St. 52. V Trslu, v saboto 30. septembra 1882. TVcaj VH Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinosti || mofl«. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako «r«do In ukat« o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. ftOkr. - Posamezne itevilke ne dobivajo nri opravniStvu in v trafikah v Triti po ffc kr., v Gorici in v AJitviiial po O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Oprav^iftvc .»v.'n ZmU 5« / Vst dopiti se poSiljsio Ursdslitvu »vi« Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Innernti (razne vrste naznanila in poslanice) se zaracunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. 500 let. j« prav danes, odkar je prišel Trst z okolico pod Avstrijo. Kakor smo uže večkrat pisali in temeliito dokazali, bilo je to spojenje Trsta in okolice z državo mogočnih HabsburŽanov prava sreča za to mesto. Trst brez Avstrije je riba brez vode; tega mesta si pač ne moremo misliti zunaj Avstrije, in ako ne bi bilo več Avstrije, moral hi Trst propadati od stopnie do stopnje, dokler bi postal neznatno mesto; ker to kupČijsko mesto se ne more razvijati, ako ni za njim mogočna država, ki mu pošilja svojih pridelkov za izvoz in ako ne uvaža skoz to meato pridelke in izdelke tujih dežel. — Najveća nezmisei je torej v narodnostnem in tudi gmotnem obziru, ako se drzne kedo trditi, da Trst mora postati del italijanskega kraljestva. To je taka utopija, da ne bi vredna bila niti omambe, ako ne bi se bilo zgodilo po jako napačnih načelih nekaterih avstrijskih državnikov, da seje tukaj vgnjezdila jako nesramna in še bolj nenaravna stranka, pravi politični monstrum, ki oskrbuje v irstu posle italijanske Iredente. Kako nenaravno je politika te zasle-pele tržaške stranke, to nam kažejo uže imena onih nihilistov, ki so ali deležniki atentata z bombami, ali pa pišejo iredentarske proklamacije, Oberdank, Dobrila, in mnogi drugi »vič-i« in »čič-i«, znani so kot najbolj zagrizli iredenti; a vsi ti so slovanskega pokoljenja, pravi renegati, katere renegate pač niso odgojili Italijani sami, ampak odgojili so jih in jih Se odgojevajo napačne sisteme na Primorskem. Trst se množi skoro s6 samim slovanskim življem, a kaj to koristi, ko je tukaj sistema taka, da se mora uže drugo pokoljenje poitalijančiti zaradi tukajšnjih Sol, uradov in sploh javnega živenja. Ni treba torej velikega raz-mišljevanja, da vsakdanji politikar pride do sklepa, da je treba pred vsem v Trstu odstraniti uzroke re-negatstva, da je treba podpirati z vso silo razvoj in napredek naše narodnosti, ki ne išče svoje sreče zunaj Avstrije, ampak ima naraven interes, da Avstrija obstoji in še mogočneja postane. Eno petstoletje je za nami, a drugo se začne jutri, prvo je naSlo Slovane v največjej tugi, kot prave robe, drugo jih najde v iskrenem boju za svojo narodnost, za svoje pravice, najde jih na potu omike in vsakovrstnega napredka. — Naj bi se z drugim petstoletjem začela tudi nova srečneja doba in to bo, ako avstrijski državniki spoznajo pravo korist države in delajo na to, da Slovani, dozdaj še vedno pod ie-robstvom zdihajočl, nastopijo po naravi podeljeno jim gospodarstvo v primorskih deželah. Mi Slovenci in Hrvatje hočemo Avstrijo; mi sm« na-njo tako navezani, da zunaj nje ne vidimo nobenega zagotovila za lastni obstanek, in torej iz srca želimo, da Trst postane desno oko naše države, Še bolj pa želimo, da si Trst zopetzadobl staro slavno ime: naj-zvestejše mesto. — Mi tržaški Slovenci in okoličani ne moremo petstoletnice boljše slaviti, nego da jutri pri sv. Ivanu povzdignemo svoje molitve k Bogu, da usliši naše nujiskreneje želje: da Trst ostane za vse Čase eden najlepših biteroo habsburike krone, da te razvija, raste in cvete, sebi in Avstriji v tast in slavo. V spomin na denašnjo petstoletnico pa priobčujemo našim čitateljem to le Listino spomeniško združenja Trsta z Avstrijo. T letu 4382, zadnji dan [30.) septembra meseca. Ind. V. V ime Gospodovo. Amen. Mi Leopold po božjej milosti vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroškem Kranjske, gospod Marke Pordenonske, grof Habsburški, Tirolski, Feretski i Kiburški, markez (mejni grof) Burgovski, TrbiSki in deželni grof Alzaški, pripozna-vamo m izrekamo za-se in za svoje potomce (dediče), sedanje in prihodnje nastopnike, to-le: Ker so nam poudarjali plemeniti, modri in zvesti naši predragi možić, občina, starešinstvo in meščani tržaškega mesta, da je do sedaj njihovo mesto trpelo velike i neznosne bede in stiske, kakor je sploh znano, po večkratnej promembi svojih gospodarjev; in ker so se očividno krajšale in razdirale za mesto in okolico tržaško sklenene pogodbe in dogovori, po katerih so se bili izročili prečastnemu sedaj v Kristu pokojnemu očetu Markvardu, tedaj ne mu oglejskemu patrijarhu in njegovej cerkvi; in ker so še to vsestransko ugibali in razmišljevali, da meječ na neka naša posestva, zemljišča in pokrajine ž njih okolico, utegnemo jih Mi odslej vspešniše braniti, nego bodi si kateri drugi knez ali mogotec, — in vzlasti posebno to uvaževaje, da nekateri izmej naših pokojnih pred- nikov so nekdaj imeli in uživali v tržaškem mestu pošteno pridobljene pravice, katere po dednem na-stopniškem pravu postavno na nas prehajajo: — ker so do nas poslali svoje, mestne in tržaškega okraja upravitelje, modre, poštene možake: Adelma Petič (Petaz), Antona Dominikovega (de Oominico) in Nikolaja Pika (de Picha), kot besednike, poslance in poročnike v ta namen postavno iti vezavno izbrane in popolnem pooblaščene, da Nas povabijo, sprejmejo in pripozna za svojega in gor omenjenega mesta, gradov, okolice in okoličnih prebivalcev naravnega in pravega gospodarja, ki naj ni jim z božjo pomočjo bil osobit in mogočen branitelj, kakor je to vse natanko razvidno iz javne listine, ki ja potrjena s pečatom občine in našega mesta Trsta, ki je nam izročena in pripuščena po zgoraj omenjenih upraviteljih in poročnikih: — Mi, prej omenjeni vojvoda Eriznavamo z milostivo blagostjo njih radovoljno po-orščino, ter sprejemamo ž njimi in z vsemi meščani in okoličani sjjodej napisane pogoje, določbe in uredbe, ter jih potrjujemo po teh le natančnih točkah: Prvič si Mi, prej omenjeni vojvoda, potomci in nastopniki naši obdržimo mesto in okolico tržaško, gradove omenjene, v*e meščane i stanovalce, vse njih imetja in posestva, naj se nahajajo kder koli, zoper katero si bodi osobo, ter si nalagamo dolžnost vladati in braniti, kakor to delamo in vedno ravnamo z drugimi zvestimi podložniki; — in da omenjenega tržaškega mesta in njegovih pravic in posestev nikdar posamezniku, nikakej družbi ne prodamo, zastavimo, ni v najem ne damo ali naj si bo kot dednino ali užitni no ffevd), ali na katerej koli način ne izročimo in podelimo, ampak nikako ne oddamo Iz svojih rok in polnolastja imenovanega tržaškega mesta, ni gradov, ni okolice, ter da morajo na veke ostati