250. štev. V Ljubljani, nedelfa 17. oktobra Foštfiioa plačana v gotovini. j|j Velja v Ljubljani in po pošti: . . K 240' — celo leto pol leta čctit leta to sieste B 120 — n tO— „ 20 - Za inozemstvo: celo leto rol 'eta. '.cirt leta n mesce K 400'-„ SCO'-„ IG0--■> 45" ■ es*wl Za Ameriko: celoletno . 8 dolar, polletno ... 4 dolar)« četrtletno. . . 2 dolar)« LJubii, ‘J* Ha, p« puio«., icei 1 min visok ter u« mm iltok prosto* za cnkiai 2 K za veikrat popast. Uredništvo )e v Ljubljani, Frančiškansko ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ~ 11 štev. 8. Teleion štev. 44. ZZZZZZZZZ-Zr. Izhaja vsak dan zjutraj Fosemezna številka velja 1 krčno. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. — Rokopisi se np vračajo. ■................................... Kancelar Renner o koroškem vprašanja Poročilo na d raci strani. Dr. Trumblč odklonil avstrijski protest. I Dl J Dunai. 16. okt. Dunaiski kor. urad noroča: Avstrijski ODravnik v Beogradu leeaciiski svetnik Hoffin-o obrazu sooznati za diplomata. Zato so vam tudi poverili nalogo, sporočiti gospodu markizu, da se vrši tista stvar iutri popoldne ob petih.« »Tako ie. Ob petih se podpiše Ivontrakt.« .. »Vraga.« ie pomislil Cogolin, VTIS PLEBISCITA V SARAJEVU. LDU Saraifcvo. 15. okt. Vesti o iz*du plebiscita na Koroškem so izzvale veliko ogorčenie. Listi se podrobno baviio s koroškimi dogodki. Veliko zadovolinost le zbudilo dei-stvo. da ie naša voiska zasedla oono A. LDU Saraievo. 16. okt. Snoči so diiaki tukalšniih šol imeli demonstrativni obhod po mestu, s katerim so protestirali proti nasillu Nemcev in Italbanov na Koroškem. Neki di-iak ie imel govor nakar so se diiaki mimo razšli. FRANCOSKI LISTI O KOROŠKEM PLEBISCITU. Pariz. 16. okt. (Izvirno poročilo.) Listi se baviio Y koroškim plebiscitom ki le vse presenetil. »Eclair* piše* Iz»d le tem boli Doraenliiv ker so Jugoslovani razvili veliko agitacijo. da bi vplivali na voiilce. Avstrijo le vse orerte kot paradiž in ne more ugodno vplivati na voiilce. Avstrila le skorai popolnoma unlče-oa vsled not ranic - političnih težkoč »n se mvjti sJovyiskim nasledstvenim državam ne more upirati. Vsled tega le Izid vlasoVanla tem večle pre-senečenle »Excefsior« piše: Korošci niso glasovali za AvstrHo zaradi nenr-štva temveč,paradi tega ker ie Koroško ločena od Jnvoslaviie no «0-rovhi »n ker ie geografsko in gospodarsko oriientirana za Avstrijd. Njeno prebivalstvo, večinoma kmetic, živi od svolth odnošalev proti severu. »Ecbo de Pariš« meni. da ie izid koroškega glasovsnia nov dokaz da vpliva stara uprava na vseh Plebiscitnih azemlHh dalie na prebivalstvo. čeorav le formalno ukiniena. PREISKAVA O MARIBORSKIH DOGODKIH Maribor. 16. okt. (Izvirno poročilo.) Preiskava o krivcih, ki so ob priliki zadale?* protestnega shoda nahuiskali maso k izgredom, te v polnem teku. Zaslišanih le bilo 2e več oseb in več krivcev Že izročeno sodišču. — Tekom včerajšnjega In današnja dneva se le vršil komisi-ionelni ogled in oopis škode, povzročene ob priliki zadniih Izgredov. Komisiia svoie delo nadalluie.' KOTOR PRIPADE BREZPOGOJNO IUGOSLAVI1L LDU Berlin. 15. okt. »Deutsche Allgemeine Zehune« iavlia Iz Milana: Kakor poroča »Idea Nazionale« iz Reke. ie v Reko 00 Poročilu v vladnem časontelu dospel odgovor poslfiniškega sveta v Parizu glede vnrašanla kotorskega zaliva Po tem sklenu pripade kotorski zaliv brez-pogofno Jugoslavili. Medzavezniške ladle bi imele pravioo Dristaiatkv kotorski luki. Odločilni dnevi. Tožbi dnov) Koroške krizo nam nalagalo dolžnost, da obranimo bister pogled In mirno brl. Jasno moramo presoditi položaj In nemudoma storiti, kar le potrebno. V dim e« nedosegljivim ne smemo zamuditi tega, kar lahko dosežemo. Našo vojska stoji zopet v Korotanu. Njen pobod v ogroženo ozemlje Je zaščitil naše zveste pristaše pred netnčursklml tolovalstvi hi s tem zadostil naši najnuj-nejšl trenutni zahtevi. A to Je vse. Ne smemo se tolažit), da pomen) vkorakanje naše vojske trajnejši uspeli. Delati moramo sami In to hitro In precizno. Zbrati moramo aepobltno dokaze o nemško - MaKiansklh goljufijah, ugotoviti Uh taka precizno, da postanejo našo orožje a« le doma, ampak pred vsakim mednarodnim forumom. Za oajslabil slučaj aa nam le priprtvit! na to, da prodremo a zahtovo, ki )e sicer v sklada 1 mirovnimi določbami: da se namreč plebiscit smatra kot tnlormatlvso glasovanje In se nam prldeUJo okrožja, ki so kljub nesramnim avstrijsko - Italijanskim mahinacijam pokazala slovensko večino. To velja za vaa tožeškl okraj, za boroveljski okra) Južno od Dravo ter za Pliberški obraj. V korist tem« stališč« Je treba na našo vlado In na delegacijo v Celovcu ■sm—m—mg—wi»’ii n'i muim—m——n In v Parizu vršiti najkrepkejšo prosijo, ki mora prihajati ne le Iz Ljubljane In Maribora, marveč tudi Iz Beograda In Zagreba, z ulice. Iz časopisja ter Iz parlamenta. Ni dovolj, če se Je oglasil eden slovenski poslanec, — noi vsi vrše svojo dolžnost. Naša obramba društva, Jugoslavens-ska Matica, Gosposvetski Zvon, dalje do-brovoljcl, akademiki, vsi tl so v prvi vrsti poklicani, da posredujejo. Treba J« aktivno poseči v zagrebške lu beograjske časopise, treba |c Informirati In agitirati brez prestanka. To ie naša naloga, -4 naloga pozitivnega nastopanja, neprestanega vznemirjanja, neutrudne akcije. Končno ie resno besedo onil, ki v straha pred »temnimi elementi« neprestano o-pomlnjajo k razhodu, miru In papirnatim resolucijam In pri tem pozabljajo, da se narodna volja najneposredneje In najbolj sveže Javlja ravno z ulice. Tadl ml smo videli In slišali neresne In morda res celo nepoštene besede, toda nismo pri njih pozabili bistva In Iskrenih čustev ogromno večine ljudstva. V IJnblJansklh manifestacijah se Je v bistvu Izražalo najlskrenej-še čnvstvovanje In mišljenje prebivalstva, stvar akcijske sile nas vseb pa Je, da stopajo na oder oziroma ob kandelaber vedno le IJndle čistih src In Iskrenih besed. ODPUST REZERVISTOV ZA CAS VOLITEV. Beograd, I*. okt Volni minister le podpisal odločbo, po kateri ae Imajo v zmlslu določb volilnega zakona so čas Vontov odpustiti vsi rozeftfMf. PODR2AVLJENJE JUŽNE ŽELEZNICE. Budimpešta, Id. oktobra. Ozv. por.) Generalni ravnatelj Jalne železnice dr. Fali Je izjavil poročevalca Usta »Az Bisag« glede vesti o podržavljanju Južne železnico po Jugoslovanski vladi, da |e za vse nasledstveno države samo koristno, ako morelo vpotrebljavatl proge Južne železnice kot proge mednarodne železniške dražbe. Dr. Fali Je poudarjal, da Je danes, ko so zunanjepolitični preobrati na dnevnem redu, brez dragega mogoče, da so dsžavne proge od ene države do drage zelo lahko zapro. To so pa pri progah privatne družbe ne more zgoditi v taki meri. Razven toga bi odkupnina stala državo velike svole, kar bi JI bilo brezdvomno v j škodo. ' 1 M* C UKAZ ZAKON. Beoerad. 16. okt (Izvirno dotoč.) Na snočnl ministrskega sveta so se bavili s predlogom ministra za konstitnanto o ukaz-zakonu. Minister za konstltuanto le poročal, da le parlamentarni odbor snreie' ta predlog. ako se imnačiio zakoni, ki bi sc uveliavlU z tem ukaz-zaknnom. Politične skupine so se zedinile da se vse nre’šnie naredhe uzakonijo tem potem. Tako nal s«1 tudi uveliavlto zakon o draginii o brezdelnQstJ ter o svobodi dela. Demokrati so to sprete! i s Doppiem. da vella ta zakon samo za to vlado Ako to zahteva 75 poslancev parlamenta se mora zakon razveliaviti. DOLOČITEV VOINE ODŠKODNINE LDU Rotterdam. 15. okt. BruselU siti dopisnik Usta »N*euwe Rotter-da»nsQbe Coiirant* Je imel razgovor z bdeiiškim ministrskim nredsednt* kom Delačrol.v ki se le zelo ooVoU-no izrazi! o ušnehih svoteča Imidon- • skeva ootovanla. Načelo, v katerem sta še zedinila Eranciiia in Ancrliia In katerega bo bržkone snreieln tu veliko mani-festacrin DunaiČannv za orikliučitev. to vesta vendar nrav dobFo da večina nravih Avstrilcev ni zadovoll-na s tem. da se nroti vo|i| antante npaniain Pustolovščine. Že večkrat smo naglnšali. da le raznoloženle med Podeželskim in nesoclialpn-de-mokratskim prebivalstvom za miren snorazum s Češkoslovaško in .fugo-slaviio na tudi z Madžarsko. Vse ie prepričano, da nrikliučitev Avstriie k Nemčiii ne more roditi dobrcvra sadu katerega si obetata dr Renner in dr. Bauer. Lbjdstvo ne mara novih vohT-h zanletHgiev hoče ie orria-telstvo s svoiimi sosedi od katerih le zlasti kar se prehrane tiče v veliki meri odvisno To so vzroki, oo katerih lahko sklenemo da bo nri volitvah av-striiska sociialna demokracija utrpela poraz. Požig tiskarne „Lavo-ratore" v Trstu. Trst 15. oktobra. Včeral popoldne bi se bila morala vršiti oo vodstvu sociialno - demokratske stranke in splošni delovni zvezi napovedana protestna manifestacij v nrid sovietske Rusiie. V ta . namen Je bila napovedana dveuma * splošna stavka od 15. do 17.. kateri I so se prikliiičill tudi železničar!« tako da ie bil za te dve uri ustavljen ves promet tudi železniški in pomorski. Iz Aleksandrije prihaiaioči »He-lonan« se le ustavjl zunal na odprtem morili in ie z zakesnitviio dveh ur orisne! v Pristanišče, vlaki oa so tud« imeli po dve uri zamude. Brzo-vlak. ki odbaia ob 15. iz Trsta, ie odšel šele ob 17.10. Sociialistiškl shod bi se bil moral viši«! na Donadoniievem trgu. pa ga ie oblast prepovedala, trg na so zasedle čete. Vse ie bilo mirno. In nevšečnih dogodkov ni bilo dasirav-no so bile no ulicah velike mase Hudstva. Varnostna oblast te postavila na nove močne Čete varnostnih straž, finančnih paznikov in vojaštva Vse bi se bilo izvršilo mimo. da ni prišlo med soclialisti In fašisti na Oaribaldiievem trgu do spopada, ki ie bil izzvan nač namenoma Počilo ie nar strelov in le bilo tudi neka! ranjencev. V tern na le skuoina fašistov vdrla skozi kordon kr stražnikov. ki so stražili poslopje »La-voratora« v ulici Zudecche (vhod z OnrifanIdilevega korza orel ul Stare menice). Vrgli so v poslonie šest težkih bomb ki so užgale posloole. Fašisti so vdrli v hišo in razbili skp-ral vse v tiskarn« uredništvu In tmrav«! Ostalo ie uničil ogeot ki so va gasilci končno ukrotili. (Komat net metrov od »Uivoratoriev^ga« te oddalieno »Plccolovo« ooslooie.) Ko-UrknrrnHko obmn’en le le sredni« det gornia nadstronia k:ur so bi’a zasebna «tauovanta glavnega urednika PassiglPa bivšega poslanca Olisc In drugih Skoda ie ogromna. Ker le KI ves okoliš na daleč ok'>1i zavrten no varnostp«h stražah m wi51o snoči do nikakršnih nadati-nlh snnoadov. T>anes le vse m«rno. ati izšel ni noben list. ker le sklenila tiskarska oriran?zacita da tiskarsko delavstvo n* de’a toliko časa dokler ne more iziti *f.avoratore« Vrše se nogaianla s »Piccolom«. in kakor se čuie se bo »l.avoratore« že iutri tiskat v »Piccolovl« tiskarni. Če se to zvodi. Izldeto hitri tudi ost.rii tržaški Usti Druga Izdm'* včeraišniega večernega »Picoo'a« obsota nanad na *L«voratore< ki pom en ta novo raz-bnrienic iavne .unravo. na način vl2di»nia in na sološno organizaclio. Stambulinski uoa da bo s Domočio angleških državnikov stvoril nove odnošaie med svoio državo in med Angliio. Nato namerava proučiti velik n Indu-stjiialno in gospodarsko moč Angleške. da razvidi kat bi bilo potrebno ukreniti na Bolgarskem, da bi se zholišale n lene gospodarske In indu-strilalne razmere. Stambulinski želi tudi apelirati na angleško vlado In sploh na vse lavno mnente posebno na na trgovinske In finančne krog«, da pomagajo mali In slahi Bolgarski. da vstane mj svole nore In da bi mogla izpolniti pognie mirovne pogodbe. Končno je iziavil Stambulinski. da bo nova vlada storila vse. kar le v nienl moči. da pošteno ponlača svoie dolgove. Da hi oa mogla to storiti fi ie potreba izdatne pomoči da izboliša svoio valuto. Diplomatski dopisnik lista »Dailv Telegraoh« le imel razgovor s Stam-bnlinskim v katerem mu ie le-ta v glavnem navedel karakteristične poteze iz svoieva živlienia in svoiega političnega delovania za volne. Povedal le. da bi se bila Bolgarska osvobodila caria Ferdinanda s Domočio agrarne stranke če bi bila dobMo oomoč od zaveznikov, kakor so io dobili sosedie Srbi. Agrarna stranka ie natvečia stranka v bolgarskem parlamentu in snloh v vsei dr-žavi. Kaiti kmetov le na Bolgarskem 80% od vseh prebivalcev. Nekai nevarnosti Dreti državi od komunistov. To so do večini nezadovolini begum ci iz Makedoniie, Traciie in Dobrtid« že. ruski agenti, plačani agitator«, politiki starega režima in drugi ele« menti ki se skrivaio za novo zastavo. Tem liudem se ie posrečilo povzročiti železničarsko stavko, ki ie traiala 58 dni. Pa agrarci so zlomili stavko. — Stambulinski se ni hotel razgovariati o mirovni pogodbi male entente ter ie iziavil da tega ne bo si p ril. dokler se ne sestane s Ta-e Jonescom. Nadalie ie bolgarski ministrski predsednik izrazil upanie da bodo angleški državniki volivali na bolgarski narod da nride do snnrnz-uma z balkanskimi politiki in držav-niKi. ki so silno trdovratni. Potrebno ie. da se H enkrat sestanek) in st>o-Driiateliiio med seboi Treba te va to samo časa Edino v tem n.riiatelistvu tiči rešitev in sreča bal-VansMh narodov. LDU. Razna poročila. IzmlSIlene vesti o atentat« na regenta. LDU Beograd. 15. oktobra. Presblro javlja: Nekateri inozemski listi prlnafa-|o vesti, da Je bil Izvršen atentat na regenta o priliki njegovega službenega po-seta v Sarajevu. Listi poročajo, da so atetatorll metali bombe in porušili dva voza dvornega vlaka, regent pa da je ostal kljub temu nepoškodovan. Pooblaščeni smo Izjaviti, da so vse te vesti popolnoma Izmišljene In tendenciozne. Krvavi delavski nemiri v Italiji. LDU. Rim. 15. oktobra. Listi javljalo fz San Oiovannl Rotondo pri Foggijl, da so tamkaj poizkusili socialistični delavci razobestl rdečo zastavo, ko so vdrli v mestno hišo. Prišlo Je do spopada s pristaši ljudske stranke, ki so hoteli preprečiti razobešenjc rdeče zastave. Manl-festanti, ki so bili na trgu zbrani, so streljali na karabinierje, ki sp hoteli vzpostaviti mir. Kambinlerji so otvorili na manifeetante ogenj fz ptišk. Karabinierio so podpirati tudi vojaki. Bilo je 14 ljudi usmrčenih, približno 80 pa ranjenih. Delavci so proglasili splošno stavko. Za priključitev Avstrijo k Nemčiji. LDU. Pariz, 16. oktobra. »Mathu priobčuj« razgovor avstrijskesa poslanika Elchhoffa % nekim časnlkariem o sklepu avstrijske narodne skupine glede ljudskega glasovanja o prikliučftvi k Nemčiji. Poslanik je dejal, da se čudi, kako je mit-gel ta sklep zavezniške države presenetiti Po odredbi likvidatorjev stare Avstrije naj bi na lepem, kakor tudi na nerodovitnem ostanku ozemlja, katerega so omejili, živelo.all bolje povedano životarilo 7 milijonov ljudi. Vrhutcga naj bi nosili tl ljudje odgovornost za predvojno politiko avstro - ogrske monarhije. Tako ustvarjena nova Avstrija pa v Jeli mejah s pokvarjenim prometnem omrežjem brez dovoljne množine živin, kuriva in denarnih sredstev pri najboljši volji ne more živeti sama zase. Dosedanja pomoč za-padnBi velesil le pač hvalevredna, vendar se bodočnost ljudstva ne more graditi na miloščini Stroški francoske armade. LDU. Pariz, 15. oktobre. Finančna komisija poslanske zbornice predvideva v vojnem proračunu skupne izdatke v znesku 5,697 306.000 frankov. (Po današnjem kurzu okrog 42 milijard jugoslov. krem) Donava odprta bojnim ladjam. LDU Pariz, 15. okt. Mednarodna donavska konferenca je po temeljiti razpravi od'očila, da imajo vse države, ki leže ob Donavi, kakor tudi one, ki niso donavske obrežne države, pravico, da plovejo njihove bojne ladje po Donavi. Preprečena predsedniška kriza na Poljskem. LDU. Varšava, 15. oktobra. Maršal Pilsudskl je vložil svojo ostavko kot predsednik poljske republike. Na nujno prošnjo vlade ie naknadno umakni! svojo prošnjo za sprejetje ostavke. Rudarska stavka na Angleškem. LDU. London. 15. oktobra. Konferenca rudarskih delegatov, je odposlala v rudarska okrožja brzojavno povelje za stavko. Kljub ustavitvi dela, bodo rudarji skrbeli za varstvo rudnikov. Poboji na Irskem. LDU London, 15. okt. Oboroženi ljudje so včeraj popoldne napadli oktopnl avtomobil, ki je stal pred banko v Dublinu. Fn vojak je bil ranjen, eden od napadalcev pa usmrčen. Pozneje so napadli še drugi j avtomobil v eni izmed najbolj obljudenih ulicah, pri čemer je bil« več častnikov usmrčenih, en častnik i« e« podčastnik tei neki civilist pa težko ranjeni. Poleg tega sta bila usmrčena še dva civilista, štiri« pa ranjeni. Posvetovanj« Dm narodov. LDU London, t5. okt Svet zveze narodov sc ie na svoiem bruseljskem zbo-rovanju posvetoval o Armeniji ter o načrtu italijanskega senatorja Tittonija glede razdelitve produkcije sirovln onim državam, ki lih potrebujejo, a lih nimajo, ter o varstvu verskih in narodnostnih manjšin v Avstriji In Bolgariji ter o bo-| dočih odnoš3ilh med Gdanskim In Poljsko. ! Razpravliali so tudi o švedsko - norveš-! kom predlogu glede omejitve oboroževanja. Ameriška živina za Nemčijo. LDU. Berlin, 15. oktobra. Kakor Javlja »Vorvvarts«, so na potu prve ameriške molzne krave. Določene so za Saško. Cuje se, da je Amerika plačala tudi prevozne stroške. a Tušar kot češkoslovaški poslanik v Berlinu. Bivši ministrski predsednik češkoslovaške republike Tušar je imenovan za češkoslovaškega poslanika v Beninu. Svoje mesto nastopi začetkom mc»eca decembra. — Kako veliko važnost prisoja češka vlada stikom z Nemčijo, je razvidno že iz tega, da je Imenovala za svojega poslanika tako odlično osebo kakor je Tušar. Gospodarstvo. Borza. LDU Curlh, 15. okt. Berlin 9.95. Lou- i don 21.90, Pariz 41.05, Milan 24.75, Praga 1 7.55,Budimpešta 1.70, Bukarešta 11, Dunal 2.20, avstr, žigosane krone 1.75. Devize: Beograd In Zagreb niste notlranL LDU Praga, 15. okt. jugoslovanski dinarji 245, avstrijske krone 21.50. LDU rtunaj, 15. okt.: Nemške marke 549.50, bolgar. levi 440. Ivic. franki 5475. Ital. lire 1400, angl. funti 1140, amer. doL 330, češkosL krone 450—470, novi dinarji 1120—1170. - « + »Dunave narodna zavarovalnica d. d. v Zagrebu. V prostorih banke za trgovino, obrt ln Industrijo d. d. v Zagrebu se le vršila v petek dne 1. t. m. ustanovna glavna skupščina zavarovalne družbe pod Imenom »Dunav«, narodno osjeguravajuče d. d. u Zagrebu.« Osnovna delniška glavnica znaša K 10,000.000.— In se bo bavlla ta družba z vsemi direktnimi in Indirektnimi vrstami zavarovalnih poslov. V ravnateljstvo so bili Izvoljeni gg. dr. Adolf Mihalič, dr. Gustav Bazala, Leo Kronfeld, Vlllm Kuk, Kamflo Raabe, Adolf Wurm, dr. Gjorgje Vasiljevič, Milenko Gl- Popovič in Rado Legvart, dočlm se Je v nadzorstveni svet izvolil gg. Danilo Vojnovič, Peroslav Paskivlč - Cikara, Svetozar MUlaov ta dr, Josip. Regal. % veseljem | pozdravljamo to novo narodno podjetje In to tembolj, ker so v Jugoslaviji poslujoče zavarovalnice po večini podružnice tulih. Inozemskih podjetij. V nadl. da se bo vsak v zavarovalnih zadevah obrnil na to narodno podjetje, želimo Istemu vsestranskega uspeha in procvita. + Prepovedan izvoz premoga iz Anglije. Angleška vlada je prepovedala od 15. t m. nadalie vsak izvoz premoga Iz Anglile. Po sporočilu iz prometnega ministrstva se bo omejilo število osebnih vlakov. + Vprašanje mednarodnega prometa. Iz VVashlngtona poročajo, da so se sestali danes delegati Francije, Italije. Anglije in delegati dominljonov, da bi razpravljali z zastopniki združenih držav glede vprašanja prometa mednarodnega značaja. Ta razprava Je naJbrže predhodno pogajanje za veliko mednarodno prometno konferenco. Po izjavi ameriškega zastopnika bo najbrže zahteval kontrolo ameriški delegat, + Oddaja premoženja na Cehoslova-škonu Dne 15. t. m. poteče rok za prijavo premoženja, po katerem se bo na Čehosto-vaškem odmerila oddaja premoženja. Opozarjamo nato vse osebe, ld imajo na Ce-hoslovaškem kako premoženje, da ga takoj prijavijo, ker se jim bo sicer pri oddaji premoženja odstotek povišal, Dnevne vesti. — Nemška predrznost. Kakor favlia’o nemški listi, so dosoeli za-stooniki mariborskih Nemcev v Gradec, da se tam DritožMo radi iz-fifredov in nrosiio z» Dosredovanie ori angleškem nolkovniku Gravenu In t>ri heooraiski vladi. Naše mnenie ie da se nahaia nokraiinska vlada Slovenite v I.lubliani in da se Inta vsakdo obrniti tiakai s svolo oritož-bo. Ti frosnod!e delaio drueače. Res da imaio nnciisko oravico katere se bodo kot imamo t>os'u7.ili v izdatni tnerl in odšli kamor »ih vleče srce toda začasno ne strmin Dozabiti da se v naše notranie zadeve nima nihče vmešavati In da so edino le naše ohlastl onstnine da tirede neoravll-nostl — GraSki listi žal ne noročaio. ali so se ti vosnodie tudi rad' novr-nitve škode ohrtvli na vraškn vlado — Zakal brčeio Ital'1 ni Snežnik. Pišeio nam: V noiasnilo kal nal hi bil nolev druveva še vzrok da naši laški »nriiatelii« tiščiio do Snež-nka bo movoče služilo sledečo dejstvo’ Avstriiska voina oprava le med voinn poslal* znaneva iskalca vo-J takratne?* polkovnika v »k. it k. Geniestabua Beichla na Kras z ukazom nai va nre:fče. Mož te našel močen nodzemelkki tok. ki ima izvor ravno v Snežniku, teče ood celim Krasom in konča v Zavliah Dri Trst« Bcichl le vrhovni avstrilski komandi o trm nnročul m ta ie tako! nnčela s nrinravami za izkortščanie te vode s katero ?e hotela preskrbeli Trst Po orer.hratu so Italiiani. katerim »r bl’a ta zadeva znana noz-vali vosnoda v Trst. da iim nnmaora ir.vršitl vodovodni načrt Ne vem sicer, toda verietno bi bilo da , imrti Ital'ianl Fnežnik. — Kat le * zanlrnt-m'!« trnlem v TH^Č-n cvo*ča« se 'e zanlenDo e Polaku v Tržiču za fi milijonov us-nla. I kidstvo ie to zan!en;tev vzelo a vcseltem na 7.n»»n> ker «e ie na-deinto da bo obsodba nmtiverižnf-urada v kratkem nravomnčm in da bo tako nrišto do cenel ena us-fia. Toda mesce* so notekl* zadeva se r.nviačuie Prav nič se ne bomo čudih »to bomo c>t«*U nekega dne v »1 T-a’nrm •« da ie obsodba razvekavliena Memdafue oblasti r rosim o da nam zadevo no*asnlk> — Izjava. Izjavilam, da včerajšnje pojasnita »Jugoslavije« glede sklicevanja shoda popolnoma odgovarja resnici. Le neresni tiudie se spodtlkajo nad takimi nv»-lekostml. — Stefanovič, bivši volni poverjenik »• Ounaitt — Otvoritev direktnega brzojavnega premeta z Italijo. Dne 9. t. m. se ]e otve-ril direktni brzojavni promet med našo držav* in Italijo. Pristojbina za besedo znaša 18 ccntezimov (to ie 36 par ali t krona 44 vin.). Kakor v inozemskem prometa spioh, je šteti tr, računati tudi v prometu z Italijo eno besedo več, kakor lUi le v resnici. — Lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro podelil ie v zadn lem času naslednje nove lekarniške koncesije: tnat. pharm. Bogdan De-vide za Sv. Lenart v Slov. Goricah, mag. pharm. Ferdu Vrabiču za Šoštanj in mag. pharm. Antonu Ustariu za Ljubljano s stojiščem v gornjem delu Sv. Peterskega odnosno Poljanskega predmestja. Liuhliana. *= Izredno nizk« cene. primerne. zmerite itd. Tako čitamn Dri vseh ori-ooročilih. 'ko na Dride človek kuDo-vat se orestral' Na> bi se rale cene vselei odkrito naoovedale. To vella posebno plede družbe »Jadran«, ki oonuia prvovrstni krnmoir na vavo-ne no izredno nizki ceni v maniših množinah oa do orimerni ceni Ravno zaradi kromnlria le vsestransko zanimanie. Nai bi družba razvlaslla svoie cene na debelo in drobna, kar vnlivalo tudi na cene naših 0kn1,eaT1Ov I inbiHnf11Sk! 7 Llubliani. V cirnknvni v t0s vs5 srednteSolski In mlSK*1 ki « df>,0Če™ » •N l,nrav DrenaDolnle- n.. Na uc telnsče so snreieli orecel čez normalno število volenk. a odklonjenih ie bilo še vedno blizu 100 V liceisko realno eimnazilo le bilo v I. razred snreietih nad 100 diiakini. tako da I. -V. razred no trojne na/alelVe Ta naivečii zavod za ženski studii v Slovenili ie. sestavlien sledeče: I. in II. razrfd sta realna eimnaziia. III. in IV. sta llceiska razreda. V. in VI. pa licei in eimnazlia. — V Liubli&no ie dospel e. St"nl-slav Roszkotvski noliski sociialni politik in pisateli. Roszkowski ie pripadnik noliske delavske stranke, ki Ima v Doliski narodni skupščini 28 poslancev. Z ttiim ie prispel tudi poit- skl eeneralni konzul v Zasrrebu. Roszkowskl ostane več dni v LJub- lianl. = V Uubliano se vrne danes z ekspresnim vlakom v. kapetan Josio Širce.H. ki ie bil oovelinik prveea lu-eoslovansketra nn|ka v Sibiriii. — Precej močno grmenje topov M Je slišalo včeraj v smeri od Vipave. — Vinske cene po ljubljanskih