V torek vsi na prvomajsko zborovanje in na prvomajski nastop!
# _ -----
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(1789)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 29. aprila 1951
Cena 15 lir
fALZIFIKA T0RJ1!
?PoudarHi WCeraj P°nov' ♦jo	da gre za paro-
^Oa	zahtev	vi dem-
Me-L l"nega dnevnika !! j^OOero Venetov, ki je
}T‘TONETČl,a^ KITALI A
lQccinpJ?rhA difesa DEL-
lmČ?ENTE» zahteval za *ko	Bitoraj (glo-
Nike azemiju ljudske repu-kij,* tjLmtske>> smatramo vi!t m ,	20 Potrebno obja-
kei, fil , mestu tiste odstav-lika	domskega	dne v-
lik jg - fc0*er€ je naš dnev-tom i' m- pod istim vaslo-t*r , c.®‘° Z enakimi črkami (trt, JJAntičnim podpisom '»ril	s parodijo odgo-
1n gjj? ~ način bo sleherne-^ nehl u ®e boii jasno, ka-
pieste- n- PT‘ »Giornale di W4rS; u so z očitnim špe-tatne„„ im. provokatorskim “efc lzPustili zadnji sta-»lišni ; 9(1 Parodičnega (ker tbiafo” onemogli izbruh im-točnen,, «Messaggera» d ru-1ične. *?*i ne zasluži!) polena članka, ki se glasi:
... '•■uriTca, ,
1«0 i?°"linJa®o,
* bi košar v
l°lt in	  -
v llši p 8ener»la Eisenhowerja '**bar*irklasičnem cilju
IFjhj . Ih VnaHmr in nr.ooradi
—, da ni naš na-1o'u* 01 kogar koli žalili; boče-ljilKv, ,at* drugo stran kodral .v®21 s člankom, ki ga je •«0,. “"vil »Messaggero Ve-
'knltabsWne]ši cdsta vki tega ‘Ofakoiea Se dobesedno glasi-
smo na splošno ome-fambe » stolPcih vprašanje ob--otim«., aPa<ta tudi v zvezi s pri-
1° g-
Fur
vpadov	in	pregradi
!*lpam zaščite, obkrožene W	Pro*l	poplavam,	ki pri-
*>t 0Zi ,to|e*Ja od Vzhoda, % ci!ir°Bile latinsko in kršcan-Pot	i '0'
Je danes	postaviti
*t)t „ Pfavo mesto in obšir-PH|{; ‘riasnlti dve dejstvi. — Jltl )e a bi bito tvegano naslo-1. kleli, JuRoslovanski faktor, 'kih Hi,* " zaradi koristolovci ki	—	z vojaško	trdno-
Si Pa je v	nasprotju s stvar-
kh |lk” nasprotuje vsem dožive-V itaiiu 0®- — Drugič; da sa-SiJ»»ki taktor — bogat na klik {m	i	m°čan	na izkustvih,
S gt,	"evilčni	moči — lahko
N,,/«! id odločilni pri.pe-»k,, *' Zahoda tudi zaradi Aw'r *e ta varnost istoveti z % i?. do države same. Tem 'Stvom je treba dodati Na',Botrebo. da mora ob-t *0<lo * a potekati v skladu s > 51 *erena izkoriščujoč pri 0 te(, ,	0 strateško vrednost.
i**l .“^tovitvah prehajamo k ?Jt vkli',vi današnjega polo-btetln^' 2 izkušnjami nedav-
I? (»oi^Van,ka Vl>i5ka’ ki je
HLa-r	predstavljala tako
;Hl ?Ja vredno silo v aprilu IJhfla J*Prav je bilo verjetnost l. k“ h..,SOvn° in prostorno kaj Sek^dtiti - se je obdržala ti,'“tju t	in se na zapadnem
mS (j	i sesula. To je bil
tv v»H:o ’ da duhovna sila ni J?*l i0 !'* materialni učinkovi-i„ Urin,, tJen temperament ni Ihf "v ? n za taktiko velikih ilk»5Skn mv«č bolj za tipično , OtjjjJr »verilo.
'ki 'Szdein *' je Jugoslavija ta-v. St . a na tri dele, na srb-v*diča ‘"onemskega generala l,** in * brvatskega Paveliče-i,' Za h,h.Venskega Rupnikove-ittJ* toril.7 m teh treh skupin vn**. B,v'r81* prva partizanska j® med njimi Mihajlo-1(1' bari,?* ^ 1948 »o se sku-thi.^ed ‘ ?DOv, četnikov, usta-
'emškega generala
Mil ’ hrv* prva partizanska M?*®.	®ed njimi Mihajlo-
V B»rti?a* d° 1943 80 s« sku" thi.^ed °v> četnikov, usta-
'I > dlvH°J iri2le in klale p0
!m ta	balkanskih tradt-
lkii v*lik«h °morna borba Je za-*»5t "arodo 'zg“be jugoslovan-
C v	m- Partizansko delo-
'(jtkoofdiE|05lav'Ji Je poslalo
V ^bru nlrano in ostrejše po in^štaiv, ,1943 zaradi dotoka '»? Zjrart. ,a‘iJanov in pred-*hv,Prem»- i zap'enjenega orožja
'n tedaj Je z odstra-tfJl* zaht^* Mihailoviča, ki S c® Dod SK Ru51’ gibanje ’k» dj tlJitovo poveljstvo. To-I||,,;ile . 0 Povečane partizan-Vk akclivt odlikovale v gve-S. CktTčn	n,5° nikoli do-
I^Unke * spos°bnosti za ve-
K?t.Tkl°va voi>ka i' bila
Vl Oreaki položaju in je V^itosti iZaclJske tehnične v*® kaa r g*ede * številčne imrii,0V .zddržala vse zna-'* ii'0osti r'130'1' la nepri-
Sff*di več„iv°JSka' minlra-
v S In	nacionalnih,
V^Op n«»..’fnlh razprtij, ki Vm90 trd«* *vno delovale na Sn^Jena h 3ugoslavije, Je So 10 krivo	s komintor-
V Jlgosio r,tvom' NaJ gle-
S«* k°'i S° VOJsko 5 ka’ glot ^3' le ona ze'0
vrhovnega štaba, vojska, ki jo sestavljajo plemena, ki jih drži skupaj policijski teror, vojska, ki je oborožena z ostanki vseb armad, z improviziranimi kadri, ki so brez vsakršne kulturne in tehnične priprave.
Iz teh naših ugotovitev izhaja jasna in direktna konstatacija: da obramba zapada sloni na obrambi Italije in da tore) se mora samo Italiji — s tehtno in aktivno pomočjo angloameriških sil — zaupati zaščita in obramba zapadne linije na jadranskem odseku.
Toda, iz te ugotovitve izhaja še druga ugotovitev. Ce poteka alpska meja do Trbiža po tradicionalni in varni črti, pa ostaja fronta Zapada od Trbiža do morja odprta naskoku napadalcev. Zato morajo biti vzhodna vrata Italija zapahnjena s tem, da se črta odpora prenese na Snežnik in na Bitoraj. Resen odpor zapada ne more sloneti na kovina-stih mrežah prepletenih med go-riškimi hišami ali pa na redkih količih, ki ločijo Tanki rt od Debelega rta.
Obrambno fronto je treba prenesti bolj na vzhod, na linijo, ki bo boli varna. To je strogo logičen zaključek za vsakogar, ki je zaskrbljen za usodo Evrope in ki razmišlja o obrambnih možnostih Zapada«.
:!* č: *
Ni treba pcudar-ati, da je n vsakemu treznemu človeka ta. koj jasno, da na takšne žalit, ve jugoslovanskih narodov in njihove vojske, na zahteve imperialistične meje in vse druge megalomanske neumnosti v gornjem članku ni bilo in ni mogoče odgovarjat; z resno polemiko zlasti če upoštevamo, da se taki članki že več kot eno leto skoro vsakdan vrstijo ne samo v «Mes. saggero Veneto», temveč tudi p klerikalnih dnevnikih aGior-vale di Trieste», uUltime No-tizie», in tednikih ko; so «Giornale del Lunedi«. «Gior-nale di Trieste del Lunedi», «Arena di Po la», aGiornale dell’istria» itd. itd. Zato na. take članke v glavnem tudi nismo odgovarjali. Ko pa je 25. t. m. fašistična megalo. manska Proza s SNEŽNIKOM in BITORAJEM dos°g\a višek nesramnosti in neumnosti, smo jim odgovorili s parodijo
gotski liniji, da bi na ta način čitateljem čim očitneje pokazali, do kakšnih absurd> nostih se lahko povzpnejo nostalgični fašistovski imperialisti, zastrupljeni s protisloven, skim in protijugoslovanskim
sovraštvom.
No, v zadnjih dveh dneh pa skoro p vsef italijanski javnosti ni več važno to! Mnogo važnejše je namreč dejstvo, da
ODMEV FALZIFIKATA „GIORNALE DI TRIESTE'
k"* i la m 5p<>sobnosti za
SmJ41. kat.D?r r 06 4iste 11
N«3i ® 20 ut	monarhija
^^L,rancosk,VhZt.ra3ne skrbi °
<S lke p°dpore DCCV in
SV* VSe navaJa na
Svi.Sat*liti ohV prim«ru Pre-
tP i^da v P°m0fi RusiJe-S •* l«ta v.	večji meri
i Cla®iziran»	vojska bi
i1 !lL)u8°si0va*“ota raIpadla
Sil. 'n na	°dPor bi
SSk" b apzk"iena Jedra
Noti Predeu p b«*u v hri-^ b?Vi)t vršiH*dnie in Južne „il akciJe ovira-Vg ®°rebitnihCes4ah in ža tiSilti	armad napa-
di ’t*V|,'a nUditT‘ohVa Jug0s,a-Jl .1'« večti rambi zapa-
»Vca^ utvarBar,,r*k hi
ii^ti '® zelo I Naravnost MS«h°S4,'«Uti Jiaso b* mogli ^'vizija ’ k , žaupajo 30 k»oticam Tiro' da b‘ ^ biiaust»vlti J gos,°vanska ^v»d«l' 5U"ek treh m »ovjetskega
smo prisiljeni na tem mestu ugotoviti nenavadno perfiden in naravnost zločinski falzifi-kot. ki qa je v naijslabši veri in z najbolj poniglavimi na. meni zagrešilo v svoji predvčerajšnji številki uredništvo tržaškega demokrščanskega dnevnega glasila «Giomale di Triesten. Podlost falzifikaia je tem večja, čim večji je postal odmev, ki je zašel celo preko poslanca Viole v sam rimski parlament ter včeraj izzval izjavo jugoslovanskega Poslanika v Rimu, izjavo, ki bi bila pač drugačna, če bi poslanik imel priložnost naš članek prečitati, kar se žal ni zgodilo.
«Giornale» pa je zagrešil še drugo podlost: m podlagi fal-zifikata je našel «povod» za odurno in nizkotno zmerjanje ne samo našega uredništva, temveč vsega našega gibanja. Besed, ki jih je pri tem upo-rabil, ne bomo navajali.
Prav nič manjši fa/zifikator-ji niso kominformisti; tudi oni so kljub navedbi, da objavljajo tekst našega članka v celoti, izpustili zadnji stavek. Ali naj še posebej poudarja-mo, da je bil njihov falzifikat podlaga predvčerajšnjim za u-vndni članek na tržaški strani «11!nita», včeraj Pa za uvodni članek na prvi strani istega lista, ki ga je napisal sam njegov glavni urednik, Mussolinijev fašistični španski dobro-voljec Davide Lajolo ter da je bil falzifikat dalje podlaga za Vidalijeve klovnske izjave....
Značilno za fašistovsko-kle-rikalno-kominform istično profesionalno novinarsko «mora-lo» pa je dejstvo,- nihče Se ne zgane, kadar italijanski fašisti zahtevajo mejo. ki bi potekala sredi Slovenije in Hrvat-ske! Nihče se ne razburja če nekdo falzificirai članke nekega slovenskega časopisa: narobe- Zdi se dia je taka robota naravnost metoda vseh naših zagrizenih sovražnikov in nekakšen njihov skupni imenovalec, t, j. tista baza, ki jo je Vidali vedno predlagal za skupne kominformovske de-mokrščanske - fašistovske akcije proti ljudski oblasti v coni B in Jugoslaviji.
Pri vsem tem bi končno postavili skr-omno vprašanje:
Kako je v Trstu, v centru Srednje Evrope, pod vojaško upravo dveh držav, kakršni sta Anglija in ZDA. mogoče v tisku — Ici ga vendar uckvir. ja določena zakonodaja — po. doben falzifikatorski banditi-zem nekaznovano izvajati?
Mnenja smo, da ne!
DL kongres Osvobodilne fronte
je zaklfučil svoje delo
Sklepna resolucija poudarja voljo slovenskega ljudstva, da podpre vsako akcijo za okranitev in okrepitev miru med narodi in za mednarodno sodelovanje na temelju enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja - Delegacija angleškik novinarjev v Vojvodini
LJUBLJANA, 28. — Tretji kongres Osvobodilne fronte je danes odobril statut OF in sprejel sklepno resolucijo, ki poudarja, da so jugoslovanski narodi z odločenostjo, da branijo socialistično izgradnjo svoje dežele in svojo svobodo in neodvisnost, ponovno dokazali svojo vdanost načelom samoodločbe in enakopravnosti naro-dov ter načelu nedeljivega mi. ru in kolektivne varnosti med narodi.
Resolucija pravi nadalje, da je kongres v imenu najširših množic slovenskega ljudstva odobril vse ukrepe državnega vodstva, katerih namen je vse večja krepitev obrambne sposobnosti socialistične - Jugoslavije.
«Pos lužiti se moramo — pravi resolucija — vseh onih sred. stev, ki bodo prisilile napadalce, naj dobro premislijo, in ki nam bodo v danih mednarodnih okoliščinah nudile najboljše jamstvo za mirno in ustvarjalno delo in izgradnjo socializma v naši deželi.
Tretji kongres OP obenem iz. raža enotno voljo slovenskega ljudstva, da tudi v bodočnosti
z vsemi svojimi silami podpre vsako iniciativo, katere cilj bi bil ohranitev in okrepitev miru med narodi in njihovega konstruktivnega sodelovanja na osnovi medsebojnega spoštova. nja in enakopravnosti.
Tretji kongres Osvobodilne fronte poziva vse svoje organizacije in članstvo, naj še odlog, neje delajo za okrepitev in na. daljnji razvoj pridobitev naše socialistične revolucije in za njihovo obrambo Pred onimi, ki bi ogrožali in poskušali vzeti slovenskemu in ostalim jugoslovanskim narodom s toliko krvi izvojevano svobodo in neodvisnost. ter za še vztrajnejšo borbo pod vodstvom Komuni, stične partije Slovenije za končno zmago socializma v na. ši deželi«.
Na koncu kongresa so svečano razglasili rezultate šestmesečnega tekmovanja.
Po vsej Jugoslaviji zlasti pa v glavnem mestu Beogradu se pripravljajo za svečano prosla. vo prveiga maja, ki je poleg 29. novembra, dneva republike, največji praznik v Jugoslaviji. Ves Beograd je že okrašen z
rdečimi zastavami in s cvetjem in zelenjem.
Prvega maja bodo delovni ljudje iz vseh šestih republik kot vsako leto sodelovali v veličastni prvomajski paradi pred tribuno, na kateri bodo najvišji državni voditelji. Računajo da bo na letošnji prvomajski paradi sodelovalo preko 100.000 delavcev, fizkulturnikov, mladincev, pionirjev, zastopnikov organizacij in ustanov in oddelkov Jugoslovanske armade.
Delegacija angleških novinarjev, ki je včeraj prišla v Beograd je danes obiskala avtonomno pokrajino Vojvodino. Novinarji so se razgovarjali s predstavniki oblasti in kulturnega življenja v NoVem Sadu. Zlasti so se zanimali za zadružno gibanje, za položaj narodnih manjšin in njihovo sodelovanje v oblasti in druga vprašanja. Novinarji so tudi obiskali kmečko delovno zadrugo in kulturni dom slovaške manjšine v Bačkem Petrovcu. Danes zvečer bodo novinarji Rriso-stvovali baletni predstavi v novosadskem gledališču.
POSLEDICE OBOROŽEVANJA za britansko gospodarstvo
Gaitskell odločno brani svoj proračun • Bevan dobil zaupnico v svojem volilnem okrožju
LONDON. 28. — Britanski zakladni minister Hugh (Jait-skeli je danes na škotski pokrajinski konferenci laburistične stramlke v Qiasgowu izjavil, da je vlada mnenja, da je mogoče izvesti triletni obrambni program z izdatki štirih milijard im sedtern ato milijonov funtov šterlingov, ne da bi nepopravljivo oškodovali ustroj britanskega gospodarskega življenja. Po mnenju Gaiitsfcella je mogoče ta programi izvesti, ne da bi morala Velika Britanija napraviti velike dolgove, ne da bi zgubila svojo gospodarsko neodvisnost in brez neznosnega znižanja življenjske ravni. Pripomnil je, dia nikakor nd govora o «neamejeni»
.Hisem čital izvirnega besedila članka v PD“
e poudaril poslanik FLRJ dr. Mladen Ivekovič v Rimu in dodal: Zadržujem si najširšo rezervo glede točnosti objavljene vesti" Zakaj obe tržaški radijski postaji teh besed nista objavili?
MILAN, 28, (Amsa) ■— Jugoslovanski opolncmočeni minister v Rimu Mladen Ivekovič, ki je prišel v Milan, da st udeleži počastitve spomina italijanskih partizanov, ki so padli v Jugoslaviji, je dopisniku Anse podal nekaj izjav v zvezi z vestjo, ki so jo nekateri listi posneli po tržaškem »Primorskem dnevniku«.
»Predvsem — je dejal minister — je trelba poudariti, da »Primorski dnevnik« nikakor ni glasilo ne jugoslovanske vlade ne maršala Tita. Vsekakor nosem čital originalnega besedila vesti, toda če je res to, kar nekateri italijanski časopisi objavljajo, ne more očivid-no iti za drugo nego za n sne-r, bolje rečeno za provokacijo, zasnovano po krogih, ki so zainteresirani, dia spodkopljejo soglasje in obstoječe dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo. Politika jugoslovanske vlade je danes politika zbliža-nja med obema državama, ki teži za tem, da reši še nerešena vprašanja, in ne imperialistična politika, kakor bi se hotelo prikazati po objavljeni vesti. Torej, ne more se misliti o drugem nego o zahrbtni spletki, zato da se moti sedanje o-zračje zbližan ja.
«Vedno z največjo rezervo o točnosti objavljene vesti — je nadaljeval Ivekovič — dodajam, da dvomim o premišljenem namenu, da se hoče škodovati tudi dlanaiSnji ceremoniji italijansko - jugoslovanskega bratstva in prijateljstva, s kar tero danes počaščamo 30 junaških borcev, katerih trupla so pripeljali iz Jugoslavije, cere-jnnniji. na kateri me je moja vlada pooblastila, naj jo urad. no zastopam. Glede hrabrosti italijanske vojske rad poudarim, da sta med' padlimi, ki jih
danes počaščujemo, dva odlikovana z zlato kolajno in eden s srebrno kolajno«.
«Glede neosnovanega zaključka, na podlagi katerega nai bi bila samo jugoslovanska vojska edlina zmožna braniti Južno-zahodmn Evrapo predi ruskim napadom, in p potrebi, da bi se morala v ta namen premakniti? do famozne ((gotske linije« v Italiji, se ne branim označiti te trditve Za grobo in zainteresirano provokatonko špekulacijo. ki ji je namen hote in z lažjo potvoriti resnico z edinim namenom ovirati in pobijati .borbo, ki jo Jugoslavija vodi, dh zajamči svojo neodvisnost od groženj kominformi-stičnih diržav pod vodstvom Kremlja«.
Na vprašanje, ngj pojasni svoje mnenje o rešitvi tržaškega vprašanja, je minister Ivekovič o tem vprašanju zaključil svoje izjave Ansi;
«Kar se tiče vprašanja Trsta — je dejal — je dOvolj sklicevati se na to, kar je predi kratkim izjavil maršal Tito: namreč, da se vprašanje lahko reši z neposrednim in prijatelj-
skim sporazumom med obeir.a vladama in da se lahko reši — kakor je dejal maršal Tite — tudi v štiriindvajsetih urah. Vse to zaradi najboljšega razpoloženja, ki sta ga pokazali obe državi za ohranitev odnosov prijateljstva, dobrega sosedstva in predvsem popolnega ozračja miru«.
Opazili smo, da sta obe tr. žaški radijski postaji pri čitar nju Ivekovičevih izjav izpustili stavek, da rizvirnega besedila ni čital» in da «si pridržuje najširšo rezervo o verodostojnosti poročih). Gotovo je ured. nikom obeh radijskih postaj, ki živijo v Trstu in ne v Rimu ali Milanu, popolnoma jasno, j da je «Giornale di Trieste» ' zagrešil skrajno umazan falzi. fikat, da torej poročila, ki So veleposlaniku Ivekoviču prišla pred oči, nikakor niso evero. dostojna«. Zakaj so torej njegove besede zamolčali? Mar so se bali, da bi postalo preveč očito. da zadenejo fvekovičeve besede o provokatorjih, ki sku. šojo kaliti odnose med Jugosla. vi jo in Italijo, v črno prav tam, kjer se je umazani falzifikat porodil?
britanski oborožitvi, ker da je treba upoštevati tudi gospodarsko življenje. »Seveda — je pripomnil — če ibi vedeli, da nas bo v prihodnjih dveh ali treh letih kdo gotovo napadel, bi morali pod vzet bolj drakonske Ukrepe, Prav1 faradi tega, ker nismo računali na gotovost vojne, niamo čutili potrebe to napraviti. Vemo, da moramo y neki meri znižati našo življenjsko raven, toda to znižanje ne bo nujno zelo veliko«.
Nato je Gaitskell pripomnil, da bodo številne temne točke v bodočem britanskem obrambnem programu in da bo njegova izvedba odvisna od vsakovrstnih pogojev, ki jih Velika Britanija ne more nadzorovati. Zavrnil je tudi obtožbe, da njegov proračun pomeni opustitev socialističnih načel m smrtni udarec za brezplačno zdravniško pomoč, ter je dodal, da bo treba Po sedanji dobi izrednih težkoč napraviti nove korake napirej.
Vodilni odbor laburistične stranke v volilnem okrožju Tredegar je danes soglasno izrekel zaupnico bivšemu ministru za delo Aneurinu Beva-nu. Odobril je njegovo akcijo in mu zagotovil brezpogojno podporo pri prihodnjih volitvah. Jutri bo Bevan govoril na nekem javnem zborovanju, da pojasni svoj položaj.
Novi lord’ privatnega pečata Richard Stokes, ki odgovarja za vprašanja surovin, je danes na nekem laburističnem zborovanju omenil, da bo morda potoval v Washington, da tam prouči to vprašanje.
Skupina laburistične stranke, ki jo imenujejo «odbor za izredni kongres laburistične stranke«, je sporočila, da ima namen sklicati v Londonu za 10. junija kongres v »obrambo socialističnih tradicij laburistične strane«.
Volilna reforma
spel pred francoskim parlamentom
PARIZ 8. — Danes popoldne še je sestal ministrski svet in je sklenili predložiti skupščini nov načrt zakona za volilno reformo, ki upošteva sklepe komisije Za volilno reformo, ki jih je ta sprejela na svoji zadnji seji. Komisija je ta novi načrt odobrila in vlada ga je predložila narodni skupščini, ki J t! o njem razpravljala že na današnji večerni seji, ker »o predsedniki parlamentarnih
skupin, ki so se popoldne sestali, zahtevali, naj se skupščina seltane še nocoj.
Skupščina je med razpravo zavrnila več spreminjeValnih predlogov in je kmalu po polnoči 8 337 glasovi proti 47 sprejela pirvi člen. zakona, ki določa večinski sistem volitev po departmanskih listah z enkratnim glaisovanijiem. vezanimi listami in g preferenčnim glasom.
Danes je v Pariz prišel voditelj ameriškega urada z@ mobilizacijo Wilson, ki je izjavil, da je prišel z namenom, da se razgovori z generalom Eisen-howeirjemi in s francoskimi oblastmi im dia bo ostal v Parizu dva ali tri dni-
Včeraj zvečer je bila britanska novinarska delegacija gost jugoslovanske novinarske zveze v Noviharskem klubu v Beogradu, Sprejemu je poleg številnih 'domačih in tujih novinarjev prisostvoval tudi angleški veleposlanik Charles Peake.
Or.
lije
za
NEW YORK, 28. — Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler, stalni delegat Jugoslavije v OZN irv jugoslovanski predstavnik v Varnostnem svetu, bo za mesec maj predsednik komisije za atomskko energijo v Varnostnem svetu. Ta mesec je Bebler iudi predsednik pododbora za skupne ukrepe. Predsednik Varnostnega sveta bo prihodnji mesec turški predstavnik.
Za predsednika odbora za teoretična vprašanja demografske komisije OZN je bil že v drugič izvoljen jugoslovanski predstavnik Vogelnik. Na prvi seji odbora je Vogelnik predložil nekatere načrte V zvezi s tehnično pomočjo nezadostno razvitimi državam, ki so jih vsi delegati soglasno odobrili všfev-ši ukrajinskega delegata.
Med1 drugimi je bil sprejet Vogelnikov načrt, ki predvideva sestavo podrobnega načrta za specializacijske tečaje, zbiranje tehničnih knjig, omogoče-nje nabave tehnične literature im sestavo dokumentov o načinih za statistiko o prebivalstvu.
Glede tehnične literature je Vogelnik poudaril, da OZN glede tega lahko pomaga s svojimi normalnimi finančnimi sredstvi zaostalim državam. Na la način bodo odst,anjcriit tež koče, ki so nastale zaradi dez-organizacije svetovnega trga ter zaradj omejene razpoložljivosti deviz v skoraj vseh državah.
Glede statistike o Prebivalstvu je Vogelnik poudaril, da morajo to izvesti prizadete države same, ker one same podrobno poznajo specifične pogoje, v katerih se razvija njihovo prebivalstvo.
1. MAJ 1951 V TRSTU
Veliko prvomajsko zborovanje na Rotondi pri Bošketu
Govorita: tov. Anton Ukmar tov. Bortolo Petro n to
Nato tradicionalni prvomajski nastop na stadionu ..Prvi maj"
(Vrdelska cesta 7) :
ZAČETEK OB 14. URI
SPORED:
U INTERNACIONALA
2. Olga Gorjup: PROSTE VAJE DECE od 6. do 10. leta
3. Miloš Strgar: PROSTE VAJE DECE od 10. do 14. leta
4. Olga Gorjup:’ STILIZIRAN FOLKLORNI PLES
5. ZBOR,TELOVADCEV IN ŠPORTNIKOV
6. RAZDELITEV NAGRAD PRVOMAJSKIH TEKMOVANJ
7. ZDRUZENI PEVSKI ZBORI zapojejo:
a) U. Vrabec: Fizkulturna koračnica
b) E. Adamič: Naša pesem
c) F. Venturini: V nove zarje
d) Harm. R. Simoniti: Le vkup, uboga gmajna
e) F. Venturini: Bazoviška
f) K. Pahor: V boj
g) M. Kozina: Naša vojska
h) K. Boštjančič: Mi otroci svobode
8. Marijan Žerjal: PROSTE VAJE ČLANOV
9. ORODNA TELOVADBA
a) bradlja: moški
b) parter: moški
c) gred: ženske
d) parter: ženske
10. Olga Gorjup: PROSTA VAJA CLANIC U- M. Maršič:	MORNARJI,	izvaja	pomorska	šola	iz
Pirana
12. Miloš Strgar: VAJA Z OBROČI, deca
13. Miloš Strgar: PO JEZERU, članice
14. Marijan Dolgan: V BOJ, članice in člani
15. ZAKLJUČNA TOČKA
16. MIMOHOD
17. DELAVSKA HIMNA, HEJ BRIGADE
PO PRENOSU TRUPEL IZ JUGOSLAVIJE
SVEČAN POGREB
30 italijanskih partizano«
Navzoča sta bila rudi jugoslovanski veleposlanik in predstavnik Zveze , borcev FLRJ
MILAN, 28. — V Milanu so danes svečano počastili spomin 30 partizanov, ki so padli v Jugoslaviji med narodnoosvobodilno vojno in katerih trupla so pred kratkim pripeljali v domovino.
Ob navzočnosti jugoslovan-1 skega ministra v Rimu Mladena Ivekoviča, ki je predstav-
De Nicola predsednik italijanskega senata
RIM, 28. — Italijanski senat je danes izvolil Enrica De Nicola, nekdanjega začasnega predsednika republike, za predsednika senata, na mesto, ki je ostalo prazno po smrti Ivar.oe Bonomija. De Nicola je dobil 276 glasov, Gasparotto 2, Casa-fl I, Lina Merlin 1. Belih glasovnic je bilo 18,
Nenni je danes v Savoni začel volilno kampanjo za PSI, senator d’Or.ofrio pa v Bologni za KPI. Nenni je zahteval «pomiritev duhov«, ki bi jo naj v Italiji dosegli z znano to gliattijevsko politiko ((nevtralnosti«.
Naš tedenski
pregled
ljal jugoslovansko vlado, prefekta ter drugih civilnih in vojaških oblasti, med katerimi polk. Ravnika, bivšega poveljnika divizije «Gariba!ldi» ter številnega občinstva je vojaški kaplan blagoslovil trupla.
Ob tej priliki sta govorila o borbi italijanskih partizanov v Jugoslaviji pater Leoni, ki je bil kaplan divizije «Garibaldi», ter Vivoda kot predstavnik Zveze borcev Jugosilavije.
Trupla padlih borcev bodo odpeljali v domače kraje. Kap. Franco Mario Riva, ki je bil odlikovan z zlato medaljo in poročnik Pier Francesco Bonnet-ti bosta pokopana na milanskem pokopališču.
Vogeler na Dunaju
DUNAJ, 28. — Robert Vogeler, ki je bil pred 17 meseci v Budimpešti obsojen na daljšo zaporno kazen, je danes prišel na Dunaj, Vogeler, ki je ameriški državljan, je bil podrav-natelj družbe »Internacional Telephone Telegraph Corporation«.
BEOGRAD, 28 — Grič, ki obsega približno 6,000.000.000 kubičnih metrov zemlje in skal, je začel počasi drseti pro. ti dolini reke Kolpe v Gorskem Kotarju. Grič se je doslej po. maknil za en meter in povzro. čil številne razpoke, od katerih je najdaljša dolga 700 metrov.
Seznam št. s
Za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu so prispevali:	D. K. 1000 lir,
Anton Lovrenčič 1000, inž. Stanko Starc 1000, Aix 10.000, Božidar Kosmima 1000, P.F.C. 10.000, Franc in Elza Dujc 2000, družina F. Ferjančič 5000 Ar.ton Perhavec 1000, Suhodolnik R. A. 1000, Alojz Bucik 1500, Janko Hrovatin 1000, Justi Hrovatin 500, Anton Bcmbič 3500, Milka Per-tot 1000, Karlo Suc 500, družina Cesar 1000, Ludvik Co-tar 500, Danilo Sancin 1000, Bruno Pegan 1000, Planinsko društvo Trst 2000, Samo Pahor 500, Josip Grizančič 1000, Dinko in Anka Barej 1000, zbrano no proslavi OF v društvu «Vojka Smuc« 3500, Marija Muškovič 1000, A. E. 10.000, N, N. 1000, Angela Stoka f00. Zdravko Volčič 1000, Stojan In Vika Smrkolj 5000, družina Križmar.čič 500, Miroslav Rot. 1000, Majda
ZA KULTURNI DOM
Majnik 1000, Zorko Jerman 1000 lir,
Na glavni proslavi OF je bilo zbranih za opeko Kulturnega doma 20.550 lir.
Skupaj 94.550 lir Prejšnji znesek 736.200 lir
Skupno 830.750 lir
Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma	v
Trstu Javlja, da bodo imena darovalcev objavljena v	ti-
sku šele takrat, ko bo glavna blagajna odbora prejela	i/.i,«
od poverjenikov matico	in	MMI
de"ar	ze Kulturni dom v Sloveniji
Odbor za zgraditev sloven-skega Kulturnega doma	v	Nabiralna akcija za zsradi-
Trstu sprejema denarne pri- | tev našega Kulturnega doma spevke na:	je v Sloveniji v polnem raz-
1. sedežu odbora v Ul. S. Vito 17 (prostori SNG),
2. uredništvu ((Primorskega dcevnika« v Ul. Montecchi 6,
3. upravi «Primorskega dnevnika » v Ul. sv. Frančiška št. 20,
4. sedežu SHPZ na Korzu Garibaldi 4,
5. na sedežu OF v Ul. R. Manna 29,
6. pri vseh ostalih poverjenikih odbora.
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu
mahu in je sprožila cela tekmovanja. O tem je govoril tudi predsednik vlade Slovenije M. Marinko na III. kongresu OF v Ljubljani, ki je bil pretekle dni,
Združenje slovenskih dramskih umetnikov je obvestilo zvezo v Beogradu, da bodo slovenski gledališki umetniki priredili letos več predstav, katerih čisti dobiček bo prispevek za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Zveza je o tej akciji takoj obvestila vsa republiška društva. Društvo dramskih umetnikov Srbije se je tej akciji že odzvalo in bo do konca letošnje sezone 24 gledadiških kolektivov v Srbiji priredilo po eno ali dve predstavi v korist slovenske-
ga Kulturnega doma v Trstu.
Ločen odbor za zbiranje prispevkov za naš Kulturni dom so ustanovili tudi v Kranju, posebno veliko aktivnost pa je razvil v ta namen ustanovljen odbor v Mariboru, ki pripravlja izdajo značk po 10, 30, 50, 100 ir.' 500 din v skupni vrednosti 5 milijonov din, katere bodo prodajali v podjetjih, ustanovah in na terenu. Pri prodaji bodo sodelovale vse množične organizacije, društva, šole in mestni ljudski odbori. Prirejali bodo posebne predstave v korist našega doma. V o-kraju Maribor - okolica so sklenili, da bodo za Kulturni dom v Trstu prispevali les i® drugo gradivo.
Nadaljuje se zbiranje denarnih prispevkpv po vseh obratih in v vseh mestih. Tako je delovni kolektiv papirnice v Vevčah daroval 100.000 din, delavski svet rudnika Senovo pa 20.000 din itd.
Tudi ta teden je prinesel koš i novic: kitajsko-sevemokorejska ofenziva na Koreji, odstopi an- I gleških. ministrov, stavke v Francovi Španiji, Trumanovo napovedovanje slabih časov v Ameriki, Gromikovo obujanje stare, lepe Kleopatre iz večnega sna z Antonijem in še nekaj vesti po starem kopitu iz Pariza, tu končno, prav fadnje dni, še eno veliko bombo — pa o tej bo govora prav na koncu, **&
Začnimo torej lepo po vrsti. Najprej Koreja — čete OZN sc torej spet onkraj (to je, na jugu, kajti danes na Koreji sploh ne verno več, kaj je eortkrajs) 38. vzporednika. Začela se je velika, že dalj časa napovedana kitajska (in malo tudi severnokorejska) ofenziva. O vojaških vprašanjih doslej v našem pregledu nismo govorili — pa kdo bi tudi hotel biti prer-ok, kako se bo ta (ali katera koli druga) ofenziva končala! Ce ne od, Mohamedovih, pa vsaj od Nostradamusovih časov je prerokovanje slab posel. Poglejmo rajši dvoje:
Prvič to, da se prebivalstvo Seula, južnokorejske prestolni• ce že tretjič v desetih mesecih sel; proti jugu, gotovo z eno samo željo, da se vojna čimprei konča. F teh skromnih besedah je vsa velika tragedija korej-skega ljudstva, ki ga igra velikih interesov meče zdaj sem, zdaj tja, mu ruši hiše in tepta polj, ga ubija in uničuje.
Drugič to, da se upi za mirno rešitev, korejskega spopada spet izgubljajo v zraku. V Pekingu (bolj verjetno, v Moskvi) so očitno mislili, da je odstavitev generala Mac Arthurja znak slabosti, ki ga je treba izkoristiti. Se več, v Pekingu najbrž niso pomislili (v Moskvi pa verjetno so), da utegne njihov korak, zlasti če bo še potenciran, privesti v ZDA do zmage prav tiste tendence, ki jih je zagovarjal Mac Arthur.
Zadnjič smo zapisali, da bo Moskva verjetno poskušala najti nadomestilo za Mac Arthurja — in ofenziva je tu. Toda če udari jeklo ob kremen, se ukre-še iskra. Iz udarca med moskovsko nepopustljivostjo in možno krepitvijo macarthur-jevskih tendenc v Ameriki utegne, nastati svetovni spopad.
Zato je igra, ki jo Kremelj nadaljuje na Koreji, zelo nevarna.
* * #
Truman je postavil kongres pred trdo dejstvo:	oboroževa-
nje, ki ga ZDA izvajajo spričo napetega mednarodnega položaja, utegne imeti neljube gospodarske posledice. Truman je resno svaril pred nevarnostjo inflacije in zahteval ukrepe, da se to prepreči. Njegovi ukrepi se v bistvu ne razlikujejo od onih, ki jih je nekaj poprej začela i-fajati laburistična vlada
v Angliji; z zvišanjem cen po-trošnim predmetov), omejiti civilno potrošnjo. Gre za industrijske kapacitete, ki jih je treba sprostiti, še bolj pa (zla. sti v ZDA, kjer ustvarjanje nO'
vi h kapacitet ni prevelik problem) za osnovne surovine, ka terih pridelovanje ne dohaja povečanih potreb. Da je položaj kritičen, nam priča Anglija.
* * *
Zares, sedanji kaj malo rožnati mednarodni položaj zahteva od človeštva težke žrtve, odpoved delu razmeroma visokega življenjskega standarda na Zahodu, milijoni prisilnih delavcev na Vzhodu in še cela vrsta stvari, nad katerimi lebdi kot Damoklejev meč nevarnost nove vojne.
CLobek bi misli, da se bodo vsaj v Parizu potrudili, da bi človeštvu prihranili ne le vojno, temveč tudi vse neprijetnosti sedanjega položaja. Pa ni tako — kar berite, kaj je Gro-miko povedal v četrtek. Odveč bi bilo govoriti o diplomatskih šegah in navadah — to je končno formalnost. Toda svetovni mir- ni formalnost, je prekleto resno zadeva.
Gromiko se ni poslužil samo osnovnošolskega kanibala. Pokazal je, da njegovo znanje zgodovine seže vsaj za nekaj desetletij pred Kristusom. O-budil je od mrtvih egiptovsko kraljico Kleopatro (pravio. da je bila zqlo lepa, obenem pa tudi bolj lahkih navad) in dejal, da bi celo ona (to je, vlačuga, da damo vsaki stvari pravo ime) zardela, ko bi poslušala Daviesa, angleškega delegata. Da je to malce neprimerna pot do konference štirih zunanjih ministrov, ni težko uganiti.
*■**
Toda Moskva ima drugo za bregom: vzporedno z zavlačevanjem pariške konference, kjer Gromiko noče vdelati koncesiji) v vprašanjih, ki se sploh ne tičejo namestnikov in večkrat še zunanjih ministrov ne (lahko je popuščati ha tuj račun, in zahtevati od drugih naj popuščajo na svojo škodo!) se širi akcija za nabiranje podpisov Pod zahtevo, naj se sklene pakt petorice. Misel, ki v bistvu morda ni slaba, ki pg po moskovskih računih spet omogoča koncesije na tuj račun. Le poglejmo: recimo, da Moskva pristane na to, da ostanejo Kitajci doma (popuščanje na kitajski račun!), vtakne pa u žep tisto, kar ji Zahod da v «protiuslugo». Rezultat bi bil seveda spet konferenca štirih, toda s to razliko, da je Kremelj medtem kar koli že pospravil v svojo malho.
Vse pa kaže na to, da sovjetski diplomaciji ni za svetovni mir, temveč za lastno korist. Spominja na pravljičnega zmaja, ki mu je oblegano mesto moralo vsak teden žrtvovati deklico v prvem cvetu mladosti, da je imelo mir pred njegovim besom.
Toda na srečo so to kremeljski načrti, ne še st varnost. In tem načrtom se svet upira.
* * *
V Angliji so nenadoma odstopili trije ministri zaradi ne. soglasij s proračunom, ki ga je pripravila vlada, in ki predvideva precejšnje žrtve za uresničenje oborožitvenega prog rama. Da srno točni: ne upirajo se oborožitvi kot taki, temveč načinu, kako se izvaja. Predvsem trdijo, da Anglija ne do. btoo. dovolj surovin, da bi lah-' ko izvedla ta načrt in še skrbela za civilno industrijo. Pra. vi jo, da bo pomanjkanje suro. vin privedlo do brezposelnosti v angleški civilni industriji.
Njihovi glavni očitki pa ne veljajo laburistični vladi (obljubili so celo, da bodo to vlado v parlamentu podpirali, tu. di pri glasovanjih, k1 naspiotu. jejo njihovemu mnenju), temveč Ameriki ki ji očitajo, da izrablja svojo mogočno pozicijo na svetovnem tržišču za ko. pičenje rezerv, kar povzroča pomanjkanje surovin v drugih deželah.
Da je položaj resen, je pri. znal tudsi zunanji minister Morrison, Ta položaj je izrabil Churchill za začetek napada na vlado. Vendar je dobro pas. zil, da bi ta napad samo oslabil vpliv laburistične vlade (in seveda stranke), da pa ne bi povzročil njenega padca. Seve.
(Nadaljevanje na 4. strani)
— 2 —
29. aprila 195'
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja 29. aprila
Robert, Tan-kcslava Sonce vzide ob 4.58; zatone ob 19.08. Dolžina dneva 14.10. Luna vzide ob 2.17; zatone ob 11.59. Jutri, ponedeljek 30. aprila Katarina, Samorad
v >ABBEŽiysKl OBfI\I
SKUPNA VAŠKA ZEMLJIŠČA bodo odslej upravljale vasi same
Z dekretom predsedstva cone, objavljenem v uradnem listu ZVU 8 bis 15. -aprila t. 1. 'so bili imenovani komisarji za upravljanje skupnih vaških zemljišč (jusov) v nabrežinski občini. Za Nabrežino: Radovič Mirko pok. Ivana iz Nabrežine 67, za Praprot in Tmovico: Lupine Alojz pok. Ivana iz Praprota 11; za Vižovlje; Blažina Emil, pok. Franca iz Vižovelj 8; za Sempolaj:	Skrk Alojz,
pok. Jožefa iz Sempolaja 22; za Medjo vas:	Legiša Mirko,
pok. Ivana iz Medje vasi 15. Akcijo za ureditev upravljanja skupnih zemljišč so začeli pred več meseci Vižovljani, napravili so potrebne korake ter prošnjo na predsedstvo cone. Po dogovoru s prizadetimi je občinska uprava predlagala imena tudi za ostale katastrske občine. kjer imajo skupna zemljišča. Cerovlje, kjer je v teku postopek za individualno vknji-ževanje zemljišč, ter Devin, kjer so si vaščani že razdelili zemljišča in se vknjižili. Kmečka zveza je to akcijo podprla in jo .stalno spremljala do u-god.ne rešitve. To je lep uspeh, čeprav še nepopolen in je priporočljivo, da bi temu vzgledu sledile še ostale občine, kot. n. pr. dolinska, kjer imajo tri ta-kozvane srenje, ki delujejo vendar niso še priznane ob oblasti. Se bolj važna in pereča je rešitev tega problema v tržaški občini, kjer imata Kontovelj in Bazovica velika skupna posestva, toda se ni nobeden zmenil, da bi poskrbel n. pr. za plačila vojaške škode, ki je ogromna, itd..
Zlasti v tržaški občini je nujno, da dobi upravo svojih zemljišč vsaka vas, ki bo bolj skrbela za svoja zemljišča kot tržaška občinska uprava.
Upravljanje skupnih zemljišč je že predvideno po zakonu, vendar je fakultativno, dokler se ne reši juridični položaj zemljišč. Ločena uprava postane obvezna, ko se to vprašanje s te strani uredi. Dokler niso imenovani vaški komisarji, u-pravljajo zemljišča občinske uprave. Izkušnja pa je pokazala, da tako upravljanje ne u-streza, ker domačini niso imeli pri tem besede, njih stvarne potrebe in predlogi niso prišli do izraza. Iz tega so se večkrat rodili spori med občinsko upravo in vasmi.
Omenjeni ukrep je zelo važen za nabrežinsko občino, ker je tam v teku naglo likvidiranje. ne da bi imeli domačini kakšno korist od tega. Povpraševanje po zemljiščih je vedno večje zlasti ob obali in v Nabrežini.
Nove vaške uprave naj se zavedajo, da imajo poleg novih pravic tudi nove odgovornosti. Skrbno morajo upravljati in skrbeti za skupna zemljišča, za njihovo izboljšanje itd.. To je preizkušnja za naše vasi. Upati je, da ne bodo novoimenovani upravniki-komisarji postopali samovoljno. Komisarsko u-pravljanje, čeprav je dober korak naprej, ne ustreza principom demokracije. Temu se bo lahko odpomoglo, če se bodo
komisarji posluževali posvetovanja odborov. Ko pa gre za važna vprašanja, so potrebna skupna posvetovanja vseh vaščanov.
Lep vzgled so nam dali pred dnevi Vižovljani. V ponedeljek so imeli v Vižovljah skupen sestanek. v zvezi z imenovanjem nove uprave. Posvetovanju je' prisostvoval zastopnik KZ. ki je navzočim pojasnil pomen no. vega ukrepa. Vsi prisotni so izrazili svoje zadovoljstvo za rešitev tega vprašanja in se zahvalili KZ za njeno pomoč. Dali so več predlogov za praktično delovanje nove uprave. Poleg imenovanega komisarja bosta še dva odbornika. Na sestanku so tudi sklenili, da bo nova vaška uprava vložila ugovor in protest proti prodaji 6.000 klv. m jusarskega zemljišča v Sesljanu, ki jo je odolbril nabrežinski bbčinski svet na
svoji seji po objavi dekreta v uradnem listu. Zaradi tega vižovljani, ki se niso strinjali s prodajo vseh 6.000 kv. m, smatrajo. da občinski svet ni imel več pravice razpolagati z njihovim zemljiščem in da je sklep o predaji neveljaven.
Telovadci pozor!
Vsi telovadci naj bodo danes dopoldne na stadionu «Prvi maja, kjer bodo skupne vaje za prvomajski nastop.
Pionirji in pionirke od 10 do 14 let naj pridejo na stadion s palicami in obroči, okrašenimi s cvetjem in zelenjem.
Vsi danes na stadion „Prvi maj" I
Kot smo v našem časopisu že poročali, bo danes prostovoljno delo na stadionu «Prvi maj». Pozvali smo vse demo kralično prebivalstvo Trsta, da se tega prostovoljnega dela tudi polnoštevilno udeleži in prepričani smo, da se bo temu pozivu tudi odzvalo. Naše prebivalstvo namreč ve, koliko je dela s pripravami za prvomajsko proslavo, če naj bo ta uspešna, zato bo danes žtrvova-lo nekaj uric prostovoljnemu delu, s čemer bo pripomoglo k še večjemu uspehu tega velikega praznika vsega demokratičnega prebivalstva.
Opozarjamo ponovno tudi vse telovadce in telovadke na današnje skupne vaje na stadionu. Sedaj ni več čas za odlašanje; telovadni nastop mora uspeti in; zato so potrebne še skupne vaje.
Isti poziv velja tudi za pionirje. ki bodo imeli prav tako skupne vaje. Opozarjamo zato matere, da pošljejo danes zjutraj svoj otroke na stadion «Prvi maj». Skupne vaje se prično že ob 8. zjutraj.
Delavci ILVA včlanjeni v ERS
proli omejevanju pravic tovarniških odborov
Delegacija članov ERS bo predlagala skupno borbo treh sindikalnih organizacij v zaščito interesov prizadetega delavstva
Odsek pri ZVU pripravlja kolonije - tudi na slovenske šole pošiljajo le italijanske tiskovine -<rPrefettura di Trieste» je le še v glavah šovinistov
Za učence osnovnih šol je pripravil pretekla leta odsek za kolonije pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu počitniške kolonije, ki so namenjene italijanskim in slovenskim otro. kom. Otroci slovenskih staršev so se na lastno željo lahko priglasili v slovenske kolonije, lahko pa so se tudi vključili v skupine z italijanskimi otroki. 2e pri razdeljevanju kreditov za kolonije so bili zopet prikrajšani slovenski otroci, saj ao dobili od .-kupnega kredita 30 milijonov lir le dva in pol medtem ko bj po pravičnem in pravilnem razdeljevanju morali dobiti za slovenske kolonije eno petino vsega nakazanega denarja, ker je pač slovenskih šoloobveznih otrok odgovarjajoče število.
Tudi letos je začel odsek za kolonije pri ZVU s popisom otrok, ki nameravajo v Dočitni. ške kolonije. Na slovenske šole so poslali vprašalne pole in to samo v italijanskem jeziku. Poleg tega je tudi na letošnjih tiskovinah navedena točka, v kateri pravi, naj se starši odločijo, ali hočejo poslati otroka v slovensko kolonijo.
Kaj neupravičeno vprašanje! Vsi vemo. da so italijanske kolonije kakor tudi italijanske šole in otroški vrtci za naše otroke raznarodovainice. Tu bi sploh ne smelo biti možnosti izbire: slovenski otroci mora. jo v slovenske, italijanski v italijanske kolonije! Kolonija je zato, da se otroci po celotnem učenju odpočijejo in razvedrijo, je pa tudi. zato, da se v njej vzgajajo v skupnosti, v tovarištvu za dobre tovariše, in čla. ne skupnosti. V mešanih kolonijah, v katerih so otroci, ki so že z doma in še iz šole prežeti s sovraštvom do vsega kar je slovensko, prav gotovo koloni, je v vzgojnem pogledu ne bodo mogle doseči uspeha. Zato tudi ne sme biti slovenskih
staršev, ki bi svoje otroke vpisali v italijanske kolonije.
In kje bodo kolonije ZVU letos? Najbrže zopet v Italiji kakor prejšnja leta. tako da bi v tržaških otrocih vzbudili miselnost, da je Italija tista de. žela, ki je Trstu mati...
Pa še nekaj nas na to spominja; «Prefettura di Trieste« stoji napisano na vrhu vprašalnih pol. Kaj so vsi tisti, ki odločajo o usodi italijanskih in slovenskih šol, tako daleč od stvarnosti, <ja menijo, da je tudi v Trstu prefektura, kakor v Vidmu, Benetkah itd? Ali si pa to v svojem šovinizmu ta-
ko neskončno želijo, da vidijo že tudi v Trstu italijansko pre lekturo? Mirovno pogodbo skušajo sicer okrniti, izogniti se hočejo izvajanju njenih določb. Vendar pa za nas velja: Trst ni nobena italijanska provinca! Slovenski starši zahtevajo, da na slovenske šole prihajajo tiskovine v slovenskem jeziku, slovenski starši pa tudi ne bodo pošiljali svojih otrok v italijanske kolonije . raznarodovainice, tudi ne v italijanske kraje, pa čeprav v slovenske kolonije vse dotlej, dokler bo. do imele te prizvok nazadnjaške in nacionalno nestrpne vzgoje.
Zopet nov udarec za tržaško delavstvo. Vodstvo tovarne ILVA je sporočilo, da bodo morali z 2. majem vsi člani odbora v podjetju redno na delo; omeniti moramo, da so bili do sedaj vsi. ti člani oproščeni vsakega drugega dela. da bi se lahko tembolj posvetili problemom delavstva ter cbranibi njegovih pravic in interesov. To pravico so si tržaški delavci izbojevali v dolgoletni borbi z razrednim sovražnikom tej je predstavljala eno izmed njihovih največjih pridobitev, na katero so b-li upravičeno ponosni.
S tem ukrepom -je hotelo vodstvo tovarne ILVA odvzeti tržaškemu delavstvu še zadnjo pridobitev njegove razredne borbe ter ukiniti stalne odbore v podjetju, ki so do sedaj vodili borbo v obrambo pravic in interesov uslužbencev samih.
Ni nam treba poudariti, da je omenjeni ukrep nadvse ogorčil in razburil vse prizadete delavce, kot tudi delavce ostalih tovarn in podjetij, ki lahko pričakujejo, da se v kratkem ponovi isto tudi v ostalih večjih tržaških tovarnah in podjetjih. Ce bo namreč vodstvu tovarne ILVA uspelo nemoteno izvesti ta ukrep, smo lahko prepričani, da mu bodo sledila tudi vodstva drugih tovarn in tako bodo ostali tržaški delavci kar čez noč brez edinega organa, ki bi moral ščititi v tovarnah njihove interese.
To pravico so imeli sedaj samo tržaški delavci, ne pa italijanski delavci; zato je jasno razvideh namen delodajalcev, da izenačijo položaj tržaških
delavcev s položajem delavcev v Italiji. Proti temu ukrepu, ki kr.ši pravice tržaškega delavskega razreda, se do sedaj E-notni sindikati kof tudi Delavska zbornica niso uprli in kot vse kaže ne nameravajo podv-ze-ti nobene resnejše akcije v obrambo .te pravice.
Zato so se včeraj zvečer zbrali na sedežu ERS v Ul. Machiavelli delavci tovarne ILVA, včlanjeni v Razrednih sindikatih, da proučijo položaj, ki je nastal pb omenjenem ukrepu. Ugotovili so, da je ta zelo resen ter da je potrebna odločna borba vsega tržaškega delavstva. ki mora preprečiti uveljavitev krivičnega ukrepa. Sklenili so. da odide že jutri delegacija članov ERS k predstavnikom odbora v podjetju, katerim bo predložila skupno borbo vseh treh sindikalnih organizacij v obrambo pravic prizadetega delavstva. S tem svojim predlogom so člani ERS dokazali, da so jim interesi delavstva glavna skrb.
SLAVA PADLEMU BORCU!
lju$oini'i Milimi'
lllptfl
■sm
IZ BAZOVICE
Križmančič Ivan umrl
Deilavec Križmančič Ivan iz Bazovice št. 38, ki se je v petek ponesrečil na delu, je včeraj ob 22.30 zvečer podlegel poškodbam. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 16. uri v Bazovici.
Umrli Križmančič zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki.
Tov. Ljubomir je pred sedmimi leti na današnji dan daroval svoje življenje za boljše dni delovnega ljudstva. Na predlog njegovih krvnikov, naj podpiše prošnjo za pomilostitev, je odgovoril s stisnjeno pestjo ter z junaškim- vzklikom: «Smrt fašizmu, svoboda naroduh Na goriškem gradu so ga ustrelili nacisti kot doslednega borca antifašista.
Skrivnost ukradenega avtomobila
Neznan tat se je v bližini Bazovice zaletel in se verjetno hudo ranil - Nobenega sledu o njem
■ V Trstu je kaj nevarno pustiti avtomobile na cestah in to še posebno v nočnih urah. Ved-no bo kak zlikovec, ki. si. ga bo izposodil in če bo mogoče tudi prodaj kakemu neprevidnemu kupcu.
Okoli 23 ure v noči med petkom in soboto je 68-letni trgovec Antonio Godina iz Ulice Lazzaretto Vecchio 6, pustil svoj ((Fiat 1100» v Ul. Cellini ter se skupaj z nekaterimi prijatelji odpravil v nočni lokal «Kit-kat». kjer je preživel nekaj prijetnih ur. Cim, Pa je hotel oditi domov, je takoj opazil, da avtomobila ni več. Odpravil se je ng polici jo in stvar prijavil
Policija je takoj začela s preiskavo in že ob 5.45 zjutraj je neka patrulja našla omenjeni
IZ .ISTRSKEGA OKROŽJA
Ustanovitev okrajnega odbora
Sindikata uslužbencev javnih ustanov
Po emomeseonih pripravah je stopil v četrtek pred zbrane delegate pripravljalni ofibor okrajnega odbora sindikata u-službencev javnih ustanov. Na ustanovni skupščini je bilo izbranih 52 delegatov iz 11 podružnic.
Glede na nove in vedino širše naloge, ki se postavljajo pred javne uslužbence, se , je pokazala potreba po ustanovitvi sindikalne organizacije, ki bo obravnavala vprašanja u-službencev javnih ustanov, ter svojim članom nudila tisto pomoč, ki je potrebna za čim uspešnejše izvajanje njihovih poklicnih dolžnosti. Ne gre tu za ustanovitev nekakega novega sindikalnega foruma, ki bo zastopal neke posebne interese javnih uslužbencev. Sindi. kalne organizacije vseh strok in gospodarskih panog imajo eden in isti cilj: usposabljanje in vzgajanje članov za čim večji dvig storilnosti dela. delovne discipline, socialistične 'zavesti ir; spoznavanje resnične linije marxizma . leninizma.
V teh resnih časih, ko nam komioformistične države grozijo z invazijo in oboroženim vdorom v našo domovino, je potrebno, da so vsakomur jasni cilji, za katere se bori naša Partija. Vloga sindikalnih organizacij je, da prenašajo direktive Partije na delovne množice.
Debata je pokazala na celo Vrsto vprašanj, katera bo moral ta novi sindikalni forum rešiti. Slovenski kot tudi italijanski tovariši so poudarili da je nujno potrebno, da javni uslužbenci obvladajo oba jezika, ki sta v tukajšnjem okraju v rabi. Vsak delavec, kmet in nameščenec ima pravico, da govori v svojem materinem jeziku. Naša osnovna demokratična načela mu dajejo to pravico. Zato je naloga in dolžnost uslužbenca, ki s stranko občuje, da govori v onem jeziku, v katerem se stranka izraža. Bilc* je govor* tu-
di o strokovnih izpitih, delovni disciplini in podobno.
Novoizvoljeni odbor bo moral vse sprejete skilepe realizirati.
Proslava 27. aprila
v Strunjanu
V naši vasi je iz dneva v dan živahnejše. Poleg življenja na morju, na polju, v delavnicah in uradih, se kažejo uspehi dela naše mladine tudi v kulturnem življenju. Dokaz temu je bila kulturna prireditev na predvečer obletnice ustanovitve OF.
Naše slovensko prosvetno društvo je skupno z italijansko mladino stopilo na oder z izbranim sporedom Slovenska učiteljica tov. Ar.čka je s svojimi pionirji in dramsko skupino žela splošen aplavz. 15 slovenskih pionirjev je predvajalo zborno recitacijo. V tistih mladih obrazkih in še belih laseh je bilo videti bodo čega «Barba 2vana». Z gotovostjo. ki le v časih malo za-šepa izrečene besede so imele prizvok odločnosti bodočih istrskih borcev. Kot ptičji zbor so žuboreli ti pionirji, včasih brez harmonije, včasih jecljaje, vendar pa prisrčno in lepo.
In potem tisti partizanski zbor. Poklical nam je v spomin minule čase naših borb. Pristni partizani, da bi jih kar objel. Nič preveč vznesenosti ir; pretiravanj. Vse tako jasno in odločno, kot je bila jasna in odločna naša borba.
Piran
V Piranu je lepa telovadnica v poslopju, kjer je sedež mladine. Lansko leto so to poslopje preuredili in napravili v notranjosti tudi telovadno dvorano, katera je bila do pred časom pusta in prazna.
Zadnji mesec pa je dvorana oživela in iz nje slišiš čez dar; in ob večerih šum mladine, ki se uči za prvi maj. Med prve moramo prišteti mladince Pomorskega tehnikuma, ki se v vajah vrstijo po skupinah. Posebna skupina III. razreda plovb-nega oddelka se uči posebne vaje. Ta skupina obeta, da bo prikazala več ir; boljše na nastopu kot prejšnja leta.
Poleg mladine Pomorskega tehnikuma vadijo tudi najmlajši iz Mladinskega doma, dalje mladina gospodarskih in industrijskih podjetij. Ta vztrajnost je dokaz, da bo prvomajski nastop mladine Pirar.-a dobro uspel.
Dušan
avto v bližini Bazovice. Kakor jo videti neznani tat ni znaj dobro šofirati ali pa je bil morda pijan. Končal je kratko in tnalo v obcestnem zidu. Avto je precej poškodovan, policija pa je našla v notranjosti tudi sle-dbve krvi. Po količini krvi sodeč se je moral tat precej hudo raniti in policija se je ponovno spravila na delo,' da zasledi zlikovca. Do sedaj ni nobenih vesti o tem.
Godina trtpi približno pol mi. li jona škode.
Zaradi sunka žerjava
padel 7 m globoko
Tudj' danes zjutraj, topot p* v ladjedelnici Sv. Marka, se je zgodiia precej huda nesreča zaradi katere se bo moral 48-iIetni mehanik Carlo Nordio iz Ul. deila Guardia 6 zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bol. nice približno od 15 do 30 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije.
Nordio je bil kakor vedno na nekem žetrjavu. Nenadoma ga je ta pri premikanju zadel, pri čemer je Nordio izgubil ravnotežje in padel 7 m globoko. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili precejšnje poškodbe na nosu, na desni strani glave, na desni stegnenici ttr prsnem košu; verjetno si je tudi zlomil rebro.
Delitev nagrad na svečani seji OF
Proslava OF v Nabrežini
Danes 29. t. m. ob 16. uri bo v
NABREŽINI v kinodvorani proslava na čast
10. OBLETNICE O F Program bo obsegal : govor tov. Dekleve, recitacije, nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel in dramske skupine Prosek, ter moškega zbora Nabrežina - Sem po la j .
PEVSKI ZBORI!
S pesmijo praznujmo največji praznik delovnega ljudstva - 1. maj 1951
VADIMO PESMI, KI SO BILE DOLOČENE ZA L MAJ TER NABIRAJMO NOVE PEVCE ZLASTI MED NASO MLADINO! TAKO BO KONCERT PEVSKIH ZBOROV CIM MOGOČNEJŠI.
Program koncertnega dela
1. Fizkulturna koračnica
2. Naša pesem
3. V nove zarje
4. Le vkup, uboga gmajna
5. Bazovica
6. V boj
7. Naša vojska
8. Mj otroci smo svobode
prvomajske prireditve, prir. U. Vrabec E. Adamič Fr. Venturini harm. R. Simoni« Fr. Venturini K. Pahor M. Kozina K. Boštjančič
SPOMINSKI DNEVI
1830 je bil rojen pisatelj Janez Trdina.
Na svečani seji glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje so bilj nagrajeni najboljši okraji in tereni. Na sliki vidimo zastopnike nabrežinskega okraja, katerim je tov. Stoka izročil veliko zastavo kot prvo darilo.
Občni zbor
Kmetijske zadruge v Trstu
Upravni svet javlja vsem članom, da je bilo na podlagi čl. 16 zadružnega statuta razobešeno dne 19. aprila 1951 na oglasni deski v Ul. Foscolo 1 in to v prisotnosti notarja, obvestilo o sklicanju rednega občnega zbora članov Kmetijske nabavljalne in prodajne zadruge v Trstu, z. z o. j. za naslednja dneva: soboto j. maja 1951. ob 9. uri v prvem sklicanju in v nedeljo 6. maja 1951. ob 9. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo v prostorih Zveze Enotnih sindikatov (ki so jih dali iz vljudnosti na razpolago) v Ul. Montfort 3. Dnevni red je naslednji:
1. Izvolitev predsednika občnega zbora in 2 skrutinatorjev.
2. Poročilo upravnega sveta in revizorjev.
3. Odobritev obračuna za leto 1950.
4. Izvolitev upravnega sveta.
5. Razno.
Ker se predvideva, da ne bo, občni zbor v prvem sklicanju sklepčen, se pozivajo člani, naj se udeležijo drugega sklicanja, ki bo v nedeljo 6. maja 1951, ob 9. uri.
UPRAVNI SVET
Gledališče Verdi
Danes zaprto.' Jutri se prične razprodaja vstopnic za III. simfonični koncert tržaške filharmonije, ki bo v soboto 5. maja. Dirigiral bo Herbert Albert. Na sporedu glasba Haydna, Straussa in Brahmsa.
Proslava OF
v Dolini
Krajevni odbor OF Dolina priredi proslavo na sedežu danes ob 20. uri Sodelujejo pevski zbor in pionirji.
Vozni red avtobusov
za telovadce in udelaženco proslave 1. maja „ na stadionu „Prvi umi v
ODHODI TELOVADCE'^ TRST :	Nabrežina	yj.
Sesljam 6.30, Opčine 7;u p|aV. liki Repen 7.00, Dolina « je ob 7.00 uri.	d.
Priporoča se vsem ^
cem, tudi iz nenaveden1 }
jev, da se drže točno “ ,jsen da s tem omogočijo Pra prihod v Trst.	v
ODHODI UDELEŽENCE j TRST:	Nabrežina, se
Salež, Stivan, Veliki p^r Piavje, Prebeneg,	'><l
sek in Padriče vsi ob
poro<*'
1 Udeležencem se priP0,j^. bo«
Prvomajski lepaki odobreni
Vse tri prvomajske lepake, ki jih je pripravljalni odbor za proslavo prvomajskega praznika predloži! v odobritev, so oblasti odobrile.
Šmarje
Kulturni spored ob priliki partizanskega pohoda, ki je bil prirejen na čast 10-letnice Osvo. bodil ne fronte, je zadovoljil vse navzoče. Obsegal je sedem točk, od katerih sta najbolj ugajali zadr.ji dve, ko je nastopil mešani pevski zbor Slovenskega učiteljišča iz Portoroža s spremi jevanjem orkestra Odreda JA. Zapeli so: «Stjek Partije« in Baranoviče-vo «Prvomajska».
Dva izleta
Planinskega društva v Kopru
Planinsko društvo v Kopru priredi v nedeljo 6. maja izlet na Narnos. Lepa pomladanska narava prav sedaj vabi, da se r.-aužijemo njenih lepot. Planinci, prijavite se za ta kratek, a lep izlet v čim večjem številu. Ce bo prijav premalo, se izlet ne bo mogel vršiti. Prijave sprejema tov. dr. Božidar Zega, okrožje, do četrtka 3. maja opoldne.
Obenem opozarjamo, da je še čas za prijavo izleta na Golico v Karavankah. Prijaviti se je treba čimprej, ker je za turo na to goro še najlepše spomladi, ko je vsa bela od nareiz, potrebno posebno dovoljenje. Prijave sprejema tov. dr. Božidar Zega kot zgoraj.
Planinsko društvo KOPER
Uspel plenum članov ERS
za mešano stroko na Proseku
Včeraj te bil na Proseku plenum članov Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko, ki je zelo dobro uspel. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o važnosti letošnje prvomajske proslave, ki bo 'T znamenju še bolj odločne borbe za dosego miru v svetu ter v znamenju okrepitve razred, ne zavesti našega delavskega razreda, ki se bo odločno uprl vsaki nadaljnji ofenzivi delodajalcev, ter razpravljanje o organizacijskih vprašanjih.
Diskusija, ki se je razvila Po glavnem poročilu govornika, ie bila zelo živahna. Delavci so se med drugim tudi obvezali, da bodo poravnali vse svoje obveznosti ter točno plačali tudi članarino.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. aprila 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 5 in umrlo je 9 oseb,
Civilne poroke: zidar Friedrich Schmidt in gospodinja Ana Ro-senfeld, pomorski oficir Manlio Zebochin In gospodinja Adele Silva VVein, ameriški vojak Thomas VVells in gospodinja Norma Maria Chierici, uradnik Giovanni Sgurdeos in gospodinja Silvana Giurin.
Cerkvene poroke:	industrijski
izvedenec Bruno Seriani in šivilja Lidia Landa.
Umrli so: 82-letna Agnese Mramor por. Rosani, 50-letni Arman-do Lombardo, 44-letnl Pavel Gombač, 62-letna Ana Rusjan por. Rolli, 70-ietni Tppolito Stieven, 73-letni, Stefan Štolfa, 54-letna Valentina Ludvič, 82-letna Irene Geratdi, 56-letpi Antonio Jaca-rella.
GORIŠKEGA
Razstava partizanske borbe
v Sovodnjah
V Sovodnjah so poleg letnega telovadišča otvorili za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, katere temeljna načela in idejne .smernice je v Italiji prevzela Demokratična fronta Slovencev, okusno prirejeno razstavo partizanske borbe primorskih Slovencev. Med redke dragocenosti sodijo številne slike iz partizanskih borb in par-tizanskega življenja. Poleg tega pa je razstavljena tudi medvojna tehnika. Obiskovalcu ne bodo ostal; neopaženi eni prvih izvodov cikJostilivanega «Partizanskega dnevnika« predhodnika ((Primorskega dnevnika«. dalje ((Slovenskega poročevalca«, »Ljudske pravice«. ((Kmečkega glasa«, ((Mladine:, te« 'številnih brošur in periodičnih publikacij. Dragocen dokument predstavlja na roke pj. san in ilustriran dnevnik ene izmed številnih čet. ki so operirale na Primorskem.
Sredi prostora je dobro zadeta imitacija spomenika, na katerem je s številkami označen krvni doprinos goriških vasi za svobodo. V narodni osvobodilni borbi so So-vodnje dale 30 žrtev, Stever-jan 34, Oslavje 10, Pevma 17, St, Maver 8, Podgora 33, Stand-rež 17, Rupa 6 .Gorica 56, Peč 6, Gabrije 5, Vrh 5, Poljane 12 Doberdob 39, Jamlje 9 in Dol 8.
Razstava bo danes odprta od 14 do 19, v ponedeljek od 19. -do 20. ure ter v torek prvega maja ves dan.
Vsem obisk razstave najtopleje priporočamo-
Spored
prvomajske proslave v Sovodnjah
Na prvega maja se bodo demokratični Slovenci v Italiji zbrali
na sovodenjskem telovadišču. Dopoldanski spored se bo pričel ob 8. uri z lahkoatletskimi tekmami. Najprej bo tek na 60, 80 in 100 m, potem met krogle, diska in kopjai skoki v višino in daljavo ter štafeta. Tekmovali bodo za pokal •prvega maja«, ki ga je darovala DFS.
Popoldanski spored se bo pričel ob 16. uri z govorom o pomenu prvega maja. Sledil bo telovadni nastop mladink, mladincev in najmlajših. Izvajali bodo tudi vaje s palicami in ritmične vaje z obroči: Za zaključek nastopa bodo v skupni vaji nastopili vsi nastopajoči.
Ob 17. uri bo razdelitev nagrad zmagovalcem.
Po razdelitvi bodo goriški pevski zbori zapeli: Pregelj »Mladinska pevska plesna suita«, narodna »Skrjanček poje«, Adamič •Tam gori za našo vasjo«, Zgjc •Slava delu«, Sčekovo »Partizanska«, Bartol «Oj, pianine« in La-harnarjevo »Kadar mlado leto«. Sodelujejo otroški, združeni moški in združeni mešani zbor.
Pevskemu koncertu bodo sledile razne baletne točke.
Sinoči so poleg letnega telovadišča otvorili tudi razstavo partizanske borbe, ki bo danes odprta od 19. do 20.; v nedeljo od 14. do 19.; v ponedeljek od 19. do 20. ter ves dan prvega maja.
15 milijonov za popravilo
brvi pri Slražicah
Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo, s ka-lcšno vnemo smo preti časom zagovarjali predlog delavcev, ki so zaposleni v podgorski predilnici, da bi goriška občina obnovila brv čez Sočo pri Stražicah. Podiprli smo tudi njihov predlog, da bi lahko z nekaj milijoni kredita zgradili na jeklenih vrveh visečo brv, ki bi jo nosila na vsaki strani po dva betonska o-pornika.
Tudi po dru^h časopisijj je
bilo to vprašanje predmet obširnega razglabljanja. In morda je prav v tem iskati vzrok, da so na osnovi nakazil pasivnim conam tudi Gorici priznali 15 milijonov lir, g katerimi bodo popravili sedanjo bry in jo izročili prometu. Lahko si mislite s kakšnim veseljem so to vest pozdravil delavci, ki so bili doslej več let prisiljeni, da so se v Podgoro na delo vozili z avtabusom-. Sedaj jim bo vse to prikrajšano, ker bo pot s kolesom preko brvi neprimerno krajša. To pa se bo pozr.-alo tudi pri denarju, saj so morali od svojih bornih plač potrošiti okoli 1000 lir mesečno za avtobusni prevoz.
Obvestilo
Redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja, ki ja bila sklican za nedeljo 6. maja t. 1. je zaradi tehničnih vzrokov preložen na nedeljo 13. maja t. i.
UPRAVNI ODBOR
Šahovski turnir
V torek 1. maja ob 10. uri dopoldne bo v dvorani na stadionu »Prvi maj« individualni brzopetezni šahovski turnir.
OKRAJA ZA ^ IN udeležb
v primeru potrebe na lago več avtobusov. ^ VOZNI RED IZ NA8B t*
SKEGA---------------- l	/C
VADCE ...
PROSLAVE 1.
ODHOD ZA TELO v
Nabrežina ob 7.00, E'1- -]tje 7,20, Cerovlje 7.00. ^polfi
»
Vadba vaj za 1, maj v Doberdobu
V petek zvečer je bil velik del doberdobske mladine pripravljen na napovedano telovadbo. Prišli so prav vsi, naj-m-lajši in najmlajše, mladinci in mladinke.
Najprej so prišli na vrsto najmlajši in naj mlajše. ’ Ob spremljavi harmonike so ubrano izvedli svoje vaje skoraj brez vsake napake. Pri izvajanju se je poznalo, da so ves čas pridno vadili in da so se za glavni nastop zelo dobro pripravili.
Mladinci in mladinke niso za svojimi mlajšimi tovariši niti za Jas zaostajali. Vaje so izvajali sproščeno in z gotovostjo. Ko iih je človek gledal, je bil prepričan, da se ne bodo ustavili. Tako se je tudi zgodilo. Telovadci in telovadki’ so vaje gladko zdelali, toda zaradi večje gotovosti so jih ob spremljavi harmonike še enkrat ponovili.
S svojo lahkoto in ljubkostjo izvajanja so presenetile mladinke pri vajah z obroči, prav tako pa tudi mladinci s palicami,
Tako y Doberdobu. Toda Doberdob je šele ena vas na Goriškem. Ce se človek pod večer ali pa po večerji odpravi po goriških vaseh, mu bo y vsaki vasi že od daleč prizvenel na uho tisti apaoThii «ena, dva tri,
Pevci «Ivana Cankarja
Tajništvo pevskega odseka Prosvetnega društva «Ivan Cankar« vabi vse pevce, da pridejo na vaje in da se gotovo udeleže prvomajskega nastopa združeni]; pe-vskih zborov na stadionu »Prvi maj«.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško Matico so darovali:
Alberti Ernest, Boljunec 500 lir, Bogateč Emilija, Briščiki 365, Sardoč Alojzija, Salt-ž 300, De Zan Pietro, Trst 70, Guštin Marija, Zgonik 1.000.
V počastitev spomina pok. Jo-sipine Perhauc darujeta IDA in PEPI 1.000 lir za Dijaško Matico.
Dragovi stanovski tovariši od SHPZ darujejo v spomin, na njegovo mamo 2.500 lir za‘Dijaško Matico.
iiiiimMimiijiiiiiimuHMiiiiiiiiiiiimiiiiuiin
MALI OGLASI
MLADEGA URADNIKA sprejme takoj v službo trgovsko podjetje. Pogoj perfektno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe z življenjskim opisom poslati na upravo našega lista Ul. sv. Frančiška 20 pod šifro ((Takojšen nastop«.
IZREDNA PRILIKA-! Pletilni stroji vseh vrst in velikosti. — Ul. dellTstria 86 - FANTOZZI.
MLADEGA ABSOLVENTA TRGOVSKE AKADEMIJE išče trgovska firma za takojšen nastop. Naslov na naši upravi.
ADEX-IZLETI
20. maja izlet v :
Ajdovščino Poreč RitiemiierK Rovinj in nininvun
(Skočijonska jama)
Vpisovanje do 5. maja pri Adria-Express Ul. Fabio Severo 5(b, le-lef. 29-243
Z*
:w
7.20, Prečnik 7.40, Salež ob 8.00 url' ^
ODHOD ZA UDELEŽUJ, Slivam ob 12.09. Dev'1" ^ Sesljam 12.30, Cerov‘je Mavhinje 12.50.	V
ODHODI d1rEK!o0° SV' TRST:	Nabrežina U- • s,-
Križ 13.30, Sempoiai lež 12.00 in 13.40.
VOZNI RED IV. -TELOVADCE IN y)D\,\S^
CE PROSLAVE •-
Zjutraj ob 7. uri	t’
lovadcev, ki naj *e * togpo 6 zato določenih mest1*1 7. uri.	Bfl	vrši'
Od U. do 14. ure,sLncev 'l, prevoz ostalih ude ybirslis vseh treh sektorjev. ob P®" bo na Largo Bala11100 „^eK V® staji filobusa. Za p0V sre<E'vM služilo isto prevoz"^ označeno s št. 4, kl up. na Rotondi del Bose
RAZPORED	#■"’
NA STADION <iPlXjaJ : ZA OPENSKI OK jjir .	7 II *1 _ V
TELOVADCI: ob '• c
traj izpred srednje odvorai.
V. Repnu - izpred M pr0s'e na Opčinah - *zpreL., .V*, nega doma na Pr0‘’epadrFa!l, tobusne postaje v GrOf^L* izpred spomenika v v izpred gostilne pre vici.	,	L
$ j}s *	gr
Ob 12. uri busi: s Križa de na ^ pgšLjo
iz Velikega Repna * lZ teh avtobusov naj s predvsem pevci.
* * *	...tjlV'-4
TžA OSTALO pBllp(ei STVO: od l2.3°d^c|na„ 11
stilne Fabčič na
pred spomenika v
Gropade - BazovV.j0 »v,° jf
Opozarjamo, da b ,4 »te
vozili po Potre«1* „a naj se tovariši zberei
ra! navedenih m Ko^ It PREVOZ l^BfAKDCEV' t
ODHOD T|ark^ ^ pionirjev iz	stak9
izpred trgov.ne sc	I
velbi).	b l2-a
ODHOD PE\'cE oi J3. u
Za ostale udeleže	^
(,al]e'	oVAP^V
ODHOD l^orkJje. pionirjev iz •	745	n*
jn Belvedera ob.ono[B ,*
Belvedere s fcovelj-
SSK v*
Harabaglia, P Skedenj.
— 9 —	29.	aprila	1951
novih poslopij. Letos ni več o-snovno vprašanje tržaškega velesejma privabiti tujce, temveč zadostiti vsem! prošnjam, ker je prostor zelo omejen. » Gradnja dveh novih stavb se vrši s pospešeno hitrostjo, ker jo je dež v vseh teh mesecih nekoliko oviral. V zadnjih lepih dnevih so pa že toliko napredovali, da so nadoknadili izgubljen čas. Takoj pri vhodu na desno ne bo letos nikakih zasilnih stavb, temveč nov paviljon, zgrajen po najmodernejših načelih tehnike. Imel bo dve nadstropji, izmed katerih bo pritličje namenjeno za {(specialno razstavo«, to se pravi za šivalne stroje in različne potrebščine. Prvo nadstropje pa bo posvečeno razstavi, ki bo nosila naslov «vse za gospe« V njej bodo razstavljeni modni izdelki, dragi kamni, parfumi, krzna, itd. Na desni strani dru. gaga nadstropja bo terasa, na kateri bo urejen lep bar. Druga večja stavba, 'ki je še vedno v gradnji je namenjena za tri velike raastave posameznih držav. V pritličju bodo tukaj razstavljale Avstrija, Grčija in Jugoslavija, a v prvem nadstrop-
ju bo razstavljen tekstih radio, ure, dragulji in fotografski, o-zirorna optični predmeti.
V paviljonu A, ki je bil zgrajen že prejšnje leto in ki je največji, saj ima 2200 kv. metrov bodo razstavljeni vsi predmeti potrebni za opremo doma, uradov, poleg tega papir, tisk, kemija, kozmetika, a pod njim obrtniški izdelki in majhna industrija. V paviljonu B bodo nameščeni izdelki lahke industrije, težke industrije in elektrotehnični izdelki. Pod Ulico Rossetti bodo napravljeni provizorični paviljoni, v katerih bo razstava avtomobilov, motorjev in koles z vsemi potrebnimi rezervnimi deli. V teh paviljonih bodo tudi izdelki potrebni za mehanizacijo kmetijstva. Poleg tega bo na ozemlju velesejma vrsta drugih paviljonov, deloma začasnih, deloma dokončnih posvečena različnim tvrdkam in ustanovam. Tako je gotovo, da bo tam paviljon Fin-mar«, Javnih skladišč, Tovarne strojev m vrsta drugih.
Kot smo že dejali gradnja dveh novih stavb dobro napreduje. Paviljon, ki je namenjen
PROSLAVA 10-LETNICE Of V ŠMARJAH
?razn'ka 10. obletni-
ltK0V*ve 0F so bo1-in
Partizanski	prir9dili
Četudi .	. P°h°h na Šmarje.
Je zbrJi^ ZJUtrai Padal dež. se So Yelik0 itevil°' k. so )*TnS °dšli pro!l S mar-okrasili * n°’ da 450 Šmarčani
slavami £iVovo vas z za’
bivšim v pozclravnimi napisi
0‘vobS JrontfiViSt0m
benaDn,?a0d je imel Se pose' i» aktiv *	k° so se borci
uprizori	do?ovoriIi- da bod0
Partizanski napad
2a|fa; na vJ'.lslne nad
. va: jo.
čistili i °e 1 °d 10 letnici po stistim Wna ustanovitve OF tj j. “ lradlcronalninr jurišem, tjim Snve™-Z“nanii'« in notra-® in i aznik°m vzbujaj grn. j. m ledenel kri p„ žilah?!
PtaviCo,	1 imai° z.a to	vso
'“Sžnik?0, da So sllšali tudi
nase svobode	tiste
nje si. .® <<Na juriš!« ;n poka-j* šlo t	na'bojev- da	jim
to. v-4 Pa živce. No, nič za
lia>a ncZ da- tU ne bo ve' <ija	a njihova špekula-
le"bila^aVnostni akademiji, ki ftem „,na pnedvečer v kopr-
>tru rečeno-'^11 ie bU° V g°'
^oULVir moči OF ^ neo-Je. Upanie v ljudske mno-Vodit .z.aUpanje ni razočarali v 5 ]<?v 'n organizatorjev i*1 tako i.*1 lrpnutkih. Edi-V2§ojene množice so kakršn ab Primere poguma,
li BoHta° dali pri nas vaS'a-:• Požarjev. Ri Žane, 'tleh 3 l? drugod, kjer so v *WoriaD5 ,^e8a fašističnega
•^dizLj H ndbori OF'
M itd tiskarne, vojaškj ^ t>il0 ■- t.oria v vseh vas^h Jiivajo /	Zavest, da
• iP I,aJvišje zaupanje Par-!J Ko]ara'aia tovarišu Nazari-tcm v lcu in drugim mučeni. trtziro apor>h moč, da s0 i Prenašali najhujša
teia-j^di od groženj preiti
tV O, v
,s Ko le bilo v govoru
moč, da so s . iznašali najhujša vedne	kud’ v smi't. Za.
!t°kra* n°Z!Ce So med borbo s teni°^Pravičile zaupanje tu-% , ' da so same obračuna-in izdajalci. Na lf W H trenutek pripravijo, ^ražniuaries- de bi se zakleti H Bfia , Paših revolucionar-Vti 'tev in naše neod-?' SZ vladajoči imperiali-
k dejali.......................
N. Jeip».
<Gl0^r'°, da:
etiav 0 človečanski princi. ^!a)neNravnosti, bratstva in Sil; pl'avičnosti OF. so pri. WlOrsv partizanske vrste na ?tjanP in v Istri številne \pu . Trsta. Goi-ice, Trži-a°ije. Navduševali so SiavahV tel1 okupatorjevih li’ J^a so s krvjo naj-%Niz potrdile resnico, in njegova trnpe-Aa <1 raznarodovalna po-'l«l(nmlovencev in italijan-It^di , iindstvo nista isto.
*v! Sc
Koi
, , ,per in drugi naši .	2 a'i svoje žrtve. Da-
lj.,. hva]®Pakim spoštovanjem fc ’9t'skB2n0sti° spominjamo ,^izana Sa delavca iz Kopra
nle’4a Gandusia ln
4Javite v rtizanske učitelji.
, a^OVer*. vi	nnlpci
h?l?tih<ri^at.ovec' ki sta polej. L1'ie 2a ruSih dala svoje živ-t0. kar danes uživa-
hV se
kan. dndil ko smo priš. v:rje ta ,pekske . doline pod
V ?ep prizor:
jj.^avga,1'1 v močnem zale-«7 Steb-'” tišino, sta malo Va! ze haa <?n čuvala položaj N idad 50-letna moža Slo-K Sebe A ‘ian. Na tleh po-'t!h°ba sta -imeIa iovske pu-lj. ?' bo«- - cuk’ia isto: če bo Pa7,ll> brat<tSP branila to zem.
“h b,to sk”'
V)5?!® n	veliko zbo-
[L šbfo. m- športnem igrišču J s ^r Ira*1' bil Priprav-k«iV<1^aVn.Jt!0r so se povzpe-
in *‘ ^dsko Oblasti,
T^avih ?0stie iz Trsta. Po Pt h govoru, ki ga je
imel v imenu okrajne Zveze borcev tov. Ernest Vatovec, je spregovoril tov. Stoka, član CK KPSTO, ki je med drugim de. jal:
«Vaše današnje zborovanje je drugo v ciklusu, ko se naš narod pripravlja, da bo branil oblast in svobodo, ki jo je priboril. V začetku NOB je bilo naše geslo: Ali v borbo za svobodo. ali v smrt. Narod, ki ima tako geslo, mora zmagati.
Nism0 ustvarili sam0 svobo. de in neodvisnosti, temveč tu* di bratstvo in enotnost jugo. slovanskih narodov in prav tako na tem ozemlju bratstvo med Slovenci, Italijani in Hr vati. Mi hočemo tudi danes enotno fronto miru. Priprav. Ijamo se na obrambo svoje do. movine in kujemo bratstvo tu. di izven njenih meja«.
Za tem je spregovoril v italijanščini tov. Tinelli. nakar so borci iz Buj podarili koman. dantu divizije velik šop rož, katerega je ta poklonil koman. dantu tečaja v Portorožu. Ob zaključku prvega dela te manifestacije so bile prečitane re_ solucije tov- Titu. CK KPJ in Kongresu OF Slovenije.
Resolucija bivših borcev tov.
Titu
Bivši borci in aktivisti so s slavnostnega zborovanja v Šmarjah poslali vrhovnemu poveljniku slavne Jugoslovanske armade tov. Titu pismo, v katerem obljubljajo, da bodo o-stali zvesti tradicijam narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Ta borba je bila borba tudi našega ljudstva tako slovenskega, kakor italijanskega. Obljubljajo zato, da se bodo borili tudi v bodoče, za tiste cilje, za katere je tekla naša kri. Borci in aktivisti tega okraja sledijo in odločno podpirajo borbo in napore slavne KPJ za čimprejšnjo zgraditev socializma, za resnično socialistično demokracijo, za zmago resnice nad lažjo, za enakopravnost vseh. predvsem malih narodov, za očuvanje miru v
svetu, za obrambo čiste idej Marxa in Lenina. Obljubljajo, da bodo čuvali jn utrjevali moralno politično enotnost našega ljudstva, skovano v najhujših toda slavnih dneh naše borbe.
Z gnusom in jezo zasleduje-
jo vse napade in provokacije, ki jih izvajajo moskovska kasta in njeni sateliti proti Jugoslaviji. Kot je Jugoslovanska armada pod vodstvom tov. Tita odločena braniti neodvisnost in nedotakljivost svoje
domovine pred komerkoli, tako so tudi borci jz Šmarij, kot tudi vsi tamkajšnji prebivalci pripravljeni braniti ramo ob rami z JA in vsemi narodi Jugoslavije njeno neodvisnost kot tudi neodvisnost Istre.
NEKAJ ZGODOVINE ISTRSKEGA MESTECA
PIRAN PRED STOLETJI
TOV. OLGA GORJUP 0 PRIPRAVAH ZA TELOVADNI NASTOP
NOV USPEH NASE MLADINE
Pomlad, povsod pomlad; če jo občutimo že mi. v mestu, med golimi zidovi hiš, kako jo čutijo šele ljudje izven mesta, kjer je že vse zeleno ter so drevesa vsa v cvetju. Tak občutek resnične pomladi prevzame vsakogar, ki ima čas, da ;e sprehodi do stadiona «Prvi maj«, kjer je pomlad ne samo v naravi, temveč tudi v sicih vseh tistih, ki hitijo s poslednjimi pripravami za letošnji prvomajski praznik.
Lepo sonce je tudi nas zvabilo v teh dneh na stadion; gnala pa nas je tja tudi želja, da .;e nekoliko pogovorimo s tov. Olgo Gorjup, ki ima precejšen delež v pripravah letošnjega prvomajskega telovadnega nastopa. Ni bilo potrebno, da bi povpraševali, kje bomo tov. Olgo dobili; njen glas je bil dovolj močan da nas je pripeljal naravnost do tribune, na kateri je sedela ter s kritičnim očesom motrila gibe mladih telovadk. «Ne tako, ne tako. Ponovimo zopet od začetka«. Nismo vedeli, ali se ji lahko približamo.
«Tov. Olga nekaj besed o pripravah za prvomajski telovadni nastop bi želeli slišati iz tvojih ust« smo pričeli. «Ravno „pra-vi” trenutek ste si izbrali. Kaj ne vidite koliko je še dela?« Sicer pa novinarjem' prav nič dosti ne zaupam. Ti ti povedo, oziroma napišejo celo stvari, ki jih človek le v trenutkih zaup-
nosti izpove«.
No, pa se je le vdala ter premagala tudi svoj «strah» pred novinarji in nam povedala kar cel kup zelo zanimivih stvari.
Tako nam je na primer pojasnila, da je za letoinji prvomajski telovadni nastop sestavila kar celo vrsto vaj; sestavila je na primer vaje za- pionirje od 6 do 10 let, vaje za članice jn še nov stiliziran kmečki ples, v katerem so vpleteni furlanski motivi. Ko smo se čudili njeni aktivnosti in marljivosti, nam je s svojo prirojeno skromnostjo odgovorila: «Oh, vaje mi niso delale prav nikakih preglavic, pač pa sem' se zelo mučila preden sem našla primemo glasbo, ki bi vaje spremljala. No, ko sem, tudi do te končno prišla, je bila stvar skorajda gotova. Slo je kar samo od sebe. Pri vsakem taktu izbrane glasbe, so se vrstili pred mojimi očmi gibi posameznih vaj, ki so se polagoma povezali v celoto. Brez. glasbe pa bi res ne znala ustvarjati«.
Vprašali smo jo za mnenje o letošnjih vajah za pionirje. Zažarele 'so ji oči: «Z otroci strašno rada delam, to je moje največje veselje. Po mojem mnenju so bile lanskoletne pionirske vaje zelo lepe, vendar niso prišle do izraza, kot sem si sama želela. Nekoliko krivde za to nosijo matere same, ki so poslale svoje otroke prepozno k
telovadbi. Otroke pač ni tako lahko učiti, so le še preveč živalmi in nemil nr. aa bi lahko v zadnjih dneh dodobra izpilili vaje. Včasih sem kar huda nanje. Pa me že poznajo in vedo, da me jeza prav hitro mine ter si m: kar smejejo. In jaz si tudj ne morem kaj. da bi še na skrivoma tudi sama ne nasmejala. Saj so tako prisrčni in ljubki«.
«Kaj pa mislite o letošnjih članskih vajah?« smo jo vprašali. «Pri sestavljanju letošnjih članskih vaj, sem gledala predvsem' na to, da nudim čim več telovadkam samim'. Želela sem namreč . združiti užitek občinstva z užitkom, ki ga bo občutila vsaka telovadka, ko bo izvajala te vaje. Predvsem bedo’ koristne vaje za n s ta dekleta, ki presedijo toliko ur: razgibala si bodo rame, hrbet im boke in počutile se bodo vse bolj gibčne in zdrave«.
«No, pa še nekaj besed o stiliziranem kmečkem plesu«... ((Stiliziran, plet,1 bo prepleten, s furlanskimi motivi, ki bodo našemu občinstvu morda še nekoliko nepoznani, a se mu bodo takoj priljubili. Imam že celo kopico mladincev in mladink, ki se bodo udeležili te točke in upam, da bo kar dobro uspela«. Na naše vprašanje, ali kaže naša mladina velik interes za folklorne plese, nam. je s smehom odgovorila: «Ko sem še iskala dekleta in fante, ki bi pr;
teh folklornih plesih sodelovali, sem marsikdaj naletela na odgovor, češ da se počuti om ah ona že prestar za tako, da ga (jo) ples ne veseli itd. Toda ko so prvič videli ples, so bili vsi tako navdušeni, da se niso ganili iz dvorane. Im tako sem: jih zbrala že lepo število ter upam, da jih bo sčasoma še več. Kako tudi ne, saj sta ples in, petje nejvečje razvedrilo ne samo mladih, temveč tudi starih. Mladini vendar ugaja ples...»
({Kako pa gre z učenjem, vaj? Ali jih telovadci in telovadke že dobro obvladajo?« «Moram reči. da so bili letos zelo pridni ter da so svojo pridnost v zad-jih dneh še povečali. Vsak dan jih je poln stadion. V teh dneh. ki nas še ločijo od prvega maja. bomo imeli še precej vaj in mislim, da se bodo dodobra naučili tudi ’ tisti, ki v znanju še nekoliko »šepajo«.
Videli smo, da postaja tov. Olga že nestrpna (telovadke so namreč čakale), zato je nismo hoteli še nadalje nadlegovati. Sicer pa nami je povedala vse. kar smo si želeli ir. tudi sami smo videli toliko, da lahko z u~ pravičenostjc trdimo, da bo letošnji prvomajski nastop resnično nov uspeh naše mladine ter vseh, tistih, ki so s svojim jrožrtvovalnim delom k temu prispevali. Med le lahko prištejemo tudi tov. Olgo Gorjup.
N. L.
Piran je eno izmed najstarejših istrskih mest iz predrimske dobe. Njegova ugodna lega. zavarovana od vetrov in trgovina na morju, je že v zgodnjih časih privaiula ribiče in poljedelce, koloniste in trgovce. Ze samo čudno narečje Pirancev, ki -e je samo izobrazilo kaže visoko starost tega mesta.
Po izjavah nekaterih grških in rimskih pisateljev, so bili prvi prebivalci Istre nasploš-no Tračani. drugi menijo Kol-hi. tretji zopet trdijo Iliri. Vsi se pa strinjajo, da .-o prišli od Črnega morja. Zgodovinar Fra nee jih označu je za Semite. Ko so se rimske kohorde 177. pr. n. št. valile v Istro in jo po večjih in manjših bojih osvojile, so bivali tu Kelti. Tako jt keltskega izvora, ime Piran, to je A«n Pym, kar pomeni na višini sezid'an kraj. Najbrž je ka-stel nad mestom že v srednjem veku, nosil ime «Piran«, medtem ko se je pristaniško mesto1 zvalo ((Marciana«. Romanizacijo so iz mest v notranjost dežele širili trgovci in kolonisti. V 7. stoletju so se v Istro naselili Slovenci v velikih dimenzijah tako. da je bilo od 9. do 15. stoletja v Istri 1/6 pre bivalstva slovenskega debla. Vojske in bolezni so dostikrat decimirale prebivalce in prihajali £o novi naseljenci. Leta 1630—31 je po Istri razsajala kuga. da so nekatere vasi po-popolnoima izumrle, le Piran in Izola sta bili pred njo obvarovani.
Rimljanom so sledili Bizantinci. leta 1283 pa se je Piran vdal Benetkam. Se sedaj hranijo v piranskem arhivu zgodovinski akt predaje mesta Benečanom. Piranci sn bili zvesti pripadniki Serenissiime, vendar se je njihovo mesto edino med! mnogimi, katera so živela podi emblemom leva Sv Marka, ki se je z uspehom upiralo Benetkam, ki so hotele vso trgovino na Jadranu prikleniti nase. Razvoi samostojnosti Pirancev £e zrcali v njihovem značaju, tipu in narečju, vendar čeravno so se znali upirati Benetkam nato posvetni oblasti oglejskih .patriarhov in Fran kov. «e pozna, kot trd) D. Be-nussi v svoji monografiji Pirana. v njihovem starem statutu longobardske in frankovske vplive v pravnih osnovah.
Od leta 1283 se je spremenil tudi značaj stavbarstva, ki je postal povsem beneški. O tem govori poleg drugih še na glavnem trgu graciozna hiša nekega piranskega filozofa s prelepo gotsko pergolo, ki ,ie nima lepše niti «Canal grandč« v Benetkah. Na hiši je grb s prezirljivim geslom: «Lassa "Pur dir«. Na splošno se opaža umet niški čut v tem starovešksm mestu V ozkih ulicah veže po. zornost kaka glavica Rafaela, kamenit okrase^ pri oknih, nad vrati ali pri strehi, razpadajoča patricijska ■ hiša, kamenite obrabljene stcpnice.rtera-e, temni vežni hodniki, oboki, stebrički. balkoni, duplinice, povsod kaka poteza beneško gotskega sloga. Zaprte uličice, v katerih, igra svetloba v vseh tonih do najtemnejših senc, katero tu in tam preseže odsev blesteče sinjine morja. Več je ostankov masivnega mestnega obzidja, ki ga maskirajo ob njem in na njem nakopičene hiše. Značilne za Piran so ulice, ki fredb skozi kamenite hcdbike. nekateri od teh so nekdanjo vrata mestnega obzidja in nosijo še dandanes za to značilna imena. V teh hodnikih so povsod duplinice z oltarčki in svetimi podobami. Te zasledimo tudi po drugih ulicah. Pred temi so bile nekdaj prižgane luči. ki so v srednjem veku razsvetljevale temne mest ne ulice. Caprin govori o tem v svoji zanimivi knjigi ((Marine istriane«. da namreč te luči niso svetile na čast mado-nan.. temveč da so bile tu ma-done zaradi luči. Bila je to edina nočna razsvetljava. Isto omenja v svojem- delu «Evaga-torium« 1489 leta nemški me n,ih Faber. v katerem opisuje Benetke, kjer orisuje er.ako nočno razsvetljavo ter nravi. da niso luči ponoči svetile zastonj. so pred njimi napravili oltarčke. Tako so pobožni in praktični Benečani postavili madono za varuha njihovih prvih uličnih lan tern. S tem pa
je bila tudi nočna razsvetljava zavarovana pred ponočnimi razgrajači.
Na več krajih vidimo stare vodnjake. Največji je v sredini mesta, sezidan iz marmornih kock in pokrit s kamenitiini ploščatni. Vod®, vanj dovajajo cevi z bližnjih streh. Te cevi podpirata dva dečka v beneškem slogu, ter tako karakte-ri žira ta čas. v katerem je bil zgrajen. Nad vodnjaki je bilo posebno nadzorstvo, ki je dopustilo. da so bili vsi vodnjaki ob suši odprti le določene ure v dnevu, katere so naznanili z udarcem na zvon. Povsod v Istri so imeli v čislih vodnjake in iih radi olepšavah z umetniškimi motivi. Zelo star vodnjak se j’c ohranil v ((Čampo Figarolo« na vzhodni strani mesta.
Medtem, ko v notranjosti mesta vladla še vedno srednjeveška mračnost, se ob pristanišču umika marsikateri spomin davnine modernim napravam. Stara mestna hiša sezidana leta 1300 se jt morala v"	modernemu poslopju
leta 1879.
in -j oristanišču. v katerega se je še pred stoletjem globoko. zajedalo morje, nosi ime Tartinija, slavnega srna tega mesta. Zilvel, je od 1692 do 17,70. Piranci so zelo ponosni nanj in so mu postavili spomenik, v stcu mesta. Znan je bil kot slaven violinist ne samo v Italiji, temveč tudi v Pragi na dvoru cesarja Kiu-la VI. Povabljen je bil celo na angleški dvor, pa se ni odzval. Po precej razburkanih mladostnih letih, se je stalno naselil v Pa-
dovi in: tam deloval nad 40 let na znameniti glasbeni šoli, ki jo je Sam ustanovil. Nekega dne, tak® se pripoveduje v Piranu, se je pojavil v Padovi prvi londonski virtuoz na go-šlih in pozval Tartinija na muzikalni dvoboj. Koncertna dvorana je bila nabito polna in je ljudstvo nestrpno pričakovalo izida. Anglež, ki je bil gotov svoje zrf)age, je Tartiniju ponudi) prvenstvo. Ta je vzel svoj instrument V roke. mu odtrgal tri strune in nato na edini struni čudovito igral. Zel je burno priznanje. To je Angleža tako razbesnelo, da je na kolenih razbil svojo violino in prisegel, da ne bo nikoli več igral. Ce je to obljubo držal, pa v Piranu ne vede.
Na Tartinijevem trgu stojita še dva monolita, okrašena z levom Sv. Marka in nosita letnico 1466.
K znamenitostim tega starega istr.-kega mesta -pada tudi legenda o sv. Juriju, čigar slika je pod stebriščem sodne palače. Predstavlja viteza Jurija na konju in pred njim stoji ribič. Legenda pripoveduje:
Pred 500 leti 21. julija 1343 je naraščajoče morje ogrožalo mesto v potopom in uničenjem. Neki ribič je v tej sodni noči podi arkadami tega poslopja in z grozo opazoval preteče dviganje morja. Za trenutek ga je premagal spanec, toda grmenje morja ga je zopet predramilo. Ko jo odprl oči. je sta) pred njim jezdec V blesteči opravi s peijanico na glavi. Ribič je takoj spoznaj v tem vitezu mestnega patrona. Ta m je
razodel, da bo rešil mesto pred poplavo še preden se bo svitalo jutro. Vitez je nato izginil. ribič pa je potolažen zaspal. Ko se je zdanilo, se ja voda pomaknila nazaj iri valovi so st pomirili. Vesel je ribič tekel k županu Marku Canta-riniju in mu razodel nočno prikazen. Toda župan mu ni verjel in ga zavrnrl:
((Prijatelj, ti si sanjal. Ne sv. Jurij, marveč veter je napravi) čudež.
Pri tej priči je župan oslepel. Spregleda-] je pa zopet, tako pravi legenda, ko se je udeleži) procesije sv. Jurija
Sv. Juriju je posvečena stolna cerkev sezidana leta 1637. in stoji na gorski steni 36 m nad morjem, podprta z mogočnimi zidovi in podporami. Poleg se dviga lep zvonik iz leta 1609 in zraven .ie osmerokoten ba-tisterij iz IX. stoletja. Na sredi ima vodnjak, ki je napravljen iz rimske »are« (žrtveni-ka). Po Kandlerju obstaja podobna stavba v Rovinju v bližini velikega vodnega rezervoarja v cerkvi cerkvi sv. Trojice. ki ima tudi marmornato ploščo, ki ie služila za okna me-to stekla.
Zelo slikovito učinkujejo ostanki gigantskega, obzidja, ki omejuje mesto na kopni strani. Ne divjanje morskih valov, na viharji svetovnih dogodkov skozi dolga stoletja niso mogli iz-podjesti in uničiti teh mogočnih orjakoy preteklosti. Tako se je v njihovem varnem zaledju ohranila marsikatera značilna poteza davnih časov do naših dni.
’ KALAN LUDOVIKA
TRGOVINA
Trat, Ul. G. Vasari lO
OGLEJTE)
si nase izložbe .
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
JvmsASš
Ugodne perspektive letošnjega tržaškega velesejma
Veri
Jv
KRZNENI PLASC
TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374
suva SAM	4(§>.
filL
P'i f»/ p h fPtrui /c menit a zet
cfiiVifiluHi	beinita'mili	itaptuMv
tefc hleptt'ibU'0
‘dprlf <teni’ ko bodo Prir vrata letošnjega
vetesejma„ ko bo na
velesejmakem prostoru žival ten vrvež in ko 'bodo krasile vhod zastave razstavljajočih držav.
V teh sončnih dneh s-mo si šli ogledat na Montebello, kako napredujejo dela pri gradnji
apa narodov« j« namenjena predvsem za inozemske razstavljalce
za posebne razstave je skoraj končan. V njem postavljajo velike oboke, ki bodo nosili celotno konstrukcijo.
MIZARSKA DELAVNICA
Ta paviljon je zgrajen' do polovice in sedaj grade drugo nadstropje. Izkopani so že tudi temelji za začasne paviljone, ki bodo zloženi iz gotovih delov v zelo kratkem času.
Ves velesejemski prostor je že zaseden. Zato ne morejo več sprejemati različnih predlogov. Edina pogajanja, ki so še v teku so s Francijo, k; bo verjetno sodelovala na velesejmu, če že ne z uradno razstavo pa prav gotovo s posebnim informacijskim uradom- Težave pri pogajanjih go v tem, ker ima francoska vlada zelo malo sredstev namenjenih za inozemske velesejme.
Mizarji podjetniki kmetovalci!
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva 'udi najugodneje
IRST viale8onnino24 lel. 90441
Stavba, namenjena za tuje razstavljalce, bo imela d ve nadstropji, ena stena bo zgrajena iz stekla; (okrog tega okna, ki ga dela nesa tvrdka v Veroni, je bila v zadnjih dneh živčna polemika. Polemika se vod) pravzaprav okrog železnega okvira, čigar delo bo stalo 2 milijona in pol).
Krznarstvo
IHERIM
TRST Ul. Polonio 3
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 ffldfdoue ftii plačilu \
,ip'fP(Viiia v,hrt h ocV^ffir, mizni* 'thti d/da ffo iifjadnUt cenah
\/D r i k r	Včeraj ob	19. uri je bil	zrač-
V i\ F* Ivi r	ni pritisk	759-o> tr,p|ota	16.0
7 I \ Lit 1L	(najvišja	med dnevom	17.8,
najnižja 13.4), vlaga 83 odst., veter 12 km severovzhodnik, nebo pokrito 6/10, morje lahko razburkano, vidljivost 20 km, temperatura morja 14.2. Vremenska napoved predvideva rahlo ohladitev ozračja. Prevladovalo bo oblačno vreme z možnostjo manjših padavin.
STKAN 4
ZADNJA POROČILA
,w .itHHtitt::!:
P' Offli lili I!
29. APRILA 195-1
f I
m mm a m , < r ‘ mm ■- a*®Rffl8ii8fiB»iK ,»"-=»• m > •- ■■ m- sbi!«* “ '
jllola družbe, Jtnglo-IraniaiT
iraishemu ministrshemii predsedniku
Umik čet
brez večjih
OZN
bojev
Po odstopu Husein Ale izvoljen za novega ministrskega predsednika Mohamed Mosadegh, predsednik parlamentarne komisije za petrolej - Parlament soglasno odobril resolucijo komisije - Izjave predstavnika Foreign Officeja
TEHERAN, 28. Iranski parlament je nocoj soglasno odobril resolucijo parlamentarne komisije za petrolej ki zahteva takojšnjo nacionalizacijo iranske pietrolejske industrije in da naj država pmevzame petrolejske naprave vštevši ve «Anglo-lranian Oil Compan y».
da bi nacionalizacija petroleja
napra-
TEHERAN. 28.
Ro vče-
rajšnji ostavki ministrskega predsednika Husseina, Ala je danes parlament z 79 glasovi proti 11 izvolil za novega ministrskega predsednika Mcssadeg-ha. voditelja narodne fronte m
predstavljala kršitev dogovora, sklenjenega svoj čas med družbo in teheransko vlado. V noti se izjavlja, da je treba koncesijo družbe urediti n.a podlagi medsebojne dobre volje in do-
predsednika parlamentarne ko-1 bre vere in da se v nobenem misije_ za petrolej. Mossadlegh j primem ne more razveljaviti
je med glavnimi osebnostmi, ki so vodile kampanjo za nacionalizacijo iranskih petrolejskih vrelcev.
V Londonu so mnenja, da navzočnost Mossadegha na vodstvu vlade še bol j onemogoča sporazumno rešitev ati sklenitev kompromisa o bodočem statutu «Anglo-lranian Oii Com-pany». Zunanjega ministra Morrisona so njegovi sodelavci takoj po prihodu iz Pariza informirali o zadnjem razvoju dogodkov v Iranu. Angleški pristojni krogi z zanimanjem sledijo tem dogodkom. Kenneth Younger, ki je- imel odpotovati iz Londona, bo csfa] v prestolnici na razpolago zunanjemu ministru. Na splošno prevladuje mnenje, d« je nenadna vladna kriza v Iranu iznenadila angleško vlado, ki mora sedaj čakati, da zve za stališče nove vlade. Verjetno se bodo o novem: razvoju dogodkov razgo-varjali tudi v Wasihingtonu med britanskimi in ameriškimi predstavniki. Do sedaj sp v Londonu odklanjali vsiako pojasnilo o angleško-ameriških razgovorih. ki so se pred osmimi dnevi zaključili v Washingtonu. Zdi pa se. da so ameriški predstavniki svetovali britanskim predstavnikom, naj se ne postavljajo «proti struji« v Iranu in naj sprejmejo načelo politike nacionalizacije.
Danes je predstavnik Foreign Offica zanikal, da je Velika Britanija stavila Iranu uradne predloge za začetek pogajanj o vprašanju petroleja.
Medtem javlja «AngIo-Iranian 0*1 Coinpany», da je poslala iranskemu ministrskemu predsedniku noto. v kateri izjavlja.
je skočilo v zrak vojaško skladišče streliva.
ali pa spremeniti z ukrepi zakonodajnega. upravnega ali izvršilnega- značaja. Nota, ki je prvi uradni korak petrolejske družbe po zadnjih ukrepih iranskih oblasti za nacionalizacijo, se zaključuje z novo ponudbo pogajanj, ki naj se začnejo z nair.encm, da se določi nova finančna podlaga za delovanje «An,glo-Iramian Oil Company», Sinoči so začeli v Sijrazu v Južnem Iranu stavkati industrijski delavci. V bližini mesta
Prvi rezultati
avstralskih volitev
MELBOURNE, 28. — Zdi se, da se je vladni koaliciji med liberalci in agrarci posrečilo obdržati večino na parlamentarnih volitvah, ki so se vršile danes v Avstraliji. Vendar kaže, da bo ta večina znatno manjša kot poprej.
Po prvih rezultatih volitev se zdi, da so laburisti nekaj napredovali, vendar ne toliko, da bi morali ogrožati večino konservativne koalicije. Po prvih računih bi vladna koalicija dobila 66 sedežev, laburisti ,pa 55. Prejšnje razmerje je bilo 74 proti 47.
Predsednik vlade Menzies je razpisal volitve, da bi utrdil svojo večino. Vlada bo verjetno zmagala tudi jj senatu.
Evakuacija Uijongbuja in Kapionga - Cenijo, da je 300.000 Kitajcev in severnih Korejcev koncentriranih na fronti-Uvodnik„NewYork Timesa"
KOREJSKA FRONTA, 8. — I zapored, da ameriško težko Cete OZN so danes zapustile I letalstvo napada, sevemokorej-
Uijongibu, ki so ga pred nekaj tedni zasedle z padalskim napadom, in, se premaknile na nove položaje, ki s© manij kot 15 kil« odidaljeni od Seula. Kitajci, ki napredujejo po blatu, ki ga je povzročilo zadnje deževje, so prisilili sile OZN k umiku tudi na severnem bregu reke Han, sevemoza hodn o <>d prestolnice.
Včeraj so čete združenega- poveljstva zapustile tudi Kaip-yong. Do umika je prišlo po povelju in ne po nasprotnikovem pritisku.
Topništvo strelja z vsemi kalibri na napredujoče kitajske in severnokorejske kolone. U-mik jč ustvaril nevtralen pas, ki ga nasprotne sile še niso napolnile vendar je kitajski polk že stopil v borbo blizu Uijong-buja* dlo bojev pa je prišlo tudi pri Mu-nsamski cesti.
Letalsko delavnost precej ovirata megla in dež, tako da je danes vzletelo samo nekaj lovskih letal. 14 Veletrdtajav z cporiSča Okinava je s pomočjo radar ja (bombardiralo nove pristajalne proge na fenjamškem letališču. To je že dvanajsti dan
ska letališča-.
Poročilo ameriške osme armade pravi, da je na zahodnem sektorju fronte -nasprotnik danes izvajal ((zmerno in šibko delavnost«. Cete OZN, nadaljuje poročilo, še vedno »popravljajo svoje položaje«.
Po poročilih s fronte so Kitajci zbrali deset armadnih zborov, Severnokorejci pa šest divizij, skupno preko 300.000 mož. Pravijo, da jte večji del teh čet koncentriran sevemo-zahodno od' Seula.
Današnji New York Times posveča kar diva uvodnika korejskemu vprašanju. V prvem poudarja, da od vojne največ trpe Korejci_ iini pravi, da je astvar pravičnosti, da se okrepijo napori v dobro korejskega ljudstva«. List zahteva, naj OZN izvaja svoje dolžnosti in pravi, da je zdaj za Združene na-rode prišel čas, da potrdijo in dfcločijo svoje namene in svoje cilje na Koreji. List pravi tudi, da je možnost bombardiranja mandžurski-h baz stvar OZN, ker združeno poveljstvo ne more prevzeti samo te odgovornosti.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 15.00: «Orkan», D. La-mour, J. Hall.
Excelstor. 16.00: «Lepati-ce na kolesih«.
Nazionale. 15,00: «Je vstop dovoljen?«, C. Webb, J. Bennett.
Arcobaleno. 13.30: {(Legenda loko. strelca z ognjem«, B. Laneaster, V. Mayo.
Fenice. 14.15: «Neprijemljiva rdeča trobentica«.
Filodrammatico. 14.30:	«Huidičev
prehod«, R. Taylor, R. Raymond
Alabarda. 14,00: «Wmiohester 73».
Armonia. 14.30: ((Kapitan Cina«, J. Payne, G. Russell.
Garibaldi. 14.00: »Pristava pri 3 zvonovih«, S. Mac Creo, A. Smith.
Ideale. 14.30: «Iwo-Jima» (Ognjena puščava), J. Wayne.
Impero. 15,00: »Steza ob samotnem boru«, S. Sidney.
Italia. 14.00:	«Karambol v lju-
bezni«, M. Rovney, L. Romay.
Kino ob morju. 14.30: «Volk iz Sile« ,
Savona. 14.00: ((Ljubezen pod streho«, J. Orain. W. Holdten.
Viale. 14,00: »Grof od Sv. Helma«,
Vittorio Veneto. 14.00: ((Dedinja«, O. de Havilland.
Azzurro. 14.00: ((Pustolovščina prihaja od morja«, J. Fontaine.
Belveaere. 14.00: »Velika nagrada«.
Marconi. 14.30: ((Neprijemljivi 12».
Massimo. 14.30: «Rdeča gora«.
B. Davis.
Novo Cine. 14.30:	((Londonski
Lloydi».	,
Odeon. 14.00: »Rosana, sovraštvo in ljubezen«.
Radio. 14.30: «Grenki riž«.
Vittoria. 14.30: »Sneguljčica in sedem škratov«, W. Disney.
Venezia. »Trije kabaleros«.
....-i
I It ll
iPiiiipv
S8
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 1. strani)
da. staremu lisjaku Churchillu smrdi, da bi v sedanjem tež. kem položaju prevzel odgovornost na svoje rame.
sj: šji ;Jc
Anglija pa ima še drage težave. Naj omenimo samo Iran.
Posebna parlamentarna komisija je sklenila nacionalizacijo petroleja in izdelala tudi podrobnejši načrt za to. Angle. ži so zavihali nos — iranska vlada Husseirui Ale, ki je skušal krmariti med Scilo in Karibdo. pa je nenadoma padla. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Mohamed Mosadegh, prav tisti, ki je najbolj glasno zahteval nacionalizacijo.
\ * * «
Za konec še bomba, ki sem vam jo spočetka obljubil.
Kaj res še ne veste? Tito hoče zasesti Severno Italijo, tj« do gotske črte. Ce ne verjame, te, berite eGiornale d i Trieste», uUnita« in kar je še podobnih bratcev, berite Lajolov Po fašizmu smrdeči urzodnlk berite izjave velikega Vidalija Berite — pa ni, da bi govoril: berite do konca in smejali se boste
Ko se boste nasmejali, pa pomislite čisto resno: kaj hočejo ti ljudje doseči s falzificira. njem šaljivega članka »a la Messaggero veneto«, ki ga je objavil naš dnevnik? Do konca boste spoznali vso njihovo jezuitsko naravo in stud vaš bo obšel. Tu bi moral nastopiti Gr omiko s svojo KleopatroI
Schmitz na lahek način zmagal
Pravisani, Mosconi in Falesch na ščitih
Centralni dogodek včerajšnjega večera v hidroplanskem pristanišču bi moral biti match srednje kategorije med Rimljanom Giovannijem Manco (73,000 kg j ter Nemcem Rut-hom Schmittom (70,500 kg). Zal Pa 1500 gledalcev, ki so za silo napolnili prizorišče bojev, še zdaleč niso prišli na svoj račun.
Dvoboj Manca . Schmitz se je začel pod srečno zvezdo. Oba boksarja sta takoj ob začetku dala slutiti po veliki brzi-ni, s katero sta razvijala akcije in s čistimi in tehnično debro izdelanimi udarci, da bomo pri. sostvovali boksu evropskega razreda. Zal P® je vsa stvar že v sredi prve runde degenerirala: oba nasprotnika sta namreč po sodnikovem povelju: Break!
narazen!) po dveh, treh ocenjevalnih udarcih zopet prišla na borbo od blizu-, pri tem pa nista štedila z nedovoljenimi udarci, tako da sodnik Fabris često ni vedel, na čigavi strani je pravica, kar mu je priskrbelo obilno žvižganje ob. činstva. Nekako v sredi tretje runde, ko so bili že vsi siti takega boksanja, se je Nemec za. letel z glavo v nasprotnikovo lice in ga ranil pod desnim očesom. Po gongu, ki je naznanil začetek četrte runde ie sodnik po predhodnem posvetovanju z zdravnikom prekinil boj in proglasil Schmitza za zmago, valca. Tudi tej njegovi zadnji odločitvi je kumovalo negodovanje občinstva.
Drugi match srednie katego. rije med Rossijem (71,500 kg) ter Faleschiem (68,500 kg) je pokazal relativno dober boks. Tehnika, izkušenost in okretnost so tukaj združeno zmaga, le nad telesno močjo. Rossi iz Pordenona je namreč šele pri svojem šestem nastopu kot profesionalec in se toraj ni čudi. ti, da njegovo boksanje vzbuja vtis neizdelanosti Faleschi ie kljub temu imel trdo delo in je bil izrazito nadmočen le v četrti rundi, ko je nekako v sredi z močnim direktom v če. ljust spravil nasprotnika iz ramnovesja in zatem spretno izkoristil. Oba nasprotnika sta bila ob koncu ie izredno sveža■
Mosconi iz Trsta (68,500 kg) je v ivelter kategoriji premagal Madello iz Monze (68,500 kg). Zmagovalec je v prvi in
sta. dpčim smo v ostalih pri.
sostvovali uravnovešenemu boju na daljavo.
Srečanje med profesionalci sta otvorila Pravisani (57,000 kg) in Ceci (56,000 kg). Prva runda je prikazala veliko superiornost Cecija jz Salerna, ki je pogosto z odličnimi udar-ci-leve roke zadel v polno svo. jega nasprotnika. Začetek druge runde je še vedno pripadal Ceciju, potem pa je Pravisani prešel v uspešno protiofenzivo, pri čemer mu Ceci ni nudil prevelike ovire. Pozneje se je pokazal razlog takega zadržanja: takoj po začetku druge runde si je namreč zlomil členek na palcu desne roke. Sku. šal je to prikriti bbčinstmi ih nasprotniku in match nekako le privleči do konca. Pred pričetkom tretje runde pa je v tej svoji nameri obupal in se predal.
Profesionalnim borbam je
služilo za okvir pokrajinsko prvenstvo začetnikov. Parisini (APT) je v ivelter kategoriji premagal slabega Guština, na. to pa po koncu glavnega programa še Vitalija (CRDA). V lahki kategoriji je Semeraro (APT) premagal Cosimo (G PT).	m.	v.
Crvena zvezda-Lokomotiva 3 1 (2 1)
Heprezentanti na tej tekmi niso zadovoljili (Od našega dopisnika)
ZAGREB, 28. — V današnji prvenstvenimi tekmi I. nogometne lige je beograjska Crvena zvezda premagala domačo Lokomotivo s 3:1 (2:1). Premoč Crvene zvezde na igrišču je bila manjša kot kaže rezultat; prihajala je pred gol počasi, vendar s točnimi in povezanimi kombinacijami.
Glavna pozornost občinstva je bila koncentrirana na igro kandidatov za državno reprezentanco. Oba stranska krilca Djajič in Palfi sta precej zadrževala igro, namesto da bi podajala žogo hitro pred nasprotna vrata. Branilca Stankovič in Ožegovič nista zadovoljila. Stankovič ni bil v običajni formi, Ožegovič pa r.'i imel čistega odbojnega udarca, poleg tega pa je igral bolj na
bil v polni formi, vendar je zadovoljil; bil je hiter, se precej trudil itn. dobro streljal. Precej je vplivala nanj počasna igra krilcev. Ognjar.ov je bil boljši igralec tekme.
Rezultati plavalnih tekem v Genovi: 100 metrov hrbtno: 1. Koppelstatter (Avstrija) 1’09”; 2. Zins (Francija) 1’09”3; 3. Massaria 1*11”; 4. Finci (Jugoslavija) 1’14”.
290 metrov prosto moški: 1. Lelimann (Nemčija) 1’16”1; 2. Paliaga (It.) 2’16”3; 3. Stefanovič (Jug.) 2’20”9.
100 metrov prosto: Pedersoli (It.) 58”9 (nov italijanski rekord, prej 59”3);	2. Ditzinger
(Nem.) 1’00”3; 3. Sfipetič (Jug.) 101 ”4.
200 metrov prsno:	1.	Klein
(Nem.) 2’35”2;	2. Barbieri
2’48”2.
Kje vse bodo nastopili danes tekmovalci ZDTV
Finalna tekmovanja za prvenstvo Tržaškega ozemlja so še V polnem teku, ko nam je agilna nogometna sekcija tržaške, ga ZDTV priredila prijetno presenečenje v obliki turnirja za ((Prvomajski pokal«. Na njem sodeluje devet ekip samih starih znancev iz letošnjih tekmovanj. Najresnejši kandidati za prva mesta so enajstorice Z. V. Skedhja, Opčin in Mezgeca.
Današnji program:
Devin - Sv. Ivan, igrišče na Opčinah ob 10. uri.
Skedenj . Olimpija, igrišče na Opčinah ob 14. uri.
Opčine . Mezgec, igrišče na Opčinah ob 16. uri.
četrt) rundi bil boljši od no- človeka kot na žogo. Mitič ni
Novinarji mislijo takole:
Poleg komisije za mpredek jugoslovanskega nogometa, ki je sestavila svoj oficialni imenik igralcev državne reprezentance, so se s podobnimi podvigi baiMe tudi ostale več ali manj važne nogometne kapacitete in strokovnjaki. Nekaj naj. važneiših mnenj:
Pruoslav Stanojevič, športni urednik «Borbe»:	Beara,
Stankovič, Colič, Palfi, Horvat, Djajič, Rajkov, Mitič, Woelfl, Bobek, Vukas (Čajkovski II).
Ljubomir Vukadinovič, športni urednik uPolitike«: Beara, Stankovič, Stefanovič II (Ožegovič), Spajič (Palfi), Horvat, Djajič, Rajkov (Ognjanov), Mitič, Senčar (Woelfl). Bobek, Vukas.
Ljubo Lovrič, poznani bivši reprezentantivni vratar in urednik športne rubrike lista «Omladina»: Šoštarič, Kolako-vič. Stankovič, Palfi, Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Woelfl, Bobek, Čajkovski II.
Todor Bulja, urednik športne oddaje radia Beograd je revolucionarno razpoložen (v pogledu srednjega napadalca): Beara, Kolakovič, Stankovič, Spajič, Horvait, Djajič, Rajkov, Mitič, Ognjanov, Bobek, Vukas.
Dr. Simič, znani športni novinar, predlaga v imenu zagrebških športnikov tole sestavo, ki morda trpi na zagrebškem lokal patriotizmu: Šoštarič, Delič, Stankovič, Palfi, Horvat, Djajič, Ognjanov>, Senčar, Woelfl, Bobek, Vukas (Čajkovski II).
B, Stojkovič, novinar lista «Naš šport«; Beara, Kolakovič, Stankovič, Palfi, Horvat, Djajič, Rajkov (Ognjanov), Mitič, Woelfl, Bobek, Vukas.
Športni urednik «Primorskega dnevnika«; Šoštarič, Kola-kovič, Stankovič, Palfi, Horvat, Djajič, Rajkov (Ognjanov), Bobek Woelfl, Mitič, Čajkovski U (Vukas).
Nabrežina - Ilirija, igrišče v Nabrežini ob U. uri.
Lahkoatletska reprezentanca ZDTV, ki bo nastopila danes proti Pulju in Reki, je sestavljena takole:
110 m čez zapreke: Olivieri in Meneghetti, 100 m: Ravalico in Trani, 400 m: Olivieri in Fiumi, 800 m: Zudek in Zoma-ro, 3000 m:	Mikuž, Zomaro,
Klavora in Antonini, štafeta 4xlOo m: Trani, Ravalico, Ven. turini in Olivieri, skok v višino: Trani in Venturini, skok v daljino: Olivieri, Zetto in Trani, met krogle: Trani, Stok in Corsi, met kopja: Gianolla in Pitaeco.
Medtem ko citate, so koprski kolesarji, člani SSD Fro-leterja že na beli, ravni cesti, ki veže prestolnici Hrvatske in Srbije. Dirka Zagreb . Beograd bo trajala tri dni. Koprsko moštvo sestavljajo tekmovalci Rinaldi, Sellier, Grio, Gardos, Hrvatin jn Buzzaj.
Tekmovanje v nogometu za «Pokal Istre«: Koprčani bodo igrali v Rovinju proti tamkajšnji tovarni tobaka; Buje nastopijo na tujem z Meduli-nom, Piran pa doma proti Raši.
Newcastle tretjič osvojil
„Angleški pokal"
LONDON, 28. — Ob prisotnosti britanskega kralja in kraljice ter sto tisoč gledalcev je moštvo «Newca-stle« osvojilo tretjič angleški pokal z zmago nad Blackpoo-lom z 2:0. Zmaga je bila ' zaslužena, ker so igralci New-castla znali izkoristiti vse u-godne prilike, v tem pa niso kazali nikakih sposobnosti nasprotniki, ki so zapustili lep vtis s svojo povezano igro. Newcastle je izvojeval zmago v kratki časovni razdalji petih minut. Oba gola je dal Milbrun. za enega ima tudi sam vso zaslugo. Blackpool je v nadaljevanju igre poskušal spremeniti izid, vendar mu ni uspelo preigrati solidne obrambe zmagovalcev.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Nedelja 29. aprila 1951.
Poročila v italijanščini ob 7.15, 12.45, 19.15, 23.00; v slovenščini ob 7.30, 13.00, 19.00 23.0; v hrvaščini ob 18.45.
9.00: Odlomki iz violinskih koncertov. 9.30: Kmetijska ura (ital.) 10.00:	Folklorna glasba,
10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.-11.15: Manuel de Falla: Trivogel nik (baletna suita). 11.30: Glasba po željah (slov.) 13.15: Straussovi! valčki. 13.30: Pionirska ufa: 1. maj - praznik mladosti (slov.) 14.00: Vesela ura (ital.) 14.45: Glasba po željah (ital.) 17.00: Oddaja za podeželje. 18.30: Lahka glasba. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.) 19.45: Slovenske narodne pesmi. 20.00: Pestra orkestralna glasba. 20.45: Politični pregled (ital.) 21.00: Piranielio: «La mor-sa» (ital.) 21.35: Iz francoskih o-P*r. 22.00:	Športne vesti (ital.)
5?'!. Lahka in plesna glasba 23.15: Uspavanke.
Ponedeljek 30. aprila 1951.
Poročila v slovenščini ob 7.00 13A°'«19;3A 23„°5i v kalija,ničim ob 6.45 12 45 19.15. 23.00; v hrva ščim ob 18.45.
6,30: Jutranja glasba. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: BorodiinfSim-fonija št, 2 v h-molu. 12.35: Glasbena medigra. 13.15: Samospevi slovenskih skladateljev. 13.45: Iz Cankarjevih pisem (slov.) 14.00; Igra vaški kvintet, pojeta Bož Miško. 17.30: Športni pre
(slov.) 17.45: Orkester Marek._
ber. 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.) 18.15: Odlomki iz Rossinijevih in Verdijevih oper. 19.00: Vesele melodije. 19.45: Valčki in mazurke. 20.00:	Iz	del Cesarja
Francka. 20.45: Iz Tržaškega ozem. Ija (slov.) 21.00: Iz slovanske zborovske zakladnice. 21.30: Simfonični plesi. 22.00: Iz del Rada Murnika (slov.) 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.15: Violina igra za lahko noč.
SLOVENIJA Nedelja 29. aprila 1951.
Poročila ob 8.00, 12.30, 19.30, 22.00. 23.55.
7.00: Jutranji pozdrav, 8.15: Za. bavna glasba. 9.40: Nekaj skladb Benjamina Ipavca. 10.00: Dopoldanski simfonični koncert. '11.15: Oddaja za zamejstvo. 12.00: Umetne in narodne pesmi. 12.40: Zabavna glasba. 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane. 13.30: Želeli ste, zdaj - poslušajte! 16.00: Tam kjer teče bistra Zila. 16.45: Luka’ Strojin. 17,00: Kaj so plesali ne, koč na Dunaju. 17.30: Razgledi, 17.45: Uganite, kaj igramo! 18.30. Reportaža iz tovarne avtomobilov v Mariboru. 18.50:	Pesmi	dela
19.00: Literarna oddaja. 19.45: Zabavna glasba. 20.15: Po
... optuiarne o-perng melodije. 21.00: Svet v satiri in humorju. 21.20:	Plesna
glasba. 22.30: Lahka glasba. 22.30 m 22.45: Oddaja za inozemstvo 23.00: O Jakobu Petelinu Gallusu
TRST II.
Nedelja 29. aprila 1951.
Poročila ob 8.15, 12.45, 19.45 in 23.15.
9.00: Kmetijska oddaja. 9,30: Lah, ka glasba. 11.15:	Liszt-Busoni:
Spanška rapsodija. 11.45: Glasbena medigra. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Valčki iti tangi. 13.00; Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.30: Orkester Hovvard Barlow. 16.00: Capricei |n scherzi. 16.20: Pestra glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.30:	Oddaja za
najmlajše. 19,00:	Mendelssohn
Simfonija št. l v c-molu. 19.27: Veseli ritmi. 20.00:	Priljubljene
melodije. 20.30: Športna kronika. 20.35: Musorgski:	Sest liričnih
skladb za klavir in orkester. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30 Paganini: Koncert št. 1 v D~duru. 22.00: Operetni zvoki. 22.30: Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru 23.00: Nočne plošče. 23.35:	Pol-
nočna glasba.
Ponedeljek 30. aprila 1951. Poročila ob 7.15, 12.45, 14.00, 19.45 23.15.
7.30: Jutranja glasba, vmes koledar in druge zanimivosti. 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Zabavni orkestri. 13,00:	Koncert znanih uvertur
13.30: Musorgski: Slike z razstvae. 17.30: Plesna glasba. 18.C0: Glas Amerike. 18.15: Pianist Devetak. 18.45: Glasba iz baletov, 19.00: Iz filmskega sveta. 20.00:	Športna
kronika. 20.10: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45: Massenet: Le Cyd, suita iz baleta. 21.00: Koncert tenorista Kodermaca. 21.20: Lahka glasba. 21.45: Dve Chopinovi baladi. 22.00: Orkestra Percy Faitha in Freda Waringa. 22.30: Čajkovski: Serenada v C-duru, 23.00: Počasni ritmi. 23.35: Polnočna glasba.
TRST I.
Nedelja 29. aprila 1951.
Poročila ob 8.15, 13.00, 20.20. Športna poročila ob 18,30, 19.40, 20.15.
8.00: Jutranja glasba. 8.45: Operna glasba, 9.25: Podeželska glasba. 13.30: Lahka glasba. 14.00: Otroško gledališče. 14.40: Nekdanje lepe pesmi. 15.30: Nove na.poletan-ske pesmi. 16.15:	Pesmi.	16.30:
Drugi polčas nogometne tekme. 18.45: Plesna glasba. 19.10: Glasba iz filmov. 20.40: Melodije in romance. 20.03:	Verdijeva	opera
»Ples v maskah«.
RADIO
Današnje oddaje:	Jug. cona
Trsta: 21.35 Iz francoskih, oper;
23.15 Uspavanke. Slovenija:
17.00 Kaj so plesali nekoč na	.j,
Dunaju; 21.00 Svet v satiri in humorju. Trst ••
11.15 Lizst - Busoni: Španska rapsodija 22.30 thoven: Simfonija št. 2 v D duru. Trst I-Nekdanje lepe pesmi; 19.10 Glasba iz filmov,
AVTORIZIRANI GEOMETER
prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte sta; novanjskih hiš po ugodnih cenah
UL. MACHIAVELLI 17, III. vrata 1
Tvrdka
ima v zalogi v električnih štedilnikov premog, pet
Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz
celana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne
nike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za ^°m’ menze, gostilne in bare.
TRST- Trg S. Giovanni št. !•
Pletilni svetovno znani stroji
„DIAMANT"
„COLMOR"
m /r
P F A F F"
milim
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivpv. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
HIIIIIIIIHl11
TRS1,..
IILOIMi®*,"
NA OBROKE
R. E. D. A.T. A.
M. VI OINI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMUL TOVARNA AKUMULATOR
M I L A N O - ■* 1 1
BATERIJ
vseh prednojti
KOVINSKI USMEKJEV2) CI VVESTINGHODS" VORE IN SUHE KE - OPREMA ZA g pO MOBILE - TEHNlCN*
TREBSCINE
TELEFON
VAM N tl Lil
ESSEVI
SANCIN - Trst
Ul. U. Vasari 12
Žensko PeTl -I ; pleteno’ in s 'čiste sni e .
florentinskiJ
in drugi«] ve zefiiTi^1
nove nf
SLOVENSKE
#n>
33j> J *
Anton Melik:	NASA VELIKA DELA, broš.
Paul Gsell:	A. RODIN UMETNOST, polpl,
Cvetko Golar:	SRP IN KLAS, polpl.............'	'	32°	„
Tomislav Mihelič: Z JADRI IN VESLI PO VODI, bros-	^	»
E. Danko:	KITAJSKA SKRIVNOST, polpl,	■
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V r IN GORICI
n   iiinint  ......................................................................................................................................................    mi...........................................................................................................................................ihiiiihiiiiimiiiiihiii inilin i   umu (i|
vagonov je kaznivo.«	rv-ilnJcH	a.n	la	f-b-«	-'--.-K'-------------------- J-	----------Uit!	-----u xi >- -  ------------------1	--	.------------------------- stota	^
v
adjUega. udjdka, ifvejka,
|ih.pel|
143. fi
> R E V K 1» K L V H O V.
LUTKI UAL K K.
OR. VRAN
H O It K u r
BBIOit
Hli.tVATm
«VeCerjo dati ob Šestih«, je nadaljeval in gledal na uro, ki je kazala deset minut po enajstih ponoči. «Um halb neune Alarm, Latrinenscheissen, dann schlafen gehenl* Za večerjo ob Šestih golas s krompirjem namesto petnajstih dek ementalskega sira.«
Potem je prišlo povelje za alarm. Inšpekcijski general je gledal, kako se bataljon uvršča, in neprenehoma govoril častnikom: «Also, sehen Sie. Um halb neune scheissen und nach einer halben Stunde schlafen. Das geniigt vollkommer..*' V tem prehodnem času moštvo tako In tako redko ser j e. Glavno Je spanje. Dokler je moštvo v vlaku, mora počivati. Med vožnjo se ne sime skakati iz vagonov! Ce zlomi vojaku nogo sovražnik...«
General se je pri tem potrepljal po nogi: — «je to nekaj hvale vrednega, toda ohromiti se z nepotrebnim skakanjem iz
«To je torej va» bataljon?« je vprašal stotnika Sagnerja.
opazujoč zaspano moštvo; «to je, gospod stotnik, zehajoč ba taljon. Moštvo mora iti ob devetih spat.«
General se Je postavil pred enajsto stotnijo, kjer je stal na levem krilu Svejk, ki je zehal na vsa usta in si držal pri tem roko na ustih, toda izpod roke se je slišalo takšno mukanje, da se je nadporočnik Lukas tresel, da bi general tega ne opazil Prišlo mu je na misel", da zeha Svejk nalašč.
In ko da bi general to vedel, se je obrnil k Svejku: »Bohm oder Deutscher?«*
«Bohm, melde gehorsamst, Herr Generalmajor.«**
«Dobrze», je rekel general, ki je bil Poljak in je znal malo leski, »mukaš kakor krava. Molči, ne mukaj! Ali si bil že na latrini?«
«Ne, pokorno javljam, gospod generalmajor.«
«Zakaj nisi šel srat z drugimi?«
«Pokomo javljam, gospod generalmajor, na manevrih pri Pisku nam je rekel gospod polkovnik Wacht,l, ko se je moštvo razlezlo po žitnem polju, da vojak ne sme venomer misliti samo na šajseraj, ampak mora misliti na bojevanje. Sicer pa, po korno javljam, kaj naj bi delali na latrini? Nimamo toliko v sebi, da bi tlačili to ven. Morali bi dobiti že na več postajah večerjo, pa nismo nič dobili. S praznim želodcem ne hodi na latrino!«
Svejk, pojasnivši s preprostimi besedami gospodu generalu
• O pol devetih alarm, sranje na latrinah, potem iti spat!
** Torej vidite. O pol devetih srati in čez pol ure spati. To popolnoma zadostuje.
Ceh ali Nemec?
Ceh, pokorno javljam, gospod generalmajor.
ves položaj, ga Je tako zaupljivo pogledal, da je generala obšla želja, da bi vsem pomagal.
«Pošljite spet vse v vagone«, je rekel general stotniku Sag. nerju; «kako je to, da niso dobili večerje? Vsi transporti morajo na tej postaji dobiti večerjo. Tako je v načrtu.«
Nato je šel gospod general s spremstvom v kolodvorsko restavracijo, kjer je zopet začel govoriti o latrini, češ kako je grdo, če so povsod ro progi .kaktusi’. Pri tem je jedel biftek in vsem se Je zdelo, da se mu po ustih valja .kaktus’. Latrine je tako poudarjal, ko da je od njih odvisna zmaga monarhije
Zmaga Avstrije je lezla iz latrine.
Gospodu generalu je bilo vse tako preprosto Pot do vojne slave je šla po receptu: Ob šestih zvečer dobš vojaki golaš s krompirjem, o pol devetih se vojska iztrebi v latrino, ob devetih pa gre spat. Pred takšno vojsko mora sovražnik bežati.
Generalmajor se je zamislil, si prižgal cigaro in dolgo zrl v strop. Premišljeval je, kaj bi še povedal, ko je že tukaj, ta s tim bi poučil transportne častnike.
»Jedro vašega bataljona je zdravo«, je hipoma dejal, ko so vsi čakali, da bo morda še naprej gledal v strop in molčal, «vaš štand je popolnoma v redu. Vse kaže, da se bo bataljon boril do poslednje kaplje krvi.«
Umolknil je in spet zrl v strop in edini poročnik Dub Je v nagonu svoje hlapčevske duše gledal z njim na strop: »Toda vaš bataljon potrebuje to, da bi se njegovi vojni čini ne pozabili. Bataljoni vaše brigade imajo že svojo zgodovino, v kateri mora vaš bataljon nadaljevati. In vam manjka mož, ki bi vse natanko zaznamoval in pisal zgodovino bataljona. To bi moral
biti inteligenten človek, ne osel, ne krava. Gospod s morate imenovati v bataljonu batalionsgeschichtsschr -j,«
• Potem je	pogledal na uro in ugotovil, da	je že	';as	.g
General je imel na progi svoj inšpekcijski	vlak	ih	3
gospode, naj ga spremijo do njegovega spalnega	\
Poveljnik	postaje je vzdihnil. General se ni	SP°	^	tfP
plačati	biftek in steklenico vina. Spet	mora	Pla	#,
mora
Takih obiskov je vsak dan nekoliko. To je požrlo že ^ sena, ki ju je dal potegniti na slepi tir in Ju Pr0“ Lowenstein, vojaški dobaviteljici sena. Erar Je spet ™ ^ gona od nje kupil, toda on ju Je se pustil tam, K33 ju bo moral spet kdaj prodati tvrdki Ldwenstein.	(P.
Zato pa so vse vojaške inšpekcije, ki so se voz , veli*1 glavno postajo, v Pesti pripovedovale, da se tam Prl ™ postaje dobro jč in pije.	,	d
* * *	nef9	o
Zjutraj je transport se zmerom stal na postaji,	K
še ni odpeljal ta je sel osebno revidirat latrin . y jei, hodili vojaki po dnevnem ukazu stotnika Saeure . r ve®,
rwl	u, v.,, <rpneraim»J (..trti'
pod komando oficirjev, da bi bil gospod generali Da bi pa bil vesel tudi poročnik Dub, mu je s*01 sporočil, da ima danes on Inšpekcijo.	^
Poročnik Dub Je torej nadziral latrine.	Ja	prh®	m
Raztegnjena, dolga latrlna v dveh vrstah Je drUgeff® fi za dve četi- In zdaj so vojaki čepeli drug zraven “ iice», nad izkopanimi Jarki kakor lastovke na brzoja se pripravljajo jeseni na pot v Afriko.
* Zgodovinopisca bataljona.
(NadaU**1**
==
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. b, Ul. nad. — Telefon Stev. 93-SUb Id 94-63». — PoStnl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. it. 20. — Telefonska K. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak inm
upravni 100, osmrtnice 90 lir. ŽaFLRJ: Za vsak min širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 1 l-32 • Koper Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70.
i 5112 - UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesetna 260, Četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 2600 Ur; con« B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, ta»
din.PC,: tr‘OVlkl ^ ""'"‘H0- poštni tekoCI raCun z. 8TO-ZVU: Za.otmšt«, tržaškega tlska. Trs, 11.5374. - Za Jugo,lav. o: Agenda demokratičnega	^
Jugoslavijo: Agencija
Ljubljana, TyrSeva 34 v tel. 20-09, tekoCI raCu« pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska