CaroDna lulha. (Dalje.) Pogledal je v tisto smer. Začel si je meti oči, ker jim ni mogel verjeti. Videl je namreč, kako stopa iz votline cela povorka krasno oblečenih pritlikavcev. Med njimi se je prikazala na vozu, velikem kakor polovica buCe, mala in lepa žena, ki je bila črna kakor zamorci. Nosila je obleko iz dragogene tkanine z mnogimi vezeninami. Na rokah in nogah je imela zlate obročke. Peter se je malodane prestrašil, 4co je videl, da se je povorka ustavila baš pred njim. In ko je še videl, da je črna žena stopila z voza in se napotila proti njemu, ga je res prevzel strah. Črna vila je to opazila in zato mu je začela smehljajoč se govoriti: »Dragi Peter, baš zadovoljna sem, da morem govoriti s teboj. Ugajaš mi. Često sem čula, ikako se pritožuješ. In to mi je prav. Ne ljubim onih, iki so zadovoljno s svojo usodo. To so malodušni ljudje. Poglej mene! Jaz nisem bila v življenju nikoli zadovoljna, čeprav štejem že več ko pettisoč let. Vem, da zavidaš onemu neumnemu Antonu. To mi je zelo drago. Ah! Ah! Veruj mi, Peter, da ni vse zlato, kar se sveti v njegovi prodajalni. Prepričan bodi, da polovica njegovega zlata ni pravo zlato. Zadovoljila te bonr, Peter, ker si dober moj podanik.« »Kdo bi to mogel biti?« se je na tihem vpraSal Peter. »Jaz sem vila Vragolanka«, Je govorila Crna ženka. »Rada bi ti pomagala. Reci mi: Je li Antonova delavnica vredna 1eset tisoč žlŁp^i-1Sv?« »Ne, ne toliko!« je zaklical Peter. »Če bi se mu danes prodala, ne bi dobil več kot šest tisoč zlatnikov. ¦ »Tem slabše za tebe«, je menila 2rna vila. »Zdaj si revnejši za Stiri tisoč zlatnikov, ker te sem hotela napraviti toliko bogatega kalkor je Anton.« »Joj, kak osel sem!« je pomislil Peter. »Če bi bil to vedel, ne bi mi tale mala čarovnica mogla odtrgati štiri tisoč zlatnikov.« »Tako je«, je rekla črna vila. »Vem, kaj si sedaj misliš. Psuj me! Ogovarjaj me! Oh! Kako draga mi je nehvaležnost. Pazi, kaj ti bom aedaj dala!« In Peter je opazil, da drži vila v roki Crno lutko, ne večjo od prsta, ali tako divpo izdelano, da Peter kot slaven izdelovatelj lutk doslej ni videl še ikaj talko dovršenega. »Ti se sedaj, Peter, vpražaš, kaj bi to moglo biti«, je rekla mala vila. »To je čarobna lutka.; Vzemi jo! Vredna je točno tri tisoč zlatnikov. Ce dodaš to svoto k oni, ki jo že imaš, tedaj boš imel toliko, kolikor ima Anton.« Petrove oii so kar sijale veselja. »Če boš ostal zadovoljen s svojo usodo, ti tale lutka ne bo pomagala prav nič. Če pa boS potreboval moje pomoči, ti bo ona pomagala, če bi bil tudi še tako daleč. Ako jo prodaš na konec sveta, se ti bo v tem s_učaju'prikazala tam, kjer, se nahajaš. Zdaj pa zdravstvuj!« Nato se je povorka oddaljila po isti poti, po kateri je bila prispela. Peter se je vrnil domov, je legel in trdno zaspal. Ko se je prebudil, je mislil, da je vse vkup samo sanjal. Ali čarobna lutka je bila tu, na mizi. Hitro se je oblekel, odprl delavnico, postavil lutko pred sebe in hotel zajtrkovati. Pa niti prvega grižljaja ni utegnil spraviti v usta, kar se pojavi neznan človek in vpraša, koliko stane mala črna lutka. »Štiri tisoč zlatnikov«, je rekel Peter. »To je mnogo«, je rekel tujec. »Naročeno mi je, da ne dam več iko tri tisoč.« , y Peter je vzel tri tisoč in je dal lutko. ¦i »KalŠo srečen sem«, je vzdihnil, ko je tujec odbSJal. ' »Morda«, je menil tujec, »ali samo za trenutek.« II. Ko tujca ni bilo več videti, je Peter spravil zlatnike v žep, vzel klobuk in se počasi napotil preko ulice k zlatarju. Pri vsakem koraku so mu žvenketali zlatniki v žepu. (Dalje sledi.) Medvedek. (Povest v slikah.). 43. Miški na delu. »Najuni zobje so ostri ter močni. Preglodana bo vrv. Urno na delo, hit.o boš pro^t, zopet boJeš videl mamo.« Začneta glodati, konopec je naglo preglodan. 44. Miško uteče skozi okno. Miško že ni več zvezan. Oh! Vrata so zaklenjena. »A, glej okno! Treba poskusiti!'Hura! Okno se da odpreti. Kako se bo hudovala čarovnica, ko bo videla, da sem pobesnil!« Dalie sledi. ^^^TE^ii^rrn m." ..j?;.!,-- -'F~ "" —r™":.. ;::i f~- - U^  ,±_ (. B_-T.jry<w_-py-.vJ- irv^fcf* ¦.¦•i