadnjih deset let. Kraj Datum Štev./spol Vreme Opazovalec Place Date Number/Sex Weather Observer Črni les (Komarnik) 29. 10. 86 1 prim./9 samica jasno +10°C F. Bračko Močna pri Pernici 6. 11.86 1 prim./9 samica oblačno + 2°C F. Bračko, F. Janžekovič Pragersko 25. 10. 86 2 prim./9 9 samici oblačno +7°C M. Vogrin Pragersko 18. 10. 86 1 prim./9 samica oblačno +6°C M. Vogrin Ješenca (Rače) 2. 11.86 1 prim./9 samica oblačno +9°C M. Vogrin Maribor (Studenci) 13. 1. 87 1 prim./cf samec sneži, 50 cm snega, -13 °C F. Bračko Maribor (Melje) 16. 1. 87 1 prim./9 samica oblačno, 80 cm snega,-10 °C F. Bračko Apače pri Gornji Radgoni 21. 1. 87 1 prim./9 samica jasno, 80 cm snega, -8 °C F. Bračko Hotmja vas 25. 1. 87 1 prim./cf samec jasno, 80 cm snega, -2 °C M. Vogrin Loka 26. 1. 87 2 prim./9 9 samici oblačno, 80 cm snega,-2 °C M. Vogrin Hotmja vas 26. 1. 87 1 prim./cf samec oblačno, 80 cm snega, -2 °C M. Vogrin Hotinja vas 3. 2. 87 1 prim./cf samec jasno, 50 cm snega, -1 °C M. Vogrin Ormož 31. 10. 87 1 prim/9 samica oblačno F. Janžekovič, B. Štumberger Tabela 2 V SV Sloveniji opaženi pepelasti lunji v zimi 1986/87. Trend invazije sledi po 13. 1. 87, medtem ko se je močno sneženje pričelo že 10. 1., na S in Z Evrope pa že nekoliko prej. Opažanja v oktobru in novembru predstavljajo redno jesensko selitev. Prikazane temperature so dnevni maksimum. Table 2 Observed Hen-harriers in NE Slovenia in severe winter of 1986/87. UGOTOVITVE Ugotovitve temeljijo na opazovanjih pepelastega lunja v severovzhodni Sloveniji v obdobju 1982-1990. V severozahodni, vzhodni m srednji Evropi prezimujoči primerki se masovno selijo v južne predele v ostri polarni zimi 98 z debelo snežno odejo, ko so viri hrane zmanjšani na minimum, predvsem mali sesalci. Tako smo bili v ostri zimi 86/87 v severovzhodni Sloveniji priče pravcati invaziji, kar kaže tudi ZOAS. V januarju je bilo skupno opaženih 7 lunjev, če pa število in lokalitete primerjamo z velikostjo potencialno preletnih lokalitet v severovzhodni Sloveniji, dobimo po enostavnem izračunu sumarno 80-100 prim, v času invazije. Seveda je ocena števila lahko tudi večja, predvsem zaradi tega, ker so se lunji ob pomanjkanju hrane (debela snežna odeja) pomikali proti jugu zelo hitro. V polarni zimi 84/85 do večje invazije ni prišlo, opaženi so bili posamezni primerki. Hud mraz je trajal zelo kratek čas, snega je bilo malo, od 15-30 cm. Značilno za to zimo je prežimo vanje večjega števila navadnih kanj Buteo bu- .1 r~ r < v A f T T? TT « 1 T -p w.._ T 1* UJLH.OUO V/XAliriUU ------ J^Bk 17 . — ------ K ------ ------ • • V !S 1 1 i r1 - 1 \ i J t \^ — r-^ 7~** ^*Sc>- H _. -., — . 1 ! 1) - - — ------ r i v JI-------/- • • .. i -' 11 i i HI 1 t '- ----- — € : r t 1 ' 1 -i___j — i t L------ 7 € .. t t: " . i N V M Ml «O « ii «1 4* «S t* *? a A* SO 5» 52 SI M U 56 5? M 58 50 SI 62 1986/87 C 1979-1986 Slika 3: Zimska razširjenost pepelastega lunja v Sloveniji v obdobju 1979-1986 in v času ostre zime 1986/87 (Vir: ZOAS). Figure 3: Winter distribution of the Hen-harrier in Slovenia from 1979 to 1986 and in severe winter of 1986/87 (Source: WOA). teo, opaziti pa je bilo tudi več skobcev Accipiter nisus in kraguljev Accipiter gentilis. V povprečnih in milih zimah pepela-sti lunj v severovzhodni Sloveniji redko prezimuje. V manjšem številu se na preletu redno pojavlja v jeseni, manj pa je opazovanj spomladanskega preleta. V povprečni 85/86 in mili zimi 87/88 ni bil opažen. Prav tako ni podatkov za zimi 82/83 in 83/84. Manjše število lunjev pa je ponovno prezimovalo v mili zimi 89/90 na akumulaciji Sestrže pri Prager-skem. Na Štajerskem smo ga vedno opazovali v nižini, na poljih, na zamočvirjenih travnikih ter ob rekah in ribnikih, zlasti na Dravskem in Ptujskem polju, Apa-škem polju in Pesniški dolini (Gregori 1989), v času ostre zime tudi blizu naselij, celo v Mariboru. Na žalost nimamo nobenih podatkov iz Pomurskega konca. Lovi v nizkem letu, včasih se nekoliko dvigne, zaokroži in hitro spremeni smer, nato se bliskovito spusti k tlom. Rad sede tudi na drevo ali grm. Na tleh se hrani in trga plen. Pozimi lovi manjše sesalce m ptiče, zadovolji se tudi z mrhovino. Pogosto lovi ob robovih in nasipih cest. Zaradi hitro spreminjajočih smeri m nizkega leta ga težko opazimo, saj nam kar hitro izgine za bližnjim hribčkom, grmovjem ali skupino dreves. Na preletu se na eni lokaliteti zadržuje zelo kratek čas, na prezimovanju pa tudi mesec in več. Let lunja je nekaj posebnega m vedno, kadar ga opazujemo, nas prevzame z neverjetno spretnimi in hitrimi letalnimi manevri. Iz tabel se vidi, da je opaženih več samic kot samcev. Pri samcih moramo upoštevati možnost zamenjave s prvoletnimi m drugoletnimi samci, ki so v mladostnem perju podobno obarvani kot samice in jih nekoliko težje razlikujemo (Porter 1981, Gensbol 1984). Zlasti takrat, kadar opazujemo na večji razdalji m nismo na to pozorni. Zato je možno, da se med opaženimi samicami skriva tudi kakšen mladostni samec. Omeniti velja še eno podrobnost, ki jo kaže pri opazovanju lunjev upoštevati. Obstaja namreč možnost, da se v zimskem času zlasti v milih zimah pojavita močvirski C 'pygargus in stepski lunj C macrourus, ki sta sicer selivca, predvsem prvi, vendar se včasih v zimski polovici leta močvirski lunj klati še vedno po Evropi, za kar obstajajo podatki (Bruns 1987). Vse to probleme pri opazovanju m determinaciji lunjev še povečuje. Največ zmot in napačnih de-terminacij je pri samicah, ki imajo belo trtico in so si zelo podobne, ter pri mladostnih in spolno nezrelih samcih. Zaradi tega moramo biti pri determinaciji lunjev vselej dovolj kritični in pazljivi, včasih je potrebno že kar nekaj izkušenj. Prezimovanje in zimske selitve ptic so v ornitologiji na splošno še vedno premalo raziskane. Ta članek je le skromen sprispevek o poznavanju in pojavljanju pepelastega lunja v Sloveniji. Na koncu se Milanu Vogrinu, Francu Janžekoviču in Andreju Sovincu najlepše zahvaljujem za podatke, ki so mi jih rade volje odstopili. POVZETEK V članku obravnavano prezimovanje pepelastega lunja Circus cyaneus v SV Sloveniji zajema obdobje od 1982 do 1990. V evropskih polarnih zimah z debelo snežno odejo se v Sloveniji pojavlja kot invazor, zlasti kadar ostra zima zajema vso severozahodno, vzhodno in srednjo Evropo. Tako je bilo v severovzhodni Sloveniji v ostri zimi januarja 1987 opaženih 7 lunjev ali izračunsko 80-100 prim, na potencialno preletnih lokalitetah. V zimah 82/83. 83/84. 85/86 in 87/88, ki so bile 100 razmeroma mile ali povprečne, ni bil opažen. Ponovno pa je nekaj primerkov prezimovalo v mili zimi 89/90, kar vzbuja posebno pozornost. V ostn zimi 84/85 do večje invazije ni prišlo, opaženi so bili posamezni primerki. Drugod v Sloveniji redno prezimuje le na slovenski obali (ZOAS). V manjšem številu se redno pojavlja na preletu v jeseni, oktobra in novembra, redkeje pa je bil opazovan spomladi. Edina podatka, ki ju imamo za Štajersko, sta za mesec april 85 in 90. Pepelastega lunja smo običajno opazovali v nižini, v dolinah rek in potokov, ob jezerih in ribnikih ter v ostri zimi tudi blizu naselij, celo v Mariboru. V Sloveniji ne gnezdi, ima status prelet-nika in zimskega gosta in je vse leto zavarovan. SUMMARY The article dealt with wintering of Hen-harrier Circus cyaneus in NE Slovenia covers the period of 1982-1990. During severe European winters when snow blanket is thick it occurs in Slovenia, as invader, especially when severe winter affects the enure northwestern, eastern and central Europe. In NE Slovenia thus 7 Hen-hamers (80-100 individuals in potential passage localities) were recorded in January 1987, when winter was very cold indeed. During winters 82/83, 83/84, 85/86 and 87/88 which were relatively mild, it was not observed at all. But some specimens were seen wintering again in a rather mild winter of 89/90 what should deserve our special attention. In severe winter of 84/85 no greater invasion by this species occurred, although some individuals were seen. In other parts of Slovenia it is regularly wintering on the Slovene coast only. In a smaller number it regularly occurs in passage in autumn - October and November - PETER GROŠELJ Enkrat samkrat, čeprav ptiče opazujem že od malega, in to že več kot trideset let, sem našel na grmu na ostri while in spring it is observed rather rarely. The only details existing for the region of Styria cover the month of April 85 and 90. Hen-harrier has been normally observed in lowlands, in river valleys, beside lakes and ponds and, in severe winters, in the vicinity of settlements, even near the town of Manbor. In Slovenia it does not breed; it has the status of passage and winter visitor and is protected through the entire year. LITERATURA BÜSCHE, G, (1985) Weitere Untersuchungen zum Wintervorkommen der Kornweihe C. cyaneus in Schleswig-Holstein Omit. Mitteilungen, 37 Jahrg. Nr. 12, Wiesbaden. BRUNS, R, (1987) Omitologische Beobachtungen in nordfriesisch-dänischen Wattenmeer (Sylt-Römö). Ornit. Mitteilungen, 39 Jahrg. Nr. 2, Wiesbaden. GREGORI, X, (1989) Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). Sco-polia, No. 19, PMS Ljubljana. GENSBOL, B., (1984) Birds of Prey, of Britain and Europe, North Africa and the Middle East, Collins, London. MAKATSCH, W.( (1989) Wir bestimmen die Vögel Europas (6. aufläge). PETERSON, R., MOUNTFORT, G. HOLLOM, P. A. D. (1984) Die Vögel Europas, Verlag P. Parey, Hamburg und Berlin. PORTER, R. F. etc., (1981) Flight Identification of European Raptors, T A. D. Poyser. VOGRIN, M., (1985) Poročila od koderkoli (Ho-tinja vas), Acrocephalus, št. 24, str. 31. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor konici zataknjen plen rjavega srako-perja Lamus collurio, in sicer komaj speljano veliko sinico. Ker nikoli kasneje česa podobnega nisem našel, čeprav sem rjave srakoperje redno opa- »Mesnica« rjavih srakoperjev Lanius collurio Red-backed Shrikes Lanius collurio and their »Butcher's shop« 101 zoval, se mi je dogodek skoraj izbrisal iz spomina. Tudi različnih ilustracij (ne fotografij) rjavih srakoperjev nisem jemal preveč zares, čeprav je bil navadno »devetkratni morilec« narisan poleg ostrih trnov, na katerih so visele njegove žrtve. Lani pa sem v Godoviču, na sončnem bregu na grmu črnega trna, kjer so se redno zadrževali odrasli rjavi srakoperji z mladiči, 18. avgusta je bilo to, odkril tole zanimivost: na zglajenem trnu, ki je bil očitno že večkrat uporabljen, 1,5 m od tal, je bila vešče zataknjena mlada miška brez glave. Samo dober meter stran na enakem trnu pa še ena miš, oziroma točneje samo še njena zadnja polovica. Žal s sabo nisem imel fotoaparata, da bi zanimivost fotografiral, drugi dan pa sta bila trna že prazna. Že v naslednjih dneh, po kratki ohladitvi, so »domači« srakoperji izginili. Zaradi kraja, idealnega za srakoperje, sem v septembru na istem kraju večkrat opazoval prvoletne mladiče, očitno na preletu. Ko sem 12. septembra spet po naključju pogledal na isti grm, sem na svoje presenečenje na trnih zagledal Slika 1: Muren, plen rjavega srakoperja naboden na trn črnega trna, Godovič 6. 5. 1990 (P. Grošelj) Figure 1: Cricket, prey of Red-backed Shrike, impaled on thorn of a Blackthorn shrub, Godovič, May 6th, 1990 (P. Grošelj) tri mrtve kobilice. Drugi dan sem šel pogledat še enkrat m na enem trnu sem našel zataknjeno še živo kobilico. Ko me je 6. 5. 1990 obiskal kolega Marjan Debelič, sem ga opozoril na to, kje sem našel lansko poletje nataknjen plen rjavega srakoperja. Ker so bili prav tiste dni srakoperji na pomladanskem preletu, sva si omenjeni kraj skupaj ogledala. Tudi tokrat sva na trnu našla nataknjen plen, m sicer murna. Opazil sem, da je bila žuželka natak-njena tako, da je srakoper ni ubil ob natikanju, ampak je živela še celo popoldne. Drugi dan murna na trnu nisem več našel. In naštetih dejstev sklepam, da je isti grm uporabljalo več srakoperjev. Morda je odločilno to, da je grm očitno več kot pripraven za natikanje plena m da je tudi hrane za srakoperje v bližini dovolj. POVZETEK Avtor zapisa je v nekem grmu črnega trna v Godoviču pri Idriji avgusta 1989 odkril več na trnje nabodenih miši in kobilic, ki so bile plen rjavega srakoperja. Po tem, da je maja naslednjega leta, ko so srakoperji bili še na preletu, v istem grmu odkril nasajenega murna, avtor sklepa, da je grm uporabljalo za mesnico več srakoperjev. SUMMARY In August 1989 the author discovered, in a Blackthorn shrub at Godovič near Idrija, a number of mice and grasshoppers impaled on thorns, all being the prey of Red-backed Shrike. Considering that in May next year, when shrikes were still in passage, he found - m the same bush -an impaled chricket he presumes that the shrub was used as a butcher's shop, or larder, by a number of shrikes. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija 102 Galebi na polju Gulls in a field MILAN VOGRIN Ne vem zakaj, toda predstava o galebih je vsaj laično vezana na morje. Verjetno so k temu pripomogli naši obmorski dopusti, ko se lahko tako rekoč vsak sreča z galebom tudi v živo. Veliko manj je takih, ki vedo, da lahko galebe opazujemo tudi v celinskem delu, še manj pa nas je takšnih, ki vemo, da galebi niso vezani samo na vodo, pač pa na vse kraje, kjer si lahko najdejo hrano. Tako se pojavljajo v velikih mestih, na smetiščih, na poljih... Polja so najbolj privlačna v jesenskem in spomladanskem času, torej takrat, ko je oranje na višku. Velikokrat imamo priložnost opazovati galebe, ki za oračem kakor vrane brskajo za hrano. Eno izmed takšnih opazovanj je bilo 11. 4. 1990 v Hotinji vasi, ko so kmetje na vso moč hiteli, da bi izkoristili lep dan v sicer muhastem aprilu. Sprva galebom nisem posvečal ne vem kakšne pozornosti, saj se rečni galebi tukaj zadržujejo čez vse leto. Okrog 16.30 pa sem opazil, da se jih je nabralo že kar lepo število, zato sem stopil po daljnogled 20 x 50. Že prvi pogled skozenj mi je prinesel presenečenje. Prvo, kar sem videl, je bil odrasel sivi galeb Larus canus. Po podrobnejšem pregledu jate, ki sem jo z večkratnim štetjem ocenil na ca. 500 osebkov, sem ugotovil, da v jati sicer kvantitativno prevladuje rečni galeb Larus ndibundus s ca. 430 primerki. Zasledil sem tako odrasle v poletnem in zimskem perju kot mladostne v prvoletnem zimskem m prvoletnem poletnem perju. Pri tem štetju sem večkrat naletel na »čudnega« galeba, zato sem se odločil, da si bom vso jato še enkrat natančno ogledal. Galebi so se večkrat tudi dvignili, ko se jim je orač preveč približal, zato je bilo štetje še toliko bolj težavno. Kljub temu pa mi je uspelo ugotoviti, da gre za ca. 55 sivih galebov Larus canus. Nastopali so v odraslem pa v prvoletnem in drugolet-nem zimskem perju. Zatem sem naštel še ca. 10 malih galebov Larus minutus, vse v odraslem letnem perju. Povsem možno pa je, da sem kakšnega, ki je bil mogoče še v zimskem perju, spregledal. Zabeležil sem tudi še štiri (4) črnoglave