PoĄ€§f hmhe. V našem listu smo žc javili, da je prišla radi prevelikih dolgov največja rumunska banka »Marmaroš, Blank in drug« pod državno nadzorstvo. Dolgovi omenjenega denarnega zavoda znašajo 2 milijardi lejev. Pred več desetletji je bila v majhnem karpatskem gnezdu neznatna trgovina z mešanim blagom, koje lastnik se je čutil nezadovoljnega v preozki okolici. Od tega je preteklo krog 100 let. Trgovec je hotol v svet, v Bukarešto, glavno mesto pokrajine, ki tedaj ni bilo večje nego vas, vendar mu je sijala bodočnost velemesta. V stranski ulici bukareškega predmestja si je opremil naš trgovec svojo trgovinico. Leta so minula. Nastopilo je 1. 1848. Bukarešta je postala važno križišče med vzhodom in zapadom. Trgovina našega trgovca Jakoba Marmaroša se je veselila vedno boljšega obiska. Tukaj so kupci lahko plačali blago v rubljih ter tolarjih, v turških ter grških novcih. Jakob Marmaroš je poznal dobro vrednost denarja in njegove tozadevne beležke so bile nezmotljive. Lepega dne se je oglasil v trgovini Jakob L6bl, ki se je predstavil kot agent iz Avstrije in se je ponudil kot kompanjon, ker se je Marmaroš ukvarjal tudi z izmenjavo denarja. Lobl je predlagal strogo ločitev poslov: on sam bi naj vodil bančne posle, Marmaroš bi pa naj trgoval §e dalie z razno robo< Na ta način je poatal Lobl drug tvrd« ke. Oba družabnika sta se med seboj izborno razumela. Koncem revolucije leta 1848 so blll begunci prislljeni, da so se naselili y Bukarešti. Prinesll so seboj tuj denai; in novice iz tujine. Baš te novice so bil« neprecenljive vrednosti za Lobla, ki jih; je znal izrabljati. ; Krog leta 1850 je živela v mestecu Pi^ testi rodbina Blank, ki je bila prešinje« na od tedaj modernega duha. Eden od sinov, Mavricij, je študiral na Dunajvu Ko se je vrnil domov, mu je bilo 21 let. Dovršil je bil trgovsko akademijo in se je podkoval z bogatim znanjem. Posebno zanimanje je kazal za denarne zade-< ve. Iz Pitesti se je pripeljal v Bukarešto^ Oglasil se je pri Marmarošu in Loblu in je ostal kot tretji v njuni družbi. V podjetju so že bili trije predstojniki: dva stara in eden mlad. Mladi je prinesel s seboj novega duha. Starejša gospoda nista bila za večja trgovanja. Moric Blank pa je zaslužil večkrat z eno potezo več nego ona dva celo leto. Bančno podjetje Marmaroš je opusti-i lo branjarijo, lotilo se je le dajatev posojil in trgovanja z denarjem. Leta 1877 se je prelevila poprejšnja mešana trgovina v javno trgovsko družbo. Marmaroš in Lobl se umakneta iz ospredja, šef podjetja postane — Moric Blank. Podjetje je pričelo rasti z industrijskiini družbami, denar se je stekal v zavod v toliki množini, da je prevzel Blank lahko pretežno večino državnih posojil. Ogromno podjetje je naraslo v največjo rumunsko banko. Stari Moric Blank' je umrl leta 1923 v starosti 81 let. Dedič je postal edini sin Aristid, ki je študiral v Parizu, Berlinu in v Londonu. Aristid pa je bolj pesnik in sanjač nego finančnik. Aristid Blank, finančni diktator pretežne večine rumunskih in« dustrijskih podjetij in denarni zalagatelj rumunskih vlad, je spravil neverjetno bogato podjetje na rob propada ter, pod državno nadzorstvo.