gostilnah bi bilo treba po veščakib kontrolirati. Rojak Iz vinorodnih štajerskih goric se nam Je pritožil, da Je naletel v neki hotelski restavraciji na Sv. Petra cesti na soliden kisi! čviček, kakršnega Je pač lani »Bog dal« in kakršnega so tam poleti Dolenjci ponuiali po 8—9 K, toda gost j* moral plačati za čvlčka — 8 K. — V mnogib izložbenih oknih še vedno niso označene cene raznim predmetom, dasl to določajo naredbe osrednje in pokrajinske viade. Zlasti pri predmetih, pri katerih se tako) vidi, da imajo visoko ceno, ni nikakšnih označb. Protiverlžniškl urad opozarjamo, da se pobriga za do-tične prodajalce, ki ne marajo spoštovati omenjene naredbe. — Ljubljanski kolesarji. Se pred letom dni skoro ni bilo videti aa ulici koie-sarla, sedaj pa se od dne do dne množilo tako, kot muhe poleti. Po katerikoli ulici gre človek, ie vedno v nevarnosti, da ga ne povozi kakšen kolesar. Večinoma Imajp kolesaril navado, da tl dirja berzobzimo tltdl po ulicah, kjer hodi naiveč občinstva. Nekateri kolesarji imajo celo to grdo navado, da se pripeljejo skozi vežna vrata na ulico, ne da bi se najraanje ozirali na to, če pride slučajno mimo kakšna oseba. Zato so pa tudi manjše in večje kolesarske nezgode na dnevnem redu. Policijo opozarjamo. naj malo pristriže peroti temn za pasante tako neprijetnemu športu. — Incident na Marijinem trgu. Včeraj kmalu po opoldanski uri Je prišlo na Marijinem trgu pred Prešernovim spomenikom do živahnega incidenta. Dve Italijanki, ki sta preglasno žlobudrali v tržaškem narečju. Je nahrulil neki starejši možakar z besedami: »Ven iz Ljubljane z Italijani, mi Jih ne potrebujemo! Kakor oni z nami, tako ml z njimi.« — Občinstvo se ie takoj pričelo zbirati v klopčič Italijanki pa, ki sta sprva grozili, da bosta Iskali zaščite pri policaju, sta io menda umih krač pobrisali. — Koncertna dvorana — skladišče. Poslopje bivšega Filharmoničnega društva v Ljubljani ima prav akustično dvorano, kjer bi se tahko prirejali manjši koncerti. Posebno konservatoriju bi bila dvorana potrebna za nastope In izkušnje gojencev. Toda »kulturna« Ljubljana |c najbrž na to dvorana popolnoma pozabila, ker v njej Je — skladišče poštnega erarja. — Hud nemškutar le S. K. v Kolodvorski ulici, ki hna koncesijo za potovalno pisarno hi dela velikanske kupčije na račun našega ubogega ijudstva. Ko Je prišel v Ljubljano regent, ni hotel demonstrativno okrasiti ne pisarne ne oken stanovanja. Mož se Je o Slovencih Izražal zelo »laskavo«, češ da so »windische Zotteln«. Takšnega človeka gledamo mi mirno, kako bogati na naš račun hi si polni žepe z našim denarjem, katerega bo prej ali alej nesel preko meje ki tam užival sad brezbrižnosti naših Hudi. Zahtevamo od deželne vlade, da mu odvzame koncesijo, pisarno pa odda komu v bolj važen namen, kakor Je prodaja duš. Kdor hoče v Ameriko, ali kam drugam, naj mu železnica preskrbi tozadevne listine bi vozni list Čemu naj bi dajal ubogi siromak, ki gre v Ameriko s trebuhom za kruhom, tako masten dobiček Izseljevatnim agentom. Tega ni po-teba, toda če že mora biti, naj se takšna pisarna odda našemu človeku, S. K. pa pošljite tja, kamor spada In kamor ga noč in dan vleče srce. — Izpred sodHča. Jeseniška nemšku-tarlja Je ovadila avojčas osovraženega narodnega delavca g. magistra Fedorla Gradišnika na državno pravdnlštvo. češ, da Je svojčas na svojo korist prekanil Bratovsko skladnlco ind. družbe. Danes se Je vršHa pred deželnim sodiščem razprava, kateri Je predsedoval nadsvetnik Rekar, votantje pa so bili dvomi svetnik Andoljšek in nadsvetnik Etnspller In Zebre. Po dallšl razpravi Je sodišče razglasilo popolno oprostilno razsodbo za g. Gradišnika, katerega Je zastopal g. dr. Oblak. —Poročil se Jo v Ljubljani dr. med. Ivo Drobnič z gospodično Cilko Sadarjevo. Obilo sreče 1 — Prošnja. Ona oseba, ki le prinesla Iz Amerike pismo na Ime Marijana Švigelj, kuharica v Narodni kavami, se prosi, naj odda pismo v upravi »Jugoslavije«. Maribor. Razmejitvena komisHa v Mariboru ie med kf>ro.?«im nlebiacitom nekam taiinstveno utihnila ter se šele sedal zooet oirlasila tam od Sv. Urbana okrosr katere cerkvice se vrti že cele tedne. Čudno, da ne dobiin srosnndie domotožia. 'Ako bo delo tako navlo nanredovalo ne bodo člani Drihodnie leto Se doma. Begunci * Koroške. V Maribor mihaiato razni beirunci z Koroškeea. ki so morali zanustitl svoJe domove iji nobecnitl nred nemško Dodiviano-sfk>. Nemci Izzivalo. V ne tek zvečer sta šla 2 Slovenca skozi Studence. Več:a nemška družba, ki Uma ie ori-šla nasnroti iu le ustavila in oričeTa prožiti z orožiem. tako. da sta se movla rešiti le z bevom Nemška predrznost oostaia vsak dan večla In čas bi že bil da LTrrj naše oblasti z energičnim nastooom nokaželo. da so r n Post:e nri nas in ne narobe. Več narodnega oonosa! Iz Maribora natri Doročaio. da ie naihuJši naš Drotivnik Paskolo ir Svečine imel nedavno Dovabllene uradnike mari-borskeea sodišča v svniem vinogradu. Kdor ve. koliko srorfa ie ta laški renevat prizadel obmejnim Sloven-tem- kijih še vedno zaničljivo imenuje »Windische«. se ne more oreču-diti norabliivostl slovenske Jnteli-eence S oovabijom ie seve Paskolo zasledoval svojp cilie. Aretiran Je bil starinar Oskar Čebular, ker je ob priliki zadnjih demonstracij hujskal k detanskemu nastopu in odprl demonstrantom hišna vrata k Veliki kavarni, ki je bila nato opustošer.a. Občni zbor društva »dijaška kuhinja« v Mariboru se bo vršil 18. t. m. ob 8. url zvečer v Narodnem domu. Nov seznam telefonskih naročnikov za Maribor, Celje la Ptuj je Izdala anončna pisarna »Vcdež«, Gregorčičeva ulica 6. Izvod stane 10 K. Ce!?e. Varnostni* akcie na K r 8vem se ie udeležila ceiJska so’ olska žuoa s nrbližno 400 člani. Med nllml Se bil tudi žunnl starosta dr. Gvidcn Sernec. Po naši Četrtkovi manlfoitadjl so naši regaaatle zopet stisnili svoj rep med noge ta se poskrili, kakor ščurki po luknjah. Dasl so sadnfe dni Izzivalno dvigali svoje grebene, so postati sedaj zopet ponižni kužki. VMeH so, da nikdar več ne bodo tukaj gospodarji in da se ie njih up zopet