galebe Larus melanocepha-lus, vse v odraslem letnem perju. Tako sem tokrat prvič opazoval skupaj rečnega, črnoglavega in malega galeba, m to vse v odraslem letnem perju. Poudaril bi, da je večja možnost, da zamenjamo malega m črnoglavega galeba, kot pa črnoglavega in rečnega galeba. Seveda to velja v odraslem letnem perju in ko ptico opazujemo na tleh. Je pa mali galeb opazno manjši. Toda-s tem vseh presenečenj še vedno ni bilo konec. V daljnogled sem ujel galeba, za katerega sem prvi hip pomislil, da to sploh ni. Opazil sem namreč njegov dolgi tenki temno rdeči kljun. Vsa glava z vratom je bila popolnoma bela. Noge so bile takšne barve kot kljun. V vseh drugih pogledih je na tleh ustrezal rečnem galebu, s katerim sem ga tudi primerjal, le velikost je bolj ustrezala tudi opazovanim sivim galebom. Preden so se galebi spet dvignili, sem opazil, da je imel še rdeč očesni obroček. Jata, ki se je dvignila, se je razdelila v tri skupine. Ena je odletela v smeri proti Mariboru, druga proti JV, tretja pa se je nekaj sto metrov dlje spet spustila na pogrnjeno mizo. Seveda sem bil 103 takoj namenjen k tej skupini, z namenom, da napravim še kakšen posnetek. Pa me galebi niso čakali; ko sem prišel tja, je bilo polje prazno. Iz priročnikov sem pozneje ugotovil, da sem opazoval zalivskega galeba Laws genei, in to odrasli osebek. To bi po dosedaj znanih podatkih bil drugi podatek za Slovenjo, čeprav menim, da le ni tako redek kot nam kažejo podatki. Verjetno se pojavlja v jati skupaj z drugimi galebi, kjer pa ga lahko zaradi velike podobnosti predvsem z rečnim galebom v zimskem perju hitro spregledamo. Ugotovil sem še dve zanimivosti v zvezi z rečnim L. ridibundus in sivim galebom L. canus. Opazil sem namreč, da imajo tudi nekateri (4 ex.) neodrasli drugoletni osebki rečnega galeba že rjave glave. Pri enem odraslem sivem galebu pa sem opazil, da ima svetlo rumeno oko, podobno kot srebrni galeb L. argentatus. Znano pa je, da ima sivi galeb temno oko. Toda v vseh drugih pogledih se ni razlikoval od drugih tam videnih sivih galebov. Pri tem nobenega od teh dveh primerov nisem zasledil v meni znani in dostopni literaturi. LITERATURA BRUN B., DR. C. KÖNING, A. SINGER (1986): Die Vögel Deutschlands und Europas, (1990); Stuttgart. GEISTER I. (1990): Prelestne prikazni, Ljubljana. GRANT P. J. (1982): Gulls: A Guide to Identification. PETERSON R., MOUNTFORT, G HOLLOM, P.A.D. (1984): Die Vögel Europas, Hamburg und Berlin. POVZETEK Avtor pripoveduje, kaj vse mu je tistega lepega aprilskega dne, 14. 4. 1990, razkril pogled skozi daljnogled. Za oračem so pobirali hrano z njive galebi; naštel je 430 rečnih, 35 sivih, 10 malih in 4 črnoglave galebe. Zanimivo m poučno je bilo opazovati hkrati rečnega, malega m črnoglavega galeba, vse v odraslem letnem perju. In končno, kdo bi ne bil presenečen ob odkritju zalivskega galeba, kar je drugi znani podatek za Slovenijo. Med drugoletnimi rečnimi galebi jih je bilo kar nekaj z rjavo glavo, en primerek sivega galeba pa je presenetljivo imel rumeno oko. SUMMARY In his article the author describes what was revealed to him on a beautiful April day (April 11th, 1990) when looking through his field-glasses. Behind a cultivator moving through a field he noticed numerous gulls searching for food; he established 430 Black-headed, 35 Common, 10 Little and 4 Mediterranean Gulls. It was most interesting and educational to observe, at the same time, the specimens of Black-headed, Little and Mediterranean Gulls, all in their fullgrown summer plumage. And finally, who wouldn't be surprised by discovering a Slender-billed Gull which is only the second known record for this species in Slovenia? Among the second year Black-headed Gulls there were quite some with brown heads, while it was surprising to note that a specimen of the Common Gull had a yellow eye. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/1, 62313 Orehova vas Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis, plen rumenonogih galebov Larus cachinnans Black-necked Grebe Podiceps nigricollis, prey of Yellow-legged Herring Gull Larus cachinnans ANDREJ SOVINC Med poletnimi počitnicami več dni preživim ob izlivu reke Mirne pri Novigradu. Privoščim si pravi »birding«, kakor imenujem večurno opazovanje in proučevanje ptic s pomočjo teleskopa. Tako sem septembra 1989 opazoval razne pobrežnike, race in druge vrste. 15. 9. 1989 sem okoli pol osmih zjutraj zagledal primerek črnogrlega ponirka, ki ga do tedaj še nisem opazil, čeprav sem že večkrat »prečesal« razmeroma plitvo vodno laguno na desni strani Mirne. Zelo nenavadno je bilo, da je ponirek plaval na gladini tako plitve vode (globina vode je bila le kakih 20 do 30 cm). Nizko nad ponirkom so se sprele-tavali štirje (4) mladostni rumenonogi galebi, ki sem jih opazoval že prej, ko so napadali dva zelenonoga martinca, ki pa sta se ob vsakem napadu ubranila s tem, da sta zletela nekaj metrov vstran. Nenadoma je eden izmed galebov napadel ponirka, ga s kljunom zagrabil za vrat in dvignil iz vode. Z njim je poletel dober meter v zrak in ga ponovno spustil v vodo. Ponirek se je sicer obupano branil in napadal s kljunom; skušal se je tudi potopiti, vendar ga plitva voda ni mogla zaščititi pred ostrimi udarci galebjih kljunov. Po dobrih desetih minutah neenakovrednega boja je eden izmed galebov zaplaval za sedaj že močno oslabelim ponirkom, ga zagrabil od zadaj za vrat in potunkal v vodo. Stisnjenega za vrat ga je držal pod vodo približno pol minute, ko pa ga je izpustil, se je prikazalo belo trebušno perje sedaj že mrtvega ponirka. Mladi galebi so takoj zatem odleteli nekaj deset metrov vstran, kot da bi jih postalo sram. Približno 15 minut se trupla ponirka ni nihče dotaknil, medtem pa je zraven priplaval odrasel primerek rumenonogega galeba, ki je že prej od daleč opazoval početje mladih galebov. Začel je kljuvati truplo ponirka, medtem pa so spet prileteli mladi galebi, vendar se truplu niso približali, dokler se ga odrasel primerek ni »naveličal«, ker se mu ga, vsaj tako je bilo videti, ni posrečilo razkosati. Nato so se plena lotili mladostni primerki, ki so se jim medtem pridružili še drugi. Skupno je bilo tedaj sedem mladostnih primerkov, vendar tudi tem ni uspelo razkosati plena. Dogajanje sem opazoval približno uro in pol; po približno eni uri so vsi galebi odleteli, plimovanje pa je povzročilo, da je truplo pričelo odnašati k meni. Ko sem že upal, da ga bo prineslo k obali, se je zataknilo v vejo, štrlečo iz vode, kjer je obtičalo. Ponovno sem poiskal krvoločne mlade galebe, ki so si medtem že izbrali novo žrtev: v nizkem letu so nadlegovali sivo čapljo, ki pa jih je z glasnimi kriki pregnala. POVZETEK 15. septembra 1989 je avtor v ustju Mirne ob Jadranskem morju opazoval, kako so štirje mladostni rumenonogi galebi napadli črnogrlega ponirka. Eden izmed galebov ga je zgrabil za vrat in ga z višine kakšnega metra izpustil, da je padel v vodo. Ponirku se zaradi prenizke vode (verjetno pa tudi siceršnje oslabelosti zaradi katere je tudi pritegnil pozornost galebov) ni posre- 105 čilo pobegniti s potapljanjem. Nasprotno, eden od galebov ga je zgrabil za vrat in ga toliko časa tiščal pod vodo, da je utonil. Zanimivo, da galebom zatem ni uspelo razkosati plena. Kmalu so si poiskali novo »žrtev« sivo čapljo, ki pa se jih je ostresla z glasnimi kriki. SUMMARY In September 1989 the author watched, in the mouth of the Mirna River in the Adriatic, four immature