Glas zaveznikov
Leto II • St. 360
oirm<8icijjski dneonik A. I. S.
Cena 4 lire
TRST, sreda 21. avgusta 1946
UREDNIŠTVO t Via & Penico U Telefon št 93854 In 94443
UGLASI: Cena za milimeter višine (iirtna ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški I* 6« (osmrtnice £» 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vStet Plačljivo v naptej. Oglase sprejema Izključno: S.Pi., SocleU per la Pubblicltd ln Ital la. Trat, uL Silvio Pelllco It 4. tet 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vrečama
»Memorandum" Italije odbit
Soglasni sklep odbora za Italijo
Vsebina odbitih pripomb
PARIŽ, 21. avgusta. — Politični in teritorialni odbor za mirovno pogodbo z Italijo je sinoči odklonil sprejem italijanskega memoranduma kot popravek v uvod mirovne pogodbe.
Glavni uspeh predloženega popravka bi bil ta, da bi dobro 1'oudaril odgovornost fašističnega režima za udeležbo Italije v vojni ob strani Nemčije, ločeno od odgovornosti italijanskega naroda.
Po štirih urah razpravljanja je Južnoafriški odposlanec t-eif Egeland, predsednik odbora, predložil, naj odbor vnese v zapisnik, da italijanskega memoranduma ni sprejela nobena de-!egacija In da ga zato ni mogoče podpreti kot takega. Ta Predlog so odobrili in zasedanje odbora preložili.
Sovjetski odposlanec Andrej Višinski je zahteval, naj bi nasedanje preložili brez vsake odločitve o italijanskem memorandumu, vendar naj vnesejo v zapisnik, da so o memorandumu razpravljali ter ga ni nihče podprl.
Italijansko stališče
ttajljanafca delegacija Je včeraj Izročila tajništvu mirovne konference memorandum s skoro 10.000 be-Bedaml, kt vsebuje italijanske poglede k osnutku mirovne pogodbe.
Memorandum i*jaVlja o Italijan-"Uh kolonijah v Severni Afriki, da. ni nikake upravičenosti, da bi 04 Italije zahtevali, da bi se od-rokla evojl suverenosti nad temi ozemlji Nasvetujejo, da bi bilo f^Soče doseči pravično reSitev 8
da bi zaupali ta ozemlja Ita-J1 v zaupno upravo pod nadzor-!8tv°m Združenih narodov.
Reka In Istra
Memorandum o jadranski luki Beki svetuje, da bi morali priznati temu mestu poseben statut, ki ibt jamčil njegovo zakonodajno, upravno in sodno avtonomijo, če bi ga morali priznati kot del Jugoslavije. Nalogo sestaviti statut bi morali zaupati odboru predstavnikov Jugoslavije, mesta Reke in Italije z nepristranskim predsednikom, ki bi ga imenovali veleposlaniki štirih velesil ali Varnostni svet Združenih narodov. Združeni narodi bi morali jamčiti reški statut. 1
Memorandum dostavlja, da bi členom pogodbe morali tudi pristaviti »določena jamstva za upravno avtonomijo mesta Zadra ln za oetala mesta Istre, kjer so italijansko govoreče večine.*
Drugi memorandum, ki obravna-V,a/«^Sk° krailno, protestira pro-t 0 1 vi Italijanov od domovine in predlaga, da bi v severnem delu nova mejna črta med Italijo in Jugoslavijo potekala severno od Gorice, vzhodno od črte, ki j0 je predlagal francoski delegat v svetu zunanjih ministrov. Na področju Gorice prereže črta, ki so jo predlagali zunanji ministri, mesto na dva dela. Memorandum zato svetuje, da bi na goriškem področju uporabili francosko črto. Poudarjajo, če bi odobrili francosko Črto v obliki, kot je bila predlagata, bt Julijska krajina bila razde-Ijena tako, da bi pustila okoli j 10.000 Slovencev v Italiji ter skoro 1180.000 Italijanov v Jugoslaviji, v
w!w!nem OBOmliu Trsta bi btlo Jfl6-00° Italijanov in skoro 50.000 Slovencev.
so izročili še memoran-^ljrne’ k* tičejo teritorialnih
z Avstrijo in Grčijo ter vprašanja o narodnosti odstopljeni!1 ozemelj, v celoti memorandov cvravnavajo prvlh 13 *enw na£rta mirovne pogodbe za Italijo.
Vzhodne meje
Memorandum o vzhodnih mejah h»vaja, da delegacija, katera je pr6Prlčana) ,ja Izraža soglasno želje vsega italijanskega ljudstva In posebej zainteresiranega ljudstva Julijske krajine, ponovno ob tr* ^ Priliki poudarja, ča noben etični, zgodovinski, geografičnl gospodarski momini razlog ne n't>re uPravlčlti ločitev ljudstva, ki za italijanska, in ki
to ostat!, kot je to določilo
n.,e 1l'atlsko preiskovanje komi-
Vcndare^enofv v Julijski krajini.
Pa »„ ———	bi ita-
no sprejeli in
zan na italijanska središča Furlanije (Videm tn Čedad). Dokument poudarja vrhu tega, da bi nova meja pustila na jugoslovanskem ozemlju del področja po katerem bi morala teči železnica, ki bi morala vezati Trst neposredno z Avstrijo (Predilska proga); katere gradnja, predvidena v St. Germa Inski pogodbi, ni bila končana na odseku 90 km samo zaradi svetovne gospodarske krize ln mednarodnih dogodkov.
Ce bi sprejeli francosko črto, bi imelo to za posledico, da bi nova železniška proga preko Predita vodila s svobodnega področja Trsta na Italijansko ozemlje, nato preko Jugoslovanskega ozemlja, se vrnila nato na Italijansko ozemlje in končno prešla v Avstrijo. Nova mejna črta bl poleg tega pustila Jugoslaviji tek Soče severno od Gorice ln torej tudi vodnoelektrične naprave pril Doblarjih in Flavt.
Gorica in Trst
Na tem mestu memorandum zaključuje, da bi nova mejna črta med Italijo in Jugoslavijo morala torej iti vzhodno od francoske črte, severno od Gorice po sledi, ki bi Jo moral preučiti poseben odbor poulične komisije. Glede vprašanja mej* gorskega področja memorandum pripominja, da črta seče mesto na dvoje in zaključuje, da bl francoska črta morala biti spremenjena tako, da bi zadostila tako potrebam mestnega srcdltMa, kakor tudi interesom Jugoslavije.
Glede obsega svobodnega področja Trst, dodaja memorandum, po o-menitvi predhodnih dogodkov, ki so privedli do francoske črt«, da je načrt za ustanovitev svobodnega področja Trsta v veliki meri povečal ravnovesje med številom Italijanov m Slovencev, izključenih s svojega, narodnostnega Ozemlja.
Po .podrobnem prikazu narodnostnih podatkov glede področij, ki jih seka nova črta, ki bi morala tvoriti mejo svobodnega področja, memorandum preučuje položaj, ki bi ga bilo treba ustvariti v zahodni Istri, k; je nedvomno italijanska in za katero, če bi sprejeli načelo atlantske listine, bi italijanska večina brez vsakega dvoma potrdila željo, da ostane združena z Italijo.*
Pulj in Brioni
V zadnjih členih zahtevajo vključitev Pulja in Brionskih otokov V svobodno področje Trst z relativno demilitarizacijo pomorskih oporišč,
pravico za 99 letno izrabljanje ležišč premoga ln boksita v Rasi ln Istri, ki bi ostala Jugoslaviji. Končno memorandum zahteva po narodnostnem načelu tudi vključitev otoka Lošinj,
Drugi italijanski memorandum se tiče teritorialnih določil za mejo med Italijo in Francijo. Nadalje pripominja dokument, da Italija stvarno ni napovedala vojne niti ni dobila sporočila za napoved vojne od Belgije, Nizozemske, Poljske in Češkoslovaške ter da Italija ni Izvršila nlkakega sovražnega dejanja proti državljanom teh držav, ki Bivajo v Italiji niti proti njihovi lastnini niti proti njihovi svobodi. Zato zahteva memorandum, naj točno označijo, da ni bil fašistični režim strmoglavljen pod silo vojaških dogodkov, marveč je italijanski narod mogel »trmoglaviti fašizem v korist vojnim dogodkom.
Sobojevnistvo
V	pogledu premirja zahteva dokument, naj označijo, da se je Italija prva ločila od sil tristranske pogodbe, in sprejela mirovne pogoje, ne pa, da obdržijo dikcijo sveta zunanjih ministrov, po kateri naj bi Italija kapitulirala brezpogojno ter sprejela pogoje premirja. Nadalje pojasnjuje memorandum, da opisuje osnutek na preveč splosen način dobo sobojevanja ter ne o-monja važnega prispevka, ki so ga dale redne oborožene sile in partizani z osvobodilno vojno.
Memorandum predlaga, da bi besedilo popravili kot sledi: »Upoštevajoč, da so se redne italijanske oborožene ln odporniške sile takoj *po premirju ude.»ide bistvenega dela vojne proti Nem čiji ter da je Italija formalno napovedala vojno Nemčiji 13. oktobra 1943 in Japonski 15. julija 1945, tet* tako postala sobojevnica v vojni proti Nemčiji in Japonski.*
Odložitev
plenarnega
zasedanja
V	zadnjem trenotku so odpovedali plenarno zasedanje, ki bi se moralo sestati, da bi poslušali razlago stališč šestih držav, ki ne sodelujejo na mirovni konferenci, o pogodbi z Italijo.
Delo mirovne konference se je nato omejilo na naslednja dva odbora: odbor za romunska politična ln teritorialna vprašanja in na odbor za italijanska politična ln teritorialna vprašanja.
Prvi Je po 50 minutnem razpravljanju preložil na prihodnje zasedanje izvolitev poročevalcev ter je odgodll svoje delo, ker je spoznal, da js brezkoristno začeti predhodno preučevanje pogodbe, preden ne bi bivše sovražne države podale svojih izjav in predložile popravkov. Drugi je približno eno uro razpravljal o predlogu, ki ga je pred-ložll njegov predsednik, Lelf Egeland (Južna Afrika), po katerem naj bi takoj začeli z razpravljanjem o uvodu italijanske pogodbe, preden bi prešli na glasovanje, ker je nl potekel rok za predložitev popravkov,
ki je vztrajal na takojšnjem pričetku razpravljanja, je odbor pričel s preučevanjem italijanske spomenice glede uvoda v pogodbo. Višinski je vprašal: «Zakaj naj bi razpravljali o nečem, kar bomo storili čez četrt ure ali pa jutri?»
Razpravljanje je začel poljski delegat, ki je zavračal trditev v Italijanski spomenici, da Italija ni bila v vojni z vsemi državami, ki so zastopane v odboru. Italija — je zatrjeval — je napovedala vojno zaveznikom ln zato je bilo očlvid-no vojno stanje med Italijo ter vsemi zavezniškimi državami.
Nizozemski delegat je ovrgel italijansko izjavo, da ni bilo vojne napovedi s strani Nizozemske. Jugoslovanski delegat je ponovil svojo tezo, da ne gre pripisovati italijanskega napada izldjnčno fašističnemu režima.
RBF IČpF
AMERIŠKO LETALO
London, 21. avgusta Iz Beograda prihaja vest, da sta dve letali kraljevih zračnih sil (RAF) začeli z iskanjem a-meriškega prevoznega letala «& 47», ki je izginilo v bližini Ce-toča. Ameriška poročevalska služba v Beogradu je javila, da je bilo v letalu pet mož posadke in poštne vreče, a nobenega potnika.
Belgija je energično protestira-la proti Italijanski izjavi, da ni bilo med obema državama vojnega sanja. Češkoslovaška je storila podoben protest.
Po izjavi abesinskega dele- • gata, da je bil italijanski narod sporazumen z napadom na Abesinijo, je beloruski delegat podprl jugoslovansko tezo, dn ni bil samo fašistični režim odgovoren za italijanske napade. Zasedanje odbora so nato preložili na 15. uro.
Ameriška nota Jugoslaviji
zarodi sestrelitve transporlnetfa letala
WASHINGTON, 21. avgussta. — Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči javilo, da je ameriški veleposlanik v Beogradu dobil navodila, da izroči jugoslovanskemu ministrstvu za zunanje zadeve energično protestno noto zaradi napada, ki so ga dne 9• avgusta izvedla jugoslovanska lovska letala proti ameriškemu letalu »C ki je bilo prisiljeno preleteti jugoslovansko ozemlje zaradi slabega vremena.
Poročajo, da so letala, ki so napadla ameriško letalo, izstrelila več rafalov in resno ranila potnika ter prisilila letalo, da je zasilno prista. lo, ne da bi se pri tem moglo poslu-Žiti letalskih koles, na nekem polju 12 km od Ljubljane.
Nota dodaja, da so oblasti Združenih držav v Avstriji in Italiji vodile preiskavo in se uverile, da je ameriško letalo, ki je vršilo redni polet iz Dunaja v Videm, naletelo na slabo vreme nad Celovcetif ter iskalo orientacijo, ko so ga napadli...........
Nota dodaja, da so v pogledu drugih ekršitev jugoslovanskega o-zemlja, katere omenja nota jugoslovanskega zunanjega ministrstva z dne 10. avgusta, kršitve, ki so baje dosegle v dobi od 16 julija do 8. avgusta število 172, ameriške oblasti v Avstriji in Italiji javile, da je le 74 letat letelo med tema dnevoma, ter da so častniki letalstva letališč v Hoerschingu in Tuli-nu dali posadkam točna navodila, da se poslužujejo odobrenih poti izven jugoslovanskega ozemlja.
Nota nadaljuje: «Imeli bi razlog upati, dd bi jugoslovanska vlada hotela nuditi vsako možno pomoč letalu zavezniške države, prisiljenemu v nepričakovanem poletu pri slabih vremenskih pogojih ln nad nevarnimi gorskimi zaprekami spremeniti svojo smer in poiskati orientacije nad jugoslovanskim o-zemljtm. Nasprotno pa je jugoslovansko lovsko letalo imelo za pri-merno izvesti brez predhodnega obvestila napad v Skodo ameriškega prevoznega letala, katerega znaki za spoznanje so bili dobro vidni.
Prisililo ga je k zasilnemu pristanku, potem ko je ranilo enega izmed njegovih potnikov.
Nato so jugoslovanske oblasti zaplenile letalo in priprle posadko ter potnike ter niso dovolile uradnikom ameriškega konzulata, da bi mogli obiskati letalo ali posadko, dokler ni veleposlaništvo Združe-
Begunci dobijo novo domovino v demokratičnem Ulovom sveln
Poljsko skrbi, da beguncev ne bi Jzrabljali v državah, v katere bodo emigrirali“ - Angleški dominioni bodo odprli beguncem vrata
ŽENEVA, 21. avgusta. — Svet ustanove UNRRA, ki je zasedal v Ženevi, je odločil izvršiti načrt preselitve beguncev («l)isplaced Persons»), po katerem bo na sto tisočem oseb, ki trenotno žive v begunskih taboriščih v Nemčiji in Avstriji, omogočeno, da začno novo življenje v novi domovini. Predlogu so se uprli delegati Sovjetske zveze, Ukrajine, Bele Rusije, Poljske in Jugoslavije. Poljski delegat je izjavil, da je ta načrt preselitve beguncev v nasprotju z načrtom o repatriaciji beguncev, kar je glavna naloga ustanove IJNRRA. Nadalje je poljski delegat predložil popravek, na podlagi katerega bi država, kamor ee nameravajo izseliti begunci, morala vprašati za svet državo, od koder prihajajo ti begunci.
Poljskemu popravku se je uprl
nih držav vložilo posebnega ugovo-
Po živahni prekinitvi Višinskega, | ZvteZ
Vendar še ni nikakega odgovora na zahtevo veleposlaništva za izpustitev posadke potnikov in letala, kakor tudi ne dovoljenja, da bi osebje moglo odpotovati proti Trstu. Drugo ameriško letalo, ki je bito na poti iz Avstrije v Italijo, ni prispelo na cilj, potem ko je oddalo sporočilo, da je opazilo strojnični ogenj.
Veleposlaništvo je prejelo navodila, naj na najenergičnejši način protestira proti takim. dejanjem in proti takemu ravnanju jugoslovanskih oblasti, prav tako nai ponovi zahtevo Združenih držav m ' višnjo izpustitev potnikov in posadke, ki je zmožna potovanja. Razen tega naj vpraša jugoslovansko vlado, da tako) poda izjavo, če more v bodoče vlada Združenih držav pričakovati, da pristane jugoslovanska vlada na običajno uslužno ravnanje z letali Združenih držav, pri preletu jugoslovanskega ozemlja, ko so prisiljena spremeniti nor-malno smer zaradi vremenskih po. gojev. Jugoslovanske oblasti so od Združenih držav že prejele zagotovilo, da ne bodo ameriška letala preletela brez predhodne objavf Jugoslavije, razen v primerih «višje site*.
Vlada Združenih držav sl v pričakovanju, da prejme podrobna poročila glede na rane, ki so jih dobile osebe v teh dveh letalih, kakor ■tudi glede na stroške odškodnine teh dveh letal, pridržujejo polno pravico za izterjanje odškodnine.
Ameriško zunanje ministrstvo Jt prav tako objavilo poročilo pilota letala, ki vsebuje podrobnosti o napadu in zasilnem pristanku.
Po poročilu ameriškega konzula v Zagrebu Theodorja J. Hol.entha-la, ki ga je prav tako včeraj objavilo zunanje ministrstvo, ravnajo z ameriškim osebjem letala, ki ga imelo priprtega Jugoslovani, dobro. Poročilo obvešča, da so Jugoslovani zasegli vse osebne dokumente, prtljago in letalski zapisnik letala.
britanski delegat, ki je pojasnil, da bi to dalo državi, od koder prihajajo begunci, pravico veta. Britanski delegat je naglasil, da bi ta člen na veliko zlorabljali in bi Se končalo s tem, da bi ta člen uničil pravico do političnega azila.
Poljski zastopnik jo nato od govoril, da njegova država skrbi edinole za dobrobit svojih državljanov in da bo njegova vlada storila vse ukrepe za zaščito poljskih beguncev, kakršnega koli prepričanja so, da bi preprečila, da bi jih izrabljali v državah, katere bodo emigrirali.
' NOVE MOŽNOSTI NASELJEVANJA
Londonski »Times* predvideva možnost novega preseljevanja prebivalstva iz Evrope v razmeroma manj obljudene dele sveta; kot je znano, je to preseljevanje prekinila prva svetovna vojna.
vojni so- bili mladi narodi izvenev-ropskih kontinentov prepričani, da bi navzočnost močnih tujih skupin tamkajšnjih razmer nevajenih e-migrantov zrahljala njihovo edinost. Na čelu teh držav so bile Združene države, ki so prve s posebno zakonodajo omejile število priseljencev in tudi število področij, iz katerih so prihajali novi priseljenci.
Prav nasprotno politiko o priseljevanju pa bodo začeli voditi po drugi svetovni vojni, ne sicer v Združenih državah, kjer je prebivalstvo Že doseglo visoko število, pač pa v britanskih doininionih in verjetno še bolj v latinski Ameriki. Iz zadnjih izkušenj so se namreč razne državo naučile, da morajo biti številčno močne In da morajo imeti široko gospodarsko osnovo, če hočejo uspevati in se obdržati na površju v sodobnem svetu.
«Timea» piše: »Po prvi svetovni Vsi dominioni priznavajo po-
Razprava v Liubliani
Na zatožni klopi so: ,,prezident“ Rupnik, SS general Roesener, upravnik policije dr. Hacin, podpolkovnik Vizjak, ljubljanski škof dr. Rožman In podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Miha Krek
m
_ LJUBLJANA, 21. avgusta. — Danes se bo v Ljubljani pričela razprava proti generalu Leonu Rupniku in petim drugim izdajalcem in vojnim zločincem, ki so — kot poroča Tanjug — na čelu zbelogardističnih tolp povzročili pokolj Slovencev in internacijo desettisočev oseb.»
Leon Rupnik, general bivše ju-
goslovanske vojske, je bil predsednik ljubljanske občine med italijansko zasedbo in je v letu 1942 -dodaja jugoslovanska agencija -aktivno sodeloval z belogardistično organizacijo.
Obtožen je, da je bil njegov namen uničiti narodno osvobodilna
gibanje in da se je po JttfUjAiffcA poslal Mussoliniju memorandum z
V.nnitut/i/itH sfJtnil	________ _____.-	_____. .	.
kapitulaciji stavil M&LJ nemškemu okupator imenoval za upravnega Ljubljanske pokrajine. Kes nadaljuje Tanjug je post-ralni inšpektor vseh	uisr „ r
in ^belogardistov*: (jugoslovanski-edinice, ki so sodelovale s sovrag nikom med nemško okupacijo) \iK je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zgoraj imenovanih edinic.
Med drugimi obtoženci je general Ervin Roesener, ki je bil . po obtožnici - načelnik varnostne policije in SS oddelkov, pokoren Hitlerjevim odredbam, naj «napra-Vl iz te dežele nemško deželo», ln sprejel politiko za uničenje slovenskega ljudstva s tem, da je dal deponirati 60.000 kmetov, golih in bosih.
Dr. Gregorij Rožman je obtočen, «da je izrabil ugled svoje službe kot ljubljanski škof, da je razvijal svoje delovanje v korisVgiapadalca Njegova palača je bila, po obtožnici, središče delovanja izdajalcev Slovenije. V ta namen je mobiliziral delovanje protinarodnega klera. Y pričetku meseca maja 1941 je
izrazom svoje zvestobe. Med zasedbo je užival popolno zaupanje okupatorjev.»
Četrti obtoženec dr. Miha Krek, član jugoslovanske begunske vlade v Londonu, je bil . kot poroča Tanjug - kv stalnem stiku s Quitlin-jti Slovenije, katerim Je pošiljal de-mar in navodila za borbo proti ljudstvu*. aPo osvoboditvi . nadaljuje Tanjug - je nadaljeval s svojim izdajalskim delovanjem s tem, da je sodeloval s Topalovlfem in Adamom Prlbičevičem, z namenom, da bi dobil pomoč za spremembo usta. podafkega reda v Jugoslaviji.»
Obtoženca Milko Vizjak in dr. Lovro Hacin sta obtožena, da sta zavzemala važna mesta v jugoslovanskih vojaških vrstah, ki so sodelovale s sovražnikom.
trebo po dopolnitvi nizkega domačega prirastka z močnim privzemanjem priseljencev*.
Za Kanado še vedno velja znana stroga politika v priseljevanju in Novi Zeiand ima že staro tradicijo urejene emigracije iz Velike Britanije, toda v Avstraliji, ter mogoče še bolj v Južni Afriki, se je izvršila izprememba v teh pogledih.
ACHESON O BEGUNCIH
Namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson Je na tiskovni konferenci govoril med drugim tudi o vprašanju beguncev. Na vprašanje o številu beguncev, ki naj bi Jih poslali v nove države, je namestnik ameriškega zunanjega ministra dejal, da spadajo med te begunce ljudje v taboriščih ali begunci, ki so registrirani, toda niso v taboriščih in drugi ki živijo Izven zasedbenega področja in ki bi lahko postali beguncL Ameriško ministrstvo je kesneje sporočilo število begunoev v Evropi. Vseh Zidov ln ne Zidov je okoli en milijon. Od teh jih je 750.000 beguncev v Nemčiji, 100.000 v Avstriji, 40.000 v Italiji. Ostali pa se mudijo v Španiji in v raznih drug* državah.
ZDRUŽENE DRŽAVE SO SPREJELE 3452 BEGUNCEV
Bela hiša je objavila poročilo, lz katerega je razvidno, da je na podlagi načrta, ki so ga izvršili po navodilih, ki Jih je izdal predsednik Truman 2. decembra 1945, prispelo v Združene države do 7. avgusta okoli 3452 beguncev.
Imenovani načrt olajšuje votop določenega števila begunoev v Združene države pod pokroviteljstvom za to pooblaščenih organizacij, ki morajo dati zagotovila za njihovo vzdrževanj*! Vsaka organizacija je poslala svojo »astopnike v taborišče za beg&dee ter s tem olajšujejo program predsednika Truman^ ki je zahteval «pravično razdelitev vizumov med osebami raznega verskega prepričanja*.
Iz prej imenovanega poročila Je razvidno, da predstavljajo osebe, ki so do zdaj prispele v Združene države, samo del celotnega števila 12.200 beguncev, za vzdrževanje katerih so se obvezale imenovane organizacije. V skupini oseb, ki so že prispele v Združene države, so državljani 22 držav, kakor tudi brezdomci.
EMIGRACIJA V AVSTRALIJO
Konferenca ministrskih predsednikov avstralskih držav, jo sprejela vladne predloge, naj dovoli vsako leto emigracijo 70.000 oseb v Avstralijo. Emigracijo otrok bodo dovoljevali pod varstvom prostovoljnih priseljeniških organizacij.
Konferenca »e je upria načela zbiranja močnih sknpin tujcev v državi.
******
jplu tvorb morala Prlstati k na tfrsta z 1 e. avebodnega ozemlja jat svet rn^aml, ki jih Je predla Iftga ItalnUnan**ilx mtol3trov, pred-«-:rvo ka,. naka delegacija, z re-t>i itai)ja 80 tiče odobritve, katero ca lahiton®ka ustavodajna zborni-tolslJi dala ali pa ne dala, ko-U° v p>.tnlr°vno pogodbo z Ita-mej v ZRn opazk«. w »e tičejo flni, zadrt1,1 sre<injl Soški do-d€lu ter n^a mei® v goriškem pre-triašw razsežnosti svobodnega
°®etnlja.
Kar 8eS°®ka doRna
randuia 0^e Sotfke dolina memo-*ana	ar;Ia’ da nova predla-
(kem Pušča na jugoslovan-rnošanega l’ skupine prebivalstva potrebe ltl * ‘ka* katerih iivljenske l' rgovski promet jo ve-
Ankara, 21. avgusta Z vzkliki »Nikoli, nikoli!* so turški poslanci sprejeli naznanilo v zbornici o sovjetski zah-tevl neposredne udeležbe pri obrambi Dardanel. Vsebino sov-note J® Pr®čltal novi E*”™ ministrski predsednik m eb Peker. Poslanci vladne večino in opozicije so odobrava k J o jo Peker rekel, da bo iiirška zunanja politika še na. dalje v glavnem temeljila na dogovoru medsebojne pomoči z Veliko Britanijo iz leta 1939 Peker je dodal, da turška vlada razvija oborožene sile, «ki so pripravljene ščititi nedotaijivost turškega ozemlja ter dostojanstvo in pravice države*. Turčija upa v o-krepltev prijateljstva z Združenimi državami, Francijo in Grčijo ter v okrepitev vezi z državami Arabske zveze.
Redžeb Peker je novinarjem, izjavil, da je po prevladujočem mnenju potrebno prej pripisovati dejstvu, da je bila turška vojska mobilizirana, kot pa budnosti Varnostnega iveta in anglo-ameriškega javnega mnenja, da niso sovjetske čete v dobi zasedbe perzijskega Azerbejdžana vkorakale v Turčijo, da bl zasedle Dardanele. Peker je pristavil, da trenotno ne vidi možnosti demobilizacije močne turške vojske, čeprav upa, da bo mednarodna konferenca zagotovila mir.
Reuter poroča, da Je turška vlar da sklenila odgoditi odgovor na izjavo Sovjetske zveze o reviziji montreuške konvencije.
Turški dnevnik «Urus», glasilo vladne stranke, je objavil članek, v katerem zanikuje sovjetska zatrjevanja, da bi osne vojne ladje med vojno prehajale skozi turške ožine v Cmo morje. «Ni niti enega primera — pi8® ,ist ~ da bi osne vojne ladje prišle v Dardanele iz Sredozemskega morja. Incidenti, ki jih omenja sovjetska nota, se tičejo ladij, ki jih montreu-*ka konvencija nima za vojne ladje, ali pa trgovinskih ladij, ki so jih šele po prehodu skozi Dardanele predelali v vojne ladje.*
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je Izjavil, da pripravlja Velika Britanija, kakor tudi Združene države, uradno izjavo glede revizije montreuške pogodbe. Britansko mnenje je, da predložena sovjetska revizija ni v skladu z možnostmi za revizijo, ki jih predvideva pogodba sama. Velika Britanija meni, da morajo izvesti revizijo vsi podpisniki pogodbe Iz leta 1936, po možnosti brez bivših sovražnih držav Bolgarije, Romunije in Japonske, a zaradi izpre-menjenih okoliščin s pritegnitvijo Združenih držav.
Dardanelske razprave
Sovjetska nota, turški odgovor in angleški komentarji - Sovjetsko stališče
Angleški komentarji
Liberalni angleški dnevnik «Man-chester Guardian* piše, da bi moglo samo mednarodno upravljanje Dardanel preprečtl, da ne bi postala neodvisnost Turčije vzrok odprtega spopada med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
List nadaljuje: «Sovjetski vpliv je na jugovzhodnem Balkanu znova močan in Sovjetska zveza ne skriva svoje sile. Obdrianje turških oboroženih sil na višini predstavlja neprijetno breme za turško gospodarstvo. Te okoliščine zahtevajo pametno rešitev spora med Turčijo in Sovjetsko zvezo.*
Znani politični komentator Scru-tator piše v londonskem listu »Sun-day Times*, da ima sovjetska politika glede Bospora ofenziven značaj in da ni nič drugega kot vojaška politika. Scrutator r eni, da je jasno, da bi po sovjetskih zahtevah postala Turčija, za Romunijo in Bolgarijo, podložna država Sovjetske zveze. S tem bi bila njena neodvisnost končana. Sovjetske,
zahteva zapleta Turčijo v pripravo za novo svetovno vOjno. Zaradi izključitve drugih držav, bi Sovjetska zveza ostala sama nasproti svoji Žrtvi. Te zahteve bi v pravem pomenu žrtev vojaško uklenile, Ce bi bile zahodne sile Izključene lz o-žinskega sveta in bi Sovjetska zveza imela utrjene položaje v Bospo-ru, kako bi bilo mogoče domnevati, da bi Imela naša trgovina večjo svobodo, kot jo ima na Donavi pod nadzorstvom Sovjetov?*
Scrutator nadaljuje:	«V
kolikor so resna že ta razmo-trivanja, pa se pojavlja še novo, mnogo hujše. To je pridobivanje prednostnih položajev za vojno. Toda na kakšno vojno računa Sovjetska zveza? Gotovo ne na vojno, ki bi jo začeli Velika Britanija in Združene države, l:er sovjetski državniki dobro vedo, da sta to dve najbolj miroljubni vcirsili sveta. V kakšni vojni se bo torej morala boriti Sovjetska zveza,
Če ne v vojni, ki bi jo sama hotela?*
«Sovjetski interee do Bospora v modernih časih ni bil še nikoli tako velik. Od časov Petra Velikega dalje je bil to eden izmed smotrov ruske napadalnosti. V dobi zmanjšane napadalnosti ni povzročal zar nimanja. Posebno prvbthi boljševi-ški režim pod vodstvom Lenina in Trockega se Je pokazal v dardanel-skem vprašanju popolnoma Indiferenten. Večino teh «starih boljše-vikov* so likvidirali prt čistkah prod vojno in možje kot Stalin, Višinski in Molotov so prišli na njihova mesta dobesedno preko njihovih trupel. To so možje, ki so rusko politiko znova zavedli v tradicionalno agresivnost.
«6e bl sovjetski voditelji videli svet, kot ga vidimo mi v sanjah r— bodočo mirno in trajno združitev narodov, onemogočitev vojne za vedno in Združene narode, ki naj izravnavajo naše majhne spore — ne bi zanje bilo nič korist-
nejšega, kot biti v položaju, v katerem jih ne bi ogražala lilkaka sila. Zakaj torej sovjetski voditelji vodijo tako politiko ožin in grozijo z vojno, da bi očividno dobili prednost za novo vojno? Od pravočasnega odgovora na to vprašanje more zaviseti usoda vsega človeštva.*
Sovjetski komentarji
Moskovski list «Izvestja» Je priobčil uvodnik z naslovom »Vprašanje ožin Črnega morja*. Glede na montreuško konvencijo piše list, da le-ta »predstavlja nekaj ne. skladnega ln da mora biti vzpoetav-ljen nov režim nad ožinami Črnega morja*. Po mnenju <Izvestij»Je konvencija pomanjkljiva v tem, da ne varuje zakonitih Interesov črnomorskih držav.
»Montreuški režim ni ščitil interesov zavezniških držav in Turčija je pokazala, da ni zmožna Izvrševati obveznosti, ki jih je prevzela in zagotoviti točno izpolnjevanje določil konvencije. Sovjetska nota z 8. avgusta je navedla Številne primere uporabe ožin, ko so fašistične države osi s sovražnimi nameni proti črnomorskim državam uporabljale ožine. Nota omenja nekaj primerov nemotenega prehoda
vojnih in pomožnih nemških ter italijanskih ladij med julijem 1941 in junijem 1944. Sovjetska zvaza je morala preveč drago plačati te pomanjkljivosti, da bi dovolila, da bi ostal v veljavi režim ožin, ki mrgoli napak.*
»Sovjetska vlada predlaga, da bl morale biti te ožine vedno odp: za trgovinsko brodovje vseh držav ter za vojne ladje črnomoizkih držav. Nasprotno pa prehoda voj nih ladij nečmomorskih držav ne bi smeli dovoliti, razen v posebej predvidenih primerih.
»Ce je po eni strani vsem Jasno, da Turčija sama ne more obdržati varnosti na področju oZln, po drugi strani težnje nečmomorskih držav za udeležbo pri nadzorstvu morskih ožin nimajo nobene resne utemaljltve. Po izkušnjah zadnjih let ni mogoče zanikati, da bo mogoče z določilom, ki predvideva skupno »ovjetako-turiko organizacijo Dardanel, zagotoviti obrambo ožin.*
Glasilo sovjetske keraiuniatlčne stranke, moskovska »Pravda*, zahteva konec vmešavanja v vprašanje ožin tistih držav, ki ne leže ob Črnem morju,
Clankar Ivanov piše: »Pravičnost
sovjetskih predlogov Jasno sledi iz preučitve zgodovine vprašanja ožin.*
L
ZANIMIVOSTI
Stoletnica
dvokolesa
Pomembna
[/najdba
škotskega
kovača
V maju 1946 so proslavili v majhni vaSkl kovačnici stoletnico iznajdbe prvega dvokolesa, ki ga je izdelal Škotski kovač Kirkpat-trick Macmillan. V resnici bi morala biti ta slavnost te v septembru 1939 leta, a so jo odloiili zaradi začetka vojne.
Ta zapoznela poklonitev je bila pri kovaču v Courthillu, nekaj kilometrov od reke NHh v Dum-frlessMru v julni Škotski. Ko je Macmillan opravljal v tej kovačni-oi svojo staro 4» zdaj te skoraj umrlo obrt, si je zamislil neke vrste samopogonsko sredstvo, ki naj bi ga uporabljali bodoči rodovi. V maju 1946 so odkrili na steni kovačnice enostavno spominsko ploSčo. Odkritju so prisostvovali ljudje iz vseh delov Velike Britanije, ki so predstavljali kolesarje vsega sveta.
Kirkpatrick Macmillan je imel jtS let, ko je izttesel svojo revolucionarno zamisel, za katero ni zaslutil niti prebite pare; umrl je čez itirideset let. Za njegovega iiv-Ijenja je bila njegova iznajdba tele v razvoju; zanemarili so jo in je ostala nekaj let Se nepoznana. Končno so spoznali njegove zasluge za hitro vozilo, ki ga je lahko voditi; kolo je postajalo vedno bolj priljubljeno. Izvedli so te mnoga izboljšanja, toda prvi iznajditelj je le Macmillan.
Kovačev model, ki ga je izboljšal .Gavin Dalzell, tudi Škot, so uporabljali Se nekaj let po letu 1810. Nato so priSla v modo kolesa, ki so bila mnogo viSja in katerih sprednje kolo je imelo premer 1.50 m; V muzejih so shranjeni ti primeri.
PRVE PNEVMATIKE
Sedanja oblika kolesa, z enakima kolesoma, je nastala v letu 1685; Štiri leta nato so uvedli pnevmatike, ker so spoznali, da se na ta način doseie z manjSim trudom večjo hitrost. S tem, da so v najnovejti dobi znaSli prosti tek in razna druga izboljšanja pri kolesih, so ogromno prispevali k udobnosti kolesarja
Vsem so znane različne spremembe Macmillanove prve iznajdbe: trokolo (največ ga zdaj uporabljajo otroci), tandem, kolo, ki ima spredaj voziček, v katerem dovaiajo trgovci kupcem na dom kupljeno blago, motoma dvokolesa in trokolesa.
Kot poroča predsednik Narodnega kolesarskega odbora sir Harold Bouodon je po vsem svetu najmanj 70 milijonov koles. Vojna je dala kolesu kot prevoznemu sredstvu novo veljavo. V Londonu uporabljajo v zadnjem času neke vrste kolo za nočne obhode po tračnicah podzemske železnice. Komaj odpelje zadnji vlak in konča dnevno delo ter izklopijo električni tok, začno s posebnim vozilom, M je bilo opisano v tedniku sCyoling*, nadzoro‘vanje proge. Ima dva para koles; nadzornik sedi skoraj popolnoma na levem dvokolesu, ki teče po tračnicah. Ostali dve manjši kolesi tečeta prosto in neodvisno.
NENAVADNA IZKUŠNJA
Kolo je opremljeno tudi z zavorami, ki jih uporabljamo na klancih; za vožnjo ponoči je pritrjena na kolo svetilka. Za uporabo kolesa je treba imeti malo izkuinje, vendar se vsak rad nauči voziti.
Angleške tvornice so vedno stremele za tem, da so izdelovale naj-novejta kolesa; angleška kolesa so, na vseh svetovnih tržiščih, ker so trdna in imajo veliko tehnično vrednost. Zaradi dolge vojne, je veliko povpraševanje po kolesih; kakor pri drugih industrijskih proizvodih, se mora angleško prebivalstvo zadovoljiti le z majhno količino proizvodnje, vse ostalo izvažajo. Coventrg, ki je bil cilj nemških bombnih, napadov, je najvažnejše središče kolesarske industrije. Upoštevajo tudi različne okuse' narodov; britanski kolesar
je zadovoljen s črno ali creme lakiranim kolesom, medtem ko v tujini zahtevajo bolj Sive barve.
Na kameniti spominski plošči, ki so jo namestili na steno stare škotske kovačnice, so napisali: «Napravil je več kot je mislil*. Razvoj kolesa v zadnjih sto letih je največji poklon spominu kova-ča-izumitelja, ki so ga imenovali v njegovem času evraga na kolesu* in ki je bil nekoč kaznovan z globo, ker je vozil prehitro I
IZ JUGOSLAVIJE
Robonl nslreljenca
Holandski časniki poročajo o izredni usodi nekega domačina Josepha Bouwcnsa. Med vojno so ga kot pripadnika uporniškega gibanju aretirali, obsodili na smrt in ga postavili pred policijske puške. Zadelo ga je dvanajst krogel in so ga že hoteli zakopati, ko je eden izmed grobarjev opazil, da še Sivi. Bouvoensa so skrivaj prenesli na varno in ga izle-čili.
V juniju je v Amsterdamu tekmoval v teku in zasedel tretje mesto.
Družinski razgovori
po časnikih
Ob nedeljah je v čungkinških časnikih 50 odstotkov oglasnega oddelka napolnjenega z zaročnimi in poročnimi oglasi. V tem oddelku naznanjajo tudi ločitve in družinske dogodke. *Moja žena Li tepe mojega sina, kadar sem odsoten. Zahtevam ločitev*, izjavlja Chang. Podobno njegovi izjavi odgovarja njegova žena: «Ne. Ne strinjam se s tem. Vem, da se me hoče iznebiti. To je njegova ljubica, ki hoče sejati prepir*.
Nekoč je mladi mož iz sosednjega mesta odpovedal poroko z lepo Cungkingčanko. Dekle je protestiralo v drugem oglasu in ga ošteto z ne preveč prijaznimi besedami. Razgovor se je končal pred sodiščem. Vendar se le malo tiskanih razgovorov konča pred sodiščem. Večina se jih potom oglasov spet pobota: tProsim g. Yanga oproščenja*, se navadno glasi koneo. eZamenjal sem njegovo ženo z nekom drugim v Glavnem parku in jo žalil. Sem g. Yangu srčno hvaležen, da je odstopil od tožbe proti meni.*
Drugi narodi — drugi običaji bi lahko rekli...
V Diisseldorfu so izročili prometu novi železniški most čez reko Ren, ki O ga zgradili nemški delavci pod vodstvom britanskih inženirjev.
V	Šibeniku so začeli z obnovitvenimi deli v pristanišču. Računajo, da bo po končani obnovi pristaniški promet znašal 3.000 ton na dan, medtem ko je znašal pred vojno le 1.000 ton na dan.
Poslanska zbornica ljudske republike Bosne in Hercegovine je soglasno odobrila zakon o ustavodajni zbornici same republike in zakon o volltvl ljudskih poslancev.
Tanjug poroča, da Je delegacija, ki je sestavljena iz članov albanskih, grških, poljskih, bolgarskih in madžarskih delovnih brigad ter članov ene brigade jugoslovanskih emigrantov iz Francije, obiskala nekatera delovna mesta na železniški progi Brčko Banoviči, ki jo gradijo jugoslovanski mladeni-6'. Vse brigade — zaključuje Tanjug — so navdušeno sprejele delegacije tuje mladine, kateri na čsst so priredili vrsto zborovanj.
Voditelj jugoslovanskega odposlanstva na pariški konferenci Edvard Kardelj Je priredil sprejem na jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu v čast udeležencem mirovne konference; sprejemu je prisostvovalo okoli 700 oseb. Poleg voditeljev in članov odposlanstev, so se udeležili sprejema člani diplomatskega zbora, osebnosti francoskega javnega in kulturnega življenja ter zastopniki domačega in tujega tiska,
V	Zagrebu bodo v kratkem začeli z gradnjo športnega stadiona, k: bo mogel sprejeti 55.000 gledalcev.
Tanjug poroča, da Je minister za poljedelstvo in gozdarstvo obiskal v spremstvu načelnika tega ministrstva Slavonski Brod, kjer je imel konferenco s predstavniki okrožnih odborov za izvedbo agrarna reforme na področju Osjeka, Daruvarja in Slavonskega Broda. Na konferenci so izčrpno podali poročilo o dosedanjem delu komisije za agrarno reformo in kolonizacijo v Slavoniji 4n Baranji. Načelnik ministrstva je sporočil, da so za koloniste odobrili posojilo po 15.000 dinarjev, s čimer si bodo mogli nobavlt potrebno opremo in poljedelsko orodje. Posojilo jim je odobreno za pet let; plačevati bodo morali 2 odstotne obresti. S tem posojilem se bo moglo okoristiti v Slavoniji in Baranji okoli 10.000 kolonistov.
Kmetijsko hi gozdarsko ministrstvo republike Črne gore je preskrbelo dve delavnci za predelavo in konserviranje sadja, zelenjave in sira; delavnici bodo namestili v Belem polju in Baru. Delavnice so premične ter jrh je mogoče seliti iz kraja v kraj. Proizvajalna možnost teh delavnic znaša 600 do 700 škatel po 1 kg na dan.
V	Certlnju odprli razstavo »Bratstvo narodov Sovjetske zveze*. Razstavo je priredilo društvo za kulturno sodelovanje Črne gore s Sovjetsko zvezo. Namen razstave je, da ljudstvo spozna uspehe, ki so jih dosegli v Sovjetski zvezi.
TRŽAŠKA KRONIKA
TISKOVNA KONFERENCA POLKOVNIKA BOVVMANA
Še o uporabi živil kot političnega orodja
Podpolkovnik Street". "Zbiramo vse podrobnosti o najdbi orožja v Tržiču in ko bodo podatki popolni, bomo objavili piavilno vest,,
Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bow-man je imel včeraj popoldne na sedežu Zavezniške vojaške uprave tiskovno konferenco. Prisotnih je bilo več kot 30 krajevnih in tujih novinarjev.
Na konferenci so obravnavali vprašanje uporabe živil kot političnega orodja, nadalje o kritiki AlSa zaradi domnevnega izostanka poročila o najdbi orožja v Tržiču, o dogratitvi tehničnega oddelka tržaške univerze ter o zvezah z Avstrijo.
ŽIVILA IN POLITIKA
JULIJSKA KRAJINA
Pokop žrtev eksplozije v Pulju
Števil o mrtvih se je zvišalo na 63
Pulj, 21. avgusta
Po novih ukazih, ki jih je izdalo predsedništvo področja, je bil pogreb žrtev eksplozije v Vergaroll včeraj zjutraj namesto popoldne. Pogrebu so prisostvovali zastopniki oblasti, sorodniki umrlih in velika irinožica prebivalstva.
Pogreb se je začel z žalno mašo, po koncu službe božje pa je škof imel žalni nagovor. Na čelu sprevoda so nosili vrsto vencev. Sprevod se je pomikal med tihim špalirjem ljudstva, ki Je tako izrazilo svoje sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami. Po navodilih Zavezniške vojaške uprave je bil včerajšnji dan »dan žalosti* in so počivali vsi otirati. Ukinjene so bile vse prireditve; na vojaških poslopjih so izvesill zastave na pol droga.
Vojaški poveljplk je imenoval v zvezi 'z eksplozijo v Vergaroll pteiskovalno komisijo. Da bo mogla imeti komisija na razpolago vse
informacije se morajo javiti vsi civilisti, ki so videli nesrečo ali ki vedo za kakšne podatke, na policijsko nadzorništvo.
Število mrtvih se je včeraj zvečer zvečalo na 63. Težko ranjenih je doslej 19 osebi 35 jih lal- o ranjenih.
8 brzostrelk na travniku v bližini Pierisa
Trst, 21. avgusta
Policija poroča, da je neka patrulja agentov policije Julijske krajine odšla na poziv v okolico Pierisa, kjer je naš*a na nekem travniku pod senom 8 brzostrelk (tri tipa Beretta, 4 tipa Strn in eno ruske izdelave) in 180 nabojev za brzostrelko. Ker Je bilo to orodje pokrito s prav majhno plastjo je, meni policija, da so ga skrili šele pred kratkim.
Polkovnik Bowman je sam načel vprašanje živil z izjavo, da so tisti, ki kritizirajo delo Zavezniške vojaške uprave, sami obžalovali, da je uporaba živil kot politično orodje, dovoljeno eni politični skupini ter ne drugi.
«V sedanjem trenotku se ne bom spuščal v boj z namenom, da bi povzročil aretacijo ali da bi presenetil kogar koli, ki bi hotel prodajati ‘ali nuditi v prodajo vtihot-tapljena živila», je Izjavil polkovnik Bowman.
Hvaležen pa bi bil vsakomur, ki bi mi mogel dati podatke glede prostora, kjer je kako pomembno skladišče vtihotapljenih neobhod-no potrebnih živil, ne glede v čigavi posesti je to skladišče, ali v kak namen služijo ta živila*.
V odgovor na vprašanje nekega tujega dopisnika gleda izraza »poraba živil kot politično orodje*, je polkovnik Bowman dejal: «Svet Je pred težko prehranjevalno krizo. Trenotno so komaj zadostne zaloge živil-za obdržanje vseh ljudi pri življenju ln to pod pogojem, da bodo enako razdeljena med potrebne. Zato oseba ali skupina o-seb, ki si prilasti živila, da bi jih razdelila tistim, ki jih morejo rednim potom dobiti na živilske nakaznice, ter to stori z namenom da bi izvedla politično akcijo, povzroča ne samo nezakonito, temveč popolnoma nemoralno dejanje*.
»Moje navedbe o tem predmetu se nanašajo na živila, ki so sl jih prilastile osebe, ki so pospešile in organizirale nezakonito stavko. To. da te moje kritike se prav tako nanašajo na nakup najpotrebnejših živil z namenom izvesti politično akcijo. Pojasnil sem. da če bi Zavezniška vojaška uprava hotela ne samo vplivati, temveč tudi nadzorovati politična delovanja, prepovedati kritike in ustvariti položaj brezpogolnega spoštovanja zakona, bi to mogla doseči enostavno z odvzemom živilskih nakaznic ali t odklonitvijo nakazovanja živil tistim, ki ne spoštujejo njenih smernic, ki odklanjajo plačilo pristojbin, ki nočejo pošiljati svojih otrok v šole, odobrene od ZVU, ali tistim, ki na kak drug način ne priznavajo njene oblasti.
«Odlične osebnosti so večkrat nasvetovale, naj bi uporabili to orožje. Ml »mo to odločno odklonili, ker vemo, da bi bilo nemoralno. Zato prosimo tiste, ki kritizirajo, da store samo tisto, kar smo spontano storili mi.
«Predvsem mora imeti vsak izmed nas dovolj živil in ko bomo dosegli to, moremo uporabiti vsako zakonito sredstvo, ki ga imamo v podporo naših političnih idej in naših teženj.*
Neki tuji dopisnik je vprašal če so Zavezniško vojaško upravo kdaj obdolžili, da uporablja živila kot politično orožje. Polkovnik Bow-man je odgovoril: »Stavkujoči niso nikoli pomislili, da bi mi storili kaj podobnega. V izvestnih pogledih imajo slabo mnenja o nas, toda ne verujem, da bi nas abdolže-vali tega.*
Ko je ponovno omenil povzročitelje stavke, ki se je pričela 1. julija in je trajala 12. dni, je neki krajevni dopisnik vprašal, če bodo izdali odredbe proti tem osebam — ki Jih je polkovnik Bow-mana na neki prejšnjj tiskovni konferenci označil kot «ubežnike pred pravico*.
Na to vprašanje je polkovnik
WILLIAM SAROYAN
ČLOVEŠKA KOMEDIJA
Stari telegrafist je pogledal ravnatelja brzojavnega urada. »Kaj je, Tom?* je vprašal. «W!llie», je dejal Spangler, kaj bi tl rekel o deklici, ki bi ti dejala: »Me imaš rad, ali ne? Da, rad me imaš. Vem, da me imaš rad.*
«Hm», Je dejal Groga n, »ne vem, kaj bi dejal.*
»BI tl ugajala taka ženska, Willie?» je vprašal Spangler in nato pričel posnemati deklico. »Rad me Imaš, ali ne?» Ne dela drugega, kot samo to mi zatrjuje.* Spangler sl je zakril obraz a. rekami in je nato vprašal: »Nocoj nič novega?*
«Ni6 razen dežja*, je odvrnil Grogan.
»Kako pa kaj novi sel?* Je vprašal Spangler. »Je priden?* »Najboljši Je, kar sem jih kdaj videl*, je dejal telegrafist. »Kaj se zdi tebi?*
»Od prvega trenotka, ko se 'je
prišel ponudit, mi je ugajal. Pa kar pojdi domov, bom že jaz zaprl urad.*
»Domov?* je dejal Grogan. Nasmehnil ge je- »Ce tl je prav, Tom — je dejal — bi ostal Se nekaj časa tu. Nimam kam iti, ničesar drugega nimam delati, ko opravim tu, razen spanja. Spim pa rad malo.*
»Pojdi, Wlllie», je dejal Spangler, kot da bi bil Grogan otrok. »Nočem, da bi se preveč gnal. Vem, da sl skrben, pa ni vzroka za to. Ti nisi star in nihče na svetu te ne more prisiliti, da bi aa odpočil. Tl dobro veš, da ne vem, kako bi tu, v tem uradu, delal naprej, če ne bi bilo tebe. Sto let boš izpolnil in do zadnjega dne boš delal *
»Hvala*, je dejal stari telegrafist. Nekaj časa je molčal, nato pa je tiho rekel: »Spet sem Imel majhen napad nocoj. Nič hudega. Dečko je bil tu. Poslal sem ga pc zdravila. Pa jih ne bi smel
vzeti, veš. K zdravniku bi moral in se odpočiti.*
»Da, odpočiti bi se moral vseeno.*
»Saj se bom odpočil, brez skrbi*, je odvrnil Grogan. »Vzel si bom dopust, Tom.*
«Willie», je dejal Spangler*, »pojdi h Corbettu in spij tam kozarček, potem pa pridi nazaj, pa se bova malo porazgovorila o starih časih.*
»Saj veš, da ne smem piti*, je dejal starček, »veš, da ne smem, Tom.*
»Vem, da ne smeš, vem pa tudi, da rad kaj popije* in to, kar ti včasi prija, je važnejše od onega, česar bi se moral vzdržati. Pojdi, pojdi, popij kozarček.*
»Dobro*, je dejal Grogan in od-»•") iz urada.
Tri ali štiri minute je hodil po fločniku pred uradom sem in tja reki mladenič In vsakokrat, ko je »el mimo, Je pogledal »kozi okno. Končno je vstopil in sedel na klop. Spangler ga je videl ln se mu Je približal,
»Kako gre?* je dejal mladeniču. Mislil sem, da si se vrnil v Pennsilvanijo, domov. Mati tl je poslala denar. Ni bilo treba, da mi vrneš tisti denar, ki sem ti ga posodil.*
»Nisem prišel zato, da bi vrnil dtnar*, je dejal mladenič. »Prišel sem spet po denar, pa brez prošnje.* Zakašljai je, potem pa nadaljeval: »Denar hočem,*
»Kaj pa ti je?» je vprašal Spangler.
»Tole jc», je odvrnil mladenič in potegnil iz desnega žepa suknjiča revolver ln ga dvignil s tresočo roko. Tomaž Spangler še zdaj ni razumel.
»Dajmo*, je dejal mladenič. »Dajte mi ves denar, kar ga je tu notri. Vsi se pobijajo med sabo in ni važno, če vas ustrelim. C« ml takoj ne daste denarja — in to hitro — vas ustrelim.*
Spangler je odprl blagajno in vzel iz nje denar. Dal j« bankovce In drobiž na mizo pred mladeniča.
»Brez nadaljnjega tl dam denar, samo ne vem, zakaj meriš z revolverjem na mene? Dam ti ga, ker ga rabiš. Tu. To Je ves denar, ki ga imam. Vzemi ga, skoči na vlak in se vrni domov. Ne bom prijavil tatvine. Vrnil bom denar in svojega žepa. Okoli pet in sedemdeset dolarjev je.»
Počakal je, da bi mladenič vzel denar, ta pa se ga ni prit« kril.
»Resno mislim*, je dejal Spangler. »Vzemi denar in p-jdi; rabiš
Bowman odgovoril: «Doslej nisem imel to za priporočljivo*.
O NAJDBI OR02JA
Neki krajevni dopisnik Je izjavil, da «je čudno, da ni niti radio niti uradno časopisje* omenilo nedavnega odkritja orožja na različnih mestih v Tižiču, Na povabilo polkovnika Bovvmana, je na vprašanje odgovoril poveljnik AIS a podpolkovnik D. A. N. Street, ki je izjavil, da je imenovano vest objavil v kratkih besedah «Giornale Alleato* v tržiški izdaji. «Vzrok», da ta vest ni bila obširnejša — je nadaljeval podpolkovnik Street — je, ker nismo imeli vseh podrobnosti. «GiornaIe Alleato* nima nikoli namena objavljati vesti, če ni popolnoma prepričan o verodostojnosti vsakega dejstva. Zbiramo vse podrobnosti in ko bodo popolne, bomo objavili pravilno vest.*
GRADITEV TEHNIČNE SOLE
Glede na izpopolnitev tehnične šole tržaške univerze, s katere graditvijo so prenehali zaradi vojne, je polkovnik Bcwman pojasnil, da so že pričeli z izpopolnjevalnimi deli, za katera je nakazanih 160 milijonov lir. Polkovnik Bowman je pojasnil, da bi se začasna vlada ne smela baviti z dolgoročnimi načrti, toda Zavezniška vojaška uprava je sklenila zavzeti v tem pogledu širokogrudno stališče. Za opremo šole - je pojasnil polkovnik Bowman -je nakazanih nadaljnjih 27 milijonov lir.
Polkovnik Bowman je dodal, da čeprav so dali ugiverzi za tehnično fakulteto na razpolago «vilo Irene», niso z obnovitvenimi deli te vile pričeli kot bi bilo potrebno. To pa zaradi tega, ker univervitetne oblast* ,niso oskrbele rekvizlcije poslopja s pomočjo civilnih oblasti ter so tako onemogočile «Civil Engi-ne^Sng Section* izvesti obnovitvena dela.
ZVEZE Z AVSTRIJO
Sedanji položaj glede na potovanja in paketno pošto za Avstrijo je pojasnil načelnik trgovinskega oddelka Zavezniške vojaške uprave podpolkovnik C. A. W. Stevens, ki Je izjavil, da ni mogoče dovoliti olajšav za potovanja v Avstrijo zaradi osebnih ali zasebnih vzrokov.
Tisti, ki Imajo namen potovati v Avstrijo zaradi trgovskih poslov, se mrajo obrniti na italijansko ministrstvo za trgovino s tujino, da dobe odobritev za posle, ki jih nameravajo izvršiti. Podpolkovnik Stevens je dejal, da se avstrijske oblasti ne nameravajo baviti s krajevnimi primeri, ker spadajo ti pre. nos; v obseg italijansko-avstrijskih trgovinskih sporazumov.
Podpolkovnik Stevens je dejal, da je že odobreno pošiljanje paketov iz tega področja v Avstrijo. Tvrdke, ki so zainteresirane pri po. šiljanju teh paketov, morajo dobiti "posebno dovoljenje avstrijske vlade. Zavezniška vlada — je zaključil podpolkovnik Stevens — bo tem tvrdkam pomagala, da dobe potrebne stike.
Razdeljevanje sladkorja v kristalu. Iz tehničnih razlogov je podaljšano razdeljevanje sladkorja v kristalu do 31. t. m.
Vrnitev policijskega agenta s področja „B“
Kot poroča poveljstvo policijo so jugoslovanski organi izpustili na svobodo agenta civilne policije Carla Cattaia in ga spremili od Divače do civilne policije v Sežani. Ugrabili so ga neznanci 8. julija v Albaro Vescova, ko je opravljal službo na bloku.
Iz istega vira poročajo, da so istočasno s Cattajem odvedli iz Istega področja tudi nekega civilnega kuharja, ki je bil v službi pri zavezniški enoti na bloku št. 18. Oba so po prekoračenju razmejitvene črte odvedli v Divačo, kjer sta bila ves čas zaprta.
Po izjavah agenta, ki jih je dal svojim nadrejenim, je vzrok za njegovo ugrabitev verjetno v dolžitvi, da je ustavil na bloku komunistične elemente namenjene v Trst. Po informacijah nadzornika, ki je izpraševal Cattaia, je bilo ravnanje ž njim v času pripora normalno, razen prve noči, ko je bil zvezan in prisiljen ležati na hrbtu.
PREHRANA
Goveje meso za bolnike* Danes 21. ln jutri 22. si lahko bolniki, ki imajo dodatne nakaznice, nabavijo I>o 500 govejega mesa.
Začetek razprave zaradi umora in žeparstu
Včeraj dopoldne se je za $ pred rednim porotnim sodiš?** razprava proti 46 letnemu Jo Zarltju, ki je bil že večkrat ol# j«n in je brez stalnega bivan*«1 obloženemu, da je 2. februarja 19** z revolverskim; streli premisi)«*1 in v sodelovanju z drugimi ubil*' vana Fabian ja. Zarli je poleg t<* obtožen ranitve s strelnim orožj® Leopoldine Battistutove, ki je $ slučajno na Sprehodu na kraju # čina, kakor tudi zaradi trajne? žeparjenja.
Zaril priznava, da je slučaj? srečal po mnogih letih 31. januar) 1944 zvečer Fabianija in njegrf ženo in da ga je samo udaril j vinjenosti, da bi povrnil žalitev, 1 jo je Fabiani izrekel proti njegč ženi pred več leti. Fabianijeva v? va, zaslišana kot priča, je izjav? da je tisti večer slišala Zarli ja,*! je grozil njenemu možu.
Iz pričanja nekaterih prič so ul tovili okoliščino, da je dan pl* zločinom Imela žrtev spor v n« gostilni z fašističnimi in skvadf stičnimi vojaki in da bi bilo mo? če iz tega sklepati da so v unJ zapleteni ti elementi.
Po koncu zasliševanja prič je < dišče preložilo razpravo
GORICA
NA GORIŠKEM LETALIŠČU
Sijajna parada "Modrih vragov,,
Mimohod 10.000 vojakov pred generalom Leejem - Izročitev predsednikovega odlikovanja 2. bataljonu 351 polka
Deset tisoč ameriških vojakov je včeraj sodelovalo na goriškem letališču pri največjem mimohodu, kar jih je kdaj imela 88. divizija v svoji zgodovini v Evropi ln ki je zaupna zasedbena sila Združenih držav na področju «A» Julijske krajine.
Sloviti «Modri vragi* co se zbrali, da so počastili drugi bataljon 351. pehotnega polka, ene Izmed edinie, ki so jo odlikovali s «Presidential Unit Citation« in enega njenih častnikov, podpolkovnika Dured E. towsend-a, ki so ga odlikovali z «Distinguished Service Cross«, za hrabrost, ki jo je pokazal na italijanskem bojišču.
Razen vojaških gostov in družin zavezniških častnikov in vojakov, se je zbralo na letališču in ob poti mimohoda nad 3.000 civilistov, da so občudovali vojake in vozila, ki so se razvrstili v mimohodu s svojimi zastavami in da s<f videli podelitev odlikovanj; izvidniška letala vojske Združenih držav so brnela v urejenih skupinah nizko nad množico.
Na častni tribuni so bile osebnosti ameriške in britanske mornarice, vojske in letalstva. Prisoten je bil, namestnik zavezniškega vrhovnega poveljnika v Sredozemlju in glavni poveljnik vojske Združenih držav s Sredozemlju, general John C. H. Lee, ki je izročil tudi odlikovanja. Skupaj z njim je bil
načelnik glavnega stana MTOUSA, ki je prispel iz zavezniškega glavnega stana v Caserti.
Poveljnik 88. divizije general Bryant E. Moore, je imel kot goste na častni tribuni pet višjih britanskih častnikov, ki so prišli, da bodo prisostvovali slavnosti in mimohodu. Britanski častniki so bili: podmaršal letalstva RAFa Davall, brigadir 13. Zbora Archjbald, podpoveljnik 1. britanske oklepne divizije brigadir Duncan, podpoveljnik 56. »London Division* brigadir Ersking, opolnomočeni častnik Royal Navy.
Mimohodu je poveljeval podpoveljnik 88. divizije R:dgely Gaither. Slavnost se je pričela z razvrstitvijo vojakov in vozil na eni strani
rezerviranega prostora za min* hod, medtem ko je višji ameri? častni^ v jeepu pregledal vrš Pozneje se je postavil 351, pehot1 polk s svojo zastavo pred časi* tribuno. General Lee je pripel * polkovo zastavo trak, ki simbol? ra «Presidential Unit Citatlon* t izročil odlikovanje podpolkovnij Townsendu, medtem ko je gene) Moore prečrtal obrazložitvi.
Po tej slovesnosti je sledil i mobod 10 tisoč vojakov 88. dl zije pred generalom Leejem, Mir hod vojakov, topov in vozil je t; jal skoraj uro. Letala so se si stila v strnem letu v pozdrav, so preletela množico. Vojaki so J rakall ob zvokih godb 88. diviz in 350 pehotnega polka.
Otvoritev šolskih igriš<
Trenotek z včerajšnje parade v Gorici: general Lee pripenja na bataljonsko zastavo simbolični trak predsednikovega odlikovanja.
ga. Nisi zločinec in niti toliko nisi bolan, da ne bi mogel ozdraveti. Mati te čaka. Ta denar ti dajem kot darilo. Vzemi in daj revolver stran. Pojdi zdaj, odvrži revolver in videl boš, da se boš bolje počutil.*
Mladenič je vtaknil revolver v žep. »Moral bi iti ven in se ustreliti*, je dejal.
«Ne govori neumnosti*, je odvrnil ravnatelj brzojavnega urada. Porinil je denar pred mladeniča. »To je ves denar, kar ga je tu.»
Mladenič je potegnil revolver iz žepa in ga položil na mizo pred Spanglerja, ki ga je vrgel v predal.
«Ne vem, kdo ste*, je dejal mladenič. «Toda nihče mi še ni tako govoril, kot ste mi vi. Nočem več revolverja in tudi denarja nočem. Domov grem, res. Ne vem, kako bo prišla moja mati do tridesetih dolarjev. Vem, da ne meče denarja stran, jaz pa sem jih zapil. Nekaj sem jih tudi zaigral in...»
Mladenič sc je dvignil, da bi odšel. «Grem zdaj. Hvala vam, skušal se vas bom spominjati nekoč*
»Počakaj trenotek*, je dejal Spangler. «Sedi. Pomiri se. Saj
Imaš še ča,s. Kaj te prav za prav veseli, za kaj se zanimaš?*
«Sam ne vem*, je odvrnil mladenič. «Ne vem, kam naj bi šel; kaj delal; kaj mislil; nič ne vem.* Pogledal je Spanglerja in dodal; «Kaj naj storim?*
«Oh, nič posebnega*, je odvrnil Spangler. «Kar koli, ni važno, kaj kdo dela. Vsakršno dobro in pošteno delo.*
«Saj sem že poskusil, pa ml ne gre. Ljudje mj niso všeč. Ljudje mi ne ugajajo. Nimam zaupanja v ljudi. Ne ugaja mi način, kako ljudje žive ali govorijo. Ne vem, kaj naj bi me zarimalo. Vem, da bi mogel najti službo. Pa ne ugajajo mi ljudje, kd- bi mi dali delo. Saj sem bil že v mnogih službah, pa največ, kar sem tam zdržal, je bil en sam mesec.
Poskušal sem priti tudi v vojsko. To se mi je zdela dobra zamisel; biti poslan daleč, mogoče celo, da bi ubijal. Niso me vzeli. Na zdravniškem pregledu so me zavrnili. Ne samo zaradi pljuč, tudi iz drugih vzrokov.* Mladenič je pričel kašljati in tokrat je nepretrgoma kašljal celo minuto. Spangler je vzel iz miznega predala steklenico.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V četrtek 22. avgusta t. 1. bodo odprli šolska igrišča, ki jih je organiziralo mestno županstvo z odo-brenjem Zavezniške vojaške uprave. V ta zabavišča bodo hodili učenci, stari od 6 do 14 let, vse delovne dni in bodo tam od pol devetih zjutraj do petih popoldne. Pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev bodo učenci porabil; čas za zdrave in vzgojne igre, sprehode, telovadbo, itd. Na pobudo višjega šolskega nadzernišuva bodo tudi posebni tečaji za ponavljanje šolskih predmetov za tiste učence ki imajo popravljalne izpite.
Učenci bodo prejeli brezplačno hrano trikrat na dan: malico ob de-
setih zjutraj, kosilo opoldne in j žino ob štirih popoldne.
Za slovenske učence sta dolo? ni naslednji stavbi: 1) «Solski do« (ul. Croce št. 3), za dečke; 2)	\
li dom* (ul. Randaccio št. 22), 1 deklice.
Mestno županstvo je skrbno ** natančno pripravilo prijeten / gram, z igrami in zabavami, t^ da bo vse pripomoglo k nravstv? in telesni vzgoji šolske mladi*1; Zato toplo priporoča vsem me0 nom, naj pošljejo svoje otroke v zabavišča, kjer bodo imeli do ** četka prihodnjega šolskega W zdravo zaposlitev in razvedrilo.
Ponesrečen roparski napad
Pred nekaj dnevi se je v predmestju Sv. Roka primeril poskus oboroženega ropa, katerega pa so napadenci sami preprečili. Okrog
21.30	ure sta v stanovanje posestnika Ludvika Zottija, v ulici Consor-tiva 12, vdrla dva zakrinkana in oborožena neznanca. V hiši je bila vsa Zottijeva družina in njegov hlapec.
Napadalca sta vse domače in hlapca s surovimi besedami pozvala, naj se zberejo dvignjenih rok v kuhinji. Toda Zottijeva žena je bila že v postelji v neki sosednji sobi. Hlapec, ki sta mu grozila oba napadalca, Je ženo opozoril, kaj se dogaja v hiš) in jo povabil, naj tudi ona pride v kuhinjo. Ta mu je hladnokrvno zapovedala, naj uide skozi okno in obvesti sosede. Deček se je res pognal skozi okno in začel klicati na pomoč”. Za napadalca je bila tedaj igra izgubljena in jima ni preostalo nič drugega kot da sta pobegnila, kar sta tudi zelo naglo storila. Zottija imajo za premožnega kmeta in oba napadalca ste se gotovo nadejala obilnega plena.
Letaki po mesta
Prejšnjo noč so po mestu in predmestjih raztresli številne letake v slovenskem jeziku. Letaki so nosili podpis »Slovenski osvobodilni odbor* in so z žaljivimi besedami obsodili delovanje slovenskih komunističnih organizacij.
Kazni zaradi tatvin zavezniške lastnine
Včeraj ste bili pred višjim zaV*1 niškim sodiščem pod predsedstv*1 majorja F. C. S. Baylissa dve f** pravi. Na prvi 80 obsodili Brt? > Stcdela na 5000 lir denarne karj Umberta Ravalica na 9 mesecev*1 Severina Bartoka na 6 mesecev | pora; vsi trije so bili obtoženi t1 vine 2000 platnenih vreč zave/ 1 škega izvora.
Pri drugi razpravi Je bil obsof na 6 mesecev zapora Ivan Spine)' obtožen, da so pri njem našli f\ bližno 3 tone drv, ki so bile i?1 k zavezniških sil.
RADIO TRST II
411 m - 731 ko
Sreda, 21. nvgusta 17.15 simfonična glasba; 18 lahl glasba; 18.15 radijska univer***
18 30 plesna glasba; 19 predavan) 19.15 oddaja odreda jugoslovanta armade; 19.45 predavanje; 20 c poved časa, slov. vesti; 20.15 n® vesti; 20-30 glasbena razsta^" 20.45 aktualni problemi; 21 \ ključek; 25.10 zadnje vesti v 9j, venščlnl na postaji Trst I. na ^ £63,2 m.
Coiatek, 22. avgusta 7 jutranja glasba; 7-25 kole<*f'
7.30	ital. vesti; 7.45 slov. vestej, zaključek; 12 glasba po ,
12.30	iz opernega sveta; 12-45.L' poved časa, slov. vesti; 18 * j š vesti; 13.15 glasbena dvorana! ^ pregled vesti, či tanje spor® j 14.05 predavanje; 14.15 zaklju®
GR m* urednik:	, «r
PRI MO 7. B. BRDNIK l-:daja A,,!. S.