združeni z gospodarstvom in naslovom avstrijskih vojvod. Dalje Mi, omenjeni vojvoda, naši potomci in nastopniki imamo in si pridržujemo oblast dajati, odločevati in postavljati po svojpj volji glavarja imenovanemu mestu, ter premda se po starej navadi sme vsako leto premenjati osoba glavarja v rečenem mestu, naj ostane pridržana nam in potomcem in nastopnikom našim posebna pravica, da moremo glavarja v službi puščati, dokler nas bo votfa, razen, ako bi f;a iz pravičnih in tehtnih uzrokov morali odstraniti n z drugim zamenjati. Glavar, katerega Mi postavimo, naj ima dva namestnika kot prhednika, ki naj bosta dobro izurjena in vešča v cerkvenem in svetovnem pravu, pa še več uradnikov za svojo hiSo po pravilih in zahtevah tržaških zakonov. Omenjeni glavar bo moral prejemati vsako leto od občine in svetovalstva tržaškega 4000 malih lir (okolo 6000 gld.) za svoj in svojih uradnikov Mužbo in trud. Isti glavar ima dolžnost mesto in okolico, večkrat omenjeno, — meščane in katerekoli ondašnje stanovnike zvesto vladati in braniti po mestnih pravilih, šegah in navadah. Ta pravila se stalno potrdi, da imajo kakor do zdaj i za potomce Naše veljati brez vsake zvijače in goljufije. Dalje, zastran katerekoli razsodbe, proti kojej bi utegnol naš rečeni glavar pritožiti se, naj občina i svetovalstvo (starešinstvo) tržaško določi dvakrat v letu t. j. konec vsacih šest mesecev, sodnike in zmožne uradnike, ki naj po pravjlih, šegah in navadah omenjenega mesta preiskujejo in razsojajo, je 11 predlagana pritožba — pravična ali krivična. In karkoli se bo v Trstu dobivalo denarja, za kazni in globe zaradi zločinov, prestopkov aH pre-lomljenja zakonov, polovica tega zneska naj bode naša, kot naravnemu gospodaru pripadajoča. Tudi ukazujemo, da omenjene denarne kazni, vino spodaj naznanjeno, dac, mitnino, užitnino in vsak drugi davek ki je v omenjenej tržaškej pokrajini, naj tirjajo in pobirajo oni uradniki, katere bomo Mi ali naši dediči in nastopniki po svojej oblasti za to imenovali in določevali. Druga polovica zneska denarnih glob (kazni) naj ostaja mestnej blagajnici za tržaško občino, da iz tega plačujejo glavarju onih 4000 malih lir kot njegovo službeno plačo, ter da svojemu gospodarju (Nam), in Našim dedičem in našim nastopnikom pošiljajo spodaj zaznamovano vino, ki nam gre kot vsakoletni davek, isto, da vzmognejo izplačevati lečnike (zdravnike) i uradnike mestne in popravljati zidove, mestna vrata, mostove in ceste i kar si bodi po zahtevi mestnih potrebščin. Dalje, Ml, večkrat imenovani vojvoda, in Naši dediči in nastopniki vdobimo pravico nalagati omenjenemu Trstu davke, cestnino, užitnino, uvožnino In izvož-nino in sicer vse to prejemati v mestu ali zunaj mestnih vrat, kakor nam bode ugajalo, pa vendar s temi-le pogoji: O i vsake robe, ki se izvaža po morj1 ven iz tržaškega mesta, naj se plača našej gosposki davek, mitnina, cestnina, Izvožnina razen od vinari-bole, od kojega se nema čisto nič plačevati. Isto tako naj se od robe, ki bode v Trst prihajala po morju, vplača davek, mitnina, uvožnina, kakor se odredi, razen od one robe po morju v Trst uvožene, ki je odmenjena za hrano in porabo meščanom in ondašnjim stanovalcem, kakor je pšenica, sol, vino, grozdje in druge jestvine. To vse naj bode, izvzemši prevaro, popolnem prosto vsacepa davka, mitnine, uvožnine. Tudi od živine, ki po suhem od zunaj prihaja in se goni v tržaško mesto, pa skoz mesto dalje, naj se plačuj e Nam in našej gosposki davek, mitnina, cestnina, kakor bode naloženo. Ona živina, blago, ali kar je uŽe, ki ostane za porabo v mestu ali okolici, ter po suhem prihaja v Trst aH v tržaški okolični okraj, pa se ne gtvne dalje drugam, naj bode popolnem oproščeno vsakotere davščine, mitnine, cestnine. Dalje naj si rečeno mesto, občina, žiteljstvo tržaško postav ja svoje svetovalce, uradnike in služabnike po zakonih, šegah In navadah, veljavnih v njegovem mestu. Isto tako bodo morali meščani tržaški, in njih dediči in potomci izročevati in dajati kot vsakoletni davek dne svetega Justa mučenika t. j. v 2. dan novembra meseca, Nam, omenjenemu vojvodi, dedičem in nastopnikom Našim, 100 čebrov najbolje rebole, vina, ki se v tistem letu pridela. Dokler bosta ona dva gradova Moko (Muhov) in Mokol&n (Mogilan) na mestne troške v varstvu in oskrbovanji Tržačanov, naj istih gradov stražniki, katere mesto vsak mesec tja pošlje, Našemu glavarju osobno prisegajo, da bodo z gradovoma vre ! Našemu gospostvu, dedičem in nastopnikom Našim vedno zvesto udani in pokorni, dokler sami ne prevzamem* oskrbovanje omenjenih gradov ter druzib stražnikov tja ne odločimo. Dalje in slednjič naj se rečenemu mestu in stanovalcem tržaškim nikakor ne prikrajšajo njih dohodki, niti naj se bolj ne obtežijo, nego je bilo zgoraj določeno, razen ako bi se to zgodilo na izrečno zah-tevanje Naše ali Naših (potomcev in nastopnlkov), in po sklepu gori označenih meščanov in okoličanov tržaških. Ml, vojvoda Leopold smo potrdili in potrjujemo zase in za svoje dediče in nastopnike, po izviestnem znanju, vse skupne In posamezne zgornje določbe, proseč česti vrednega našega notarja in podpisane plemenite može, naj se v spričevanje resnice tega pisma in kar je v njem, s pisarjem vred podpišejo. Dano in obravnano v Našej grajščini v Gradcu* v vojvodskej dvorani, leta tisoč tristo in osemdeset in drugega po Kristovem rojstvu, indikcije pete, zadnjega dne meseca septembra, ob uri večernic ali bllzo tačas v pričo mene podpisanega javnega notarja, in v pričo prečastnega v Jezusu Kristu očeta gospoda Friderika škofa brlnsenškega, kanclerja naše vojvodske pisarnice; v pričo slavnih gospodov Gotfrtda Muluer in Henrika Gesler, plemenitih kamornikov naše vojvodske pisarnice, in žlahtnega Janeza Rišah in Flah, našega svetovalca, in modrih in umnih Konrada Impiber in Andreja, župnikov istega okraja v Marki poleg Zatičine sekovske in oglejske škofije, in v navzočnosti mnogoterih drugih, nalašč za to opravilo naprošenih in poklicanih prič. A jaz Pavel, sin pokojnega Ulmana iz Kastelruta, klerik briksenško škofije, cesarski zapriseženi javni notar, ker je zadržan po drugem važnem poslovanji Burkard de Stain iz konstanške škofije, isto tako cesarski potrjeni notar, in ker me je nujno in silno prosil, da mu pri spisovanju te listine pomorem, spisal sem jo lastnoročno, ter jej to obliko dal in svoj navadni pečat pritisnol, naprošen kot svedok od obeh strank. Jaz Burkard de Stain pri Reni (reki), konstanske škofije, javni zapriseženi notar, bil sem navzoč sam pri obravnavi vseh skupnih in posameznih gori navedenih določeb ter sem jih v tej obliki sestavil, pa zaradi drugih važnih poslovanj sem dal drugej osobi to listino napisati, koje pismo pa kot svoje lastno pripoznavam, spričujem, da je pečat omenjenega svi-tlega kneza na to pritisnen zaradi trdnobe in večje določnosti gori obravnanih stvari. K D I N O S T. Slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva v Trstvi dne 24. septembra. (Dalje.) Banket. V velikej redutnej dvorani gledišča »Politeama Fossetti«, ob stenah katere so bile razvite vse zastave domačih in došlih društev, nabralo se je okolo 250 gostov, mej njimi društvo »Kolo*, »Sokolovci« In pevci iz Ljubljane in tudi nekateri »Sokolovci« iz Zagreba, na galeriji je bila goriška veteranska godba, v po-stranskej sobi pa tržaški in okoličunski pevci. — Kosilo je bilo navadno, a živahnost velika. Predsednik delalskega društva pred vsem naznani navzočim, da je stoloravnatelj banketi gosp. M. Polič, pri katerem se ima vsakdo oglasiti za besedo. Pri pečenki so uže začele napitnice. Prvo je napravil gosp. drž. poslanec Nabergoj na cesarja in cesarico, drugo predsednik Dolenec na protektorja in kumico, cesarjeviča Rudolfa in cesarjevno Štefanijo, pri obeh teh napitnicah so odmevali »živio« klici, da seje tresla dvorana in godba je zagodla cesarsko himno, katero so nazoči stoji poslušali, tretjo napitnico napravil je podpredsednik Polič namestniku in njegovej gospi, prvemu, kakor denaŠnjemu zastopniku protektorja druStva, drugej kot kumici — namestnici. S četrto napitnico je zopet Dolenec srčno zahvalil se raznim gostom. Hrvatom, Ljubljančanom, vrlim Notranjcem in najbližjim bratom Goričanom, ki vsi so največ povzdigovali slavnost del. društva. Na to napitnico odmevali so ogromni »živio«-klici in godba je zaigrala »U boj«. V imenu Hrvatov se je zahvalil g. Buber iz Zagreba tržaškim Slovencem in Hrvatom za bratski sprejem, rekel je, da Hrvate iri Slovence loči le mala voda, a v ostalem so eden narod. Gosp. Polič je napil Specijalno ljubljanskemu »Sokolu«, katerega zastopniki se nahajajo mej nami sicer privatno, ker jim je bilo zabranjeno vdeležiti se tržaške slavnosti »in corpore« si zastavo, vsled česar je ljubljanski »Sokol« le »incognito« mej nami, a Tržačanom Še bolj drag in mil, naj ga Bog poživi. Sprejeta je bila ta zdravica z burnimi »živlo«-klici. Gosp. Legat iz Ljubljane se je zahvalil v imenu ljubljanskega »Sokola« in rekel, da se mu jako čudno zdi, ko vidi baš tukaj zbrana vsa razna društva »in corpore« se zastavami i jako obžaluje, da se to ljubljanskemu »Sokolu« ni dovolilo, katerega udeležitev bi sicer veliko sijajnejša bila. Gosp. Hribar iz Ljubljane pozdravil je Tržačane v imenu ljubljanske čitalnice in napil odboru delalskega društva. Gospod Zulehnar iz Zagreba je napil tržaškim in okoliškim krasoticam, ki so najbolj dičile prelepo slavnost. G. Cegnar je napil g. Eisenhntu, pevovodju »Kola«, kot pravemu moistru petja in rekel, da lrst Še ni slišal tako krasnega petja, kakor denes po Hrvatih. Po tej napitnici so mnogi Slovenci prijeli g. Eisenhuta in ga nosili po dvorani, v katerej je bilo burno klicanje: »živio i Eisenhut. Zdaj so »Kolaši« zapeli »U boj«, in za njimi so peli tudi ljubljanski pevci. Potem napije zopet g. Nabergoj v imenu tržaške okolice preljubim gostom, pravi, da je denes on v prav takem položaju, v kakoršnem je bil leta 1868 dr. Lavrič na šempaskem taboru, ko je vskliknol: Denes je mojega živenja najlepši dan. Tržaški Slovani tudi še niso imeli tako lepega dneva. — Znani rodoljub, g. Resman iz Rakeka, napil je tržaškim Slovencem. G. dr. Gregorčič, podpreds. podpornega društva Goriškega, zahvalil se e za napitnico v začetku napravljeno goriškim Slovencem kot drugom tržaških Slovencev v boju za svoj obstanek in napil najožjej zvezi tržaških in goriških Slovencev. G. R. Dolenec z Slapa napije pred-sedniŠtvu delalskega društva in državnemu poslancu Nabergoju, na kar so se po dvorani odmevali krepki: •tukaj smo«, g. Resman napije še g. Poliču in se mu zahvali v imenu vsega društva za izvrstno stolorav-nanje in za veliko njegovo požrtvovalnost pri uredbi prekrasne slavnosti. Napivalo se je Še mnogo, omenilo se je posebno pohvalno prijateljskih odnošajev mej Hrvati in Slovenci v Trstu, ker oni mej seboj ne delajo nobene razlike in se faktično smatrajo za eni in isti narod; napivalo se je tudi še drugim osobam, a predolg bi postal naš popis, ko bi hoteli omeniti vseh napitnic. Ob 4'/, uri pop. se zahvali stoloravnatelj, g. Polič za podeljeno mu Čast in javi, da je konec napitnic. Godci zagodejo, zastavonosci vzamejo zastave in jih odnes6 na ulico, od tam pa spremljani po občinstu in po godbi v prostore podp. delalskega druStva, kder jih shranijo. Iz tega se razvidi, da je vladala pri banketu najlepša slovanska harmonija in da je bil banket prav sijajen. Spominjali se bomo te lepe slovanske skupine svoje žive dni in vsak nazoči je vzel prepričanje s6 seboj, da mora boljše postati, dokler vlada tako navdušenje za sveto reč mej inteligencijo Hrvatov in Slovencev. — Pred sklepom banketa je prečital odbornik g. dr. Mandič te le telegrame: Karlovao. Prijateljstvu, uzajemnosti Hrvata i Slovenaca kliče srdačni »živila*. Milan Kresić, predsjednik »Kola«. Zagreb. Prigodom denašnje posvete barjaka veseli se podpisano, da može srdačno čestitati toli liepoj i uzvišenoj svečanosti, Žali samo, Što nije osobno zastupano, plam bra-timstva neka i nadalje uzpiruje slogu 1 ljubav medju nami. Živilo jedinstvo! delalskodružtvo ! Živeli sakupljeni gosti! Hrvatsko zagrebačko radničko dru2tvo. Zagreb. Slavlju, koje danas slavite, veseli se hrvatski obrtnik i kliče: Živilo slavjansko delalsko društvo. Živila aloboda! de la Rosa. Virovitica. Današnjoj slavi čestita Virovitička čitaonica. Virovitica. Srdačni pozdrav dičnoj braći Slovencem radujuć se vašem uspjehu uz Želju, učvrstila se ljubav i uloga brače Slovenuca i Hrvata. Družtvo Kasina. Viravitiea. Svemogući blagoslovio val rad. kojemu danas posvetom zastave temelj položiste. Živeli Slovenei in istarski Hrvati. Virovitičke mlade Hrvatice: Viravitiea. Uz trajalo, množilo se kolo brač« pod zastavom pomorana na dobrobit i sreču hrvatske nam domovine, kliče: Hrvatska virovitička mladež. Viravitiea. U duba ■ vama uživajuć slavlje današnje svečanosti posvete vaše zastave, kličemo vam samo otac-beniškitn duhom i postojanim radom dojčomo do željene cilji, živeli Slovenci! Gradjani i obrtnici virovitički. Vlrevitlea. Uzhičenlm srcem k vašoj svečanosti posvete zastave svestrani najbolji uspjeh i kliče: živela istarska braća hrvatska. Hrvatsko pjev. družtvo »Rodoljub« u Virovitici. Varaždla. Pjevačko družtvo »Vila* šilja bratski pozdrav, zeleč braći na poduŽeču dobar uspjeh. Varaždin. Gombolačko družtvo »Sokol« kliče braći na sastanku gromki živeli! Krlževio. Sakupljene na posveti barjaka Hrvate i Slovencu u ime sloga i bratinstva pozdravlja urnebesnim živelil Pjevačko družtvo »Zvono«. Samobor. Zapriećeni neukonivimi zapriekami prisusto« vati uzvišenoj svečanosti, Želeć iskreno, da se na obala jadranskoga mora pod ponositim vašim barjakom sve veoma širi slovensko čutstvo. Kličemo oduševljeno; živili t Hrvatsko pjevačko druŠ tvar, »Jeka«. Koprivnloa. Pod okriljem prej as ne kume da pobratinsko nam družtvo cvalo najblagotvornije na spas društva rodu svoga kliče podravac v Koprivnici. Predsjednik pjevačkoga družtva »Prašnički*. Karlovao. Svim radnikom na polju narodnoga blago-stanja i narodne sviesti bolji blagoslov najsrdačneji uspjeh i gromoviti napredt Pjevačko družtvo »Zora«. Vukovar. Najpovoljniji i imena kolaškoga dostovan uspjeh želi svojim sudrugovom. Cociana. Petrinja. Petrinjski »Slavulj* raduje ae s vama u duhu, Želeč, da bi posvećeni vaš barjak bio močnim vezom uzajamnosti medju nami: živelil Zrnek predsjednik, Ugrenovid tajnik, Ebner pokrovitelj. Dana]. Statecnyra bratrim slowanskym na pobfeŽl ja-derskem, jich krasne vlastnosti jsem tyto dni poznal k v^-znamne jejich desne slavnosti srdecnt, pfani anpHmnena zdar 1 Dr. Nejedl^ z Prahy toho časft ve Vidni. Dunaj. Bog ohrani visocega protektorja cesarjeviča Rudolfa! Večna slava neustrašljivim boriteljem za čast slovanske mile nam majke, za napredek slovanske in avstrijske ideje na obahh divne Aarije; posledica vaše junaške pogumnosti, vstrainostl, previdnosti ln značajnosti bode gotovo ta. da morja adrijansko zopet postane slovansko. K ogromnemu uspehu, ki ste ga dosegli v sijajnej borbi in k denašnjej izrednej svečanosti čestita vam v imenu društva »Slovenije* Radoslav Pukl, predsednik. Ferll-Romagaa (Rimsko), blizu italijanskih bregov Adrije bivajoč, pošiljam Vam, čuvarjem slovanskih našin bregov jadranskih gromoviti Živiol Geslo naj Vam bode: Tukaj amo in tukaj tudi ostanemo. Josip Nolli. PulJ (Pola). Veličanstvena zastava 1 Blagoslovljena urešena ljubavlju severne, istočne, južne i zapadne brače, koja te dattas svojom Željeznom rukom u vis diže, budi vjerna predhodnica tvog milog stada, komu najbolji uspjeh, najsrdačneji pozdrav urnebeškl Živio kliče Puljska Čitaonica. Maribor. Domoljubi slovenski ob nemškej meji srčno čestitamo k sijajnej svečanosti in kličemo lz navdušenega srca; Živela slovenska straža na jadranskem morji! Čitalnica mariborska. Ptuj. Pogumno naprej, bratje slovenski na obalih slo« vanskega ndrijanakega morja. Lubezen do svojegs naroda, zvestoba do vladarske hiše so tista tla, na katerih hočemo stati. Narodna čitalnica. Celje. Slava doni ti naj društvo delalno jadranskega moija Narodu bodi ponos, bramba na Jugu vslkdar. Dr. KraŠovec, drd. Vrečko. Bouha, Lemež. Celje. Delajmo združeni in ponosni na svojo slovensko kri. Srečno pozdravljamo in čestitamo Celjski Slovenci. Celoveo. Razcvitaj se podporno društvo 1 Bog Živi slovansko vzajemnost! V duhu z vami: narodni učitelji reservisti Celovec. Kranj. Buči, buči, morje adrijansko. Bilo si in zopet boš slovansko l Kranjska čitalnica. AJdovičina. Dvigne naj se zastava na slavo društvu in bodočnosti slavjanstva. „ Daniel Sapla iz Sturje. Ajdovščina. Gromoviti Živio društvu in slava zastavi! Vidmar, šapla, Kobal, H6hn, Pignatari, šupa. Ajdovščln a. Iskrena voščila v prospeh in mnogoletno blagostanje delalskemu društvu. Sapla, Kalin, Cibej, Dietz. Ajdovščina. Edinost in sloga naj vlaia mej nami rokodelci v prospeh Slovanov. Terčelj, predsednik delalskega društva. Ajdovščina. Slava slaviteljem zastave! Društvo »Edinost« v Ajdovščinf. Ajdovščina. Sloga, edinost v moči žu jevih rok je nepremagljiva. Blagoslov* napredek v korist Slovanstva ua slnj« j Adriji žele narodnjaki Lokavčani poleg Ajdovščine. Planina. Naprej zastava slave! Ponos prvega sloven-venskega društva, koje blagoslovenje zabilježi visoka a nepozabljiva imena: Rudolfi Štefanija ! Živio 1 živio ! Živio! njima, vrlemu društvu in vsem došlim bratom, braniteljem preljube nam Avstrije proti neprijateljem bombaronom, ra-dujejo se slave denašnjega dne. Slovenski bratje v Planini na Notranjskem. Vipava. Bog vas živi, slave sinovi! Zvesti cesarju, domovini 1 Naj zasveti v vaša stanja, Zvezda sreče, blagostanja! Vipavski narodnjaci. Kuralt, Kalin, Ravnikar, Pegan, Ogrin, Vldrgar, Pož, Dltrich, Adlesič, Knlfič. Došli so še pismeni pozdravi iz Tolmina. Gorice, Pazina, Prage, Beča, Spljeta, Inomosta, Škofjeloke, katerih pa ne moremo javiti, ker so preobširni in bi nam vzeli preveč prostora. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Zgodovinsko vašni momenti, katere obhajamo v Trstu te dni: cesarjev i visoke Njegove obitelji prihod, Eetstoletnlca združenja Trsta z ataroslavno habs-urSko hišo, pomenljiva razstava, slovesno krščenje delalskega druStva zastave, — vse to nam daje toliko prevažnega gradiva, da moremo o političnih do-godbah le na kratko govoriti 1 le najvažnejše stvari omenjati. 26. t. m. so se pričeli deželni zbori: dolenji avstrijski, češki, moravski, šlezijski, solnograški, koroSki in predarelskl; češki je bil uže prvi dan nekako buren; dr. Kvičala je namreč govoril o zastopanji češkega vseučilišča v deželnem zboru, to pa ni bilo po všeči deželnemu glavarju (maršalu) i zato je vzel besedo govorniku i ni dopustil, da bi se o tej stvari dalje govorilo. — Vsi sedaj zbrani deželni zbori so dovolili znamenito podporo Tirolcem in Korošcem, katere je povodenj tako hudo zadela. — Sam eetar je daroval Tirolcem iz lastnega premoženja 100.000 gld. in pojde satn te dni v kraje, katere je povodenj poškodovala, da na mestu Še dalje okrene, kar je potreba. H krati je tudi ukazal vladi, naj. izplača Tirolskej 500.000 gld. i Koroškej 200.000 gld. po potrebi, in sicer se sme Tirolskej 200.000 gld. in KoroSkej »0.000 gld. darovati, ostala svota pa posoditi brez obresti, ki se ima začeti povračati v letu 1836, da se popravijo poškodovane ceste in stavbe. Ogrska vlada zahteva na vsak način, da se mora re-šiti praŠanje o granici h krati s prašanjem o Reki. Bati Pejačevič pa se temu ustavlja, ker bi se s tem zauleklo praŠanje o granici do sodnjega dne. Vidi se iz tega, kake prijatelje imajo Hrvatjepri ogrskej vladi. It Sarajeva se poroča, da je v Trstu cesar bos-niškej deputaciji zagotovil, da k malu obišče Bosno in Hrcegovino. Vnanje dežele. Mej Crnrgorei in Albanci so se začeli krvavi prepiri i tudi pri teh ima Turčija roko vmes. Ona draži f ŠČuje Albance; deželni namestnik v Škodri skrivaj podpira to svadbo, da preglavico dela črnogorskej vladi, ki ima poleg tega tudi veliko nadlego z beguni iz Hrcegovine in Krivošij. Tako stanje je za dalj Časa nemogoče, i če se k malu ne zboljša, neizogibljiva je vojna. Rusija dela neumorno dve veliki železnici, ki boste vezale vshod s zahodom, Evropa z Indijo in po katerih se mejnarodna trgovina na druga pota napejje. Na severnem vshodu dela veliko sibirsko Železnico, ki bo vezala Evropo s tihim oceanom in bogatimi deželami, ki ob njem ležć; na južnem vshodu pa kav-kaško železnico, ki bo vezala hvalinsko s črnim morjem. Neizmerne dobičke bodo Rusiji te dve železnici do-našale, posebno zakavkaška, na katero uže zdaj trgovinski oblastniki svoje oči obračajo. Kavkaška Železnica potegne v malo letih nase vso velikansko trgovino Iz bogate Perzije in Indije in tako se odpre zopet pot, ki je bila v starodavnih časih v trgovini najimenitnejša. Poleg vsega tega pa Rusija razširi na Jutrovem tudi omiko, katero je zatrl divji Urški rod. Egipt ie uže do mala pomirjen; namestni kralj je razglasil splošno amnestijo s to izjemo, da niso pomiloščeni oni, ki so bili vstaji započetniki, in ki so morili in požigali. Angleški časniki se zelo pečajo z Egiptom. Vsi svetujejo, naj se tam kaj stalnega in krepkega ustanovi, da ne nastopijo zopet nove zmešnjave. Na vsak način pa se mora tam turški vpliv popolnoma za-treti, ker turška vlada vedno dela spletke in kovar-stva, in angleškej vladi ni nič bolj neznosljlvo, nego vtikanje sultanovo v egiptovske zadeve. O tem imajo Angleži prav; tudi mi vedno poudarjamo: strani a Turkom, kolikor prej ide, toliko boljše bo; iti pa bo moral ter bi uže davno bil šel, da ga Angleži in Francozi, ali boljše: angleška in francoska vlada in v zadnjih časih tudi avstrijska, niso varovale. Zdaj pa se tudi te ne unemajo več toliko zanj. Dopisi. 12 Brkinov 22. septembra. Letošnje leto je nam Brkinom prav nesrečno, kajti več nezgod nas je obiskalo. Spomladi nain je mraz (slana) sadno drevje in trto osmodilo. Ob žetvi pa nam je osodopolna toča — in sicer vasi: Barka, Vareje, Misleče, Vatovlje, Ostrovica, Kozjane polje potolkla in sploh žito, pšenico, rž, ječmen, in druge pridelke tako omlatila, da so nekateri komaj seme pridelali. Po njivah vse zeleni od tega žita. Nekateri so žito pokosili, ker so bile ostale le gole bike (slama); zdaj pa je nže nad dvajset dni deževno vreme, tako, da uže ne ve ubogi naš kmet, kaj bi počel, ker nam je vse delo na polju zaostalo, vsegnjije; grozdje, kar ga je, razpocaio je po mnozem dežju in splestielo ali segnjilo. Otave ne bo moč pokositi in posušiti; krompir tudi gnije. — Oj, ubogo ljudstvol Na vse to pa še difteritika, ta nevarna vratna bolezen, ubogim roditeljem otroke kolje najbolj v vaseh: Ptegarje, Huje, Gaberk, Tatre, Kozjane; v nekaterih vaseh je pomrlo nad 40 otrok, — nekaterim roditeljem vsi, zdravniške pomoči od strani vlade ni nobene, tako daleč sino od zdravnikov l*) Nedavno si je v Kozjanah en starček zavolj slabosti trebuh prerezal ln takoj umrl. — Cesarjevega prihoda smo se tudi mi v naših srcih veselili, vsak ga je želel videti — več naših kmetov mu je svoje reve potožilo. En kmet iz Barke mu je prošnjo 13. t m. v Gorico nesel, ker se mu je imelo v Sežani drugi dan za c. k. davke prodati njegovo posestvo. In pre-svitli cesar mu je prodajo zemljišča ustavil. *) Dajajte bolnikom dobrega medti (strdl), to zdravilo v mnozih krajih zelo hvalijo in utegne res dobro biti; Škodovati pa gotovo ne more. (Uredn.) K D I N O S T . Iz Borovnice dne 23. septembra. Draga «Edinost*, dovoli mi iz mojega uie zaru-javelega peresa malo prostora, da rasjasnim čestitim bralcem Edinosti, kedo je kriv, da so v tržaškej razstavi slovenski napisi bele vrane. V St. 49 Ed. je gospod dopisnik iz borovniške okolice od 5. t m. izvrstno opisal, da ni gospod Gale kriv, da na nje-govej rastavljenoj moki ni slovenskega napisa, ampak njegov oskrbnik Raschisch; no pa temu uie dobro znanemu «nemčurčku» ni tako za zlo jemati: a) čujte to le in strmite; V ponedelek in vtorek sem bil v Trstu, da si razstavo ogledam, kar pridem slučajno do parketov gospoda «F* Kotnika iz Vrda, In zagledam: — »Fabbnca a Vapore Parchetti massicci, ri-messati e Doghe ad uso pavimenti di F. Kotnik in Verd Rapresentante Aug. G. Petrovich Trieste Acquedotto N. 16». Massive fournirte Parquetten und Friesboden Fabrik von E. Kotnik in Verd Vertreter Aug. g. Petrovich Triest Acquedotto N. 16. Kde je pa slovenski??? Tako vidite, čest. bralci i Slovenec se sramuje slovenskega napisa na svojej firmi, gospod, nekdanji slovenski deželni poslanec, katerega so »Novice« pred leti tako povzdigovale, pokazal je tukaj ljubezen do svojega naroda, da se mi sili v spomin pregovor, ki pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. Obžalovanja vredni so pač vsi tisti, ki pri lastnej dobrej pameti nočejo tako delati, kakor jiin sveta narodna dolžnost ukazuje. Gospod Kotnik, dovolite mi prašanje: Bi li bil slovenski napis na Vašej firmi veliko več prostora potreboval, nego italijanski in nemški ? Jaz mislim da ne I Vedite, če hočete uživati mej Slovenci pravo in resnično spoštovanje, morate tudi Vi, kakor vsak drug, spoštovati najdražje njihove svetinje. Z ljubljanskega močvirja« 15. Beptembra. Znam, da si misli marsikdo izmej č. g. bralcev naše Edinosti: gotovo ni več mej živimi onega, ki Be je bil enkrat oglasil od tukaj, tudi si lahko sleherni misli, da smo uže močvirje osušili in se nam res tako dobro godi, kakor je v svojej knjigi o močvirju pisal g. Potočnik, ki pa je sedaj v neeih rečeh dru-zegamenjenja negojc bil tedaj, koje rekel: Ljubljansko močvirje postane «kranjski banatn. Mnogokrat mije veleval notranji glas: na delo, na delo I Toda vsi-kdar je prevladala v prsih slabost, združena z miroljubnostjo, kajti, dandanes je uže tako: ako človek še tako miroljubno, dobrohotno za občno blagostanje govori ali piše, uže se mu očita, da dela nemir, ua je hudoben, ali še celo, da je slavoželen. Danes pa je zmagal vojni duh; da pokažem svetu znamenje živenja, odkrijem nekoliko slabosti onih, katerim je skrbeti za blagostanje prebivalstva na močvirji. Pred vsem naj mi bo dovoljeno izpregovoritl o neprestanem dežju, ki napravlja povodenj, in ta provzročuje le premnogo škode, katera bi se pa gotovo lahko zelo omejila, ako bi močvirski odbor bolje rabil svoje moči; v štiriletnem živenju bil bi vendar uže lahko poskrbel, da se zelo škodljivi jez v Udmatu odpravi, Ljubljanica pri izlivu GradaŠice potrebi,in tako pomore vodi bitreji odtok skozi Ljubljano. Čuditi se je res v sedanjem času, da ljudje, katerim je izročena skrb za občno blagost, pri tej priliki le preveč nase gledajo; čuditi se je ljudem, da se levijo enako ščurkom, ter kakor treba, tako barvo kažejo ; čuditi se je ljudem, da, če uŽe ne vidijo, naj bi vendar slišali, pa tudi tega nečejol Ni treba ne pazljivega očesa in tudi ne tanko čutečega ušesa, da se sprevidi, kaj zadržuje vodo v Ljubljanici; tudi ni potreba kakega posebnega duha, da bi človeka razsvetil in mu dal spoznanje, od kod vse tol Naprej ne smem, le toliko rečem: vlada čepi na nakopičenem, z vso postavno silo nabranem denarju v zboljšanje močvirja * kot koklja na gnjezdu, močvirski odbor pa, (da ne rečem vsi odborniki) gleda le na korist —nekaterih. Močvirski odbor si je izbral za svojega načelnika moža z imenom dr. Kozler-ja, a ta gospod nežna, če tudi rodom Slovenec, slovensko čitati, še mani pravilno pisati I Ta gospod svoje oči le bolj na belo Ljubljano obrača, nego na uboge močvirce, kateri so mu po svojih volilcih pomagali do te česti. Kam pridemo po tem potu? močvirje je povodnji čedalje bolj podvrženo, in to zato, ter udmatski jez brani, da voda naprej ne nese, kar Gradašica v Ljubljanico prinese! Močvirje je sedaj po novej vcenitvi res z davkom preobloženo! Vse pritožbe proti vcenitvi niso nič pomagale, ker reklo se je: pi si vodo odpeljite, odpravite! Tukaj nastane žalostno prašanje za posamične močvirce, moremo li tako teško delo? — Ako se dalje E omisli, da pridelki z močvirja nemajo iste vrednosti, akor s trdega polja, ako se pomisli, koliko daje močvirje troškov pri kopanji grabnov, napravljanju mostov, vrdrževanju potov i. t. d., katerih trda zemjjišča nemajo; nazadnje pa se močvircu naklada vrhu vseh druzih davkov še naklad za osušenje močvirja, ki se pa le s peresom v sobi — vsušuje: mora se jpriznavati, da močvirec ne uživa zavilenja vrednega živenja. Domače in razne vesti. Petstoletnico, kar se je Trst združil z Avstrijo, obhajamo danes. Mi tedaj na prvem mestu pri-občujemo dotično pogodbo, ki je gotovo zanimljiva in velevažna ne le zgodovinarjem, temuČ vsem av-strijskLn državljanom. — Ker imamo s tržaškimi zadevami zdaj toliko posla, zato prosimo č. gg. dopisnike, naj z nami nekoliko potrpd i čestiti gg. naročniki pa nam gotovo ne bodo jemali v zlo, da se zdaj skoro izkijučljivo s Trstom pečamo; to zahtevajo sedanje okolnosti; k malu pa več pozora obrnemo tudi na druge stvari. Cerkvene ftlavnostl 500 letnice, odkar je prišel Trst pod Avstrijo v cerkvi sv. Ivana v nedeljo 1. oktobra, vdeleže se ta le društva: društvo ■Edinost«, društvo čitalnica, podporno delalsko društvo in »Sokol« v opravi sč zastavo. Od 9. uri zjutraj se zbero udje delalskega društva in »Sokol« v pro- storih delalskega društva in odrinejo od tam naravnost k sv. Ivanu. Druga društva se zbero pred cerkvijo sv. Ivana točno ob 9'/t predp. Ob 10. uri se začne sv. maša, pri katerej bodo peli svetoivanski pevci. »Sokol« bode delal špalir v cerkvi. Spominek« Baron Sartorio prevzel je nalogo, da pobira doneske, a ne izpod 1000 gld., za napravo spominka cesarju Fran Josipu I. kakor spomin na denašnjo 500 letnico. Novo politično tfroitvo v Trota se baje rodi; a porod je težek i dete menda slabo, kateremu ne moremo prorokovati dolgega 1 krepkega živenja, ker njegov glas je tako slab, da ga še pri vratih ni čuti. Tega društva načelo ima biti svoboda (ta beseda uže jako preseda i ne po krivici), potem avstrijsko milljenje fali Trst ni v Avstriji, da treba naglašati stvar, ki se mora uže sama ob sebi umeti?}, in pospelevanje italijanske narodnosti (ali se italijan-skej narodnosti morebiti zdaj kaka krivica godi?). Naravnost moramo trditi, da nam tako politično društvo nič ni po všeči, vse preveč diši po nekej zmernej i tihej nemško italijanskej iredenti. — Saj se pa menda tudi snuje pri zaprtih vratih, ter imajo vstop le privilegirani ljudje, vzlasti fakcijozni; tako vsaj se nam pripoveduje. Bog nas varuj tacega avstrijsko-patrijo- tično-fekcijveno-BVobodnjaSkO-Herbst —--— društva! Darovi za šolske vrte. Visoka c. k. na-mestništvo v Trslu je 50 gld. za sežanski in 50 gld. za komenski šolski vrt podariti blagovolilo. Številke, katere so bile o priliki blagoslo-venja zastave delalskega popornega društva pri koncertu v Dreherjevem salonu vzdignene, pa se dotični za darove oglasili niso so te le: 39, 427, 4538, 5955, 6308, 6172, 6312, 6319, 6375, 6721. Dotični, kateri imajo kako teh nevzdignenih srečk, naj se oglasijo osobno ali pismeno v društvenej pisarni Corsia Stadion št. 11. Iz Gorice nam poroča prijatelj: V ponedeljek ob 5. uri smo odrinoli mi goriški Slovenci, večinoma udje podpornega društva goriškega iz Trsta v Gorico, vsi veseli in navdušeni po takej velikanskej slav-nosti v Trstu. Z nami je šla tudi veteranska godba goriška, ki je godla vsakokrat, ko smo se bližali kakej postaji; ko smo pa došli v Gorico, razvili smo zastave in z godbo marširalo nas je kakih 200 in več naravnost na i ravnik v naše poUpodruo društvo. Potoma so se naše vrste še pomnožile in ko smo bili na Travniku, bila je vsa Gorica po koncu, — vsi so gledali in popraševali, kaj topomenja. Resnično, lep, patrijotičen prizor je bil to in prvi odmev tržaške slavnosti 1 V vašem poročilu 8te pozabili omeniti, da se je tudi goriško podporno društvo vdeležilo sprevoda si zastavo od -Politeama« in nazaj. Vi ste poročali, da je bilo brez zastave. Res je, da društvo nema še prave zastave, pa za to slavnost (kakor tudi za priliko cesarjevega prihoda) si je bilo omislilo pro-vizorično zastavo. Naš zastavonosec je bil g. Žtefan Makuc, mlinar v Grojni, rojen v Solkanu, podporni ud našega društva. Ricmanje. Kedo ne pozna te vasi na pragu Istre, kateri Slovenec ne pozna božje poti k sv Jožefu v Ricmanju. Pač manj pa je znano, da so*Rlc-manjci prava slovanska straža na Adriji. — Lega Ricmanj ie namreč taka, da nadkriljuje žaveljski morski zaliv. — No, v četrtek popoludne je bilo povabljenih nas nekoliko tržaških Slovencev v Ricmanje k pomenIjivej veselici. G. Kuret iz Ricmanj dovršil je letos pripravnico v Kopru in imenovan je učiteljem v Kubedu; v Četrtek pa so mu napravili ricmanjski pevci in možje takozvani »likof« na odhod. Okolo 4. ure popoludne se je zbralo v gostilni pri županu g. Pregarcu 28 lepih fantov, samih dobrih pevcev in 20 prvih možakov, vsi ti in tržaški gostje sedemo v velikej s cesarsko podobo in slovenskimi zastavam in napisi okrašenej sobi okoli treh velikih miz in tam nam »servirajo menu«, kakoršnih pogrešamo pri banketih. Kaj pa še izvrstna nova bržanka sladka kakor med in črni refoškl Vsega je bilo v obilnosti, vse okoli mize veselo. G. učitelj Kuret pozdravi prvi na-zoče in razloži pomen denašnje veselice, terkonečno kliče »živio« cesarju in cesarskej obitelji, gromoviti »živio*-klici, pevci zapojć cesarsko pesem, katero na-zoči stoji poslušajo. Zatem pozdravi zopet g. Kuret tržaške goste. G. Dolinar odgovori in napije vrlemu učitelju, ki je izuril tako močan zbor. Napivali so tudi Kmečki fantje in njih napitnice so bile polne naravne, kmečke poezije, naj omenjamo posebno Janeza Žuljana in Loreta Kureta, ki kažeta veliko talenta. Govorili in napivali bo še g. Žitko in drugi iz Trsta in domače fante navduševali, napil je tudi oče mladega učiteija, g. Kuret, znani rodoljub in stari ud »Edinosti« g. Anton Križman iz žaveij, kateri je poslal njegovemu sinu velik dar v spomin nastopa Kot učitelj, švigale so sploh pomenljive, navdušene napitnice, vmes pa so peli vrli pevci, katere je v kratkem času tako dobro izuril g. Kuret, novi učitelj Kubedski. — Mi se nadejamo," da bode tudi v Kubedu tako lepo skrbel za občni napredek, poduk in lepo vedenje fantov. Ob 7. uri zvečer smo odšli mi tržaški gostje, spremljali so nas fantje prepevajoč krasne pesmi, mej streljanjem topičev in šviganjem ognjemetov. — Ta sprejem, tolika gostoljubnost, to petje, to vzorno vedenje iznenadilo je nas TržaČane. Mladega učitelja, ricmanjske fante, izvrstne pevce in pametne narodne može, ki mladino navdušajo za lepo in koristno, stavimo v izgled mnogim drugim vasem. Bog živi rodoljubne Ricmanjcel f Jurij Mihe u z, rojen v Ljubljani 1. 1805, pianist I. vrste, ki si je na francoskem napravil slavno ime, umrl je 1. t. m. v Villeroy na francoskem. Izučen bil je na Dunaji, a živel je od leta 1846 večidel v Parizu. Zanimiv igrokaz V italijanskem jeziku je izdal v spomin 500 letnice, odkar je prišel Trst pod Avstrijo g. šolski nadzornik, dr. Lo^ar. To je tisti patrijotični igrokaz, katerega je bil napravil velik in slavnoznani tržaški rodoljub Rossetti leta 1814, koje Trst zopet prišel iz francoskih rok v avstrijske. Rossetti je v krasnej italijanščini v vezanej besedi s tem igrokazom hotel svetu pokazati, da je Trst najzvestejše avstrijsko mesto, iz vsake besede veje avstrijski pa-trijotizem. A kako so se časi potem spremenili I Knjižico je g. izdavatelj volil potomcem slavnega Ros-setti-ja, g. Paskvalu pl. Rossetti-ju Skanderskemu, namestništvenemu tajniku v Trstu. — To knjižico priporočamo našim Iredentom. Avstrijska ekspedicija na ssvsrni tečaj se ie v Jan Mayen srečno izkrcala in si stanovanja na jugu lfedvedje gore prav dobro postavila, natanko po napravljenem načrtu, da so varna severnih in vshodnih vetrov. Izkrcanje je bilo zarad ledu sicer zelo težavno, vendar se je srečno izvršilo. En mornar je za legar-jem umrl in častnik Sohieski je bil pri postavljanju bile po naključbi hudo ranjen, pa mu je uže bolje. Vsi drugi so popolnoma zdravi in veseli, ter uŽe od 14. avgusta delajo znanstvena opazovanja. Lov zdaj ke ni zdaten, ker ni še druzega razen morskih ptic in plavih lisic. Morskih psov in somov je zelo veliko, ali ne bližajo se obrežju. V dolgih nočeh pa k malu pridejo morži in beli medvedje. Vabilo na naročbo. S I. oktobrom se začne zadnje četrtletje tekočega leta. Vabimo torej uljudno vse gg. naročnike, katerim naročnina poteče, ali kateri so še za minole mesece kaj dolini, denarje kmalu poslati. Za VA eta se plačuje I gld. 50 kr. Tudi nove naročnike rado sprejemamo. Opravniitvo «Edinosti». Zahvala. Podpisani odbor se zahvaljuje najtoplejše vsem hrvatskim, slovenskim in vsem drugim čestitim gostom, ki so počestiii in povzdigovali našo slavnost blagoslovenja zastave, dne 24. t. m. Bog jih živi! V Trstu 28. septembra 1882. Odbor delalskega podpornega druitva pod pokrovitelj »tvom Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa. Nile Male srečke. Primerjavanje malih sreček je glede na bližnje izdavanje sreček rudecega križa gotovo prav važno. Mej malimi srečkami so Rudolfove in Keglevičeve onim rudecega križa najbliže, ker imajo isto nominalno vrednost 10 gold. Primerjevalno pretehtovanje takih vrednostnih listin, kaže nam ta-le rezultat. Ime intk. Glavna NujmanjSa IzCrebanja Denafnji kurz. dobitka. dobitku. t letu. Kenlavlii 10.000 10 gld. K. t. i 1».— Rudolf 16.000 II gld. 3 21.60 RadeCi kri« !»X).000 12 gld.do 20 gld. 3 12.60 100.000 ia odrezali ca in do 1. 1804 60.000 premiju po 2 Prlmerjevanje je na vsak naCln ugodno srečkam ru-dečega kri ža. To velja posebno glede više dotacije glavnih dobitkov in gledć števila letnih Žrebanj. Posebno važna pa je okoliščina, da kupec Keglevičevih ali Rudolfovlh srečk mora zanje po 8'/, do 91/, gld., več plačati po de-našnjem kurzu, nego utegne najmanj dobiti, mej ko pri srečkah rudečega krifa ni nobene enake zgube. Uže v prvem letu velja ta srečka, to kar se zanjo plača po pred-brojenju, kesneje pa utegne ta vrednost celo polagoma poskočiti do 20 gld. Razen tega je treba ozlr jemati tudi na vrednost tudi odrtžek ali kupon za premijo, kateri je promesa na 112 IzŽrebanj in katerega dobi posestnik rudečega križa vedno potem, ako zadene naj nižjo BreČko. Ta promesa ima tudi svojo vrednost, katera blizo odgovarja enej tretjini vrednosti srečke. Kar konečno zadeva kurz Rudolfovih in Ksglevlčevih srečk, daje prav on upanie, da kurz sreček rudecega križa zdatno poskoči posebno, ako v poštev jemljemo vse poprej navedene okoliščine. Tržno porodilo. Kava. — Kupčija mlahova, cene so niže postale ter so jako šibke. Moka stane gld. 130 do 134. — Ceylon plant. debelo zrno gld. 118 do 135. — drob-ne|e zrno gld. 112 do 126. — navadno baža gld. 8'1 do 100. — Por tori cco gld. 86 do 95. — S. Domingo gld. 56 do 60. — Bio gld. 36 do 56. — Santos gld. 48 do 60. — Java gld. 62 do 65. Sladkor — srednja kupčija: Pile gld. 35'/. do 35, v Stokih gld. 35 do 36'/,. Olje. — Srednja kupčiia, cene skoro nespremenjene, a stalno. Jedilno olje gld. 40 do 43, namizno gld. 51 do 63. Sadje. — Pomeranče in limoni stanejo pri neznatni kupčiji od gld. 8 do 10'/,. — OpaŠa gre dobro od rok po gld. 21 do 22. — Sultanina gld. 30 do 45. — Gvebe gld. 20 do 33. — rožiči gld. 9'/,, fige v vencih gld. 18 do 19. — v sodih gld. 14. — mandlji gld. 78 do 78. Rii. — Mlabova kupčija, Italijanski gld. 15 do 21. — indiški gld. 12 do 13. Petrolje. — Gene sopet šibke, mlahova, ker sti došli 2 Lidiji z 11.000 sodček). Cena je danes gld, 9l/4. DomaČi pridelki. — Mlahova kupčija, cene primerno nizke. Fižol stane rudečl gld. 10, bobinec gld. 10'/., fineje baže gld. 11 do ll1/,. Maslo od gld. 70 do 96. Žito. — Neznatna kupčija, cene mlahove. Pšenica gld. 9*/4 do 10'At koruza gld. 8.50 za kesnejo dobo, to je za spomlad gld. 7 do 7'|4. Za slavnost blagetlevenja zastave delalskega podpornega druitva so nadalje darovali gg. J. Burgsiuilor 20 gld., A. Winkler 10 gld., F. Ceglar H gld., Trebeč J. 40 kr., Va-lenčič 20 kr , Josip Mihel 30 kr., Josip Timitz 20 kr., po S. Vu čkovicu Janez Šabec 10 gld., Cenčič 1 gld, Veselo ruštvo 1 gld. 30 kr.. Nikolicb Nikola 5 gld., E. Livcsev 5 gld., D. Fruschich 5 gld., po g. Schmidtovej: gospč. H. Jekler 1 gld. 5 kr., J. Debevc 60 kr Pogačnik 60 kr., Možetič 50 kr., po g. Katalanu: J. Ž. 50 kr., T. Wigole 50 kr., skupaj 64 gld. 15 kr.. zadnjič iskazanih 457 gld. 55 kr., torej skupaj 521 gld. 70 kr. EDINOST. DanajKkft bor«« dne i29. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 90 kr Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » Ii0 Zlata renta..........95 »40 1860 državni zajem.......92 «90 Delnice narodne banke..... 825 ■ — Kreditne delnice........317 »50 London 10 lir sterlin......119 » 10 Napoleon...........9 » 44 C. kr. cekini.........5 » 64 100 državnih mark.......58 • 20 St. 629. Služba vrtnarja. Na deželnej kranjskej vino- sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi je siužba vrtnarja za oddati. Vrtnar mora biti slovenskega jezika v govoru i pisanju zmožen, razumeti mora sadjerejo, zelenjadorejo ,i cvetlico-rejo popolnoma; kdor razumi i čebelorejo i svilorejo ima prednost. S to službo je v zvezi mesečna plača 30 gld., prosto stanovanje, i prosta kuhinjska zelenjava za dve osobi. Postavno kolekovane, z spričali zmožnosti previđene prošnje; pošljejo naj resnično zmožni pošteni in trezni prositelji do 15- oktobra t. I. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne kranjske vino- sadjsrejske iole na Slapu pri Vipavi dne 25. septembra 1882. R, Dolenec, 3 — 1 vodja. Pozor! Kedor hoče dobro in okusno vino piti, bodisi novo ali staro, naj pride v krčmo »pri Slonu« v ulici Piccolomini zraven ljudskega vrta, kder v saboto 30. t. m. svojo gostilno odprem in se priporočam slavnemu občinstvu. 2—2 Franjo Role. C. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morja, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnloa In reserva druStva dne 31. decembra 1881: Glavnica druStva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov.....« """ """ nn « m za pokritje premikanja vrednosti efektov........ Premijna reserva vsih oddelkov ... « Reserva za škode........« V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . ........« 13,206.696.47 625.927.02 161.500.-6,638.505.-284 591 - Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva Via Valdiriv-o, št. 2 (v lastnej hiši). 24—6 Menažerija Bachova. Od nedelje 24. t. m. naprej je ta menažerija odprta od 9. ure zjutraj do 8. zvečer, in vsak dan ste 2 predstavi, ob 4'/■ «n 67. pupo-ludne. Cene so se znatno znižale, ili pluti se za 1. sedež 60 soldov, za 2. sedež 20 soldov, za 3. sedež 15 soldov. Vojaki in otroci plačujejo na tretjem sedežu po 10 soldov. 8—2 H. GIE8SENBIER r»ar — Via delle Legna 3t. 3 - ZASTOPNIK DOMAČIH IN INOSTRANSKIH FABRIK. Zastopnik sledečih firm: J 08. TH. ROCHLITZ tovarna gumb U orehove ljulin«. A.NT. HERBF.RG tovarn« Jirejo C. M. SCITREtBKR tovarna barfnna FERD. PIATNIK A S0HNE tovarna kart za igro SCHMITT A FORDERER tovarna biksa JACOB I. BAUER tovarna kogiurja GEBR. HANDSCHKE tovarna stekla JOH. ROSNER tovarna lcsen*pa blaga in bukovih trak SEVPFERT A SCHONFELD tovarna volnenega blaga v Greiz-u H. PELTZER tovarna svilnatega traka in Sipk A. WOSCHNAGO tovarna lesenih lebljav in fulina OBERBAUER A DITTEKT tovarna umetnih cvetic in kraso-pereeja CHARLES MINI)T New-Jork (Amerika) L. BARTH tovarna Bkatety za noalanje panda vskih W. UERRMANN A C.* tovarna vseh potrebICin m fotografe L. TUHKEL tovarna vsih potrcbISia za fotograf« SCHIPPANO A WBHENKEL tovarna kolodija in kemikalij CARL HOLLY tovarna strojev za petroljske h valilnice GEBR. ĐONGARDT A C * tovarna vlitega jekla in fullne C. W. SCHMIDT tovarna pa«ov i a bombalnine za transmisijo C. SCHWANITZ A C.* tovarna blaga e, dobro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri Johann Atchner I. Judenniatz Nr. 2 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo $t. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nlzkej ceni. 21—20 Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Plazza S« ratierftna« Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne ■Elsksller«.)___1 12-8 Naznanilo. Čestitam si obilim svojim kupcem naznanj ati, da sem prejel obilo zalogo manifakture iz prvih pariških in dunajskih fabrik. Itd. tu spodaj omenjene robe in mnogovrstnih drobnosti. Platnina vsake vrste, barvana in bela. Volneni davil razne vrste. Perilo vsake vrste. Odela. Drobnosti velika množina na Izbor. V vsem se mi nI bati nobene konkurence. Jakob Klemene, trgovec. 6—4 Via St. Antonio 1. Nove mehe pihalnike vsake baže. najboljše sestave in trpeinostl izdelujem podpisani za polovico cenejše« kakor dunajske in druge tovarne. Cenike poSiljam na željo brezplačno in poštnine prosto. Eden meh je na razglsd v tržaške! razstavi v II. razredu štev. 1338. Iz tega se lahko vsak prepriča o mojem delu, kakor tudi iz sledečega »pričevala t drugih spričeval In pohvalnih pisem v originalu hranim mnogo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan V Kropi (Oberkrain). Spričevalo. Gospod Matija Se pan iz Krope na Gorenskeni napravil je za mojo kladivno kovačnico leta 1881 nov cllindrast meh s podvojenim delom, kateri mi jako dobro služi, in je v mojo najpopolnejšo zadovolinost izvršen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi In prav mirno; dela pa se z njim lahkotno ln z dob rim vsnehom, izdelan je trpežno in iz prav dobrega blaga. — Štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdelavanje mehov r najboljšo vestjo vsakemu najtoplejše priporočiti. F ŠJ. Juriji na Taboru (na Štajerskem) dne 3- sušca 1882. Jaaez DrebeZ. m. p. Da je Janez Drobež to spričevalo spisal ln lastnoročno podpisal, se potrdi. ObSinikt urad §/. Juri na Taboru S. marca 1882. (6-6) (L. S.) Gregor Kos, obč. predstojnik. Loterijski zajem avstrijskega društva „rudefcega križa". PODPISOVANJE na 250.000 srečk po 10 gld. — nominalne vrednosti loterijskega zajma avstrijskega društva „rudeeega križa" po kurzu 12 gld. 5 O Ur. a v. vr. C. kr. previlegirana avstr. »Landerbank« predlaga od avstrijskega društva »rudeČega križa« kupljenih srečk delni znesek 280.000 srečk pod spodaj navedenimi pogoji za javno podpisovanje. 1. Podpisna cena znaša 1'2 gld. 50 kr. av. vr. za srečko in ima vsak 4 gld. takoj pri podpisu v gotovini plačati. Ostanek z 8 gld. r>0 kr. se ima dva dni po razglašenej razdelitvi plačati. Po tem dnevu izročena plačila ima podpisnik po 6% zaobrestiti, ali vplačati se imajo najdalj do 81. oktobra 18S2. 2. Podpisuje se 30. septembra 1882. _ in sicer: na Dunaji pri likvidaturi c. k. privilegirane avstrijske Landerbank, v Budapeštu pri delničarskem društvu onereke deželne banke, v Pragi pri českej Unionbank. v Brnu pri menjalnici moravske eskomptne banke, v Gradcu pri menjalnici Štajerske eskomptne banke, v Lincu pri hankl za gorenje Avstrijsko in Solnograško, v Levovu pri c. kr. prlv. gališkej delničarske] hipoteknej banki, v Crnovioah pri bukovinskej zemljiško kreditnej napravi mej navadnimi službenimi urami Razen tega se sprejemajo podpisi na Dunaji skoraj v vseh menjalnicah in v večjih mestih avstrijsko-ogrske države, v katerih se nahajajo deželne ali ženske podružnice avstrijskega društva rudeČega križa ter se ti pošiljajo društvu na Dunaj. 3. Če se podpiše večji znesek, nego omenjeni, zmanjšajo se podpisani deleži in si pridržuje c. k. priviligirana avstrijska Landerbank način razdelitve določiti. 4. V primerljajifzmanjsanja podpisanih zneskov, porabijo se pri vpisanju izločeni zneski za vplačilo zadevajoČih izdanih srečk. Ostanki pa se imajo vplačati v dobi kakor je bilo rečeno pod točko 1. Ako bi pa ostali prebitki, takoj se v gotovini povrn6. o. Pri podpisovanju se imajo rabiti za to določeni obrazki, ki se brez plačila izdado. Vsak podpisnik dobi pri podpisu in vplačitvi v točki 1. določenega plačila 4 gld. za srečko od dotičnega zajmnega zavoda podpisano potrdilo, proti kateremu se mu po razglašenju izdanih srečk dotične srečke izrodijo. Na Dunaji, 20. septembra 1882. 3—3 C. k. priviligirana avstrijska »Landerbank«. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Isdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.