Yellow-legged Herring Gulls attacking a Black-necked Grebe. One of the gulls grabbed it by its neck and dropped into the water "from the height of about three of four feet. Due to fairly low water level (but perhaps also due to weakness with which it had probably attracted their attention), the unfortunate grebe did not succeed to escape them by submerging. On the contrary, one of the gulls seized it by its neck and held it under the surface long enough for it to drown. It is interesting, however, that the gulls could then not tear apart their prey. Well, they soon found a new »victim« - a Grey Heron - which, however, shook them off by its vociferous shrieks. Andrej Sovine, C. VIL korpusa 76, 61000 Ljubljana Opomba urednika: Vprašanje imenovanja galeba, ki je do nedavnega veljal za južno varianto srebrnega galeba, se je s spoznanjem, da gre za samostojno vrsto galeba Larus cachin-nans, po vsem svetu zaostrilo. Toda tako Angleži kot Nemci vztrajajo pri opisu nog srebrnega galeba. Tako se v angleščini ta vrsta imenuje Yellow-legged Hering Gull, v nemščini pa Gelbfüssige Silbermöwe. Toliko v premislek nekoč imenovani, drugače pa pravkar prebujeni komisiji za terminološka vprašanja. V uredništvu pa tudi nismo pozabili, da je to vprašanje že pred časom sprožil I. Škornik (Acrocephalus, št. 41-42, str. 71). Beloglavi jastrebi Gyps fulvus, zaznamovani s perutnimi značkami bele barve Griffon Vultures Gyps fulvus marked with white coloured wing-tags Maja 1990 je Zavod za ornitologijo ph JAZU v Zagrebu zaznamoval 16 mladih beloglavih jastrebov z belimi perutnimi značkami. Značke so pripete na levi peruti. Na beli podlagi je utisnjena eno ali dvomestna številka, na nekaterih pa abecedne črke. Zaznamovanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, zato prosimo vse ornitologe, ki se bodo zadrževali na Kvarnerskih otokih (posebno na Cresu), da dobro pogledajo vsakega opazovanega jastreba, ali morda ne nosi pomembne znanstvene informacije. Glede na to, da mladi jastrebi v obdobju od maja do novembra, pa tudi sicer, redno nadletavajo Slovenijo v smeri Učka-Čičarija-Nanos-Krn-ltalija-Avstrija, ph čemer se na področju slovenskih JUp zadržujejo tudi več dni, prosimo vse ornitologe, naj bodo na to pozorni. Vsakdo, ki bo poslal podatke o opazovanju zaznamovanega jastreba (datum, ura, vremenske razmere, lokaliteta, vedenje: v letu, na mrhovini, pri počitku, v družbi z drugimi jastrebi ipd.), naj sporočilu ne pozabi dodati svoj naslov, da bi ga tako kasneje lahko podrobneje obvestili o izvoru in poteh opazovanega primerka. Če pa bi kdo želel o tem napisati znanstveni članek, mu bomo zato še posebno hvaležni. Vse podatke o opazovanih beloglavih jastrebih z značkami na perutih sporočite na naslov: dr. Goran Sušić, Zavod za ornitologiju, Ilirski trg 9/2, 41000 Zagreb. 106 Iz ornitološke beležnice From the ornithological note book Zapisi o redkih vrstah so uvrščeni (do števila 10) po Seznamu dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Acrocephalus št. 41-42) in veljajo za obdobje zadnjih 50 let. Zvezdica pomeni, da komisija za redkosti poročila še ni proučila. Z njo označujemo le zapise o zelo redkih vrstah, za katere so znani manj kot trije podatki. Rare species records are classified (up to N°. 10) according to the List of birds of Slovenia including rare species (Acrocephalus N°. 41-42) and are valid for the period of the last 50 years. Asteriks indicates that the report has not been yet studied by the Rarities Committee. By it only records about very rare species are marked, for which less than three records are known. ČOPASTA ČAPLJA Ärdeola ralloides SOUACCO HERON - In mating plumage at Dravograd on 2nd May 1990 V sončnem vremenu sem se 2. maja 1990 odpravil na redni obisk k dravograjski akumulaciji, površina vode je bila rahlo nakodrana - vel je prijeten jugozahodnik, trstje pa še ni kazalo zna- menj že razmeroma dolge pomladi. Po produ se je brezskrbno sprehajalo šest (6) močvirskih mar-tincev Tringa glareola. Odločil sem se, da skočim pogledat še v majhen zaliv, ki se zajeda v največji otok. Tam me je čakalo skoraj neverjetno presenečenje, V trstičju zaliva se je košatila majcena čaplja z rjavo-rumenim hrbtom, modrikastim kljunom in rdečimi nogami. Kar verjeti nisem mogel, da imam pred očmi čopasto čapljo, toda posnetek, ki sem ga naredil, je to samo potrdil. Gorazd Mlakar, Tomšičeva 70, 62380 Slovenj Gradec. VELIKA BELA ČAPLJA Egretta alba GREAT WHITE EGRET - In non-breeding plumage at Ljubljana Marshes on 22nd April 1990 Med Kozlarjevo goščo in Mateno na Ljubljanskem barju sem 22. 4. 1990 opazil belo čapljo v družbi s sivo čapljo. Pomislil sem, da gre za albinističen primerek sive čaplje. Ko sem se bolj približal obema pticama, je najprej odletela siva čaplja, druga pa se je pustila opazovati iz avtomobila s precej kratke razdalje. Tako sem s teleskopom ugotovil, da gre za veliko belo čapljo, saj je imela črne noge in delno rumen kljun. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana ŽLIČARKA Platalea leucorodia SPOONBILL -2 at Ljubljana Marshes on 13th May 1987 Ko sem 13. 5. 1987 ob Iščici na Ljubljanskem barju v letu opazoval dve mali beli čaplji Egretta garzetta, je od strani priletela še ena bela čaplja. Priznati moram, da sem pomislil, da gre še za eno malo belo čapljo. Ker se je v letu že oddaljevala, sem pogledal še s teleskopom. Značilna oblika kljuna je potrdila mojo zmoto. Podatek o opazovanju žličarke sem posredoval I. Božiču, ki je v bližini mojega opazovanja fotografiral (2) dva primerka omenjene vrste. To je bilo 14. 5. 1987 ob cesti Škofljica-Ig na Ljubljanskem barju. Dare Sere,'Langusova 10, 61000 Ljubljana. 107 RJAVA ČAPLJA Ärdea purpurea PURPLE HERON - At Rače fish ponds en 22nd April 1990 Dne 22. 4. 1990 sem imel pri Račkih ribnikih priložnost opazovati rjavo čapljo. Od številnih sivih čapelj Ardea cinerea se je ločila po veliko temnejšem perju. Ves čas mojega obiska je čepela ob bregu manjšega ribnika. Luka Božič, Pmtarjeva 16, 62000 Maribor. ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans BLACK KITE - At Hotinja vas on 19th April 1990 V oblačnem m vetrovnem vremenu sem 19. 4. 1990 v Hotinji vasi z bratom opazoval črnega škarnika. Škarnik je v zraku uprizarjal prave akrobacije, saj je na vsak način hotel leteti proti vetru. Pri tem ga je sunek vetra dobesedno večkrat prestavil za nekaj deset metrov, vendar se ni vdal in je vztrajno nadaljeval svojo pot, kar mu je očitno tudi uspevalo. Pri vsem tem je bilo najbolj zanimivo opazovati njegov rep, ki ga je nekajkrat razprl tako, da ni bilo niti sledu o njegovih škar-jah. Marjan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas. VELIKI KLINKAČ Aquila clanga* SPOTED EAGLE -At Vodice (Istra) on 2nd September 1989 Dne 2. 9. 1988 sem bil na terenu v Vodicah. S kolegom Lipejem Lovrencem sva preiskovala skalni previs, ki se nad vasjo razteza v dolžini slabega kilometra v SV smer. Nekje na polovici poti naju je nekaj deset metrov visoko preletela velika ujeda. Ob tem se je skoraj melodično oglašala »klok, klok, klok«. Zaradi širokih peruti, širokega in kratkega repa, predvsem pa oglašanja ptice sva vedela, da imava opravka z velikim klinkačem Aquila clanga. Opazovana je bila v kvadrantu 42/3 in je izjemna redkost za ta del Hrvaške in Slovenije. Miran Gjerkeš, Ivančičeva 17, 66280 Ankaran. VELIKI KLINKAČ Aquila clanga* SPOTED EAGLE - At Sečovlje salinas on 30th January 1985 Gjerkešev prispevek o opazovanju velikega klinkača me je spomnil na srečanje s to ujedo v Sečoveljskih solinah dne 30. 1. 1985. Stal sem na pobočju hriba, ki se vzpenja nad ustjem Dragonje in odkoder je tako lep razgled na valujoče trstišče, ko se je od nekod iz ozadja pripeljala širokoperut-na, za moje pojme velikanska ujeda, v pritlehnem letu prečkala solinski bazen Giassi in poniknila nekje za nasipom istoimenskega kanala. Tako sem jo lahko precej dolgo spremljal, se čudil njeni temno rjavi pojavi in še bolj izraziti trikotni belini na začetku repa. Drugače pa je bil to dan, ki so ga po mojem videnju stvari zaznamovale gosi, takšne ali drugačne, o čemer sem že obširno pisal v Acrocephalusu (25/85). Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka pot 13. RIBJI OREL Pandion haliaetus OSPREY - At Ljubljana Marshes on 6th April 1990 Južno od Kozlarjeve gošče na Ljubljanskem barju sem imel 6. 4. 1990 priložnost opazovati ribjega orla, ki so ga napadale vrane. Ko so ga prepodile s svojega teritorija, se mi je orel povsem približal in začel na mestu močno zamahovati s perutmi. Spustil se je v bližnji kanal m se takoj zatem zopet dvignil v zrak. Odletel je v smeri proti Črni vasi. Čez približno pol ure sem ponovno opazoval ribjega orla (verjetno isti primerek), ko je letel vzhodno od Kozlarjeve gošče v smeri proti Ižanski cesti. Tokrat so ga močno napadale in obletavale pribe, ki gnezdijo na bližnjem travniku. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. RDEČENOGA POSTOVKA Falco vespertinus RED-FOOTED FALCON - 320 at Lake Cerknica on 10th May 1990 Dne 10. 5. 1990 sem odšel na Cerkniško jezero z gostom S. Petrovskim iz skopskega Prirodoslov-nega muzeja. Okoli 7. ure zjutraj sem opazil vse črno ptičev, ki so sedeli na električni žici med Cerknico in Dolenjim jezerom. Skoraj ni bilo verjeti očem, da so bile na žici rdečenoge postov-ke, in to na desni strani ceste 54 primerkov, 108 medtem ko jih je bilo na levi strani ceste kar 266. Skupaj sem opazoval 320 primerkov. Ob tem bi dodal, da je bilo skupno število še večje, saj nisem mogel prešteti vseh, ker mi je pogled zapiral topolov nasad. Čez dan, ko se je ozračje ogrelo, so postovke postale aktivne in so v zraku lovile žuželke. Opazil sem tudi rojenje majskih hroščev Melolontha melolontha, tako da so postavke lovile kar vpričo naju. To je moje prvo tako bogato opazovanje te vrste pri nas. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. MALA TUKALICA Porzana parva LITTLE CRAKE - A female at Črna vas on 22nd April 1990, a male m mating plumage at Draga on 25th April 1990, and a male at Iščica on 27th April 1990, all at Ljubljana Marshes Ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju sem 22. 4. 1990 opazoval samico male tukalice, ki se je »sprehajala« po vejicah vrbe tik nad vodo. Opazoval sem jo z mostu, in to s strani in na razdalji dobrih 10 metrov. Ker je imela zelene noge in lešmkovo rjave prsi in trebuh, mi ni bilo težko ugotoviti, da gre za samico male' tukalice. Dne 25. 4. 1990 sem imel z I. Božičem že drugič v tem letu priložnost opazovati malo tukalico, in to samca v Dragi pri Igu. Samec je bil že svatovsko obarvan in je hitro tekal po starih bilkah trstja na vodi. Kljub hitremu tekanju po vodi, je Ivu uspelo napraviti par posnetkov (glej sliko). Zanimiv je tudi podatek, da sem s teleskopom ugotovil, da ima samec rdeče obarvano šarenico. Dne 27. 4. 1990 sem imel še enkrat priložnost opazovati samca male tukalice, in to na »mahu« ob Iščici pri Igu na Ljubljanskem barju. Tokrat mi je samec zletel spod nog, se po nekaj metrih usedel na štrleči kup šaša nato pa izginil med močvirsko travo. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. GRAHASTA TUKALICA Porzana porzana SPOTTED CRAKE - A cadaver found at Bohinj on 17th July 1990 O mraku 17. 7. 1990 sem na poti z železniške postaje v Bohinjski Bistrici našel na cesti pernat zmazek. Temno zelena nožica je razkrivala vodno ptico, pikčasta rjava perut grahasto tukalico. Da ni šlo za preparat iz spomladanske selitve, sem vedel po zaudarjajočem vonju, ki sem ga s kada-vrom vred dvignil s tal. Da bi v Bohinjski Bistrici gnezdila, mi ni znano, torej je najverjetneje bila že na jesenskem preletu, bolje rečeno potepu. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka pot 13. TOGOTNIK Phüomachus pugnax RUFF - 2-100 at Ljubljana Marshes from 11th March to 10th April 1990 (mcl. some in white and some in black mating plumage) Dne 11. 3. 1990 sem na travniku ob Iščici pri Igu na Ljubljanskem barju imel priložnost opazovati deset (10) togotnikov, od katerih je bil eden že skoraj popolnoma svatovsko obarvan, in to v beli barvi. Samo pri tem osebku so se videle rdečkaste noge in v isti barvi tudi polovica kljuna. Dne 17. 3. 1990 sem na istem mestu opazoval petindvajset (25) osebkov te vrste in spet en primerek togotnika v beli barvi. Na istem mestu smo na društvenem izletu 25. 3. 1990 opazovali dvajset (20) do trideset (30) togotnikov, med katerimi je bil vnovič en bel primerek. Dne 26. 3. 1990 sem na istem mestu po dopoldanskem sne- 109 ženju opazoval petdeset (50) togotnikov, od katerih sta bila dva (2) popolnoma belo obarvana, trije (3) so bili beli samo po glavi, dva (2) pa sta bila belkasta samo po vratu. Dne 29. 3. 1990 je bilo opazovanih pet do šest jat v zraku, in to južno od Kozlarjeve gošče na Ljubljanskem barju, ko 20 letele proti zahodu! Na istem mestu sta bila 2. 4. 1990 opazovana samo dva primerka. Dne 9. 4. 1990 sem opazoval med Škofljico in Igom na barju petindvajset (25) do trideset (30) togotnikov. Že- naslednjega dne, t. j. 10. 4. 1990, sem imel priložnost opazovati pri Notranjih Goricah na barju približno sto (100) primerkov, od katerih je bil en svatovsko črno obarvan. Zanimiv je podatek, da se je dobro videlo štrleče črno perje, in to desno in levo od vratu. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. ČRNOREPI KLJUNAČ Limosa limosa BLACK-TAILED GODWIT - 3 at Hotinja vas on 26th March 1990 Dne 26. 3. 1990 sem se po dežju napotil do bližnje gramoznice v Hotinji vasi, pričakujoč kakšno zanimivost. V zraku so se spreletavali rečni galebi Larus ridibundus, nekaj pa jih je počivalo tudi na vodi. Tedaj sem na blatni poti zagledal še tri (3) dolgonoge ptiče, ki so mirno stopicali sem ter tja. Pri dveh je bodla v oči rdeče rjava obarvanost vratu, medtem ko je tretji ni imel. Zato sem sodil, da je ta osebek še v zimskem perju. Da bi se prepričal o pravilni determinaciji, sem jih še splašil. Pri tem so pokazali belo trtico, črno obrobo na repu in belo liso v peruti. Tako sem bil prepričan, da sem srečal črnorepe kljunače. Marjan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas. ZELENONOGI MARTINEC Tnnga nebularia GREENSHANK - At Loke on the Drava River on 12th January 1990 V mrzlem, meglenem jutru 12. 01. 1990 sem popisoval za ZOAS, vzporedno pa tudi za lokalni OA Drava, ob Dravi v kraju Loka. Gre za kvadrant 14/55 (A7). Na manjšem prodišču sem zasledil dva (2) martinca, ki sta se že na prvi pogled občutno razlikovala po velikosti. Manjši je bil pikasti martinec Tringa ochropus, ki je tukaj reden zimski gost, večji pa zelenonogi martinec. Očitno je bil precej plašen, saj se je hitro dvignil, pri tem na trtici pokazal belino, ki mu je segala še na hrbet, in se tudi značilno oglasil s svojim melodičnim »tütütü«. Poudaril bi še, da ga v kasnejših dnevih nisem več zasledil. Menim, da ga je k počitku prisililo vreme (gosta megla) in da je potem svojo pot nadaljeval. To je po dosedaj znanih podatkih ZOAS tudi edino zimsko opazovanje v »celinski« Sloveniji (opazovan je bil še v Sečoveljskih solinah). Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas. MALI GALEB Larus minutus LITTLE GULL - An adult in winter plumage at Vrhnika on 28th - 29th August 1990, at Sp. Idnja on 3th - 5th September 1990 Dne 28. avgusta 1988 sem na podolžni mlaki ob stalnem lovišču na Vrhniki opazoval malega galeba v zimskem perju. Ptič je priletel pozno popoldne ter vztrajno iskal hrano nad jezercem. Dokler ni opazil ob jezercu postavljene mreže, je le malo manjkalo, pa bi ga ujel, toda potem se je začel mreži previdno ogibati. Na istem mestu sem ga opazoval tudi še naslednji dan, to je 29. avgusta 1988. Naslednje dni, od 3. do 5. 9. 1988, pa sem malega galeba prvič opazoval tudi v Spodnji Idriji, ko je letal nad reko Idrijco. Ob tem je redno preletaval most, ki prečka reko, tako da sem galeba lahko opazoval iz neposredne bližine. Tudi ta primerek je bil odrasel v zimskem perju. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. MALI GALEB Larus minutus LITTLE GULL - 30 (5 adults, 25 juvenüe) at Lake Ptuj on 30th April 1990 Na Ptujskem jezeru sem dne 30. 4. 1990 opazoval jato približno 30 malih galebov. Pet primerkov je bilo odraslih, drugi pa so bili v mladostnem perju z značilnim bolj ali manj vidnim rjavim vzorcem v perutih. Presenetila me je njihova zaupljivost, saj so se spreletavali tik ob nasipu v moji neposredni bližini (okoli 5 m). Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor RJAVI GALEB Larus fuscus LESSER BLACK-BACK - 3 at Lake Ormož on 28th April 1990 Dne 28. 4. 1990 sem bil pri Ormoškem jezeru. 110 Na njem je bilo veliko rac, ponirkov, galebov in čiger. Med opazovanjem velike jate čiger Chlido-nias niger sem zagledal v zraku tri (3) galebe, ki so se bližali iz vzhodne smeri. Nekajkrat so zaokrožili nad jezerom, nato pa počasi odleteli. Bili so le nekaj manjši od srebrnega galeba Larus argentatus, ki se je tudi spreletaval v bližini. Pri obratih se je lepo videla njihova zelo temna zgornja stran. Tako ni bilo več dvoma, da opazujem odrasle rjave galebe. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor. BELOLIČNA ČIGRA Chlidonias hybrida WHISKERED TERN - At Lake Cerknica: one on 10th May 1990, 24 on 13th May 1990 Na Cerkniškem jezeru pod vasjo Martinjak sem 10, 5. 1990 opazoval črne čigre, ki so se spreletavale tik nad vodno gladino. Ko sem jih začel šteti, sem ugotovil, da se ena med njimi po barvi in obnašanju razlikuje od drugih. Vso pozornost sem zato posvetil prav tej čigri, ki je imela kratek rdečkast kljun, še najbolj pa sta bila vidna črna »čepica« in belo lice, ki je prehajalo v črne prsi in trebuh. V primerjavi s črno čigro je bila ta tudi bolj »debelušasta«. Ko so črne čigre lovile nad vodo, je belolična lovila samo v zraku. Skoraj na istem mestu na Cerkniškem jezeru sem 13. 5. 1990 z B. Lapanjem in V. Žgavcem opazoval iz kanuja približno dvajset (20) črnih čiger Chlidonias niger, tri (3) beloperute čigre Chlidonias leucopterus in jato štiriindvajsetih (24) beloličnih čiger Chlidonias hybrida. To je moje prvo opazovanje omenjene čigre pri nas v Sloveniji. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. PEGASTA SOVA Tyto alba guttata BARN OWL - eastern form - Cadavers found on roads: at Krško on 27th February 1990, at Dolsko on 14th March 1990, and at Lučani (Croatia) on 16th April 1990 Ko sva se z J. Gregorijem 27. 2. 1990 vračala iz Zagreba, sva v Drnovem pri Krškem ob glavni cesti opazila povoženo sovo. Pri pregledu kada-vra sva opazila, da gre za severovzhodno podvrsto pegaste sove, ki je po prsih in trebuhu svetlo rjave barve. Ker je bila sova neuporabna za muzejsko zbirko, sva vzela samo peruti. Dne 14. 3. 1990 me je B. Krvštufek obvestil, da je našel ob cesti med Črnučami in Dolskim, in to v vasi Dol pri Ljubljani, zbito pegasto sovo. Zaradi determinacije podvrste sva se skupaj še enkrat odpeljala na omenjeno mesto in ugotovil sem, da gre za zgoraj omenjeno podvrsto pegaste sove. Dne 16. 4. 1990 sva imela z B. Krvštufkom še enkrat priložnost opazovati povoženo pegasto sovo, m to na cesti Zagreb-Beograd pri kraju Lužam. Tudi v tem primeru je šlo za rjavo podvrsto pegaste sove. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. KOCONOGI ČUK Aegohus funereus TENGMALM'S OWL - Nest with four youngs in extraction vent hole at Cerkljanski vrh (850m) Pred leti so mi sorodniki potožili, da jih v kraju Predgriže pri Črnem vrhu nad Idrijo že vso zimo utruja sova, ki vse noči prepeva na stari lipi pred hišo. Monotono petje pu, pu, pu, pu, pu, pu... je bilo delo koconogega čuka, tako me je z magnetofonskim posnetkom prepričal kolega D, Sere. Pomladi je petje prenehalo in vsi smo na koconogega čuka pozabili. Ko pa sem konec maja istega leta na lipi obročkal mlade škorce, sem našel tudi navpično duplo ali bolje rečeno, napol zaraslo razpoko, v kateri so bili še ostanki čukovega gnezda. Mladiči so medtem že odleteli, Od znanca R. Rudolfa je prišla letos pozimi enaka novica: koconogi čuk vztrajno prepeva na njihovi domačiji na Cerkljanskem vrhu 850 m nad morjem. Hkrati mi je omenil, da bi se dalo ptico verjetno ujeti, saj se je naselila v zidnem zračniku, na dnu katerega so zadnja leta gnezdile velike sinice. Iz izkušenj, ki sem jih navedel že zgoraj, sem ga prepričal, da je boljše, če ptice ne vznemirjamo, saj bi lahko na takem kraju tudi gnezdila. Kljub temu, da je petje čuka že davno utihnilo, sem ga prosil, naj konec aprila skuša ugotoviti, kaj se v zračniku dogaja. To je z veliko 111 iznajdljivosti tudi storil, in sicer z doma napravljenim »periskopom«: v odprtino je namestil ogledalo ter posvetil vanj z baterijsko svetilko. V ogledalu so se pokazali štirje obrazi že skoraj operjenih koconogih čukov z velikimi nežnimi očmi. Ko sem 8.5.1990 mlade čuke obročkal, sem na dnu gnezda našel večje število svežih mrtvih miši ter veliko mišjih ostankov. Videti je, da sta stara dva spuščala v gnezdo kar cele miši, mladiči pa so si sami postregli z njimi. Mladi koconogi čuki so se v gnezdu zadrževali še ves mesec maj. Zvečer so odleteli na bližnjo jablano, čez dan pa so počivali v jašku, kjer se jim je večkrat pridružila tudi (najbrž) samica. Iz literature je znano, da je koconogi čuk predvsem ptica večjih samotnih gozdov, kjer pogosto gnezdi v duplih črne žolne. Kot je videti iz pričujočega prispevka, pa pri nas lahko gnezdi tudi po raztresenih kmetijah. Pozoren je treba biti na zgodnje petje samca, ki si najde že v januarju ali februarju primerno duplo za gnezdo. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. BELA PASTIRICA Motacilla alba WHITE WAGTAIL - Nest in a ground meadow hole Na Idrijskem so tako sive pastirice Motacilla cinerea kot bele pastirice M. alba precej pogoste, zato ni nič nenavadnega, če najdeš gnezdo pasti-ric. Večinoma gnezdijo ob cestah in vodah v kamnitih usekih, zidovih, zidnih luknjah. Bele pastirice pogosto gnezdijo tudi po hišah, kozolcih in senikih. Prav zato omenjam kot zanimivost gnezdo belih pastiric, ki sem ga našel, kljub obilici na videz ugodnejšim krajem za gnezdenje. Poleg zaselka Zagoda pri Idriji sem leta 1990 že tretje leto zapored obročkal mlade bele pastirice. Gnezdo je bilo spleteno v majhni vdolbini na travniku, v visoki travi, vhod v gnezdo pa je bil videti kot običajna mišja luknja. Menim, da je vsaj eden od staršev vsako leto isti, sicer si ne znam predstavljati, da bi mogla kaka druga pastirica najti prav to nenavadno mesto za gnezdenje. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. RJAVI SRAKOPER Lanius collurio RED-BACKED SHRIKE - Early date of return at Logatec on 14th April 1989 Dne 14. aprila 1989 sem na križišču cest Kalce-Logatec opazoval samca rjavega srakoperja. Po- sedal je po konicah grmov na mestih, ki so običajna za srakoperje. To je do sedaj moje najzgodnejše spomladansko opazovanje srakoperja pri nas. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 MOČVIRSKA TRSTNICA Acrocephalus palustris MARSH WARBLER - Early date of return at Ljubljana Marshes on 27th April 1990 (usually after 10th May) Spomladansko pojavljanje močvirske trstnice v Stožicah ob Savi za obdobje 1974-1982 je pokazalo, da se omenjena vrsta časovno zelo točno vrača na svoja gnezdišča. V devetletnem obdobju so bili prvi primerki ujeti ali opazovani v obdobju med 10. in 14. majem. Zanimiv je tudi podatek, da so bili prvi primerki običajno že zaznamovani z obročki iz prejšnjih let. To zelo točno pojavljanje sem zasledil tudi v naslednjih letih na širšem območju Ljubljane. Za obdobje 1983 do 1990 pa sta nenavadna dva podatka. Zanimiv je podatek o opazovanem pojočem samcu, ki sva ga opazovala z J. Gregorijem 6. 5. 1988 ob vrhniških bajerjih. Dne 27. 4. 1990 pa me je presenetilo petje in opazovanje te vrste ob poraščenem kanalu ob Iščici na Ljubljanskem barju. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker izvira iz meseca aprila, kar do sedaj nisem zasledil. Kasneje mi je J. Gračner sporočil, da je 29. 4. 1990 ob Iščici (to je v neposredni bližini mojega opazovanja) tudi on ujel močvirsko trstnico in to z obročkom LJUBLJANA A 231371. Zanimivo je to, da je omenjeno močvirsko trstnico obročkal P. Čeme in to 30. 7. 1986 v trstišču med Škofljico in Igom. Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana. SKALNI PLEZALEC Tichodroma murana WALLCREEPER -At Podroteja near Idrija on 10th April 1990 Dne 10. aprila 1990 sem se namesto po običajni cesti iz Idrije proti Godoviču peljal po stranski, ki se pri Podroteji strmo dvigne v neštetih serpentinah po znanih idrijskih »Ključih«. Sredi serpentin sem za ostrim ovinkom s skalne police 112' splašil »prelestno prikazen«, kot pravi I. Geister. Pred menoj je prhutal temno siv ptič z rdečimi perutmi. Neštetokrat sem se mu z avtom približal, ptič je jadraje poletel naprej in spet pristal na cestnem useku. Šlo je za svatovsko obarvanega skalnega plezalca, ki so ga krasile vinsko rdeče peruti, svetlo siva glava ter temno, skoraj črno grlo in prsi. Ko se je skalni plezalec takega zasledovanja naveličal, me je hotel v loku prele-teti. Prav takrat pa je potegnil močan sunek vetra, ta dan je bil namreč zelo vetroven, ki je ptiča dobesedno potegnil navpično v višave, da mi je izginil spred oči. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. RJAVOGLAVI SRAKOPER Lamus senator WOODCHAT SHRIKE - At Lake Cerknica on 10th April 1990 Ob cesti, ki pelje iz vasi Dolenje jezero k Cerkniškemu jezeru, sem 10. 5. 1990 opazil na vrhu suhega grma rjavoglavega srakoperja, ki se je razkazoval s svojo značilno rdečkasto rjavo barvo na glavi. Glede na čas opazovanja je bil ta rjavoglavi srakoper na preletu. Dare Sere, Langu-sova 10, 61000 Ljubljana. PLANINSKA VRANA Pyrrhocorax pyrrhocorax CHOUGH - 2 at Drežnica in the Julian Alps on 1st May 1989 Not accepted by the Rarities Committee. Dne 1. 5. 1989 sem z drugimi jamarji raziskoval brezno K V 2 na Krasjem vrhu, ki je vzhodni vrh v masivu Polovnika. Pri vzpenjanju iz vhodnega brezna sem nad seboj zaslišal neznan ptičji glas. Pogledal sem kvišku, proti že pojenjajoči dnevni svetlobi, in zagledal kakšnih 20 m nad seboj dve (2) ptici, ki sta posedali na robu brezna in ga preletavali. Silhueta - to je vse, kar sem mogel videti - me je spominjala na planinsko kavko Pyrrhocorax graculus. V nekaj dnevih mojega obiska na planini Zaprikraj na Krasjem vrhu nisem nikjer opazil planinske kavke. To je moj sum, da sta bili nad breznom planinski vrani, podkrepilo. Sum se je sprevrgel v prepričanje ob poslušanju posnetka v Ljubljani in zagotovilu dr. S. Matveje-va, da se planinska vrana in planinska kavka zanesljivo ločita po oglašanju. Tako lahko po 34 letih rečemo, da obstaja vsaj majhna možnost, da ta vrsta pri nas kot gnezdilka še ni izumrla, kot to daje misliti Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije (Gregori, Matvejev 1987). Poln upanja sem se dober mesec kasneje odpravil iskat dokaz za gnezdenje planinske vrane na isto mesto. Toda kakšno razočaranje me je čakalo: prej skoraj golo pobočje okoli brezna je kazalo popolnoma drugačen obraz. Redke nizke bukve so med tem ozelenele, pognala je podrast, skratka brezno je ležalo sredi gozda. Razumljivo, da planinskih vran ni več bilo tam. Tudi pregled bližnje okolice ni obrodil sadov, če izvzamem sršenarja, ki je krožil nad Drežnico. Vendar mislim, da je v okoliških hribih dovolj možnosti za gnezdenje planinske vrane. Gore zgornjega Posočja bodo zaradi svoje odročnosti in težke prehodnosti še dolgo čuvale svoje skrivnosti, nam pa predstavljale izziv za raziskovanje v divji in še skoraj prvobitni naravi. Peter Trontelj, C. na Laze 27, 61000 Ljubljana. Pripis komisije za redkosti: Člani komisije menimo, da značilnosti, po katerih je bila vrsta določena, ne zadoščajo za točno determinacijo planinske vrane. Določena je bila le po oglašanju, za katero pa nekateri člani komisije, ki so se s to vrsto že srečali v naravi, menijo, da je lahko zelo podobna oglašanju planinske kavke, o čemer smo se prepričali tudi ob poslušanju kaset z oglašanjem obeh predstavnikov rodu Pyrrhocorax. Opazovalec je ptici videl le za hip, zato ni opazil značilne barve kljuna in nog in števila »prstov« v peruti (5 pri plan. kavki, 7 pri plan. vrani), ki zanesljivo določajo vrsto. Sporen je tudi biotop, v katerem sta bili ptici opazovani, pa tudi čas opazovanja, saj bi glede na čas gnezdenja na jugu Jugoslavije (marec) v času opazovanja ptici pri nas verjetno gnezdili in bi jih opazovalec ob naslednjem obisku (v juniju) zato moral opaziti, vendar jih ni bilo. 113 ROŽASTI ŠKOREC Sturnus roseus Peti zapis za Slovenijo ROSE-COLOURED STARLING - About 30 (a half of them in prenuptial plumage) at Ankaran on 20th June 1988) Fifth record for Slovenia Dne 20. 6. 1988 je v večernih urah posedala po vrhovih topolov v parku mladinskega okrevališča na Debelem rtiču jata rožastih škorcev Sturnus roseus. Naštel sem okoli 30 ptic (vsaj pol je bilo mladostnih osebkov), ki so živahno čebljale. Gjer-keš Miran, Ivančičeva c. 17, 66280 Ankaran. ROŽNATI ŠKOREC Sturnus roseus Šesti zapis za Slovenijo ROSE-COLOURED STARLING - 2 shot m a cherry-tree at Vrhnika at the end of May 1989 Sixth record for Slovenia Zadnje dni maja 1989. leta je bil na Vrhniki ustreljen škorec, ki je kazal znake delnega albini-zma. Med jato običajnih škorcev je obiskoval češnjevo drevo sredi Vrhnike. Še bolj me je presenetila novica, da je lastnik češnje naslednji dan prav tam ustrelil še enega takega škorca. Ker me je novica zanimala, sem se pri Francu Furlanu, ki je škorca ustrelil, tudi osebno oglasil. Žal škorcev nisem mogel videti, ker jih je medtem oddal k preparatorju v Sinjo Gorico. Na vso zadevo sem že skoraj pozabil, ko so me znanci opozorili, da je preparator vrnil lastniku samo enega prepariranega škorca. Drugega je zadržal zase, saj je v mrtvih primerkih pravilno prepoznal rožnata škorca. češnji tudi prepevati, ob značilnem mahanju s perutmi, ki je značilno obnašanje ob petju škorca. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. SIRIJSKI DETEL Dendrocopos synacus SYRIAN WOODPECKER - At Ljutomer on 28th June 1973 Z njim sem se srečal 28. 6. 1973 v vasi Cven pri Ljutomeru. V sadovnjaku sem zaslišal detla, ki se je oglašal nekoliko drugače kot veliki, zato sem se nemudoma podal na zasledovanje. Kmalu mi ga je uspelo zaslediti in takoj sem videl, da nima prečne črne proge na beli strani vratu. Že na mestu opazovanja sem zapisal v beležnico, da se oglaša nekoliko mehkejše kot veliki detel - in ko sem prišel do avtomobila, sem v Petersono-vem priročniku lahko prebral prav takšno ugotovitev. Janez Gregori, Podkoren 72, 64280 Kranjska gora. Skrivnostna fotografija Mystery photograph Ptica iz slikovne uganke objavljene v 45. št. naše revije je vrtni strnad Emberiza hortulana. Posnetek pri nas lokalno razširjenega in redko opazovanega strnada je napravil Milan Vogrin. Razpoznavni znak, bel očesni obroč, je zaznaven tudi na fotografiji. Će pa je bil oreh pretrd, ste, vsaj tako se nadejam, uživali v lepotah luome. Urednik Primerek, ki sem ga imel priložnost pregledati in fotografirati, je bil odrasel samec, kar mi je potrdil tudi Franc Furlan, saj je videl škorca na 114 Proučevanje južne postovke Falco naumanni v Evropi. Research carried out in respect of Lesser Kestrel Falco naumanni in Europe Dr. Jean-Pierre Biber iz Švice je sprejel nalogo Mednarodnega sveta za varstvo ptic - ICBP, da organizira proučevanje južne postovke (Falco naumanni) v Evropi. Jugoslavija se kot članica ICBP vključuje v to nalogo, da bi se po načrtu raziskovanja: - pregledala in ocenila ogroženost južne postovke na območjih gnezdenja v Evropi in času selitve in v Afriki med prezimovanjem; - ustanovil dokument s konkretnimi priporočili za nalogo v smislu izboljšanja življenjskih razmer za južno postovko v vseh državah; - dokument poslal ustreznim vladnim institucijam in nevladnim organizacijam, z namenom vplivati na predstavnike Komisije evropske skupnosti, da podpre razvijanje teh aktivnosti; Za izvedbo te naloge potrebuje naslednje podatke o južni postovki: 1. Kakšen je status in katere so populacijske spremembe južne postovke v vaši regiji? 2. Navedite dejstva in razmišljanja o ogroženosti, s katerimi se ta vrsta srečuje: a) Opišite klimatske razmere; b) Kakšen je neposreden vpliv intenzivnega kmetijstva (pesticidi se zbirajo v plenu in povzročajo tanjšanje jajčne lupine)? Dragoceni bi bili podatki o vrsti in količini pesticidov, ki se uporabljajo na vašem območju; Mladič južne postovke Falco naumanni, okolica Horjula, 27. 6. 1988 (D. Sere) Young Lesser Kestrel Falco naumanni, Horjul, June 27th, 1988 (D. Sere) c) Kakšna je posredna posledica uporabe agrokulturnih metod (pesticidov in drugih sredstev, ki znižujejo številčnost vrst, ki jih južna postovka lovi)? č) Kakšen je vpliv medvrstnega tekmovanja na mestih gnezdenja s kavko in drugimi vrstami? d) Navedite morebitne druge oblike ogrožanja južne postovke. 3. Ali vam je znano, da bi kdo kaj ukrenil za izboljšanje položaja južne postovke? 4. Navedite regionalno literaturo o južni postavki. Za pomoč navajamo še nekaj splošnih podatkov. Južna postavka je nekoliko manjša kot navadna postavka. Od navadne postovke pa se južna loči po tem, da ima bele kremplje (navadna ima črne) in manjši kljun; samec južne ima zgornjo stran brez temnih peg, na perutih je razločna meja med rjavo in modrikasto barvo, medtem ko je s spodnje strani mnogo svetlejši kot pri navadni postavki. Samic obeh vrst na daljavo pa praktično ni mogoče ločiti. Odgovore pošljite na naslov: Jugoslovenska sekcija za zaštitu ptica - ICBP, Ilirski trg 9, 41000 Zagreb. Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujejo. Opomba urednika: Vprašalnik s kratkim komentarjem je za Acro-cephalus pripravil V. Luskovec, predsednik komisije za ujede. Odgovore na vprašalnik je za Slovenijo sicer že zbral D. Sere, ki z nameščanjem gnezdmc tudi sam po svojih najboljših močeh prispeva k izboljšanju položaja južne postovke, vendar ima nemara še kdo neobjavljene koristne informacije o tej ogroženi vrsti ujede. Če drugega ne, pa bomo z mislijo na ta klic v sili, prihodnjo pomlad bolj pozorni na južno postovko. 115 Obvestilo komisije za fotografijo Komisija za fotografijo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije razpisuje natečaj za najboljšo ornitološko fotografijo. Pričenjamo tudi z zbiranjem fotografskega materiala za publikacijo Ptice na Slovenskem, ki naj bi izšla v prihodnjih letih. Izbor najboljših diapozitivov bo v obliki projekcije predstavljen na skupščini društva. Trije najboljši diapozitivi bodo povečani, povečave pa bodo prejeli avtorji. Komisija za fotografijo in avtorji, ki želite sodelovati, se bomo sestali v februarju 1991 (točen datum bomo sporočili naknadno). Vsak avtor lahko sodeluje z največ desetimi diapozitivi. Najpozneje do 15. 2. 1991 sporočite svojo udeležbo oziroma pošljite material na naslov: Bojan MARČETA, Pobeška c. 48, 66000 Koper. Diapozitivi naj bodo primerno označeni: naslov in telefon avtorja, vrsta, kraj, datum. Predsednik komisije za fotografijo BOJAN MARČETA Kam takoj sporočiti pomembne podatke? uvajamo NEMUDNE ORNITOLOŠKE LINIJE selitev, najdba obročka, kadavra 061/218-846 gnezditev 064/47-170 prezimovanje 061/262-596 ujede 064/41-867 posegi v naravo 062/791-000 Če vam pri prvem poskusu ne uspe vzpostaviti kontakta z ornitologom, sporočite svojo telefonsko številko ali naslov. LETNIK 11 VOLUME 11 LETO 1990 YEAR 1990 ŠTEVILKA 46 NUMBER 46 STRANI 85-116 PAGES 85-116 VSEBINA Mormon Fratercula arcüca - prvi zapis za 85 Slovenijo (P. Grošelj) Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika 87 Himantopus himantopus v Sloveniji (T. Makovec, L Škornik) Prezimovanje pepelastega liuya Circus 95 cyaneus v severovzhodni Sloveniji v obdobju 1982-90 (F. Bračko) Mesnica rjavih srakoperjev Lanius 101 colluno (P. Grošelj) Galebi na polju (M. Vogrin) 103 Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis. plen 105 rumenonogih galebov Lams cachinnans (A Sovine) Iz ornitološke beležnice: 107 CONTENTS Puffin Fratercula arcüca - the first record for Slovenia (P. Grošelj) Expected breeding of Black-winged Stilt Himantopus himantopus in Slovenia (T. Makovec, I. Škornik) Wintering of Hen-harrier Circus cyaneus in Northeastern Slovenia in the period 1982-90 (F. Bračko) Red-backed Shrikes Lanius colluno and their "butcher's shop" (P. Grošelj) Gulls m a Field (M. Vogrin) Black-necked Grebe Podiceps nigricollis, prey of Yellow-legged Hemng Gull Lams cachinnans (A. Sovine) From the ornithological note book: Ardeola ralloides, Egretta alba, Platalea leucorodia, Ardea purpurea, Milvus migrans, Aquila clanga, Pandion haliaetus, Faico vesperimus, Porzana parva, Porzana porzana, Philomachus pugnax, Limosa limosa, Tringa nebulariaf Lams minutus, Lams fuscus, Chlidonias hybrida, Tyto alba, Aegolius funereus, Motacilla alba, Acrocephalus palustris, Tichodroma muraha, Lanius colluno, Lanius senator, Pyrrhocorax pyrrhocorax, Sturnus roseus, Dendrocopos synacus Skrivnostna fotografija 114 Mystery photograph Proučevanje južne postovke Faico naumanni 115 Research carrired out in respect of Lesser v Evropi ¦ Kestrel Faico naumanni in Europe Fotografija na naslovnici: Begavec rdečenogega polojnika Himantopus himantopus (I Škornik) G^EVC