razblinil v nič. Nazholjše za nje bi bilo, da bi spravili svoja šila in kopita ter odrinili, kamor jih vleče srce. Pri manifestaciji v četrtek se |t demonstriral** največ prud tiskarno »Ccieja«. kjer se tiska nesšld itst »Cllller Zettung«. Povod te demonstracije Je bila nesramna pisava tega lista posebno zadnje čase pred plebiscitom. To naj bo uredniku ta gospodom okrog tega lista resen opombi, da ljudstvo ne bo dalje več trpelo, da bf ta list še nadalje zastrupljal Javnost 8 svojo hujskaško pisavo. Na hotelu »Balkan« Je bilo ob prUfkt manifestacije razbitih par šip. Ker ie gorela luč, so manifestant! mislili, da ie hotel odprt. Prišel pa Je takrat ravno vlnk In sluga Je spravljal ravno prtljago nekih potnikov v hotel. Gostilna pa Je bila ves čas zaprta. Znani stotnik Galllnger . Kapun in bivši sodni svetnik v Celju se Je pojavil te dni na naših ulicah. Poživljamo ga, uaj nas nikar dalje ne izziva s svojo navzočnostjo v našem mestu. Kot komandant n— ke celiske vojaške bolnice le on in njegova družina na račun bolnikov med vojno dobro živela, bolniki ta ranjenci tiste bolnice pa so malone živeli ob sami vodL Dalje Je tudi po cestah klofutal slovenska vojake, če mu niso »štram« salutirali. Ml vsesa tega še nismo pozabili, zato svetujemo temu gospodu, naj zopet hitre izgine, kakor Je prišel. Pobalinstvo. Iz razglasnih desk Imajo posebno veselje razni pobalini trgati lepake. Koma! so Isti nalepljeni, Jih že tudi raztrgajo razni nepridipravi Naj M policija skrbela za red tudi v tem oziru. V zelo slabem stanju se nahajajo nekatere razglasne deske po mestu. So že stare in popolnoma razdrapane. Lastniki zavoda za plakatiranje naj poskrbijo, da se popravijo, ker v takem stanju, kakor so seda), našemu mestu gotovo niso v kras. Invalidski zavod v Celju. Pri ministru dr. Kukovcu se Je oglasita deputacija invalidov, ki mu je predložila več resolucij s prošnjo, da želje nlvalidov podpira. Med drugimi resolucijami Je zlasti važna prošnja invalidov, naj se uredijo zavodi invalidov. Minister dr. Kukovec Je deputaclji odgovoril, da sc že vrše pogajanja tudi zaradt ustanovitve takega zavoda v Celju. Vlom v trafiko gospe Kovač v Aleksandrovi ulici se Je izvršil minule dni pri belem dnevu. Vlomilec je v opoldanski pavzi odnesel kolkov in znamk za več sto kron in denarja 1600 kron. O storilcu Se ni sledu, vendar obstoji glede neke osebe še opravičen sum. Rodoljub iz Amerike se predstavila v torek 19. in v sredo 20. t. m. ob 20. url v celjskem mestnem gledališču. To trkle-Jansko burko Je spisal 5. R. Dobovlšek. Pevske točke Je vglasbil *. Ciril Pregelj ^ Igra Je selo zabavna In bo nudila občin- stvu mnogo razvedrila. Vstopnice s* dobivajo v predprodaji pri tvrdki Oorlčar & Leskovšek. LJUBLJANSKI TRO. Protečenl teden Je bil zelo živahen trg. Cena slanine Je padla na 50 K za kg, na debelo se dobi po 49 K. Pomanjkanje telečjega mesa Je občutno, sedanja tržna cena Je 22 in 20 K za kg. Opozarja se interesente, da se ne bo dovolilo povišanje cen za telečje meso, ker bo Ljubljana od prek nmrskega trga itak malo dobila In no more slediti zagrebškemu in mariborskemu trgu. Špecerijsko blago Ima danes sledeče ene: Rio kava 60 do 64 K, santos 66 do 76 K, portoriko 94 K; žgana kava L vrste 112 K, druge 96 1C, tretje 76 K; sladkor kristalni 64 K, v kockah 74 K; riž I. vrste 36 K, II. vrste 32 K: namizno olje 62 do 72 K. liter. Jedilno 52 do 54 K: sol 8 K; poper cel 72 K, zmlet 80 K: paprika 40 K, sladka paprika 90 K; petrolej 26 K; testenine I. vrste 22 do 26 K, II. vrste 18 do 22 K. Moka št. 0 16 K, krušna moka 12 do 13 K. Konzumira se večinoma samo bela moka, ker sc ne zaupa krušnim mokam. Kilogram belega kruha stane sedaj 15 K, črnega 8 K. Zelenjave Je na trgu dovolj po alzki ceni, a se malo kupuje. Primanjkuje novega luščenega fižola; rtbničan 6 K, pre-peličar 7 K kg. Jajca so na ljubljanskem trgu zelo redka. Perutnine prihaja aa trg mnogo. Kmečki sadni trg ob semenišču Je zelo živahen In se blago navadno že v prvih lufranjih urah razproda. Najvfšja cena za laboika Je 3.50 K za kg. Občinstvo se opozarja, naj ne plačuje prosto- voljno višjfh cen, ker stanejo najlepša laboika na stolnicah 4 K za kg. Kostanja Je na trgu selo mnogo, plačuje s* po 3 K liter. Neprestano se dogaja, da Imovlteiše stranke plačujejo lahkomiselno vsako zahtevano svoto brez ozira na dnevne cene in s tem skrajno neugodno upllvajo na cene. Postopalo se bo proti takim strankam lstotako kot protf trgovcem. Občinstvo se prosi, da vsak slučaj naznani ta- koj tržni stražL Šport In turlstlka. Lahkotaletlčne tekme priredi v nedeljo 24. t. m. ob 15. url Športni klub Ilirija; tekmovale bodo prvič tudi dame. Spored: L Tek na 100 m. 3. Tek na 60 m, dame. 3. Tek na 400 m. 4. Damska štafeta 4 X 60 m. S. Metanje diska. 6. Steleta 4 X ie» m. Labkoatlettčaim tekmam sledi ob M. url rokometaa tekma dveh skupin damsko sekcije S. K. Ilirije, v odmoru p« kot zadnja točka lahkoatletlčnega programa vlečenje vrvi. — Lahkoatietlčne tekme so dostopne vsem ljubljanskim športnim klubom; prijave naj se pošljejo do 20. L m. na talnlštvo S. K. Ulrlje, Krsnikova ulica 3. k Nogometno tekme. Danes se vrle na prostoru Ilirije 3 prvenstvene tekme: ob 10. url Jadran t Primorje, ob 13. url Sparta : Svoboda, ob 15. uti IltiDa : Slovan. k Prvenstvena tekma (Urita t Slovan. Slovan nastopi danes zopet po daljšem presledku. Moštvo ima precej spremenjeno, tako da se njegova sedanja Jakost ue da naprej presoditi Zmagovalec v tej tekir.1 hna tekmovati s prvaki Celja ta Maribora za prvenstvo Slovenije. V Kranju se vrši danes popoldne nogometna tekma Sava : Hermes, Ljubljana. v Celju Celle : Svoboda, v Maribora Rapld : Rote Eli. Nogometna tekma se vrši v nedeljo 17. t m. na prostora S. K. Ilirije ob 10. url dopoldne med S. K. Primorje ta S. K. Jadran. Gledališče in glasba. Repertoar narodnega gledališča v Ljubljanlč Opera: torek: Od bajke do bajke, B; sreda: Rlgoletto, C; četrtek: Hofmanov* pripovedke, B; petek: Faust, A; sobota: Lepa Vida, E; nedelja: Od bajke do balke, Izven; ponedeljek: zaprto. — Drama: torek: zaprto; sreda: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Izven; četrtek: Pygmalion, A; petek: Anftsa, uradniška predstava, Izven; sobota: LJu-blmkanle, D; nedelja: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, izven; ponedeljek: Lju- bimkanje, C. Vsled obolelosti gospoda Rogoza se v drami izpremenl repertoir: nedelja 17. oktobra Za narodov blagor, Izven. Vstopnice kupljene za predstavo »Faust«, katera bi sc morala vršiti 12. t. m., so veljavne za Isto predstavo dne 22. t m. Gledališka revija Maska. Vsebina druge številke: L. Miclč: Anflsa. — L Koštlal: O enotni Izgovorjavi slovenščine na odra. — S. Mellhar: Dramatična šot* v prošlem letu. — Milan Skrbinšek: Moderna režija. — F. B.: Mali odrl. — E-Bevk: Oton 2upančič kot dramaturg. M. F. Bravničar: Lepa Vida. — B. Miclč: Igralci in kritika. — Kritika in mL — Dramska književnost. — Vestnik. — Repertoar Jugoslovanskih gledališč. . «•* NaročaiUl Na pozabite poseliti JutraJšnJega kon, certa »Ljubljanskega Zvona«. Nerazpro« dane vstopnice se dobe v pondeljek čet dan v Dolenčevi trafiki, zvečer pa ob sedmih pri blagajni v Unionu. Začetek koocerta točno ob polosmih. Plastični balet ge. Klavdije Isačenko, ki sc vrši v pondeljek 18. t. m. v opernem gledališču, vzbuja veliko zanimanje našega občinstva. O plastičnem plesu piše ga. Isačeriko v svoji knjigi 0 plesih, kjer razpravlja ov rednosti in o pomenu plesa v človeški kulturi: Ples je bil pred pesmijo, ples Je bila prva pesem na čast bogov, ples Je bil izraz življenja. Plastični plen nima z družabnimi plesi nič skupnega. Glasba pri njem ni plesna muzika. Chopin, Grieg, Schubert In drugi tvorijo umetniško podlago, balet pa izraža vsebino godbe v gibih ta mimiki. Balet daje človeku zopet prirodno prostost, ki jo Je poznala stara grška klasična kultura. Pokrajinske vesti. Jesenice. Kako predrzna Je postala Jeseniška nemškutarija, se Je pokazalo v četrtek večer. Vaa Jeseniška nemška tu nemškutarska gospoda se Je zbrala v »Kazini«, da proslavi »nemško zmago« na Koroškem. Ko se Je razvedelo za to predrzno in Izzivalno proslavo, se je zbrala četa Sokolov In Orlov ter čedno družbo razpodila. Tri tem in pri revizij! še nekaterih drugih nemškutarskth zbirališč so našli In zaplenili celo vrsto slik ta kipov Viljema, Franca Jožefa ta drugih velenemšklh korflf. Kdaj bo odklenkalo med nami Izdajalski sodrgi?! Frocča se: VOZ ZA GASILNO DRUŠTVO a 16 sedeži ta z vsem drugim orodjem prodam. Dogovori radi cene pri ogledu voza. Naslov: L, Malgaj, kovač na 0»> nilskem pri Celju. 1968 VELIKA. ENONADSTROPNA HIŠA a dobro vpeljano gostilno, mesarijo, hlevi ta lastno klavnico, z vrtom ta njivo so proda. Studenci prt Mariboru štev. 17. Anton Oašnertč. 1966 PISALNI STROJ Yost »10, ra bi len v dobršen stanu, te proda. Naslov aa vprašanj* cen* pri upravništvu. 1968 BARAKO, PAVILJON prodam. Vpraša s* Kolezijska ulica 18. AVTOMOBIL znamke »Puch« Typ* Vlil. 14/38 HP i letno ta zimsko karoserijo električno razsvetljavo v Ralboijšem stanju, brezhibno delujoč as ugodno proda. — Pojasnila dalo: Leo PaulJo, Ljubljana, Metelkova ulica štov. 4. 1970 NAZNANILO. Imam v zalogi cementne cevi različne velikosti, najboljše vrsto, cementnih zarezanih strešnikov. Maks Llpičnib, izd*-lovatel) cementnih izdelkov v Crctu 33 9. StorJ*. 1971 TRI LOVSKE PUŠKE IN SAMOKRES prodam in sicer: Eno dvocevko kal 16« eno dvocevko prednjačo kal. 12, eno karabinko predelano za krogtjo, zelo precizno ta točno ter en velik samokres vse i* rabljeno, toda v dobrem stanju. Cena za vse skupaj 2509 K. Vprašanja in po« ■Udbe sprejema, Mihevc, Vel. Lašče. ŠPECERIJSKA OPRAVA tt proda. Vpraša se v upravi. 1941 ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADG ponuja d. d Triglav tovarna hranil v Smar« d prt Kamniku, istotam se kupi tozadevne surovine. PISALNI STROJI REM1NGTON se dobilo prt K. A. Kregar, Ljubljana, Sv, Petra cesta 21—33. Zahtevajte ponudbo« Kypi &©s PETROLEJSKE VRČE IN ZABOJE kupujemo (zaboj z dvema vrčema) p« 58 K, posamezne vrče po 22 K, Iranko postala odpošlllatelja Hrovat & Komp* Ljubljana (poleg realke). Sluibe: MLAD OOSPOD tzvežbaa v vseh pisarniških poslih. Išče službe v kaki pisarni. Ore tudi kot skladiščnik ali kaj enacega. Cenjene ponudbe pod L. K. na upravo lista. Ore tudi na deželo. 1978 SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje nalhltrele Hugon hibšer. fotograi, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri« žanske cerkve. Razno: KORESPONDENCA. Dva mladeniča v starosti 25 In 27 let s* želita vsled pomanjkanja znanja soznanitl s poštenima samostojnima mladenkama, njima primernih let. Interesentinie naj sa oglasijo pod »Dravograd 25« ali »Franja 27« na poštno ležeče Hrastnik ob Savi. 1971 KORESPONDENCE v svrho ženitve Išče inteligentna gospodična Iz premožne hiše, resna, pridna gospodinja, muzikalična, 30 let stara, z Izobraženim, resnim, premožnim gospodom do 45 let starim, ki Je skrben za dom ta plemenite duše. Diskrecija častna zadeva. Dopis pod šifro »Zakaj?« na Z« malokrvne in po bolezni oalabal« j« •jMelyo» udravniško priporočena ,Jadranska kapljica* kri in moč tvoreče dalmatinsko vino. Glavna zaloga: I. IME Llobliafla, Jniflfev tm Hn. 3. 250. štev. Tri sobe v pritličju na lepem kraju pred sodnijo, pripravne za pisarne, se zamenjajo za stanovanje treh sob a kuhinjo. Dopisi pod .Takoj" na uprav- nifitvo .Jugoslavije* 183o i mm Predin sc radi lzselitvo dobro idoča gostilna s trgovino ^ koW 3a, velik tor dnw, mešanim blagom v neposredni bli- posodo za žganjekuho. Rabljeno sodo •ni pi-emogokopa Trboveljske premo- od vina in žganja, bareia za kislo kopno družbo v Kočevju. HiSa ima zeije, železo za obroča, steklenico belo veliko prostore, čedna stanovanja, kleti, za likero in gostilne, filter aparat za ledenico, verando, Itegljižče in lepe žganje in dve vozne plahta F. CVEK, hleve, okoli hiše je lep senčnat vrt, Kamnik, zraven obširen sadni vrt K hiši spada -v - — 40 oralov gozda, polta in travnik. Vež ~ so izve pri Iv. Iiresse, trgovec v Knčcvjn. 18ol Izdelufei is Prodaje ejemenje svih vrsti iitarica,1 v »S?"0*'?« djetelind, povrtelja i cviječa. Sjeme FrBB0 Flsftr, Ljubljana, Zalolka c. 10. je najvrstnije Uakvoče, prisojeno i na- 1111 aiiinviiii Zagreb, Preradovičeva ulica štev. 20. Telefon 1774. i je najvrstnije Uakvoče, bavljeno pod stružnim nadzorstvom in valjanost Jamči se u svakom pogledu: Iluairovani cljenlci ialju so na zahtjevo bezplatno. Naročbo se obav lil. ohištva, kuhinjsko oprave in gospo-se vrti v Hcvnl«'! 1 Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice. Telefon t*(cv. 533. Telefon štev. 533. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta 8. Najveeja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otročje obleke. Samo na debelo. i&n> Samo na debelo. Ijaju kretom pošte u tuzemstvu uz po- or°u!» m.aBi ožečo ili us plačanja unaprijed. (F,!* hiSa št. 71) v sredo, dne LBlBi fflOOBl r 1 Y 30.oktobra, in event. tudi v četr- ——mm——— (»k lčl. oktobra (semanji dan). Specijalna trgovina angleikega sukna, velika izbira modnih in Športnih oblek za gospode in deške, površnikov, raglanov, zimskih sukenj etc. Ravnokar došli la. deiRl piaiil za dame in gospode od K 900* - do K 1020*—. Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Dvora! trg 8. Ilflll M M lltlit. j snsaas S® za rodbinsko rabo in obrh — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. JOSIP PETELINI UMI Sv. Peto s nasip 7.1432 Razpis. Ljubljanska kreditna banka pobrebuje razna mizarska dela za stanovanjsko hišo ki Jo gradi v Beethovnovi ulici. Sestavek dobave in tozadevni načrti razgrnjeni so na vpogled v tajništvu Ljubljanske kreditne banke, Pred Škofijo^ IB. nadstropje. Ponudbe staviti je do 1. novembra t. 1. ob 12. uri dopoldne, dobava mora biti pa izvršena do 1. marca 1921. 1706 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. jPšcnicn, (elani. zob. pesnlf, jbuliuraz. nittftl, slanina I ave vstale zenial|. proizvode te prženi ječam i 10 za Mijo priporoča tein dnu hit v n) nudi Jzvoznička SV0j0 veliko zalogo VtttkOVrsfnih I uvoz ička trgovina Milan P. Jovanovič Mitroviča, Srem. to ■ ■ m »i m mm Nigrosivt čevljev s po m»J«H2Jih conah. Opozarjamo n* nakup zlasti vse konsume In nabavne zadruge in Javne nameičenee. Slednje ae opozarja, da si morejo nabaviti oblačilne in obuvalne nizki eeni potrebščine na oiirokc samo ie do konca decembra t). (wass«rt&sllch) oddaja takoj po Kdfl Golesch, Maribor. Blago solidno, eeno ugodne 1 m m IB B ■ lis Globoko potrti naznanjamo, da jo naša iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, tašča In stara mati, gospa Terezija Jezernik danes dopoldne ob 8. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob 8, uri iz hiše žalosti na Polzeli pri Celju, na okoliško pokopališče. Maše zadušnice so bodo brale v torek 10. t. m. ob 8. uri o župni cerkvi v Celju. * V Ce^u, dne 16. oktobra 1920. Vinko Kruilč, glavni knjigovodja mestne plinarne na Dunaju, brat. Ana Kukovec, hči. Dr. Vekoslav Kukovec, minister za soc. skrb., zet. A. Kukovec, vnukinja. Posebna obvestila se ne bodo razpošiljala, zemlje za stavbe se proda v lepi legi poleg premego-kopa Rajhom burg. Naslov pove uprava ,Jugoslavije*, »IMPEKSr Eksport. — Import. LJUBLJANA, Krekov trg 10. Najugodnejši nakup na debelo manufakture, moških oblek, ko- m -- m ■ ■ - lonijalov, železnino, strešne le-penke, bele pločevine t i d. 13*1 DANICA krem« ra obutev ohranja kožo Proizvaja s ■ JUN' Ifflia Mii pili L f. Tilihi 5 - 41 Zagreb. Ulca 213. Brzojavi: .teniia*. Stamptub ant. Černe\ 2 LJUBLJANA J .3 sžgpBHI T*** Trstle u strope Izdeluje lil prodaja na debelo In drobno m* po K 4*80, pri veMh naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana. Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 Zaloga in rezanje vsakovrstnega Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet o tvorili svojo dobro znano mennfakturno detajlno trgovino z mamif&kturnim blagem, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobite razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barbente, flanele, cefirje, šifone, potrebščine za krojače, Šivilje, tapetnike itd Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe se priporočamo L & E. HEINE. nMa z Hilonii Mir UIIJUL MESTU) 110. IVAN ZAKOTNIK, Ljubljana,! Dunajska cesta štev. 46. Večje industrijsko podjetje v Ljubljani zen^sljlvoga in CMrgKnegs vratarja v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone „AVA“ tovarna, Laško. Ponudbe s kratkim opisom življenja in zahtevano plačo Begunci pozor! Elpl KitolB ii Uiii 10111111» uiiii. « 2^ Del Piero Cumar & Debiasio Cllavua zalega Id 3DHOl škofijska ul. 5 (via Arcivescovado) Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slon. na upravništvo lista pod »VRATAR*. 1782 Charles Princ = Ljubljana* = Manufaktura 1576 Zalega« Turjatkl Irg 1. Pfaat na 1 Židovske u-1/1. & O A rr POZOR! šivalni stroji iz Amerike in Anglije so dospeli za rodbinsko rabo In šivilje v vseh opremah ter za krojače, čevljarje in vse tovarniške svrke, kakor tudi posamezni deli, igle in prvovrstno belo olje za stroje. — Dobiva se v trgovini Singer, Šivalni stroji, Selenfeurgova ul. $ Izdelek in materijal kakor pred Vojno. z lepim, velikim vrtom v mestu Vršac Banat se proda zaradi družinskih razmer ali pa se zamenja za posestvo v Sloveniji. Poizve se v upravi. Jugoslavije. Vezi, kvadratno, ploščato in okroglo železo v večjih količinah nudi LVeitlisch &Co. Murek, ? oŠt. pred. 10 (D. U j jjj Pristna in zelo močna | dalmatinska B V o v o! 3 Ai vina naročujte naravnost pri mm zaisgi iram Celje, Glavni trg 8. usm aaaagiaiiSiiSiSBgsi Jabolka, hmelj vsako množino kupuje kakor običajno vsako leto tudi sedaj letos po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenu, Šmartno v Rožni dolini, Čmertno ob Piki in Mczire za*gorro ftv nJc < < ii o. Producenti se blagovolijo direktno obrniti na kupovalce, kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. 8e priporočam 1672 Rudolf Pevec. Odgovorni urednik Anion Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani-