Otirainbni vestnik. l Ena sama oslarlja! Slomškora Zveza je napravila romanje na Sveto Goro. Kakor poroča B31ovenee" z dne 27. pret. m., je govoril tudi J a k 1 i 6 , ki je trgal Ganglov govor z naše letošnje skupščine v Novem mestu. Jaklič je dejal, da je Ganglov govor posut tudi s citati iz svetega pisma ,,kakor žganci z ocvirki". Uredaištvo BSloven6evo" pa dostavlja, da Je v e s tisti goror ena sama o s 1 a r i j a". Potemtakem so ena s a m a oslarija tudi vsi citati izsvetegapisma! — Sedaj vsaj vemo, kako sodijo o svetem pismu BSlovenčevi" pobožnjaki 1 Toda nSlovencu" ni aveto pismo samo oslarija, ampak jim je tudi ž 1 o b u d r a , kakor to trdi isti list v svoji štev. z dne 29. pret. mes. Oslarija in žlobudra! Večjih zasramovaleev svetega pisraa si ne moremo misliti! Noben brezverec ee ne izraža tako sirovo o božjih naukih! Kaj porečeta k temu nadškof Sedej id škof Jeglič? Mi premilim svojim katoliškim prijateljem samo prijateljsko svetujemo, naj bodo v prihodnje previdnejši, sicer jih lahko prime aam državni pravdnik zaradi — bogoskrunstva in motenja vere. Dobrohotneji nasproti svojim sovražoikom ne moremo biti! % Na vse drugo, kar piše te dni „Slovenee" o tov. Ganglu, ne bomo odgovarjali, ker je na tako pisavo mirna in stvarna beseda nemogoča. BSlovenec-* naj oteplje s svojimi oslarijama in žlobudrama, kolikor mu drago. Mi vemo prav dobro, da mu pride tako plačilo, kakor ae rau še ne sanja! Torej: pogumno po stari metodi naprej! * S Srete gore. Poslanec Jaklič je šel na božjo pot na Sv. goro in se tam izkazal vrednega učenea tiste klerikalne šole, ki z obrekovanjem, denunciranjem, zavijanjem, lažmi in a — hudičem hoče ugnati ves svet. Klerikalna zavijanja itd. popravljati se pravi vodo v Savo nositi. Vendar pa moramo glavo Slomškarjev malo ljudem ali pa vaaj učiteljem pokazati, da jih pred njo ne bo preveč strah, kadar o nji bero v Sloveneu ali Domoljubu. Najprvo je ta dični poslanee praril svojim zvestim, da so 8e napredni učitelji postavljali s posebnim vlakom, ko so se vozili na zborovanje BZaveze" v Novo mesto, a nikjer niso zapisali, koliko 8e je učiteljev peljalo z njim in kolikšen je bil defieit? Tako govorjenje kaže, da mož ne bere časnikov, ali pa misli, da jih ne bero njegovi poslušalei, sicer bi bil Iahko iz njih vedel, da je v soboto 6. avg. odrinilo na skupščino a posebnim vlakom natanko 150 učiteljev in učiteljic iz Ljubljane. Da se jib je še mnogo med potjo pridružilo in da jih je došlo mnogo v nedeljo na glavno zborovanje, to bo menda priznal tudi najhujši ,,prijatelj" Zavezarjev. č« še povemo, da ni bilo za ta posebni vlak niti krajearja deficita, tedaj smo s to točko pri kraju in upamo, da g. Jakliču tudi ne bo več atavila sivih las v glavo. — Dalja je pravil, da smo v Novem mestu oznanjali k u 11 u r n i b o j. Mi smo Da svojih ahodih in v listu poudarjali že neštetokrat — in g. Gangl v svojena govoru k § 1. še posebej — da se mora učitelj v nravno-verskem oziru vesti vselej korektno. Kdor tega ne stori, ni naš, ni napreden učitelj, nego je — vede ali nevede — klerikalen dainar. Napredno učiteljstvo dela za svoje izpopolnenje in za zdrav razvoj šole, ki naj vzgaja na verskonravni podlagi dobre državljane. Slomškarji se pa zatekajo k stranki, ki z dopustnimi ininedopustnimi sredstvi zavira napredek šole, ter zasužnjuje učiteljstvo. Ako je boj zoper take razmere kulturen boj, potem pravimo: Lenaprejvtaboj inpo njih, ki sramote s svojim ostudnim delom lepo našo domovino in hočejo naš rod držati pri tleh na vae večne čase! — G. poslanec se tudi ni mogel zdržati, da ne bi po Tzorih BSlo?enca° malo ne denunciral in ne sumničil patriotizma naprednega učiteljstva. Ponovil je odstavek o črno-rumeni in belo-rumeni vzgoji. Sam BSlovenee" je o tej stvari takoj umolknil, kakor hitro je MUčiteljski Tovariš" priaesel \ št. 33. avtentiden tekst dotičnega govora, iz katerega se vidi, da je govornik — in njegovi poslušalci patrijot v areu ne pa samo v želodcu. A g. Jaklič je tiste dni prespal ali pa je špekuliral na to, da so jih prespali njegovi prijatelji. Tako temeljit je torej ta vodaja Slomškarije. — Toda res ni vredno odgovarjati d«, vse čenče, kar jih je zagrešil dični poslanec Jaklič. Le eno hočemo še konstatirati, da se vidi, kako je g. Gangl klerikaleem sapo zaprl s svojim hboniim govorom k § 1. državnega šolskega zakona. Najprvo je ta govor kritikoval ^Slovenec" in ga zavijal tako nesramuo, da s takimi Ijudmi res ni mogoče stvarno razpravljati. Ker stvarno ni mogel ugovarjati, je pozivljal v divji svoji jezi na boj. nSlovenec" pa misli, da je duhovit GaDglov govor Be n a sama oslarija". A g. poslanec Jaklič pa pravi prav sramežljivo, da Ganglovega govora ne — r a z u m e. Prav radi vrjamemo, ker klerikalci vselej težko razumejo ¦— r e s n i c o. Vendar je pa neizreeeno žalostno, ako je učitelj v svoji stroki tako slabo teoretično podkovan in ima zanjo sploh tako malo arca, da takega eminentno vzgojnega govora ne — razume. Toda seveda — to ao le izgovori klerikalne gospode in nepobiten dokaz, da jim je Ganglov govor jezike zmešal. * Da se ne pozabl... 0. kr. deželai šol. svet je izdal BIzvršilni predpis k Dokončnem šolskem in učnera redu, v katerem k § 70. natančno določa postopanje glede šolskih zamud ter žuga vodjem šole z diseiplinamim poatopanjem, ako bi zanemarjali tozadevno avojo dolžnost. član tega c. kr. dež. šol. sreta in c. k. profesor Jarc je pa ljudi hujskal proti učiteljem, ki store svojo dolžoost in naznanjajo neopravičene zamude šol. otrok. To se je zgodilo 15. avgusta 1910 na Vin ici. Vprašamo: Ali so paragrafi samo zato tu, da se ž iijimi lahko učitelje spravlja v disciplinarno preiskavo? — Isti c. kr. prof. Jarc je v črnomlju Ijudem pravil, da bodo podpirali le tiste učitelje, ki mislijo in deUjo po klerikalnih načelih. Smo res radovedni, kako bodo gospodje to uredili. . . * Goriškemu knezoškofa se je zdelo potrebno povedati našim BSlomškarjem*- alikakor jih on nazivlje: BKrščansko mislečemu učiteljstvu, romajočemu na Sv*. goro", da je sedanja ljudska šola brezpotrebna in za nič in je le Bdraga ustanova, ki ne nstreza srojeina namenn, je spodtlka in težka butara našemu krščanskeinu ljudstvu, Tlr moderne skTarjenosti". In takim besedam so BSlomškarji" nnavdušeno pritrjevali in za to pismo, v katerem piše knezoškof take stvari — mu aklenejo poslati vdauostno izjavo". — Tako BSloraškarji" zaraetujejo in postajajo nevarni avatrijskim zakonom, po katerih je naša šola urejena, katere je potrdil sam cesar in katere izpolnjevati so se pod prisego zavezali sami. Krivoprisežniki, ste li šli na Sy. goro greh delat ? * Jaklič je šel lagat na St. goro. Namonoma je poslanec Jaklič, krščansko-misleči učitelj" lagal na sv. Gori. Lagal je, da smo mi povsod kričali o posebnem vlaku, a nikjer nismo piaali, koliko učiteljev se je peljalo iz Djim in kolikšen je bil deficit. — Prvič, smo mi navedli natančno število vsepovsod. (Niste pa navedli vi ne štev. članov BS1. Zv." v tajniškem poroSilu in Di navedel štev. udeležencev pri zborovanju BS1. Zv." t Ljubljani, Jaklič ko je rekel, Bv Novem-meatu jih uiti toliko ni bilo kakor je nas tukaj". — Eje so hinavci?) Drugič smo pa mi pripravljeni plačati deficit pri desetih posebnib vlakih, takih kakoršen je bil naš, če jih ,,Slomškarji'< prirede in četudi svoje laži navrh nalože. Lagat se ne hodi na — božjo pot! * Olikane besede urednlkoT BSloTenca-1. Duhovito opazko je napravil neki ureduik BSlov.u v štev. 194, med Jakličev govor, kjer kritikuje Ganglov govor v Novem mestu; glasi se: B(Eer je res tisti govor ena 8ama oslarija. Opomba ureduištva.J" ,,Slovenčevi" uredniki so se časnikarstva gotovo učili pri DJim priljubljenih ljudeh, v francoakih kaaalih ali pa v kaki časnikarski šoli t Kalabriji! % Kdo kopira ? Ker se je nam očitalo da kopiramo BSlomškar,je", navajamo, da je neka učiteljica predavala na Sv. gori, o temi: Kako deluj učitelj oziroma učiteljiea izven šole". — Pesek: BNa delo med ljudstvo!" Hujše ne.sieče ni bilo, ker je bilo to št. 1. in 2 in 3 na programu, prazne fraze pa ne moramo prištevati k zborovanju. % »Slorenskl UčitelJ" morabiti resuboga eksistenca, ker nabirajo BSlomškarji" že tri mesece bdot za posebno izdajo, ki jo nameravajo izdati v septembru. Beračijo vsepovsod, tudi pri naprednem učiteljstvu. * Podrobneje se ne bomo pečall s nSlomškarijado", poročila kler. listov ai pa spravimo kot izvirnike, ker imamo že precej tozadevne snovi zbrane in posvetiino s časom morebiti »Slomškariji" eno brošurico, kot prolog k njih zgodovini. * Hnjskanje t cerkvl. Po naših cerkvah iu na klerikalnih shodih pripoveduje duhovščina strmečim poslušalcem to-le: nNekje na Dolenjskem so zborovali liberalni učitelji in tam so sklenili, da ne bodo več vzgajali mladrae versko-nravno, ampak še bolj avobodno, kakor to žele socialno-demokraška načola. Branje, pisanje, računanje in molitev jim bo deveta briga. Navadno ae končavajo taka natolcevanja: BAli bomo še dajali slovensko deco takim ljudem v pouk?" Kdor le malo pozna te govornike na klerikalnih shodih, se nič ve6 ne čudi takim lažem; drugače pa je, če se poslužuje duhovščina takih gorostasnih neresnic na leci. Prižnica mora vendar biti vsaj mašniku svet kraj, kjer bi se morali oznanjevati samo božji iiauki. To netaktnost je zagrešil med drugimi tudi kranjski kapelan Sitar zadnji praznik med prvo sveto mašo. Najbrže ga je speljal na ne6edno polje njegov tehant. Eomur je znano, zakaj so morali tako hitro odkoriti iz Erauja kapelani Žvan, Hvbašek in Barle, ta bo umel Sitarjeve besede, a opravičiti jib pa vendarle ne bo mogel. Doslej je veljal Sitar med meščani za nekakega kavalirja in finega fanta, ki zna ob vsaki priliki tudi dostojno nastopiti. Če bo pa preveč poslušal svojega šefa, bo sigurno zgubil ta renome. Na kmetih se da marsikaj načrekati, na kmetib, v mestu pa je s farbarijami malo drugače. Bolje je iti za Zranom, Hybaškom in Barletom, pa ostati v očeh poštenih raeščanor poštenjak, kakor pa iti za svojim tehantom v vsem čez dm in strn. Saj Sitar prav dobro ve, da nima tehant Eoblar niti med svojimi pristaši privržencev In kaj je bilo ,nekje na DoleDJskem" ? V Novem mestu je zborovala Zaveza jugosloTanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. avgusta. Na glavnem zborovanju je imel Tiaokošolec Erivic popolnoma znanstFeno predavanje o Masaryku-pedagogu, učitelj Gangl pa o § 1. državnega šolakega zakona. Svetujemo naši. prečastiti duhorščiui, naj pazno prečita zlasti Ganglov referat, kjer razpravlja o nalogi ljudske šole, o nravno-verski vzgoji, ki je utemeljena v svetem pismu, in o razvoju duševnih moči. Berite original, a ne potvorjeijje v BSlovencu" in nDomoljubuu, potem pridete, če imate le še malo poštenja, do drugib zaključkov! Trseglav, Lampe in drugi taki tiči bi res radi videli, da bi narodno in capredno učite\jstvo na svojih zborovanjih razpravljalo kaj protiverskega, a tega ne bodo nikdar doživeli. Pota naprednega učiteljstra so bila in oatanejo odkrita, svobodna, pa poštena. — Tako piše BSlov. Nar." Mi temu poročilu skoro uimamo ničesar pridejati, le, da hujskanje in laž s prižnic ni versko-nravna vzgoja ljudstva. Splošni vestnik. ŽlroTnlkove BNarodne pesml I. del.", bodo te dni dotiskane in jih priporočamo užiteljstvu, da jih razpeča. Šicer se je pa še toliko povpraševalo po njih, da smo bili že skoro v zadregi, ker se je s tiskom stvar toliko časa zavlekla. Pa sedaj tem hitreje po njih! Naročajo se v „Učiteljski tiskarni." DeDnncijanti. BSlovenee" št. 195 naraiguje dež. šolskemu svetu, da tov. Kosee ni govoril na shodu v Belikrajini za S. L. S. Kakor smo izvedeli, je tudi uek duhovnik si nekaj notiral, z namenom, da denuneira tov. Eosca dež. šolskemu svetu. Zadnjič je BSlovenee" denunciral glede sokolskega naraščaja tov. Blagajneja in tov. Šetino iatotako dež. šol. svetu, z nameaom, da se jih prične zaraditega preganjati. Le naprej z denuncijacijarai, bomo v Bspomenici" vse alučaje denuncijantstva navedli in opisali poatopanje in vladanje kranjske dež. vlade, ne po zakonih in paragrafih, temveč po atadiju denuncijantskih notic. — Vederemo! Ufiiteljska tiskarna. BE o 6 n i z a p i s n i k" je dodelan in bode kmalu dotiskan. Naroča se t tiskami. Tovarišice ia tovariše opozarjamo na .Zgodovinske učne 8 1 i k e" za višjo stopnjo ljud. šol, katere je priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Stanejo 2 E in se naročajo v založbi — »Učiteljski tiskarni". Za BUŁitelj8ki konvikt". Gospa ia g\ Eagelman, učitelja na 0. M. šoli v Tratu: 2 E; Abiturjenti iz leta 1885, ob 25 letnici nabrali : 30 E ; Gregor Leonardia, nadučitelj v Ervavem potoku v 8pomin ua pok. svakinjo Angelo Slavec, učiteljico v Podgradu : 10 E. Skupaj 42 E. Hvala. Kranjska deželna vlada je razpustila BNaroduo Delavsko Organizacijo". Eazpust je motivirala 8 tem, da je vajenska skupiua prekoračila svoj delokrog in sicer z neko resolucijo, v kateri je izrazila solidarnost Ceskira organiziranim vajencem. V reaoluciji je tudi baje antimilitariatičen duh zaslediti, — Naša dež. vlada se izkazuje pod vodstvom barona Sehwarza od dne do dae neaposobneja. — — Eačun učiteljstva za njo je že precej narastel in poslati ga bode treba kmalu s Bspomenico" ministratru v pregled, da ga saldira. Ce bode nam sreča mila v kabiuetai pisarai, tedaj se izroči spomenico tudi na višjem mestu. nProsTeta" ima letošuji občoi zbor dne 5. septembra v Ljubljani. List brez urednikor. V Trstu je mazzinijanski liat BE(nanzipazioneu prenehal izhajati, ker so vsi štirje uredniki v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje. Stirl laške mladeniške organizaclje v Trstu je razpustilo namestništvo. Preiskava je dognala veleizdajake priprare; za slučaj vojue z Italijo bi pripravljali prostovoljne čete. Unifieno mesto. Oiklon je razdejal mesto Caneli v pokrajini Piemont v Italiji. Panamski kanal otvorjen. Na strani atlantskega oceana je otvorjen paaamski kanal v daljavi 5 xh milj. Panamski kanal bo akrajšal morsko pot iz Evrope na zapadno strau Amerike in na vzhodno stran Azije. Dolg bo 75 km, globok 11 m. Do sedaj stane delo, katero 8o prevzele Zedinjene Države, 325 milijonov dnlarjev. Žcnska — mlnlstrskl sretnik r ŠpanJjI. Na Španskera so poklicali v ministrsko službo grofieo Emilijo Pardo Bazan, ki si je pridobila za dvigojenje socijalnega stanja izredao velike zasluge. Sllkar Niessen umrl. V Kolinu na Nemškem je utnrl slavni nemški zgodovinaki slikar prof. Ivan Niessen, pravi član dunajske akaderaije za ^podabljajoče umetnosti. Niessen je bil rojen v Kolinu na Nemškem. Njegove slike 80 večinoma vzete iz sv. pisemske in starogrške vsebine. NHJstarejša tiskarna na Hrvaškem Stjepana pl. Platzer v Varaždinu praznuje letoa 90 letnico avojega obstaaka. Ustanovil ,jo je leta 1820 praatari oče sedanjega lastnika Ivan pl. Sangilla-Freundsberg, ki je leta 1803 delal tudi v Eleinmayerjevi tiskarni v Ljubljani. — Hrvaško tipografsko društvo pa je te dni slavilo svojo 401etnico. VpepelJeTanje mrllCeT. Občinski svet v Nurnbergu na Bavarskem je sklenil sezidati kreinatorij. Bavarska vlada je pa obveatila občinski svet, da nikakor ne dopusti vpepeljevanje mrličev. Bavarce bodo torej še nadalje jedli črvi kakor tudi Avstrijce. SlaTiia šoltika rodstra opozarjamo na izborni tintni ekstrakt tvrdke Fr. Schtlller, Amstetten. Naroča se pri Učit. tiakarni v Ljubljani. Več glej oglaa! Zahvala. Podpisana izraža a tem društvu BSelbsthilfe" štajerakih učiteljev iskreno zahvalo za točuo in takojšno izplačilo podpore; katera je odpadla na njo vsled smrti njenega nepozabnega soproga Iv. Voglarja, nadučitelja na Dobrni pri Oelju. Ne more ai drugače, kot da prav toplo priporoča vsem štajerskim kolegom piistop k temu res prekoristoemu društvu. Ana Voglar, naduč. vdova. Francoske pisateljlce. Po najnovejšem statističnem izkazu je danes ba Francoskem 3000 ženak, ki se preživljajo s pisateljevanjem. Med to ogromoo armado je 1500 žensk, ki pišejo romane in knjige za mladino; 300 se jih bavi a pedagogičnim pisateljevanjem ia 300 jih zlaga pesmi. Franeosko pisateljsko društvo šteje polovico teh žensk za svoje članice, pri zvezi draraatičuih avtorje? je 60 pisateljie. Med žurualiati je 360 zastopnic ženskega spola, toda 340 od teh piše samo v modistične liste ali pa v rubriko za modo pri dnevnikih. S praro žurnalistiko se torej bavi aamo 20 žensk. Vsekako pa kažejo že te številke nenavadno napredovanje ženske na vaeh poljih, kajti še pred 15 leti je bilo samo sedem žensk, ki 80 ae bavile z žurnalistiko.