Brane Oblak LETO XXVII, številka 6, 24. marec 1995 Cena 170,00 SIT J ■ VAM NUDI V "vseh zadružnih ~ "1 POSLOVALNICAH y PO UGODNIH CENAH Zadruga mozirje D Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska J A A A // zadruga Mozirje z.o.o. 1 1 Cement Trbovlje tip 450 ^598,00 SIT^ Vse vrste umetnih gnojil D - NPK 15 X 15 X 15 n Cement Trbovlje tip 350 V 549,00 S\tZ_^ - NPK 8 X 26 X 26 J D Apno 30/1 ^ 379,00 SIT\ - NPK 7 X 20 X 30 1 - KAN 27% U 1 Koruza (razsuta) J^20,90/kg + PD\ n Krmilo za krave molznice 1 Ki9 33,10/kg + PD Semenska koruza, ječmen 0 D TL - Starter 50/1 - 41,50/kg + PD> Semenski krompir 1 TL - starter briketi 50/1 46,20/kg + PD Plačilni pogoji: n NSK 10/1 41,00/kg + PD - možnost plačila na več obrokov brez obresti, U Bovisal - klasičen -4-90,50/kg + PD> - plačilo z zadružno kartico, 1 kostomin 122,00/kg + PD M-kartico, aktivo /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! ODSLEJ LAHKO OBVESTILO O NAKAZILU POKOJNINE DVIGNETE V KATERIKOLI ENOTI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Vse upokojence, ki prejemajo pokojnino preko LB Splošne banke Velenje d.d. obveščamo, da bo ob izplačilu rednih pokojnin za mesec marec 1995 nekoliko spremenjen postopek dviga pokojninske nakaznice. V dogovoru z ZPIZ smo poenostavili način izplačevanja pokojnin, tako da boste lahko odslej vpis in dvig obvestila ter pokojnine uredili na vsakem bančnem okencu v katerikoli enoti naše banke. S tem bo dvig pokojnine hitrejše in preprostejši. Ljudje potrebujemo precej truda, da se privadimo novemu, pa če tudi je boljše od starega. Vsaka sprememba terja svoj čas, preden jo osvojimo in postane povsem naša. BUDNA D.O.O. - vse klase - Nove višje odkupne cene - plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni plačilni pogoji - dostava na dom Informacije: 841-107 0609-621-475! m W 9 11 i..............i. ]\]®iloVni@s» Plezanje v Rinkah nad Okrešljem foto: Zlatka Kadilnik V Zadrugi Mozirje so nezadovoljni z državno kmetijsko politiko Na letošnjem sejmu Alpe -Adria je bila Zgornja Savinjska dolina skromno zastopana II Kdo lahko ustavi vse hitrejše drsenje Macesnikovega plazu v Podolševi? m Sedemdeset let Alojza Mavriča, moža velike razgledanosti in trdega značaja 16 Gost meseca: Najboljši slovenski nogometaš vseh časov, Brane Oblak Kronika: Pešec umrl na kraju nezgode v Juvanju _____ Prišla je Pomlad Tokratni uvodnik vam, spoštovane bralke in bralci, pišem v nekoliko neugodnem položaju - v bolniški postelji namreč. Človek je takole kar malce jezen sam nase, a kaj ko se ne da kaj prida pomagati. Pomagajo lahko kvečjemu tisti, ki se na te zadeve spoznajo, in upam, da jim bo čimprej uspelo. Ne glede na to so Savinjske novice po štirinajstih dneh spet prišle med vas in vas seznanile z dogodki v minulem obdobju. Občinski sveti so nekako že ujeli utečen ritem dela, skozi katerega prihaja na mize njihovih svetnikov vedno več in več problemov, za katere je potrebno poiskati rešitev. Kot lahko preberete, jim to v okviru danih možnosti za zdaj kar uspeva. Mnogo vprašanj se ob koncu tretjega meseca po uvedbi nove lokalne samouprave nanaša tudi na delo in pristojnosti upravne enote, ki ima sedež v Mozirju. Na posvetu pri načelniku upravne enote je padel predlog, da bi enota preko našega časopisa, nedvomno najbolj efektivnega medija v dolini, predstavila svojo organizacijsko zasnovo in funkcije, ki jih izvaja. Zakaj pa ne, smo rekli, in v prihodnji številki boste že lahko prebrali prvi del omenjene predstavitve. To pa ne bo edina novost prihodnje številke, ampak zanjo načrtujemo tudi začetek objavljanja potopisa po Južni Ameriki. Nekaj branja za pustolovce torej. Ko smo že ravno pri novostih, naj povem, da smo imeli pred nedavnim sestanek z Zavodom za kulturo, na katerem smo se pogovarjali o možnostih literarne priloge v Savinjskih novicah. Na zadovoljstvo obeh strani smo brez težav našli skupen jezik oziroma poenotenje glede osnovnih značilnosti priloge. Njeno rojstvo načrtujemo v mesecu oktobru letošnjega leta, imenovanem tudi mesec knjige. Vse, ki bi želeli s svojimi deli sodelovati v omenjeni prilogi, bomo o tem pravočasno obvestili. Pa naj bo dovolj za tokrat. Vsem materam iskreno čestitam ob njihovem prazniku, ostalim želim prijetnih štirinajst dni, vsem skupaj pa veliko zdravja! «a IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativ nega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. Zadruga Mozirje Nezadovoljni z državno kmetijsko politiko Kot ostali gospodarski subjekti je tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga izdelala analizo poslovanja v minulem letu, ki jo bodo člani zadruge obravnavali aprila na občnem zboru. O poslovanju Zadruge smo se pogovarjali z njenim VRHOVNIK: Leto 1994 je bilo za našo zadrugo, kar se fizičnega doseganja proizvodnih rezultatov tiče, dokaj uspešno. Proizvodnjo mleka smo uspeli povečati za 12 odstotkov, odkup lesa smo povečali za 140 odstotkov, prodajo v trgovinah smo vrednostno povečali za 22 odstotkov pa tudi v ostalih dejavnostih smo beležili povečanje fizičnega obsega poslovanja. Skupna realizacija je bila tako v primerjavi z letom poprej večja za 32 odstotkov. Upoštevajoč dejstvo, da je bila stopnja inflacije okrog 19 odstotkov, gre torej za realni porast. Po drugi strani pa finančni kazalci niso sledili fizičnim. Zadru ga je lansko poslovno leto zaključila pozitivno, z minimalnim dobičkom. Problemi so se pokazali v prvi vrsti pri stroških obre sti. Naša obratna sredstva so praktično vsa na tujih virih. Financirajo jih dobavitelji in krediti. Obresti so znašale 33 do 34 odstotkov. Naslednji problem pa je bilo zmanjševanje razlike med nabavno in prodajno ceno, v odstotkih seveda. Razlog za to je jasen - vpliv zasebnega sektorja. Ob tem moram opozoriti na dejstvo, da ta sektor očitno ne plačuje vseh davkov in prispevkov in je zato z nižjo maržo še bolj konkurenčen. Kot kmetijski proizvajalci smo lani uspeli slediti inflaciji, bojimo pa se, da letos temu ne bo tako. Tako je namreč usmerjena slovenska ekonomska politika, ki je za kmetijstvo nevzdržna. Zaradi težjih pogojev gospodarjenja kot je povprečje v državi, pri nas računamo na stimulacije za hribovit in višinski svet. Toda republiški proračun še ni sprejet. Ne vemo, kdaj bo in kakšen bo. direktorjem, Antonom Vrhot Vemo samo to, da bomo imeli, kot vse kaže, stimulacije šele v drugem polletju, to pa ni podobno nobeni politiki. Uspešno je v lanskem letu delovala tudi Hranilno kreditna služba, ki je bila med prvimi po povečanju bilančne vsote. SN: Konec predlanskega leta se je Zadrugi priključila temeljna organizacija kooperantov, ki je prej delovala v sklopu Gozdnega gospodarstva Nazarje. Kako ste zadovoljni s to dejavnostjo? VRHOVNIK: Že v uvodu sem omenil bistveno povečan odkup lesa. Če povem drugače, je to pomenilo 53 tisoč kubikov odkupljene hlodovine, kar je bilo za poslovanje zadruge seveda zelo pozitivno. Z združitvijo smo zadovoljni. SN: V enem izmed prejšnjih razgovorov ste omenili, da bo morala zadruga nekaj objektov, poslovnih prostorov in zemljišč na podlagi denacionalizacijskih zahtevkov vrniti prvotnim lastnikom. Se je to že zgodilo? VRHOVNIK: Precej tega, kar ste našteli, smo že vrnili: objekt v Spodnji Rečici, gozdove, s katerimi smo gospodarili, razen v Bočni in na Ljubnem, kjer so jih v 50-ih letih kupile takratne zadruge. Vrnili smo tudi skoraj vsa zemljišča, ki so zapadla pod ta postopek, pred nami pa je še razrešitev nekaterih zahtevkov v Radmirju. V celoti gledano je denacionalizacija za zadrugo velik problem, ker moramo vračati bremena prosto, v večino objektov pa je zadruga vlagala. Gre torej za ekonomski udarec. Na zadnji seji se je naš upravni odbor odločil, da za naša vlaganja v omenjene objekte zahteva odškodnino. Ustrezne zahtevke smo že posredovali na odškodninski sklad in na državo, ki je izvajala nacionalizacijo. SN: Kako je v sklopu Zadruge posloval gostinski sektor? VRHOVNIK: S poslovanjem gostinskega sektorja smo v zadrugi kar zadovoljni. Pozorno ga bomo spremljali tudi v prihodnje in ga skušali razvijati še naprej, čeprav je res, da je to dejavnost, kjer pride še najbolj do izraza zasebni interes in zasebna odgovornost. Izhajajoč iz tega dejstva smo pričeli razmišljati o najemih in franšizingih in po tej logiki oddali v najem bife v Novi Štifti in bife v Šmartnem ob Dreti. Vendar s tem še nismo dosegli željenega sistema. SN: Gostinsko podjetje Turist v Nazarjah prav v tem času preživlja najhujšo krizo, ki se lahko konča tudi z likvidacijo. Ali to pomeni, da je perspektiva res samo v zasebnem gostinstvu ali pa je resnica drugačna? VRHOVNIK: Nikakor se ne strinjam s tezo, da ima prihodnost le zasebno gostinstvo. Gotovo je mogoč uspešen razvoj gostinstva tudi v zadružnem sektorju in v ostalem podjetniškem sistemu z znanimi lastniki. Kmalu bomo imeli povsod znane lastnike in družbene lastnine ne bo več. Mislim, da je problem predvsem v organizaciji in izvajanju te dejavnosti. Vsi bi morali imeti enake pogoje, vsi enake zakone oziroma predpise, vsi iste kon trolne organe, ne pa obratno. Poglejte, tudi v tujini so večji lokali, hoteli itd. v delniški lastnini in podobno. Večji sistemi namreč praviloma omogočajo nižje nabavne cene, kar spet ni zane marljivo. SN: Kakšni pa so poslovni načrti zadruge v letošnjem letu? VRHOVNIK: V letošnjem letu želimo obdržati obstoječe dejavnosti in povečati njihove tržne deleže od 3 do 5 odstotkov. Razmišljamo tudi o nekaterih novih dejavnostih, vendar bomo več pozornosti namenili izboljšanju dohodkovnost sedanjih. Medtem konkurenca postaja vedno hujša. Pričakujemo, da bomo s kmeti tudi letos tako dobro sodelovali. Tako naj bi bilo tudi v bodoče, menim pa, da se premalo zavedamo dejstva, da se bodo razmere v kmetijstvu s približevanjem Evropski skupnosti samo še zaostrovale. Temu se bo mogoče zoperstavljati samo s povečevanjem storilnosti, kajti v tem trenutku smo pri večini pridelkov na kateremkoli trgu nekonkurenčni. Država pa bo tudi morala začeti z razumno politiko, saj neoliberalizem ne more biti osnovno vodilo. Potrebne bodo intervencije. Upam, da bomo na področju trgovine le uspeli doseči dogovor s konkurenco o delovnem času. Dela bo skratka tudi letos več kot dovolj. KF Turist Nazarje Rešitev ali Večmesečna agonija gostinskega podjetja Turist Nazarje se nadaljuje. Končne rešitve v tem trenutku še vedno ni, kot znak morebitnega napredka v prizadevanjih za razrešitev zapletene situacije, v kateri se firma nahaja, pa gre morda razumeti oblikovanje posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki občin Mozirje, Nazarje in Ljubno. V teh treh občinah ima namreč Turist svoje lokale, ki pa so bili do nedavnega zaradi motene oskrbe zaprti. Po zadnjih informacijah naj bi Območna gospodarska Kakšna naj bo V petek, 10. marca, se je na svoji 21. redni seji sestal Odbor savinjsko šaleške gospodarske zbornice. Osrednja točka dnevnega reda se je nanašala na oblikovanje stališč do statuta Gospodarske zbornice Slovenije. Osnutek statuta je pojasnil direktor OGZ, Božo Lednik, nakar se je razvnela živahna razprava. Predsednik velenjske območne zbornice, Franjo Korun, je k Lednikovi obrazložitvi dodal, da osnutek statuta predvideva enotno slovensko gospodarsko zbornico, kar naj bi bil pogoj za možnost učinkovitega nastopa pred vlado in pred državnim zborom. Opozoril je tudi na razmišljanja v Celju, da bi se velenjska zbornica ukinila, kar seveda ni sprejemljivo. Borut Meh iz podjetja Gorenje Gospodinjski aparati je izrazil pomisleke v zvezi s predlagano notranjo organiziranostjo GZS, ki je po njegovem mnenju zastavljena preveč zapleteno. Članarina bi morala biti omejena, v statutu pa tudi ni opredeljeno članstvo holdingov in koncernov. Gospodarske zbornice, tako državna kot tudi regijske, naj bi ustvarjale primerno okolje za razvoj gospodarstva, seveda pa mora biti temu primeren tudi njihov status v državi, je Meha dopolnil Muharem Boličiz gradbenega podjetja likvidacija? komisija podprla sanacijski program, ki ga je pripravil direktor Drago Rifelj, kar pa samo po sebi seveda še nič ne rešuje. Direktor poskuša pridobiti sredstva za izplačilo plač za december, januar in februar na Ministrstvu za delo, redno oskrbo lokalov pa naj bi zagotovili preko nekaterih drugih podjetij. Časa za odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka, pa ni na pretek, zato naj bi odločitev padla že v naslednjih dneh. KF zbornica Velenje nova zbornica Vegrad. GZS mora biti po njegovem mnenju sodelavec vlade pri izdelavi ekonomske politike, prav tako pa mora imeti tudi možnost vpliva na korekcije te politike. Na problem članarine velikih podjetij je opozoril tudi Marjan Hudej iz Rudnika lignita in predlagal razvrstitev podjetij v posamezne skupine. Anton Vrhovnik iz mozirske Zadruge pa je pripomnil, da se je do sedaj v zbornici opozorilo že na veliko problemov, pri vladi pa se je glede reševanja le-teh storilo bolj malo. V nadaljevanju seje je odbor sprejel sklep o ponovnem podeljevanju priznanj območne gospodarske zbornice, sledila pa je razprava o poročilu o delu in o letošnjem planu dela. Božo Lednik, ki kot direktor OGZ skrbi za operativno izvedbo zastavljenih nalog, je povedal, da bo v letošnjem letu poudarek na pospeševanju podjetništva. Obstaja možnost, da bo Velenje dobilo enega od desetih razvojnih centrov podjetništva Evropske skupnosti. V območni zbornici bodo poskušali okrepiti stike z nekaterimi avstrijskimi zbornicami, svojim članom pa bo zbornica skušala pomagati tudi s poslovnimi informacijami in promocijskimi aktivnostmi. KF Podjetniški kotiček Rok za oddajo dohodninskih napovedi se vse bolj bliža, odprta pa pri tem ostajajo še mnoga vprašanja. Poleg mnogih (vsaj še ta trenutek) nerešenih vprašanj se pojavljajo tudi različni nasveti in "nasveti" po časopisih, ki pa žal mnogokrat niso preveč natančni, včasih celo zavajajoči. Zato velja sestavljanju dohodninske napovedi, ki je letos precej bolj zapletena kot je bila v preteklem letu (različni interesi posameznih skupin, ki imajo možnost vpliva na spremembe zakonodaje), vsa pozornost. Naša dolžnost je, kot smo omenili že v prejšnji številki Podjet niškega kotička, da vpišemo v dohodninsko napoved tudi prejemke za katere morda nismo dobili ustreznega sporočila izplačevalca našega prejemka. V tem primera si pomagate tako, da si ustrezne podatke za vpis v dohodninsko napoved izračunamo sami. Poglejmo si preračunane podatke za nekatere prejemke: Če ste dobili izplačan priložnostni prejemek (pogodbeno delo), si znesek, ki ste ga prejeli na žiro račun, pomnožite s količnikom 1,2903225 in ga vpišite v ustrezno vrstico pod kolono 8 obrazca, v kolono 9 vpišite 10% normiranih stroškov, izračunanih iz dobljenega bruto zneska, obračunan davek pa znaša 25% od 90% davčne osnove (kolona 8 * 0,225). Potrebne podatke za morebitni avtorski honorar izračunate tako, da znesek, izplačan na vaš žiro račun, pomnožite s količnikom 1,1764705 in ga vpišete pod kolono 8. V kolono 9 vpišite 40% tako izračunanega zneska (če ne boste uveljavljali dejanskih stroškov), v kolono akontacije davka pa 15% zneska iz kolone 8 (25% od 60%-ne osnove). Enak izračun velja za prejemke tistih dejavnosti, ki so izbrali način obdavčitve v letu 1994 po normiranih stroških (samostojni kulturni delavci, športniki, novinarji, raziskovalci, duhovniki - priznani normirani stroški v višini 40% - pri teh ni možno uveljavljati dejanskih stroškov, če so višji od 40% osnove) in tisti, ki so oddajali v najem neopremljene stanovanjske prostore ter poslovne in počitniške prostore. Če ste dobili na žiro račun dohodek kot najemnino za opremljen stanovanjski prostor ali dohodek domače in umetne obrti, kmečkega turizma, čebelarstva itd., znesek prejet na žiro račun pomnožite s količnikom 1,11111 in ga vpišite pod kolono 8. Kolona 9 pre dstavlja 60% zneska iz kolone 8, akontacija davka (kolona 10a) pa predstavlja znesek v višini 10% zneska v koloni 8 (25 od 40% osnove). Prejemek, prejet na žiro račun iz naslova nagrade, realnih obresti na dana posojila in najemnin za zemljišča in druge nepremičnine, preračunate v bruto znesek (kolona 8) tako, da ga pomnožimo s količnikom 1,33333. Pri najemninah lahko upoštevamo dejanske stroške, ki jih vpišemo v kolono 9, znesek akontacije dohodnine pa izračunamo tako, da znesek iz kolone 8 pomnožimo s 25% (kolona 10a). Če ste med tistimi srečneži, ki ste bili udeleženi na dobičku kakega podjetja, preračunate prejeti znesek na žiro račun s količnikom 1,33333 in ga vpišete v kolono 8. Kolono 9 izpolnite s podatkom v višini 40% kolone 8, 25% tega zneska predstavlja akontacijo dohodnine (kolona 10a). Vprašanje, ki v tem trenutku ostaja še odprto, je potreba po izpolnitvi dohodninske napovedi tistim samostojnim podjetnikom, ki ne presegajo mejnega zneska obdavčljivih prihodkov (124.896 SIT). Načelno le - ti, glede na to, da niso presegli omenjenega zneska dohodkov, niso zavezanci za oddajo dohodninske napovedi, vendar pa obstaja možnost, da jim davčni inšpektorji ob pregledu davčnih napovedi ne bodo potrdili rezultatov poslovanja, ki so jih v oddanih obrazcih prikazali, zato obstaja možnost, da bo ta kategorija zavezancev kljub temu morala oddati dohodninske napovedi za leto 1994. Vsekakor se še pred oddajo napovedi prepričajte o potrebi oziroma nujnosti oddaje le-te. Naj vas še enkrat spomnim, da se je pri dohodninski napovedi vredno potruditi in izkoristiti vse zakonske možnosti. Če boste državi denar podarjali, je ne krivite, da vam jemlje preveč! Vida Skok Združenje podjetnikov Savinjsko Šaleške regije Za večjo samostojnost združenja Člani upravnega odbora regijskega združenja podjetnikov so se v četrtek, 9. marca zbrali na svoji redni seji. Večji del razprave je bil namenjen obravnavi statuta združenja in statuta Gospodarske zbornice Slovenije. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Območna gospodarska zbornica Maribor .pripravlja skupaj z regionalno Trgovinsko zbornico iz Brna POSLOVNO KONFERENCO S ČEŠKIMI PODJETJI, ki bo v Mariboru 25. aprila 1995. Prijavnice in pregled povpraševanj in ponudb čeških podjetij je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz BCC centra v Bruslju. 3. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA V VELENJU. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, managment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece in sicer ob torkih in četrtkih. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obro kih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko najkasneje do 27.03.1995 na tel: 063/856-920, fax:063/855-645. 4. Od Republiške carinske uprave smo prejeli seznam blaga uvršenega v nomenklaturo carinske tarife, ki jih je sprejel STROKOVNI KOMITE ZA HARMONIZIRAN SISTEM V BRUSLJU. 5. Obveščamo vas, da bo v Kopru od 30.5. - 4.6.1996 potekal mednarodni obrtno podjetniški sejem PRIMORSKI SEJEM. 6. Obveščamo vas, da je v programu PHARE za Slovenijo v letu 1995 tudi usposabljanje slovenskih svetovalnih podjetij za razpise in projekte PHARE. Program organizirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo - oddelek za tujo tehnično pomoč ter GZS - združenji inžinirsko svetovalnih podjetij ter management consultinga. Dvodnevni uvodni seminar usposabljanja svetovalcev za PHARE razpise bo 4. in 5. aprila 1995 v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju - IPCE, Dunajska 104 v Ljubljani. 7. Izobraževalni center za razvoj podjetij v Mariboru organizira delavnico OBVLADOVANJE STROŠKOV KOT OSNOVA USPEŠNOSTI PODJETJA in sicer 30. in 31. marca 1995 v Mariboru. Prijavnice so na razpolago na Območni i gospodarski zbornici Velenje. 8. Na območni gospodarski zbornici imamo na razpolago nove predpise I glede izvoznih spričeval. 9. Obveščamo vas, da bo 29. in 30. marca 1995 v Rogaški slatini v skladu z določili pravilnika o načinu in postopku usklajevanja avtobusnih voznih redov vršilo usklajevanje voznih redov za prometno leto 1995/96. 10. Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovsko in industrijsko zbornico iz Gyora poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Murski Soboti 20.04.1995. Z madžarske strani bodo na poslovnem srečanju zastopane vse gospodarske panoge. Prijave sprejemamo do 29.03.1995. 11. Izobraževalni center za razvoj podjetij Maribor organizira seminar z delavnico EKONOMIKA IN FINANCE ZA NEEKONOMISTE in sicer 19., 20. in 21. aprila v Mariboru. Prav tako organizira delavnico INTERNI MARKETING 20. aprila 1995. 12. Na območni gospodarski zbornici imamo na razpolago delovne osnutke podzakonskih aktov k Carinskemu zakonu. VSI- PODROBNEJŠE INFORMACIJE IAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920. Osnutek novega statuta zbornice, pod okriljem katere tudi deluje Združenje podjetnikov, je obrazložil Božo Lednik, direktor območne gospodarske zbornice. Kot je dejal, je osnutek pripravljen na podlagi stare zakonodaje, saj zakon o zbornici še ni sprejet. Korenite spremembe v gospodarstvu v zadnjih letih pa ne glede na to narekujejo novi statut, ki bo prilagojen sedanjim razmeram. Glavna organa GZS naj bi bila po novem upravni odbor kot operativni organ in skupščina kot najvišji organ. Članstvo v zbornici naj bi bilo tudi v prihodnje obvezno. Sedanje območne zbornice, teh je 13, naj bi postale regionalne zbornice, panožna združenja, teh je 23, pa naj bi enostavno nadaljevala delo. Seveda je podjetnike predvsem zanimal status njihovega združenja v bodoči zbornici. Predsednica regijskega združenja, Milica Tičič, je ugotovila, da v osnutku statuta ni opaziti primerne avtonomnosti združenja podjetnikov, kaj šele, da bi bilo združenje pravni subjekt. Glede članstva v združenju, ki se tudi kaže kot nedorečeno, pa je menila, da naj bi bile članice vse gospodarske družbe po 51. členu zakona o gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih. Člani upravnega odbora so v razpravi prišli do zaključka, da je interes predlagatelja osnutka statuta očitno v tem, da združenje podjetnikov ne bi imelo prave moči. Proti temu so odločno nasprotovali in sprejeli stališča, da je v statut potrebno vnesti možnost veta na posamezne odločitve s strani združenja podjetnikov, da naj bo združenje avtonomno oziroma naj bo pravni subjekt, pri članstvu je poleg malih podjetij potrebno dodati še srednja podjetja, potrebno pa je tudi doseči ustrezno zastopanost združenja v vseh organih zbornice. Pri sprejemu letnega finančnega načrta Združenja podjetnikov Savinjsko Šaleške regije, le-ta za letošnje leto znaša milijon in 650 tisoč tolarjev, so člani upravnega odbora izrazili ogorčenje, ker se regijskemu združenju glede na zbrana sredstva (članov je sedaj namreč 914) vrača sorazmerno malo sredstev. V sklopu Združenja podjetnikov Slovenije bo ustanovljen odbor zasebnih trgovcev, v sklopu regijskega združenja podjetnikov pa bo v skladu z novo zakonodajo ustanovljena sekcija zasebnih trgovcev. Slednji namreč z uveljavitvijo obrtnega zakona prehajajo iz obrtne v gospodarsko zbornico. V Sloveniji pa je tudi okrog 8.420 delujočih pravnih oseb s področja trgovine, med katerimi gre pri več kot 90 odstotkih primerov za mala podjetja. Po sklepu upravnega odbora, ki je imenoval iniciativni odbor za ustanovitev sekcije, naj bi bil ustanovni zbor zasebnih trgovcev še pred iztekom tega meseca. KF Smreka Minulo soboto je bil za delavce in upokojence podjetja Smreka iz Gornjega Gradu pomemben jubilej. Pred štiridesetimi leti je skupina mizarjev ustanovila podjetje, katero je v teh letih preraslo v kvalitetno in predvsem izvozno usmerjeno družbo v mešani lasti. V priložnostnem nagovoru se je direktor Miklavc Dominik dotaknil pomembnejših razvojnih usmeritev skozi zgodovino podjetja in izpostavil potrebo po kvalitetnem izpolnjevanju začrtanih razvojnih usmeritev, brez katerih, v pogojih tržnega gospodar- - 40 let stva po evropskih normah, ni perspektive. Po njegovih besedah je danes Smreka, kljub težavam, s katerimi se nenehno srečuje, na najboljši poti, da postane trden in izvozno usmejen kolektiv. Dejstvo, da se podjetje uvšča med vodilne izvoznike lesne branže v državi govori seveda samo zase, s svojo fleksibil no zmožnostjo prilagajanja vsakodnevnim potrebam trga pa delavci in vodilni Smreke dokazujejo, da je njihova strateška naravnanost pravilna. Edi Mavrič Krekova družba Poleg Zvona in Skale še Klas Krekova družba za upravljanje je bila ustanovljena ob Krekovi banki iz Maribora. Njeni večinski ustanovitelji pa so med drugimi pooblaščeni predstavniki cerkveno pravnih oseb in sicer: mari borske in koprske škofije, slovenskega katoliškega tednika Družina, založbe Ognjišče ter Mohorjevih družb iz Celja in Celovca. Osnovna naloga Krekove družbe je zbiranje lastninskih certifikatov ter aktivno sodelovanje pri lastninjenju slovenskih podjetij. Krekova družba bo skrbela, da bo v podjetjih, katere deleže bo kupila na javnih dražbah, izboljšala poslovanje in jih usposobila za delovanje po tržno ekonomskih principih. Podjetja bodo na ta način zagotavljala dobiček, kar bo družbi omogočilo izplačevanje dividend, hkrati pa izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, večje možnosti za zaposlovanje, skratka boljše življenjske pogoje za slovenske družine. Od svoje ustanovitve, avgusta 1994 pa do danes, se Krekova družba lahko pohvali z uspehi. Ustanovila je tri pooblaščene investi cijske družbe in sicer: KP1D Zvon, Skala in Klas. Krekova pooblaščena investicijska družba Zvon je prva pričela z zbiranjem certifikatov in ga uspešno zaključila. Tako je lahko sodelovala na prvi in drugi javni dražbi podjetij, kjer je kupila deleže naslednjih podjetij: Agroser-vis Maribor, Avtoservis Gorica Nova Gorica, Black & Decker Grosuplje, Cankarjeva založba Ljubljana, Gidos Lendava, Izbira Laško, Kroj Škofja Loka, Kruh Koper, TP Koloniale Maribor, Elektra Maribor, Gea Slovenska Bistrica, Kompas Hoteli Krajnska gora, Lesnina Mizarstvo Grosuplje, Maxima Maribor in Tkanina Celje. KPID Skala je z 9,5 miljarde tolarjev kapitala končala zbiranje lastninskih certifikatov v rekordnem času, v dobrih treh mesecih, s tem, ko je drugi sklad napolnjen je v obeh skladih zbranega že 19 milijard tolarjev kapitala. To uvršča Krekovo družbo med najmočnejše v državi. Zadnja, tretja KPID Klas, pa je pričela z zbiranjem lastninskih certifikatov v teh dneh in jih bo tbirala predvidoma do konca junija tega leta. To je zadnja priložnost za lastnike certifika tov, da le-te zaupajo v upravljanje Krekovi družbi. Na območju Zgornje Savinjske doline deluje 10 lokalnih uradov, kjer 12 lokalnih poveljnikov zbira lastninske certifikate. Lokal ni uradi so v vsaki župniji. Milena Cigale mm a*** «hk weseeajjfjP Spoštovani bralci! V mesecu aprilu bomo znova gostili znano slovensko osebnost. Ker ste nekateri od vas menili, da bi morali v mesecu marcu gostiti znano Slovenko, bomo vaš predlog upoštevali zdaj. Tako bo gostja Savinjskih novic Iča Putrih, humoristka, ki jo gledalci in poslušalci najbrž najbolj poznajo iz para s humoristom Matevžem. Vprašanja zanjo nam pošljite do petka, 31. marca 1995 na naslov našega uredništva. Pogovor z Ičo Putrih bo objavljen v 8. številki Savinjskih novic. Sejem Alpe Adria Skromna zastopanost Zgornje Savinjske doline Minulo nedeljo je zaprl svoja vrata letošnji mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije Alpe Adria - Svoboda gibanja, ki je potekal od 13. do 19. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nastop Zgornje Savinjske doline na tem dobro obisl enem od največjih sejmov skromen. Na 10.500 kvadratnih metrih razstavnega prostora se je letos predstavilo 430 podjetij iz dvajsetih držav. 286 razstavljalcev je bilo domačih, večina tujih pa je bila iz Italije, Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Hrvaške, Nizozemske, Švice itd., opaziti pa je bilo tudi razstavljalce iz Japonske in Tajske. Zgornja Savinjska dolina je na sejmu tokrat nastopala skupaj s spodnjo Savinjsko dolino pod skupnim imenom - Savinjska dolina. Spodnjesavinjska in Zgorn- m nedvomno tudi pri nas pa je bil letos spodnjo sosedo kljub temu odrezala še vedno boljše, kar gre pripisati zdaj že kar široki paleti kvalitetnih propagandnih materialov (knjige, vodniki, razglednice, plakati) iz produkcije podjetja EPSI Nazarje. Poleg omenjenega podjetja smo na stojnici opazili še turistično kmetijo Vršnik-Govc iz Robanovega kota, RTC Golte, Kovinotehnin Penzion Palenk in Logarsko dolino. Tako imenovanega Dneva Zgornje Savinjske doline, ki smo ga bili vajeni v minulih letih, tokrat kljub Kje je Zgornja Savinjska dolina? jesavinjska turistična zveza očitno nista bili uspešni pri organizaciji nastopa na sejmu, saj je bila podoba razstavnega prostora v primerjavi z večino drugih vse prej kot vabljiva. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da se je Zgornja Savinjska v primerjavi s napovedi ni bilo, ne glede na zunanjo podobo pa je na razstavnem prostoru z zanimanjem ustavljalo kar precej obiskovalcev. KF Blišč in beda turistične promocije Nedavni nastop Zgornje Savinjske doline na najpomembnejšem turističnem sejmu v Sloveniji, sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja, je bil za vse, ki so videli zgomjesavinjski "štant" v minulih letih, pravo razočaranje. Ali pa. gledano z druge plati, tudi svojevrstna potrditev ta trenutek še nedorečenih in neurejenih razmer na območju bivše občine Mozirje. Kakorkoli - Zgornja Savinjska dolina je na sejmu bila, resda skupaj s Spodnjo Savinjsko dolino (tudi to je bilo po svoje presenečenje, saj se je Zgornja Savinjska doslej bila je. Ali je bilo bolje tako, ali pa bi bilo bolje, da bi tokratni sejem preprosto izpustili, ostaja vprašanje brez odgovora. Vsaka od obeh variant ima svoje zagovornike, Zgornja Savinjska pa je na sejmu vendarle bila. Stojnica zaradi odsotnosti nekaterih najbolj značilnih turističnih subjektov, Savinjskega gaja na primer, ni imela dovolj prepoznavne podobe. Ni bilo lesene hiške, ni bilo prijetnih zvokov harmonike in citer, ni bilo bogate kulinarične ponudbe, nenazadnje ni bilo niti mozirskih Pust-nakov. Da gre za našo dolino, so opozarjali "le" plakati in ostali promocijski materiali. Če še teh ne bi bilo... Sedaj, ko je sejma konec, je seveda moč navajati zgolj zabeležena dejstva. In obenem razmišljati o vzrokih za tako skromen nastop, saj bo sejem prihodnje leto znova, še enega takšnega spodrsljaja pa si najbrž ne bi smeli privoščiti. Razen če ne prevlada ugotovitev, da se nastop na sejmu v nobenem primeru ne splača, ker ne prinese nobene koristi. Takšnemu razmišljanju je mogoče oporekati z najmanj 429-imi nasprotnimi mnenji vseh tistih, ki so poleg Zgornje Savinjske letos na sejmu bili. In ne samo to, da so bili. Tudi iz načina predstavitve nekaterih od njih bi se dalo marsikaj naučiti. Kako animirati obiskovalce, so v minulih letih naši razstavljalci že dodobra spoznali. Kje je torej vzrok za tako osiromašeno sliko? Izključno v pomanjkanju denarja ali še kje drugje? Prav gotovo so razlogi za neposrečen nastop tudi v tem, da so nove občine še brez lastnih proračunov, da koordinacija županov sicer deluje, vendar zanjo vsi očitno še ne vedo, in če je jedro problema prav v tem, smo lahko bolj optimistični. Kajti razmere v občinskih okoljih se bodo skozi letošnje leto bolj ali manj uredile in prihodnje leto bo vse že bistveno bolj jasno. Če pa bodo šla razmišljanja bolj v smer če se to splača in za kaj ne, v tem primeru pa imamo dovolj razlogov, da smo lahko tudi pesimistični... Franci Kotnik Občni zbor ljubenskih krščanskih demokratov V četrtek 9. marca so se na rednem občnem zboru zbrali krščanski demokrati iz Ljubnega. Zbora se je udeležil tudi g. Ivo Glušič. Pregledali so storjene dejavnosti v letu 1994 in si zadali naloge za leto 1995. Preimenovali so se iz krajevnega odbora SKD v občinski odbor SKD, ter potrdili novo vodstvo in po statutu izvolili potrebne organe. Stanko Prislan IZ OBČIN Luče Prazne obljube državnih funkcionarjev ? Vsem je bolj ali manj jasno, da cesta Ljubno - Luče, ki sicer nosi status regionalnega vozišča ne zasluži primerjave z malo bolje oskrbovano gozdno cesto. Že tako slaba cestna povezava med tema pomembnima krajema, v Zgornji Savinjski dolini in naprej proti Logarski dolini, je ob katastrofalnih poplavah leta 1990 postala prava tempirana bomba, in grozeča nevarnost udeležencem v prometu. Ni odveč se še enkrat spomniti vseh obljub o hitri in učinkoviti pomoči in takojšnji sanaciji region-alke, ki so jo na mestu samem zagotavljali vsi najvišji državni voditelji in ministri, od predsednika republike do takratnega premiera. Očitno tudi vsa prizadevanja bivših in sedanjih občinskih struktur v Ljubljani naletijo na gluha ušesa. Dejstvo je, da tudi zadnji razgovor županov Luč in Mozirja na ministrstvu za promet in zveze, pri državnem sekretarju za ceste Marjanu Dvorniku, ki sicer problem cestne povezave Ljubno - Luče prav dobro pozna, ni prinesel željenih rezultatov. Mirko Zamernik, župan občine Luče, nam je v razgovoru pojasnil, da bo predvidoma v letošnjem državnem proračunu dobrih dvanajst miljard SIT za ceste, kar je v primerjavi z letom 1992 za pet miljard SIT manj. Slika je torej jasna in rezultat tega bolj ali manj znan, kljub dejstvu, da je dokumentacija za sanacijo ceste do lučke meje pripravljena. Za ta del ceste bi potrebovali cca 300.000 SIT, medtem ko država obljublja za ta del tretino sredstev, pa še ta niso stoodstotno dorečena. Dodatna težava je v tem, da se bo državni proračun sprejemal šele junija, kar pomeni, da se bodo potencialni razpisi za gradnjo opravljali po sprejetju proračuna. Iz tega sledi časovni zamik v jesen, kar skoraj zagotovo pomeni, da se na cestni trasi letos kaj pomembnejšega ne bo dogajalo. Lahko si samo želimo, da bo država z dejanji te besede demantirala, vendar si skoraj pet let po poplavah od golih besed ne kaže prav veliko obetati. Župan Mirko Zamernik seveda ni vrgel puške v koruzo, saj pravi, da bo poskušal preko državnih poslancev doseči drugačno razporeditev proračunskih sredstev, do takrat pa bo ostala cesta proti Lučam z vsakim dnem bolj nevredna svojega imena. Škoda je samo v tem, da ljudje še vedno zaupamo političnim veljakom, ne glede na barvo vetra, ki jih nosi iz enega predobro plačanega fotelja v drugega, torej tistim, ki ne znajo, zmorejo, ali kar je najslabše celo nočejo, stati za izrečenimi obljubami s katerimi tako velikodušno zavajajo ljudi. Spoznanje za bodoči razmislek. Do takrat pa se bojim, da na cesti Ljubno - Luče ne bo nič novega ? Edi Mavrič Občinski svet Nazarje Krajevni skupnosti ostaneta pravni osebi Svetniki občine Nazarje so se na tretji seji sestali v petek, 10. marca. Tudi tokrat je bila udeležba na seji 100-odstotna, kar znova dokazuje, da so svoje delo zastavili resno. Svet, ki ga je tokrat prvič vodil predsednik Pavel Bitenc, je najprej potrdil sicer že lanskega decembra v Uradnem listu RS objavljen odlok o zaščiti geografskega porekla Zgornjesavinjskega želodca, ki tako velja tudi na področju občine Nazarje. Svetniki so soglašali tudi s predlaganimi kandidati za Odbor za zaščito geografskega porekla želodca. Odboru bo predsedoval Alojz Plaznik, člani pa bodo Marija Bezovšek, Vida Ribič, Silvo Zdolšek in Štefka Goitnik. Občinski svet je nato po hitrem postopku sprejel dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, na podlagi katerih bo mogoča izgradnja turistične kmetije Buteko na Venišah. Svetniki so sprejeli tudi odlok o ureditvenem načrtu omenjene kmetije, nato pa še odlok o posameznih objektih, napravah in drugih posegih v prostoru, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Nekoliko več časa so svet- niki posvetili razpravi o predlogu sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest v občini. Mnenja o predlogu so bila precej različna, predvsem pa so se pomisleki nanašali na ugotovitev, da bi se povračila zaračunavala le za registrirana vozila. Precej traktorjev in prikolic je namreč neregistriranih, takšen sklep pa bi bržkone še vzpodbudil lastnike, da jih ne registrirajo. To bi lahko tudi negativno vplivalo na tehnično brezhibnost teh vozil. Svet se je odločil, da to točko znova obravnava na eni od naslednjih sej, do takrat pa naj bi proučili možnosti, kako v sistem plačevanja zajeti tudi neregistrirana vozila. V nadaljevanju je občinski svet najprej soglašal z zakupom zemljišča v centru Nazarij, kjer je bila doslej prodaja sadja in zelenjave, s strani Jožeta Breznika, ki bo imel prodajo pijač, nato pa je podelil koncesijo za opravljanje zasebne zobo- zdravstvene prakse za odrasle dr. Željku Bejatu. Dalj časa je trajala tudi razprava o statutu občine Nazarje. Sveta krajevnih skupnosti Šmartno in Nazarje sta na osnutek posredovala nekaj konkretnih pripomb. Zaselkom Zavodice, Čreta in Rovt naj bi pridobili status demografsko ogroženih. Obe krajevni skupnosti naj bi ostali pravni osebi, vsi njuni objekti naj bi bili tudi v prihodnje njuna last. Nekaj predlogov na statut je bilo podanih tudi na seji sveta. Kot to predvideva zakonodaja, bo potrebno uvesti požarni davek, potrebna bo komisija za varstvo okolja in za varstvo naravne in kulturne dediščine, občina naj Imenovana je bila nova pokopališka uprava, ki naj bi poskušala na pokopališču zagotoviti večji red, skladno z izvajanjem odloka o pokopališkem redu katerega je bi del sredstev namenila za delovanje KS, vnesla naj bi se tudi določba o financiranju političnih strank registriranih na območju občine. Svet je sprejel statut v prvi obravnavi, druga pa je predvidena na naslednji seji. Rok za sprejem statuta je 30. april, v roku 30 dni po sprejemu statuta pa mora biti sprejet še poslovnik. V zaključnem delu tokratne seje je občinski svet sprejel tudi sklep o nakupu službenega avtomobila Škoda namesto osebnega avtomobila R4 in terenskega vozila Puch, ki sta sedaj pri občini Mozirje, sprejet pa je bil tudi sklep o sofinanciranju izgradnje vodovoda v Zavodi-cah. KF izdala bivša občina Mozirje, občinski svet pa potrdil. V spomladanskem času planirajo na področju občine organizirati očiščevalno akcijo, s katero želijo večje kraje in zaselke, predv sem ob reki in potokih, očistiti nepotrebne nesnage. V ta namen nameravajo vključiti razna krajevna društva in osnovno šolo. Vsekakor pa je glavni namen pobude in akcije kot take, v smislu priprave na glavno turistično sezono, od katere si ljubenci precej obetajo. Med drugim so obravnavali in sprejeli pobudo Zavoda za zaposlovanje, po kateri se bo občina Ljubno prijavila za razpis programa javnih del za leto 1995 na komunalnem in socialnem področju. Edi Mavrič ALPE ADZIA SVOBODA qiBAAJJA Ljubno ob Savinji Za čisto in vabljivo občino Na peti seji so svetniki občine Ljubno potrdili izbor komisije za odpiranje ponudb za izvajalca del pri obnovi občinskih prostorov, katera je predlagala Vegrad Velenje P.E. Lesna Ljubno. Svet je s predlogom soglašal, sam predvideni obseg del pa po predračunski in pogodbeni vrednosti znaša nekaj preko 2.000,000 SIT. Gornji Grad Statutu zagotoviti širšo podporo Občinski svetniki so se na tretji redni seji najprej seznanili in sprejeli predlog programa del občinskega sveta za prvo polletje letošnjega leta. Predlog so razdelili v dva osnovna dela, in sicer naj bi prvi določal vsebino aktov v tako imenovanem prehodnem obdobju (statutarni sklep, začasni poslovnik, odredba o funkcioniranju občinske uprave, sistematizacija delovnih mest v občinski upravi, in odlok o letošnjem proračunu ter zaključni račun za lansko leto), za časovno nekoliko manj aktualno delovanje pa so svetniki opredelili zgolj posamezna področja za sprejemanje in urejanje aktov (med njimi področje družbenih dejavnosti, podjetništvo in obrt, turizem, urejanje ter 'varstvo okolja itd.). Drugi del programa sistematizira področje upravljanja, kamor med drugim sodi upravljenje z premoženjem občine. Pri obravnavi predloga osnutka statuta je med svetniki prevladalo mnenje, da je potrebno predlog osnutka predstaviti v vseh treh krajevnih skupnostih na območju občine Gornji Grad. Gre predvsem za zbiranje možnih pripomb na predlagani osnutek, katere bo statutarna komisija predložila svetnikom v presojo in morebitno dopolnitev oziroma spremembo osnutka statuta na temelju najširšega konsenza. V nadaljevanju so svetniki potrdili sprejeti sklep županov in sicer o odprodaji osebnega in terenskega vozila last bivše občine. Pridobljena sredstva bodo namenili za nakup osebnega avtomobila znamke Škoda Felicia LX, manjkajoči del pa pokrili (cca 200.00) z računa materialnih stroškov namenjenih za obnovo fasade bivše občinske stavbe v Mozirju. Manj posluha so svetniki pokazali pri predlogu sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest in sicer za traktorje in njihova priklopna vozila. Sredstva iz tega naslova naj bi bila porabljena za reševanje problematike slabega stanja lokalnih cest, vendar je med svetniki prevladalo mnenje, da je bila večina cest zgrajenih s prostovoljnimi deli, oziroma krajevnimi samoprispevki. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je velika večina traktorjev v občini neregistriranih, kar je seveda tudi svojevrsten absurd in anarhija. Med drugim so svetniki sprejeli pobudo občine Mozirje in potrdili veljavnost sprejetega odloka o zaščiti savinjskega želodca in dali soglasje na razpis o objavi javnih del. Za konec maratonske seje so si gornjegrajski predstavniki ljudstva razdelili zadolžitve po posameznih področjih delovanja, po katerih naj bi župan poleg ostalega seveda skrbel še za proračun in sklade, Jakob Filač za občinsko premoženje, Nada Ogradi za turizem in komunalne dejavnosti, Irena Žerovnik za zdravstvo in socialno varstvo, Franc Mavrič za podjetništvo in obrt, Zdenko Purnat za šport in rekreacijo, Dani Trbovšek za vzgojo in izobraževanje, Valentin Mavrič za kmetijstvo in gozdarstvo, Jože Petek za notranje zadeve in občo upravo, Marko Potočnik za kulturo in Marko Ročnik za varstvo okolja in urejanje prostora. Slednji naj bi v občinskem svetu nadomestil Purnat Nikota, ki mu zaradi profesionalizacije mandat v svetu ugasne. Edi Mavrič K UMENTWKMÜ AVTOMATIZEM NA PREPIHU Po razdružitvi starih in ustanovitvi novih občin ter konstituiranju organov upravljanja v njih, se samodejno postavlja pod vprašaj nadaljnega financiranja in sploh obstoja prenekatera interesna združba, ki se je do nedavnega napajal«! iz bivšega občinskega proračuna. Upravičenost in potreba p<> le teh se je v nekem smislu izkazovala na teri-toriju celovite občine, brez pretiranega razmišljanja o centralizaciji, ki je iz te povezanosti sledila. V pogojih nove lokalne samouprave se seveda zadeve bistveno spreminjajo. Občine bodo v okviru svojih proračunskih danosti morale skrbeti za nadaljno razvojno perspektivo dejavnosti, le te pa se bodo na podlagi strokovnih, povezovalnih in mogoče še kakšnih interesov združevala izven okvirov lastne občine. Prav na podlagi možnih interesov skupnega (nadaljnega) povezovanja se spirala dosedanje centralizacije in financiranja iz centra razbije in prenese na osnovno celico povezovanja (društva, zavodi, zveze in razne organizacije). In prav v tem je smisel formiranja novih občin. Sleherno skupno stvar, ki nas je v preteklosti povezovala ali težila, kakor že hočemo, od financ, sedežev, in še česa, bo potrebno na novo opredeliti in dogovoriti. Vse je seveda vezano na predhodni interes združevalnih subjektov. Povedano nekoliko poenostavljeno, vseh pet občin, formiranih na ozemlju bivše mozirske, mora imeti vsaj deklarativno enake možnosti pri uveljavitvi mogočih novih povezovanj in sedežev le teh. Avtomatizem prenašanja sedežev raznih ustanov in zvez, glede na razmere pred 1.1. 1995, bi pomenil nadaljevanje ali celo nadgradnjo lokalne centralizacije in s tem negacijo potrebe po novih občinah. Mogoče celo rahlo sarkastično, vendar mi prihajajo na misel besede predsednika države izrečene ob neki drugi priliki in kontekstu pa vendarle primerjalne. Namreč nikoli več ne bo tako kot je bilo. Razen in samo v primeru strokovno podkrepljenega in finančno opravičljivega interesa, kar pa seveda še zdaleč ni poziv na pretirano lokalpatriotstvo, ampak in opozorilo na dejstvo novih časov in razmer v njem. ......................EDI MAVRIČ Savinjski gaj bo spet lep Pred nedavnim so v Savinjskem gaju že opravili prvo temeljito akcijo urejanja parka, ki se je je udeležilo lepo število prostovoljcev. Delo so pod vodstvom vrtnarja Jožeta Skorenška opravili dobro in tako pripravili osnovo za pomladanski razcvet Savinjskega gaja. KF, foto Ciril Sem Podolševa Kdo lahko ustavi Macesnikov plaz? Tako kot je letošnja, glede na zadnja leta s snegom zelo bogata zima za nekatere pravi obliž, tako je za druge prava mora. Med slednje lahko prav gotovo uvrstimo domačine ob Panoramski cesti v Podolševi, ki jim velik zemeljski plaz že peto leto vztrajno prekinja življenjsko pomembno povezavo s Solčavo. Kot se bralci gotovo spominjajo, smo o značilnostih plazu, ki ga najpogosteje imenujejo kar Macesnikov, ker drsi po pobočju, ki je last kmeta Macesnika, podrobneje že pisali. Nazadnje lansko jesen, ko je Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane pričelo s sanacijskimi deli na plazu. Takrat je tudi pri domačinih zasvetila iskrica upanja, da se bo drsenje ogromne gmote vendarle umirilo. Začetna dela so bila zastavljena tako, da bi s plazu speljali površinske vode in tako čimbolj onemogočili zamakanje. S tem naj bi se drseča masa osušila in zaradi tega drsela počasneje. Podjetju PUH je tako uspelo položiti nekaj kanalet, izravnati nekaj površine, nadaljnje posege na plazu pa so preprečile slabe vremenske razmere. To seveda tudi pomeni, da najmanj tako dolgo, dokler je v Podolševi sneg, tega pa gotovo še ne bo kmalu zmanjkalo, nadaljevanja sanacije ne bo. Macesnikov plaz je medtem znova "zaživel". Prepojen z ogromno količino vode se premika z veliko hitrostjo, tudi en meter v enem dnevu. Vsakršen poskus ohranjanja prevoznosti preko plazu je v tem primeru brezupen. Domačini so sicer želeli zgraditi preko plazu zasilni most, a tega podjetje za urejanje hudournikov ni dovolilo. Menda zato, ker so tla premehka. Tako prebivalcem domačij ob Panoramski cesti ostaja le še povezava preko Logarske doline, ki pa je neprimerno daljša. Otroke vsakodnevno vozijo v šolo tako, da jih zjutraj z ene strani pripeljejo do plazu, otroci peš prečkajo plaz, nato pa jih z drugim avtomobilom (v takšnih razmerah se obnese izključno štirikolesni pogon) peljejo v Solčavo. Po koncu pouka je pot obratna. Nezadovoljstvo domačinov je po jesenskih boljših obetih spet veliko. Kako tudi ne. V zadnjem času tolikokrat omenjena lokalna samouprava jim za zdaj ni prinesla še nič dobrega. Kvečjemu to, da na (staro) občino Mozirje ne morejo več računati, občina Luče se šele postavlja na lastne noge, občine Solčava še ni... Kdo je torej tisti, ki bo pomagal? In ali sploh obstaja kdo, ki lahko zaustavi plaz? Premalo je razumevanja za gorske kmete, ugotavljajo v Podolševi. Kdo zna razumeti, da skoraj pol leta nimamo s čim zaslužiti? Kdo zna razumeti, koliko dražji je liter mleka na naših kmetijah? Kdo zna razumeti-, v koliko težjih pogojih se šolajo naši otroci? V danem trenutku, na licu mesta morda še že, a kako že pravi pregovor: daleč od srca - daleč od ljubezni, ali nekaj podobnega. Kakorkoli že, tudi za domačije v Podolševi velja podobno. Pa naj pristojni državni organi zatrjujejo še tako drugače. Le kdaj bo (končno) konec letošnje zime? KF Zavodice Končno do kvalitetne pitne vode Štirinajst domačij zaselka Zavodice nad Nazarjami si bo kmalu vendarle oddahnilo, kajti njihovih težav s pitno vodo bo konec. Kar nekaj let so nazarski gasilci s cisterno oskrbovali krajane v tem delu krajevne skupnosti z vodo. Zgodilo se je, da so morali v enem tednu pripeljati tudi 10 cistern, kar je bilo seveda vse prej kot ekonomično. Z razumevanjem bivše občine V prvih dneh marca so se zaključile prireditve meseca kulture 95. Ves mesec februar se je zvrstilo 35 različnih srečanj, koncertov, gledaliških iger in razstav v vseh krajih naše doline. Na odrih kulturnih domov je nastopilo okoli 950 ljudi, poslušalcev in gledalcev pa je bilo preko 4.600. Bogat program naših kulturnih ustvarjalcev je pokazal tudi zelo visoko kvalitetno raven izvajanja in izvirnost pripravljenih projektov. Obiskovalci so bili po odzivu sodeč s prireditvami zelo zadovoljni, prav tako pa tudi nastopajoči, ki so jim polne dvorane zadovoljne publike največje plačilo za vložen trud pri pripravah programov. Domača prosvetna društva, glasbena šola Nazarje in posamezni strokovnjaki iz področja glasbene dejavnosti, so pripravili 8 koncertov, dramske skupine naših društev in mozirske osnovne Mozirje, ki je prispevala en milijon tolarjev, se je problem le začel reševati. Izdelan je bil projekt v vrednosti 4,4 milijona tolarjev. Poleg omenjenega deleža bivše občine bo občina Nazarje prispevala enak znesek, preostali del pa bodo financirali prebivalci sami. Tehnično izvedbo vodovoda naj bi opravilo javno podjetje Komunala Mozirje. KF šole pa kar 4 gledališka dela z 18 ponovitvami. V Galeriji Mozirje smo odprli razstavo raziskave zgornje-savinjskih ljudskih nošenj, doživeli predstavitev nove knjige Aleksandra Videčnika "Rože in čarovnije" in se srečali z gospodom profesor jem Vekoslavom Grmičem. Poleg tega je Zavod za kulturo Mozirje organiziral tudi ogled opere Turandot v Ljubljani. Poudarimo lahko, da smo zelo ponosni na svoje kulturne ustvarjalce. Prav tako pa tudi na vse obiskovalce prireditev, ki so dokazali, da nas glasba in umetniška beseda kljub novim mejam občin še vedno tesno povezujeta. Razpolagamo s podatki, da se je v zadnjih petih letih število nastopajočih v mesecu kulture iz 500 povečalo na 950, število obiskovalcev prireditev pa je iz 2800 «laraslo na 4600. Živa KRESNIČKE Misli misleca so kakor sanje. ’ Vsem podarjene in redkim razumljive. j Savinjčan j KULTURA Kulturno delovanje brez meja 4. MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ "ZEMLJA JE NAŠ DOM" "Vera v Gajo, v živo Zemljo, ni slepa vera, ki nam bo nalagala, da veijamemo brez vsakršnega dokaza ali utemeljitve. Vera v Gajo pomeni le spoštljiv odnos do vsega živega in neživega sveta, s katerim smo neločljivo povezani v veličasten ples - v ples Gaje, matere Zemlje." (Samo Kuščer, Živa Zemlja) Dragi mladi reševalci knjižnega kviza! Slovenija se letos že četrtič vključuje v mednarodni knjižni kviz, ki ga pripravlja nemška ustanova za pospeševanje branja za mlade Stiftung Lesen iz Mainza. Pri reševanju kviza sodelujejo otroci iz desetih evropskih držav. Slovensko akcijo je tudi letos pripravila Pionirska knjižnica iz Ljubljane skupaj z Zvezo bralnih značk pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Organizacijsko so za izpeljavo kviza zadolžene splošno izobražene knjižnice v sodelovanju s šolskimi knjižnicami. Ob tem se zahvaljujemo za vzorno sodelovanje vsem šolskim knjižnicam naše doline in upamo, da bomo sodelovanje ohranili tudi naprej. V letošnjem letu, ki ga je Svet Evrope proglasil za evropsko leto varstva narave, je naš kviz posvečen VAROVANJU OKOLJA. Zdravje naše Zemlje je zelo pomembno. S spoštljivim in ljubečim odnosom do narave moramo to zdravje ohranjati in popraviti brezbrižno ravnanje, ki duši naš planet. Spoštovanje in ljubezen do te naše Zemlje pa je mogoče vzbuditi tudi z branjem leposlovnih knjig, predvsem pa z razmišljanjem in pogovori ob njih. Da pa bomo ustrezno ravnali, nam je potrebno tudi znanje. To bomo pridobili z opazovanjem in seveda učenjem. Tudi pri tem so nam knjige v veliko pomoč. V letošnji kviz je vključenih osem literarnih del in štiri vprašanja, na katera bodo reševalci našli odgovore v strokovnih knjigah. Pomembno pri kvizu letošnjega leta je tudi to, da je kviz prvič pripravljen dvostopenjsko, to pomeni, da je prvi del kviza namenjen učencem nižje stopnje, drugi del pa učencem predmetne stopnje. Pravilna rešitev kviza je torej samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe gesli skupaj, ki sta smiselno povezani. Upamo, da bo večina reševalcev rešila kviz v celoti. Namen našega kviza je pritegniti h knjigam in v knjižnice čim več otrok, pa tudi staršev in vzgojiteljev. Zato vas, dragi mladi reševalci kviza vabimo, da v čim večjem številu sodelujete pri reševanju kviza. Za končno žrebanje bomo, tako kot doslej, povabili v našo knjižnico vse sodelujoče, pripravili nagrade in literarno srečanje z mladinskim pisateljem. Kdo bo to, pa naj ostane še skrivnost. Piva nagrada bo tako kot vsako leto doslej, izlet v Ljubljano na zaključno prireditev ob dnevu zlatih knjig. PRIČAKUJEMO VAS, VAŠE STARŠE IN PRIJATELJE V MATIČNI KNJIŽNICI MOZIRJE IN V VSEH ŠOLSKIH KNJIŽNICAH NAŠE DOLINE. O posameznih aktivnostih v zvezi s kvizom vas bomo še obveščali. ZA MATIČNO KNJIŽNICO MOZIRJE Vladimira Planovšek GD Gornji Grad Leto brez posebnih pretresov Iz poročil predsednika in poveljnika društva je bilo razvidno, da so gornjegrajski gasilci preživeli preteklo leto relativno mimo v smislu interventnega delovanja, seveda je potrebno upoštevati področje, ki ga pokriva društvo. V sektorski povezavi so sodelovali na tečaju za izprašane gasilce, v času letnega pomanjkanja vode so predvsem okoliškim kmetom dostavili 25.000 litrov pitne vode, ne kaže pa prezreti pomoči društva v sklopu OGZ Mozirje, nudeno prizadetim v Zasavju in sode- lovanje v humanitarni akciji zbiranja pomoči družini Pod-pečnik iz Nove Štifte. Na njegovo željo je bil razrešen funkcije dolgoletni poveljnik društva Mirko Bre-zovnik, njegov naslednik pa je po soglasnem sklepu občnega zbora Drago Fale. Za podpoveljnika društva sta bila izvoljena Rado Filač in Hubert Pahovnik. Pomembna je tudi odločitev o povezanosti društva v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič OGLASI POZNATE SVOJE PODJETJE TUDI IZ POSLOVNIH KNJIG? I STE MORDA MED TISTIMI, KI BODO MORALI V LETU 1996 PREITI NA DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO? IZKORISTITE PRILOŽNOST IN SE UDELEŽITE PREIZKUŠENEGA, 60 - URNEGA ZAČETNEGA TEČAJA VODENJA POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA, KI SE BO PRIČEL V MOZIRJU PREDVIDOMA V DRUGI POLOVICI MESECA APRILA. ČE NIČ DRUGEGA, VSAJ POGOVARJATI SE BOSTE ZNALI S SVOJIM RAČUNOVODJEM! Prijave sprejemamo na tel/fax 832-543 VISING d.o.o. Mozirje. ___________________ Okonina 18, Zg. Savinjska dolina VABI V POOBLAŠČEN AVTOSERVIS, TRGOVINO Z REZERVNIMI DELI TER NOV AVTOSALON FIAT * LANCIA * ALFA ROMEO NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! ODPRITE VRATA....VAŠEGA NOVEGA AVTOMOBILA, LEPOTCA FIATA PUNTO! ORGANIZACIJE ZŠAM Zgornje Savinjske doline Reševanje ceste skozi njeno zaporo? "Želim si, da bi bilo povezovanje med društvi v regiji in izven nje rdeča nit za izmenjavo mnenj, kako čim bolj prispevati k izbolšanju varnosti na naših cestah. Ob tem moram povedati, da se je le ta precej poslabšala, pa ne toliko na račun vozil in frastrukture temveč nas samih...." Dovolj zgovorne in splošnega razmisleka vredne besede iz poročila predsednika ZŠAM Kovač Viktorja podanega na letnem občnem zboru v Gornjem Gradu. Še več bridkih pomanjkljivosti šoferske kulture smo zaznali iz njegovih besed, zato stanje in žrtve na mostoma na Dreti. Šoferji in avtomehaniki so se strinjali s preimenovanje zveze, ki bo poslej nosila uraden naziv Zveza šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline, novoizvoljeni upravni odbor pa bo tudi v novem mandatu vodil Viktor Kovač iz Gornjega Gradu. V program dela so si za tekoče leto zapisali aktivno in prepotrebno delo na področju vzgoje predšolske in šolske mladine, po občinah bo potrebno na novo aktivirati svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Skupaj s stanovsko organizacijo iz Velenja bodo Delovno predsedstvo občnega zbora ZSAM (Mozirje) Zgornje Savinjske doline naših cestah, ki iz takšnega pojmovanja šoferske etike izhaja pravzaprav niso presenečenje. Prej žalostna slika realnosti in alarm pristojnim. Škoda, verjetno iz tehtnega vzroka, ker ni bilo podano poročilo policijskega zapisnika o prometno varnostni situaciji v preteklem letu. Precej besed so namenili tudi pereči nevarnosti, ki se imenuje cesta Ljubno - Luče. Na ministrstvo za promet in zveze so naslovili peticijo z dovolj konkretno in določno vsebino. V kolikor se do 1. 5. s strani pristojnih organov ne začnejo odvijati konkretne aktivnosti bo združenje organiziralo splošno zaporo regionalne ceste Ljubno - Luče. Odločitev, ki najbrž zasluži širšo podporo. Problematična je tudi cesta skozi Gornji Grad, vključno z obema vodili aktivnosti za obeležitev 40. letnice združenja v prihodnjem letu. Kot vsako leto so tudi letos podelili priznanja tovarištva za zasluge v izvršilnih organih in dolgoletno članstvo, ter vestno nošenje svečane uniforme. Letos je ta čast doletela Antona Vivoda in Kotnika Franca iz Mozirja, ter Ivana Matko iz Ljubnega. Že kar tradicija je postala, da v priložnostnem kulturnem programu sodeluje oktet Podoglarji iz Celja in tudi letos je njihovo petje razbremenilo resnost, ki izhaja iz očitno vedno bolj anarhičnega pojmovanja sodelovanja v cestnem prometu. Edi Mavrič, foto: Jože Miklavc Občni zbor PD Ljubno Vsaki dve leti ima planinsko društvo Ljubno občni zbor. Pred tednom dni se je v jedilnici OŠ Ljubno zbralo kakih 100 ljubenskih planink in planincev (poleg gostov). Kot prvo je bil sprejet predlog članov za delovno predsedstvo zbora in overo-vateljev zapisnika. Izvoljeni so bili Rajko Pintar kot predsednik, Angela Ermenc tajnica in overovitelja Edi Marovt ter Bogdan Grohar. Druga točka dnevnega reda so bila poročila o delu društva v letih 1993’, 94’ in sicer poročilo pre dsednika je podal Alojz Mikek, tajnika Alja Toš, markacijskega odbora Pepi Marovt, mladinskega odbora Alja Toš s svojo učenko planinskega krožka, ter poročilo nadzornega odbora. V PD Ljubno se je v zadnjih dveh letih marsikaj postorilo v zahvalo pridnim planincem. Alja Toš je postala nova planinska vodnica, poleg tega pa je odlično opravljala dela blagajničarke. S ponosom je poveda la, da imajo prihranjenega kar nekaj denarja (ni se bati stečaja). Pri krožku poučuje tudi 18 nadebudnih planincev. Letos bodo skupaj odšli na Pokljuko. Markacisti delajo od 1. maja dalje in se priporočajo za pomoč. Nazadnje je Jože Mermal pohvalil dobro delo razvidno iz poročil. Med razpravo so gostje in domačini podali razna mnenja. Ugotovi tev, da gre ekologiji dejansko na bolje in ponudba gospodarske pomoči predstavnika planinske zveze, sta bili deležni največjega odobravanja prisotnih. Dobitnici društvenih praznovanj sta blagajničarka ta avtorica praporja in mnogih plakatov. Sledile so volitve novega izvršilnega in nadzornega odbora, ter plan za leto 1995-96. Cilji za naslednji dve leti so visoki, tako da dela ne bo manjkalo. Povabilo gostje s Primorja bo maja letos gotovo privabilo nekaj Ljubencev na Slavnik. PD Ljubno želimo, da še v letu 1995, dobijo željeno lokacijsko dovoljenje za svoj lastni prostor pod soncem. Slavica Tesovnik Poročilo o delu je podal predsednik društva, Alojz Mikek LJUDJE IN DOGODKI Njegovih 70 let Malo ven iz Gornjega Grada, živi v prijetnem domu Alojz Mavrič, upokojeni gozdni delavec. O njem se je že pisalo, tudi sam je marsikaj napisal, pa vendar, tokrat želimo nanj opozoriti ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Lojze še na mnoga leta! Pred sedemdesetimi leti se je rodil v družini pridnih, toda bolj revnih staršev. Bilo je 6 otrok pri hiši in z njimi seveda veliko skrbi. V takih okoljih so morali že otroci iskati delo, da so lahko preživeli in morda tudi kaj doprinesli k skrbi za številno družino. Pred nekako dvajsetimi leti, sem se zglasil pri Alojzu Mavriču, da bi mi kaj več povedal o življenju gozdnih delavcev, jaz pa, da bi vse to popisal. Tedaj sem ga prvič "videl od blizu" in reči moram, da je name naredil globok vtis. Spoznal sem moža velike razgledanosti in trdnega značaja. Pripovedoval mi je o razmerah v planini, ki sedaj niso primerljive s tistimi, ki so jih doživljali nekoč predniki. Ti so morali prebiti ves teden v trdih vremenskih prilikah, pač ne glede na to ali je deževalo ali snežilo. Živeli so v zasilnih bivališčih, naj.več skorjevkah in spali na pogradih, posteljah s praprot-jem... Zazrl se je proti Menini, ki kot je poudaril, ni zanj nobena skrivnost, Alojz Mavrič vso je že prehodil in predrvaril. Pripovedoval sem mu, da nameravam zapisati nekaj o življenju in delu nekdanjih gozdnih delavcev, pa se je domislil pesmi, ki jo je napisal o Menini in drvarjih. Ko sem dejal, da jo bom objavil, se je sprva temu protivil, menil je, kaj bi to, ko pa je na papir "vrgel" le svoje občutke... In prav v tem se je kazala globina njegovega doživljanja, skratka tudi njegova srčna kultura. Ko so ga gornjegrajski kulturni delavci pripravili do tega, da se je odločil stopiti na oderske deske, je dokazal v svoji občuteni igri notranje bogastvo in ne nazadnje sposobnost odigrati zahtevnejše vloge. Res smo ga lahko občudovali v številnih vlogah, ki so mu ležale morda prav zaradi njegove trde mladosti in vseskozi napornega dela v planini. Vse to človek oblikuje po svoje in ga tudi svojstveno zaznamuje... Alojz Mavrič še vedno rad stopi na oder domačega kulturnega hrama. Ljudje ga z veseljem gledajo in poslušajo. Zato mu od srca želimo še dobrega zdravja in dobre volje, oboje nam ga bo ohranilo v prizadevanju za slovensko omiko. A. Videčnik Voznica spretnostnega rally-ja Rally naj bi sodil med tekmovanja moškega spola, saj nedvomno vlada mnenje, da ženske pač nismo kdove kakšne voznice (med moškimi rečeno). Marjeta Knavs iz Mozirja pa dokazuje kvaliteto dobre “šoferke" s pokali, ki so dokaz spretnosti njene vožnje. Letošnje leto se bo tretjič zapovrstjo udeležila ženskega turističnega Rally-ja Gradovi na slovenskem. Začela je leta 93’, pravi da iz radovednosti in veselja do hitre vožnje. Po prvem navdušenju, ki ga je pričaral beli dres in nalepke ter vzdušje med tekmovalkami, je sklenila, da se bo redno udeleževala spretnostne vožnje. Kako izgleda te vrste Rally? Spretnostni - turistični Rally lahko vozi vsakdo. Vozi se na lastno odgovornost, avtomobilske znamke so različne, ni prirejenih avtomobilov. Pomembno je, da je avto majhen, okreten in ima čim boljše pospeške. Sovoznica ima med vožnjo v rokah pravilnik in z njegovo pomočjo vodi vožnjo. Konec etape je prehodna kontrola, spretnost pa voznice pokažejo med plastenkami in stebri. Tu igra glavno vlogo čim krajši porabljen čas. Tekmovanje traja cel dan, na primer od 1 Oh dopoldne do 20h zvečer. Pa poglejmo kaj je Marjeta dosegla v lanskem letu. Trikrat je bila njena sovoznica Tatjana iz Ljubljane, enkrat pa je vlogo "desne roke" prevzela Darja Rožič iz Mozirja, ki je doslej Marjeti že veliko pomagala v zakulisju. Uvrstitve so se z vsako tekmo izboljšale, tako da sta na zadnji tekmi s Tatjano zmagali. Skupna zmaga v kombinaciji štirih tekem je prinesla najboljšo možno uvrstitev, ki jo je Marjeta želela. Konkurenca je bila močna, saj je tekmovalo v povprečju 45 ekip v etapi. JUGO je postal zmagovalec med avtomobili. Organizator tekmovanja v lanskem in letošnjem letu je podjetje BEBA & JV. Lani ni bilo kakih večjih nagrad, predlanskem pa je bil za nagrado avto. Letos na 1. Rally-ju bo tekmovalo čez 80 posadk. Na TV bodo po vsaki tekmi 15-minutne oddaje. Upajo tudi na širšo pozornost medijev, saj bo sčasoma gotovo postal ta Rally zanimivejši za občinstvo. Vsaka sezona bo imela svojo tekmo. Spomladanski Rally bo 1. aprila Marjeta Knaus s startom na Ptuju. Naša favoritinja je pravkar menjala YUGO-ta za poskočnega FIATA Cinquecento, zato navijači stisnite pesti. Podjetjem v vednost pa tale novica. Marjeta še čaka ime firme za katero bi vozila. Reklama na njenem novem avtomobilu bi lahko bila zelo obetavna. Slavica Tesovnik OGLASI Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RAZPIS flzA TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA TROFEJO “OPULENA KURA" (BIVŠA SVINJSKA GLAVA) UTekmovanje bo dne 31. marca 1995 ob 10. uri |na smučišču "LOŽEKAR" v Logarski dolini POGOJI RAZPISA: J1) pravico do tekmovanja imajo: KMETI, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in njihovi nasledniki v starosti nad J16 let, j- ZAPOSLENI V ZADRUGI MOZIRJE, H - ZAPOSLENI V REPUBLIŠKEM ZAVODU ZA GOZDOVE OE Nzarje, ZAPOSLENI V SVETOVALNI SLUŽBI PE Mozirje H 2) Tekmuje se posamezno ter ekipno po Zadružnih enotah in Sindikalnih ■ enotah. Za uvrstitev ekipe šteje 5 najboljših rezultatov, n 3) Tekmuje se v kategorijah: U ŽENSKE: od 16-35 let Inad 35 let U MOŠKI : od 16-35 let 136 - 45 let N 46 - 55 let Inad 55 let - SUPERSTAR (posebej vabljeni) y Prijave sprejemamo v ZADRUGI MOZIRJE na telefonsko št. 831-521 int. 204 Iga Rosenstein Branka do vključno 29.3.1995. M Zamudniki se lahko prijavijo na samem štartu 1 uro pred pričetkom tek- ■ movanja. Žrebanje štartnih številk bo 30.3.1995 ob 12. uri v sejni sobi v ZADRUGI I Mozirje. ORGANIZACIJSKI ODBOR turist biro SOTtfA Grad Vrbovec Razarje NOV DELOVNI CAS od 9. do 15. ure tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 Smučanje - VAL THORENS - Francija 21. -30. april že od 304 DEM dalje, prevoz 120 DEM (Mozirje) v ceni: 7 - dnevni najem apartmaja 6 - dnevna smučarska karta klubski program * v prodaji 1. maj * poletje ’95 * sindikalni izleti ! nakup. Madžarska * potovanja.... * letalske karte Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic Naša akcija žrebanja potnikov v avtobusu zvestih naročnikov se nagiba v drugo polovico. Prostih sedežev je vedno manj, vas pa najbrž jezi, ker še niste bili izžrebani. Kaj hočemo, sreče igra tukaj glavno vlogo. Nekateri je imajo več drugi pa manj. Štirje naročniki, ki so bili izžrebani tokrat, vsekakor sodijo v prvo skupino. Pa poglejmo, kateri so: Alojz Petek, Podvolovljek 14, Luče, Tadeja Žmavc, Zg. Pobrežje 10, Rečica ob Savinji, Vida Goltnik, Ljubija 87, Mozirje, Janez Tostovršnik, Ter 33, Ljubno ob Savinji. Čestitamo! GOST MESECA Pogovor z najboljšim slovenskim nogometašem vseh časov, Branetom Oblakom, o začetkih njegove športne kariere, o njegovi vlogi v jugoslovanski reprezentanci, o razlogih za nehvaležen trenerski poklic in seveda tudi o tem, ali bo Olimpija letos spet državni prvak "Moj vzor je bil Bobby Charlton" SN: G. Oblak, odkar se v slovenskem športnem prostoru pojavljate kot nogometni trener, se zdi, da smo na vašo izjemno bogato igralsko kariero kar malce pozabili. Povejte nam kaj o začetku in nadaljevanju kariere nogometaša Braneta Oblaka! OBLAK: V nogometu sem res že dolgo časa, toda najprej sem bil telovadec. Telovadil sem pri Partizanu na Viču, kjer sem tudi doma, skupaj z nekaterimi znanimi telovadci, kot sta bila na primer Tine Šrot in Miro Cerar. Iz telovadbe izhaja moja ljubezen do športa, za nogomet pa me je navdušil brat, ki je igral za ljubljansko Olimpijo oziroma Odred. Njemu sem moram tudi zahvaliti, da sem uspel v nogometu. Z igranjem sem pričel v ljubljanski Svobodi. Po štirih letih sem prestopil v Olimpijo, kjer sem igral 8 let. Nato sem igral dve leti pri splitskem Hajduku, pri klubu Schalke 04 v Gelsekirchnu v Nemčiji dve leti, pri Bayernu v Muenchnu tri leta, pri Spittalu ob Dravi v Avstriji tri leta in v Velkirchnu tudi tri leta. Pri štiridesetih letih sem še vedno igral v prvi avstrijski ligi. Kariera je torej bila kar dolga, aktivno sem igral blizu 28 let. SN: Mnogi nogometni strokovnjaki in večina naših ljubiteljev nogometa je mnenja, da ste bili in še vedno ostajate najboljši slovenski nogometaš vseh časov. Kako bi vi komentirali takšno mnenje? OBLAK: Prejel sem zlato žogo za 48 tekem v reprezentanci Jugoslavije. Zelo mi godi, če mi kdo reče, da sem najboljši, se pa ob tem tudi malce slabo počutim, saj nisem navajen hvale. No, v zadnjem času sem se je pravzaprav že nekoliko navadil in jo tudi znam izkoristiti. Vendar preveč hvale res ne prenesem. SN: V nogometnem klubu Olimpija ste igrali v tako imenovanih zlatih časih skupaj z Vilijem Amerškom, Danilom Popivodo... Navkljub temu se je Olimpija tudi v tistem času z izjemo ene sezone vedno borila za obstanek v ligi. Zakaj je bilo tako? OBLAK: Slovenija je bila majhna v primerjavi z drugimi republikami in ta majhnost se je kazala v tem, da so vedno imeli prednost veliki klubi: Crvena zvezda, Partizan, Dinamo, Hajduk. Olimpija se je res skoraj vedno borila za obstanek, saj je v "jugoligi" vladala korupcija, več ali manj so se tekme prodajale, vedno pa je bila favorit Zvezda. Prav zato Olimpija ni imela možnosti, da bi storila kaj več, čeprav je kupovala in drago plačevala igralce z juga. Iz slovenske generacije smo uspeli le nekateri, poleg mene še Ameršek, Popivoda je tako bil Črnogorec. Če smo se uspeli uvrstiti nekoliko višje, je bila to volja Beograda, kajti tam se je odločalo o vsem. SN: Verjetno tudi glede reprezen- tance? OBLAK: Seveda. Za reprezentanco je obstajal ključ in po tem ključu sem tudi sam prišel vanjo. Že v mladinskih selekcijah so želeli imeti enega Slovenca, enega Makedonca, enega Bosanca itd., ostalo pa so zapolnili s srbskimi igralci. Moram reči, da sem svojo priložnost v reprezentanci maksimalno izkoristil, njeno vodstvo pa je tudi spoznalo, da ima z mano uspeh. SN: V jugoslovanski reprezentanci ste igrali skupaj z mojstri, kot so bili Djajič, Kata!inski itd.. Kakšni so bili medsebojni odnosi v tej reprezentanci, ki je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji tako odlično začela in potem slabše končala? OBLAK: Na tem prvenstvu smo res odlično odigrali tekmi proti Braziliji in proti Zairu, nato pa po enajstmetrovki nesrečno izgubili proti Poljski. Po tej tekmi sem zaradi poškodbe, pretrgala se mi je mišica, moral nehati igrati, vendar želim povedati nekaj drugega. Takoj po prvih dveh tekmah in uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje je bil sestanek med igralci: hočemo denar! To je bila nedopustna improvizacija s strani vod- stva reprezentance, saj bi morali že pred prvenstvom natančno vedeti za kaj in za koliko igramo. Pred tekmo z Nemčijo smo bili celo dopoldne s Titom, ki je dejal: “Fantje, dajmo stisniti." Toda bilo je prepozno. En dan prej so nam razdelili denar in razkropili smo se po trgovinah, kot da jih vidimo prvič. Moram reči, da nestrpnosti med igralci ni bilo, če se je zmagovalo. Kadar pa se je izgubljalo, je pa že bilo slišati: "Kaj boš ti, Slovenac" ali "Kaj boš ti, Makedonac". Z izjemo Djajiča, ki je bil v redu, so nekateri drugi, kot recimo Ačimovič, Pavlovič, takoj začeli z nacionalnostjo. V ekipi je bila neke vrste klika in tudi zato na tem prvenstvu nismo uspeli normalno odigrati ostalih tekem do konca. Kljub vsemu pa smo vendarle bili 8. na svetu. SN: Če se za trenutek vrnemo nazaj na vaše igranje v klubih, kaj je bilo dejansko tisto, kar vas je gnalo iz Olimpije v druge klube? Izziv? Denar? Želja po dokazovanju? Kaj drugega? OBLAK: V času, ko sem bil star 22, 23 let, me denar še ni zanimal. Pri Olimpiji sem dosegel, kar sem, za kar se moram zahvaliti določenim ljudem v klubu, potem pa sem klub enostavno prerasel. Želel sem si igrati nogomet v Angliji. Moj vzor je bil Bobby Charlton. Moj odhod v Nemčijo je bil slučaj, da v Angliji pa tudi v Italiji takrat niso mogli igrati tujci. Pri prestopih iz kluba v klub pa šele pravzaprav spoznaš, da klubi tržijo na tvoj račun in da moraš pri tem tudi sam nekaj zaslužiti. Potem se navadiš na denar, igranja za denar pa se je težko odvaditi. Brane Oblak nam je povedal mnogo zanimivih podatkov iz zgodovine slovenskega nogometa GOST MESECA BRANE OBLAK: 'kjer ni denarja, ni kvalitetnega športa SN: Po koncu vaše igralske kariere odločitev za trenerski poklic niti ni bila večje presenečenje. Kljub vsemu pa nas zanima, zakaj ste se tako odločili in zakaj niste takoj prevzeli svojega bivšega kluba, Olimpije? OBLAK: Da sem se odločil za trenersko pot, sta pripomogla tudi dr. Verdenik in dr. Elsner, ki sta želela, da nekaj svojega znanja prenesem na mlade igralce. Razlog, da nisem takoj prevzel krmila Olimpije, pa je prav gotovo v nekdanji klubski politiki predsednika Zidarja in trenerja Šoškiča. Mi smo se namreč razšli sprti, saj sem ob odhodu v tujino moral plačati odškodnino Hajduku in Olimpiji. Vzeli so mi tudi stanovanje. Zato sem najprej sedel na trenersko klop v Kranju, saj sprva nisem bil niti na listi želja Olimpije. V klub sem se po odhoda trenerja Prašnikarja vrnil nekoliko kasneje. SN: Kot kaže stanje na prvenstveni lestvici, je glavni konkurent za naslov prvaka, Maribor, že premagan. Toliko bolj pa je po zadnji zmagi Olimpije v derbiju v Ljudskem vrtu presenetila poteza ljubljanskih navijačev, ki so vas dobesedno izžvižgali. Kako je kaj takega sploh mogoče? OBLAK: V javnosti so se pojavile moje izjave, ki so jih nekorektno zapisali nekateri novinarji, da sem proti “jugu". Med navijači Olimpije pa so v glavnem mladi fantje, katerih starši so prišli iz bivših južnih jugoslovanskih republik. Očitno je tudi, da jih nekdo z zaboji piva plačuje, da navijajo proti meni. In tudi to je dejstvo, da bo nekdo slej ko prej moral odnehati: ali jaz ali oni. Novinarji včasih res zapišejo kaj kar tako, kot se jim zdi... SN: To sedaj leti malo tudi na nas... OBLAK: Ne, ne leti na vas, ker vi ne pišete za Sportske novosti ali Delo. Sicer pa bo letošnje prvenstvo še dolgo, Maribor se bo pobral in tudi Olimpija bo imela slabe trenutke. Naš problem je predvsem v tem, da se učimo le na porazih, na zmagah pa nič. SN: Nogometna igra se je v času, ko ste bili sami še aktiven igralec, vse do današnjih dni, ko ste trener, gotovo precej spremenila. Kje so bistvene razlike? OBLAK: S prihodom dr. Zdenka Verdenika se je pri nas marsikaj izboljšalo. Sedaj v glavnem vsi igrajo sistem 1-3-5-2, katerega igra tudi reprezentanca Slovenije. Število dotikov z žogo se je zmanjšalo s 4 do 5 na 2 do 3 ali kar oddaja žoge “iz prve", kar naredi igro hitrejšo. Pri takšnem načinu igre ni več prostora za individualiste, kot je bil denimo Savičevič. Nogometna igra napreduje tako pri nas kot zunaj, sedaj se vse dogaja v sprintu, vedno več zadetkov je doseženih z glavo. SN: Kakšne možnosti napovedujete Olimpiji v evropskem Pokalu državnih prvakov, če se ji uspe vanj uvrstiti? Lahko odigra bolj vidno vlogo kot doslej? OBLAK: Zal še ne,- kajti slovenska liga je preslaba. Šele prihodnje leto, ko bo zmanjšana na 8 klubov, se bodo morda pokazali pozitivni efekti. Z več ali manj sreče se lahko Olimpija prebije največ do 3. kola, kjer pa je zanesljivo vsega konec. Seveda bi bilo 3. kolo že lep uspeh. SN: Ali velja podobna ocena z vaše strani tudi za reprezentanco? OBLAK: Nekaj podobnega. SN: Mar to pomeni, da je bila tekma z Italijo le neke vrste muha enodnevnica? OBLAK: Domet reprezentance je precenjen. Po mojem mnenju bo reprezentanca odigrala še eno odlično partijo proti Hrvaški, vse ostalo pa bo na nivoju, kot ga poznamo. Ko igramo defenzivno, ni problema, ko je treba napadati, nas pa zmanjka. SN: Še pred tremi, štirimi leti so reprezentanco tvorili predvsem igralci Olimpije. Sedaj je že bistveno drugače. Kaj to pomeni: padec Olimpije ali manjša razlika med njo in ostalimi klubi? OBLAK: Gotovo gre za večjo izenačenost klubov, saj sedaj velika večina njih že trenira dvakrat dnevno, medtem ko so bili še pred nedavnim njihovi igralci dopoldne v službi, trenirali so le popoldne. Z boljšo fizično pripravljenostjo pa lahko bolje igraš tudi proti Olimpiji. Tudi trenerski kader slovenskih prvoligaških klubov se je močno okrepil. SN: Kot odličnega poznavalca razmer v slovenskem nogometnem prostoru bi vas zaprosili tudi za komentar neslavnega konca našega domačega nogometnega kluba Elkroj iz Mozirja. Kje je bi! po vašem mnenju storjen "izvirni greh"? OBLAK: Največji vzrok je bil prav gotovo denar. Kjer ni denarja, ni kvalitetnega športa. Škoda, da kluba ni več, pa je velika, saj imate igrišča, strokovnjake, potrebujete samo še hotel, kjer bi lahko prespalo 50 ljudi. Verjemite mi, da bi bil tudi interes za priprave v vaši dolini zelo velik. Olimpija bi prav gotovo prišla sem na priprave. Moštvo Elkroja, ki je takrat igralo v slovenski ligi, bi se danes uvrščalo okrog osmega mesta v prvi ligi. Vendar, če ni denarja sponzorjev... SN: C. Oblak, sedaj ste trener Olimpije. Se po vzoru svojega nekdanjega soigralca Franza Beckenbauerja v prihodnosti vidite tudi na krmilu nogometne reprezentance Slovenije? OBLAK: Mislim, da bi morala biti Nogometna zveza Slovenije bistveno bolj bogata, da bi lahko primerno plačevala trenerje različnih selekcij. SN: Po vsem tem, kar ste povedali, je seveda jasno, da ste vsaj toliko, kot ste bili prej kot igralec, tudi sedaj zapisani nogometu. Pa vendar, kaj počne Brane Oblak v času, ko se ne ukvarja z nogometom? OBLAK: Moj konjiček je bil tenis, še danes ga igram, sicer pa se z zadovoljstvom odzovem na povabila na tekme v malem nogometu. Vesel sem, ko vidim, da lahko pri teh letih še vedno preigravam. Moj konjiček je tudi ribolov, hoja v hribe. Sem ljubitelj narave, tudi slikanje in risanje bi lahko uvrstil med opravila, ki me sprostijo. Zelo rad prihajam v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer imam prijateljico, in se vedno znova čudim, zakaj v tako lepi dolini živi tako malo ljudi. Mnogo Ljubljančanov je obiskalo Zgornjo Savinjsko prav na moj predlog in vsi so bili navdušeni. Da o takšnih biserih, kot je Snežna jama, sploh ne govorimo. Rekel bi le to, da bi se morali na turističnem področju bolj korajžno lotiti razvoja, tudi s krediti, da bi lahko čimprej začeli tudi tržiti. Vsekakor želim dolini, da bi bila v prihodnje bolj turistično uspešna. SN: C. Oblak, hvala za prijeten razgovor. Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: Tomaž Pajk ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik V okolici Luč so zelo verovali v razne "cahne". Tako je oče pripovedovalke povedal, kako je bilo neke noči slišati pri ovčjaku blizu domačije, ko da bi se podrl kup desk. Ko so šli pogledat kaj ropot pomeni, niso opazili ničesar, pa tudi skladovnica desk je bila nedotaknjena. Že naslednjega dne so dobili sporočilo, da je umrl brat gospodarja. Veliko so pripovedovali, da so ljudje slišali zamolklo nabijanje žebljev. To so primerjali z zabijanjem trüge, ker so tedaj še krste z mrličem, po tem, ko so ga prinesli iz hiše, zabijali s kladivi. Ta zvok je ostal v spominu kot srhljiv in seveda so ga povezovali s smrtjo v bližnjem sorodstvu, če so ga kdaj nenadoma slišali. Pri nekem sosedu je gospodar umrl. Sin je prevzel posestvo. Tako je tudi spal v sobi, ki je prej pripadala gospodarju. Nekaj noči zapovrstjo ga je prebudil šum, videl je obrise svojega očeta in slišal kot da bi nekdo brskal po listih papirja. Prikazen očeta ga ni posebej vznemirila, menil je, da morda oče česa ni naročil, kar je zapisano. Zanj so sklenili moliti rožne vence in kmalu ni bilo več prikazni. Domači pa so rekli, da je duša očetova pridobila mir. V neki vasi blizu Luč sta se dva mlada imela zelo rada. Toda starši dekleta so bili bogati in niso privolili v zvezo z revnim fantom. Dekle je zanosilo in v obupu nad brez-izglednostjo njene zveze, storilo samomor, obesila se je. Fant je v žalovanju hodil vsako noč na njen grob. Ponoči ga niso srečali svojci dekleta, zato je izbral temo za obiske svoje najdražje. Tako je neke noči spet stopal proti grobu nesrečnega dekleta in opazil pred seboj obrise ženske, ki je nosila v naročju otroka. Spoznal je svoje dekle, ki je hodilo proti svojemu grobu, fant je dobro videl, da je bil ta odprt. Toda, ko je stopil pred grob, je bil spet zaprt. To doživetje ga je spodbudilo, da je obiskal mater pokojnice in ji očital, da je pripomogla k smrti hčerke in njenega otroka. Ta očitek je mater zelo prizadel, trdila je, da o nosečnosti hčerke ni vedela nič. Tudi fanta je dogodek tako pretresel, da je preko noči osivel. Vedo povedati, da je mater strlo in da je umrla v norišnici. Radmirčani so pripovedovali, da je na klancu od Urha dol, vedno strašilo. Videli so razne prikazni, pa tudi marsikaj je bilo slišati. V okolici Raduhe so ljudje verjeli v to, da se na Vernih dušdan hodijo duše rajnikih greti na peč. Za to so na večer Vseh svetnikov (Sensvet večer) zakurili. Ko so okoli petih popoldne prišli iz cerkve so zmolili vse tri dele Rožnega venca. Zelo slovesno je bilo pri hiši na Sveti večer. Proti večeru so pripravljali jaslice in med tem peli stare romarske pesmi. Ves dan so se postili, šele za večerjo so imeli skromno mesno jed. Po večerji so se podali k polnočnicam. Večkrat je bilo opaziti nižje Strug tri coprnice. Vedno je bilo videti kot da bi gorele tri bakle. Takšne pojave niso zbujale strahu ker so ljudje menili, da so tako domače coprnice, ki že ne bodo kaj hudega storile... Med redne običaje je spadalo tudi kajenje na Sveti večer. V ta namen so hranili les potic (snopov, butar). Med kajenjem po vseh prostorih so molili za srečanje in varnost poslopij in živine. Nato so dali ostanke gorečega lesa v peč in opazovali, če se iz dimnika kadi, to je bil dober znak. O divji jagi vedo povedati v okolici Raduhe, da je bilo čuti glasen "buč". Sicer pa opisuje pojav, kot ga tudi drugje. O tem smo že pisali. Tudi v zgodovini se primeri, da odkrivajo še drugačna tolmačenja od do sedaj znanih dogajanj. Dušan Kos je v svojem delu Med gradom in mestom (Zbirka ZAC pri SAZU, Ljubljana 1994) nakazal nekatera, doslej drugačna, gledanja na preteklost. Ker gre pri tem tudi za naše zgodovinske posebnosti, smo sklenili objaviti tiste dele zapisa, ki se na nje nanašajo. Gornji Grad... "Gornji Grad (Oberburg) je stal že pred letom 1140, ko' se je prvič imenoval v formalno falsificirani listini oglejskega patriarha, ki pa je nastala kot (razširjen) prepis v 13. stoletju. S to listino, ki ima potrditev v sedem let mlajši potrdilni listini kralja Konrada III., patriarh naznanjal, da sta svobodni gospod ("edelfreie" - orig, nobilis) Diepold s Chagra in žena Trauta na njegov nasvet Trdno verjamejo, da tisti ljudje, ki niso v vsem upoštevali kvatrne nedelje, na onem svetu niso našli miru. Sploh pa so se kar veliko postili. Tako so od pepelnice do Velike noči jedli le posušene ribe. Na veliki četrtek so večerjali štruklje in krompirjevo juho, kot spomin na zadnjo večerjo. Ko so pripovedovali o strahovih, so menili, da ti so in da se različno pojavljajo. Najpogosteje čuti pešec, da ob njem nekdo hodi, pa ni nič videti, niti slišati. Nekateri so pripovedovali, da so videli ob sebi obrise človeka tako jasno, da so lahko sklepali ali je bil moški ali ženska. Takšna opažanja so doživljali le ponoči. prepustila allodium suum Obbremburch - grad, vso posest, ministeriale itd. v vsem gospostvu, obsegajočem najbrž tudi kasnejša gospostva Mozirje in Vrbovec, ki sta bila vedno oglejski fevd. Ostanek, ki ni bil majhen, je prejel bene- diktinski samostan, ki sta ga donatorja obnovila skupaj s patriarhom. Chagri so bili najbrž stranska veja mejnih grofov Cham-Vohburg, ki so imeli posest tudi na jugu cesarstva. Neznano kdaj, gotovo pa še v 11. stoletju, so dobili Zgornjo Savinjsko dolino verjetno od kraja oz. posredno od glavne veje v alod, ali pa morda velo od Askvincev (Breško-Selišnik). Oglejski patriarhi so v že obstoječi grad naselili svoje (neimenovane) ministeriale in uradnike ter na njem bivali ob vizitacijah. Leta 1243 je patriarh Bertold v neki svoji listini, izdani v gornjegra- Novi zgodovinski pregledi ZGODOVINA IN NARODOPISJE jskem samostanu, govoril o castrum an-tiqum Obberemburch. Že Pirchegger se je spraševal, kje naj bi potemtakem stal patriarhov "novi grad" v Gornjem Gradu, še posebej, ker o njem nikoli ni bilo posebnih vesti, Stopar je špekuliral, da naj bi bilo ime "Gornji" pandam Vrbovcu (Altenburg), v isti sapi pa se je čutil, kako da se je potem gornjegrajski grad imenoval "stari". Problem pa je verjetno zelo lahek. Glede na to, da je bila listina izdana v samostanu, jo je najbolj verjetno spisal samostanski pastir. Njemu kot članu konventa in prebivalcu samostana, ki je bil vsekakor mlajši od gradu (iz začetka 13. stoletja), se je izdal patriarhov grad na Gradišču pač starejši oz. že tako (arhitekturno in tehnično) zastarel, da ga je imenoval "stari". Takšno gledanje bi konec koncev smeli prispevati vsakemu obiskovalcu takratnega Gornjega Grada. Možno pa je tudi, da je bil do tedaj v naselju zgrajen poseben dvor, ki je bil v odnosu do gradu pač "novi". Teza, da naj bi bil Vrbovec starejši grad, pa ne zdrži iz enostavnega razloga: leta 1140 ga še ni bilo, saj je bil (kot eden redkih na tem ozemlju) v dokaj natančni perti-nenčni formuli zagotovo omenjen. Njegov nastanek je bil v zvezi z upravnimi spremembami in delitvijo "pragospostva" Gornji Grad, ime pa je dobil iz zornega kota okoliščin mlajših gradov (gl. Vrbovec). V Gornjem Gradu in neposredni okolici je štel torej vedno le en (in isti) "pravi" grad (= stari grad), medtem ko je imel samostan sam izgled (novega) gradu. V 13. stoletju je grajska uprava slonela na zamenljivih gradiščanih, ki jih je bilo (kot tudi poveljnikov) lahko tudi več. Bili so ministerialnega viteškega izvora iz Zgornje Savinjske doline. Gospodarsko upravo je izvajal poseben upravnik - oficial. Potemtakem se v 13. stoletju oglejska uprava v celoti ni razlikovala od one na Kranjskem in Goriškem. Ko se je v začetku 14. stoletja oglejski upravno - pravni sistem v celoti zamenjal, so tudi gornjegrajski grad, pripadajoče gospostvo in deželsko sodišče dobili v navaden fevd bivši oglejski minis-teriali vitezi z Vrbovca. V letih 1349 in 1350 so Vrbovški bratranci Eberhani Friderik in Viljem prodali svoje tretjine grofu Frideriku Celjskemu. Prodaja je bila posledica nezmožnosti odplačila dolgov celjskim Židom in nekaterim plemičem, za kar je bil porok Friderik Celjski. To je bila pri podrejanju plemstva in gradov sicer pogosta taktika grofov. Prodajalci so obljubljali pridobitev patriarhovega soglasja. Vsakokratni novi oglejski patriarh je zatem potrdil vazalstvo Celjskih tudi z Gornjim Gra- dom in Vrbovcem, ki so ga kasneje Vrbovški Celjskim tudi prodali, zadnjič leta 1425. Celjski so menda obdržali Gornji Grad do izumrtja, čeprav ga Celjska kronika v svojem popisu ne omenja. Zatem je skupaj z odvetništvom postal deželno posestvo, ki je bilo do prihoda Celjskih vedno ločeno od posedovanja gradu in gospostva. Medtem ko je (vsaj) eden od Vrbovških morda stalno živel v Gornjem Gradu in so mu bili v eventualni gradiščani podrejeni, so grofje grad po svojem upravnem sistemu zaupali v upravo gradiščanom. Zdi se, da so bili to v več generacijah kar štajerski Vaisti. Mladim fantom Tako se glasi narodna pesem, ki govori o lepi pomladi, toda brž ko se ozeleni, mladim fantom žalost st’ri. Druga spet trpko omenja, da se bosta (mlada) spet videla čez dolgih sedem let... skratka, veliko je narodnih pesmi, ki spominjajo na čase, ko so fantje morali služiti cesarju kar vso svojo mladost. Poznamo listine (odpustnice), ki pričajo, da je vojak ta in ta služil cesarju celih 16 let, zato se naprošajo oblasti, da mu oskrbijo ustrezno zaposlitev. Ni potem nič čudnega, če so fantje v prejšnjem stoletju raje šli v "zelen kader" (gozd), kot pa v vojsko. Saj so izkušnje kazale, da so se največkrat vrnili pohabljeni ali pa bolani, po tako dolgem času vojaščine. Znan je upor fantov zoper odhod k vojakom v Solčavi, ki je razburil tedanje oblasti do te mere, da so tja poslali kar cel bataljon vojakov iz celjskega 87. peš polka. To se je dogajalo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Vojaščina je tedaj bila pač nadloga predvsem zaradi dolgosti vojaškega roka. Če vse to vemo, potem so razumljive vsebine naših ljudskih pesmi, ki pogosto opisujejo pre-stano bol mladih ob slovesu, pred odhodom V Gornjem gradu, bodisi v samem trgu ali na katerem od okoliških dvorov, je živelo več plemičev ministerialnega izvora, ki so se imenovali po Gornjem Gradu, vendar z gradom njabrž niso imeli opraviti nič več. Med njimi so bili znani Jakob, ki je bil leta 1310 celo vitez, Nikolaj (med letom 1314 in 1349), ki je imel celo služabnike in večjo posest ter je živel na dvoru pri trgu. Leta 1394 in 1395 je v javnem življenju deloval Hansel iz Gornje ga Grada, ki je bil gradiščan v Premu na Notranjskem." Knjigo dr. Dušana Kosa ima Knjižnica Mozirje. žalost st’riš... k vojakom. Še v času pred drugo svetovno vojno so naši fantje morali za 18 mesecev, če pa je bil potrjen k letalstvu ali k mornarici, pa kar za tri leta služiti kralju in domovini, kot se je tedaj reklo. Sodobne armade so skrajšale vojaške obveznosti mladim, nekatere pa imajo sploh poklicno vojsko. Ko so nekoč naši fantje odhajali k vojakom, je bilo po vaseh veselo, kajti poslavljanje je trajalo tudi po nekaj dni in potem je bil običaj, da so se skupaj zbrali in se z "lo-jterskim" vozom, vsem okrašenim, odpeljali do železniške postaje, največkrat v Paško vas. Že kar običajno je bilo, da so jih spremljala še dekleta in tudi brez godca ni šlo. Že pozabljen pa je običaj zbiranja pušeljcev pri dekletih v vasi. Sedaj je običajno, da pripne fantu pušeljc dekle, ki mu je blizu. Nekdaj pa je tisti fant kaj veljal, ki je po vasi dobil čimveč pušeljcev. Pa so si jih potem obešali okoli vratu, včasih kar povezane v neke vrste verigo. Zato so fantje na starih slikah ovešeni s cvetjem, kot bi prihajali s Havajev... Gornjegrajski pevci slikani skupaj s partizanskim pevskim zborom 'Zarja*, katerega je vodil Radovan Gobec. Združeni so nastopali na raznih mitingih in koncertih, skupne vaje pa so imeli v Posojilnici pod vodstvom Ugovšek Feliksa. Na sliki, posneta je bila 1944 v Gornjem Gradu, je tudi Vera Bebler takratna kulturna referentka IV. operativne cone. Sliko nam je poslala Angela Potočnik. Zdravniški nasveti Stara sem 25 let. Imam težave s palci na nogah, ki mi krivo rastejo navznoter. Zadnje čase me to moti pri hoji, saj me boli, pa tudi čevlji me tiščijo. Lažje mi je, če si obujem mehke copate, ali če sem bosa. Tudi moja mama ima enake težave, morala bi na operacijo, pa se ni mogla odločiti, saj je nekje prebrala, da se lahko po operaciji ponovi. Zato tudi meni pravi, naj se raje ne dam operirati. Zelo me moti tudi zato, ker se mi zdi, da me vsak pogleda pod noge. Kaj mi svetujete? Tatjana Zvrnjen palec na nogi imenujemo strokovno hallux valgus. Včasih je te vrste deformacija prirojena, drugič je lahko pridobljena. Če se pojavi kasneje v življenju, je lahko posledica nepravilne obutve ali vnetja sklepa, ki je najpogosteje revmatično. V predelu sklepa med prvo stopalnico in prstnico palca na nogi nastane na notranji strani kostni izrastek, ki je prekrit z burzo. Burza je mešiček, v katerem je tekočina, in je pomembna zato, da olajša gibanje kit in mišic, ki potekajo ob sklepu. Pri zvrnjenem palcu pride pogosto do vnetja burze, ki je boleče in povzroča bolniku dodatne težave. Pri zelo napredovanj deformaciji palca je lahko le-ta tako zelo zvrnjen, da ga drugi prst prekriva. Bolezen zdravimo z ortopedskimi vložki, ortopedsko obutvijo ali z operacijo. O najprimernejšem načinu zdravljenja se odloča ortoped, ki po potrebi tudi operira. Če vam ortoped operacije ne priporoča oz. se za operacijo ne odločite, je prav, da nosite čimbolj udobno obu- tev. Kadar je vzrok za nastanek zvrnjenega palca revmatična bolezen, morate zdraviti tudi to. O načinu zdravljenja se morate posvetovati s svojim zdravnikom. Draga Tatjana, žal so res tudi ljudje, ki se norčujejo iz bolnih ali se zmrdujejo nad tujim izgledom. Veste, jaz si tega ne bi gnala k srcu. Pomislila bi samo, kako bi se takšni ljudje zgrozili, če bi lahko videli v svojo dušo! Hodim v osmi razred in imam male gliste. Dolge so 1 do 1,5 cm. So bele barve in tanke kot nit. Nikakor se jih ne morem znebiti. Poskusila sem že z odvajali in česnom, pa ni nič pomagalo. Večkrat me boli v trebuhu, posebej ponoči. Nerodno mi je iti k zdravniku. Marjana Draga Marjana, zajedalec, ki ti greni življenje, je podan-čica ali Enterobius vermicu-laris. V našem področju je najpogostejša zajedalska glista pri otrocih, pa tudi pri odraslih ni redka. Vendar odrasli navadno nimajo prehudih težav, zato tudi niso tako pozorni, in glist v blatu ne opazijo. Podančica je dolga približno 10 mm in je takšna, kot jo opisuješ, bele barve, spominja na nitko. Živi v debelem črevesu, jajčeca leže v okolico zadnjika zlasti ponoči. S tem povzroča močno srbenje. Z rokami ali preko igrač si jajčeca prenese bolnik v usta, od koder potujejo v črevo in se tam razvijejo v odraslo glisto. Bolnik s podančico ima včasih krče v trebuhu, zlasti ponoči. Najbolj značilen pa je srbež v okolici zadnjega črevesa. »Pri deklicah povzročajo po- dančice večkrat vnetje sečil. Zelo pomembno je, da se ne praskaš, čeprav te srbi. Paziti morašna strogo higieno rok in pogosto preoblačenje spodnjega perila in posteljnine. Že samo s strogo osebno higieno bi moral biti življenjski krog gliste prekinjen, kar bi pomenilo, da je bolnik ozdravljen, ampak to se v praksi le redko obnese. Zato verjetno tudi pri tebi ne bo šlo brez zdravil. Če ti je nerodno k zdravniku, lahko zdravilo kupiš tudi v lekarni, vendar je potrebno, ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE da se hkrati zdravijo vsi družinski člani, saj se bolezen v družini hitro prenaša, tako da je navadno okuženih več družinskih članov. Drago dekle, naj ti ne bo nerodno. Zelo veliko zlasti šolskih otrok ima takšne teževe, kot ti. Mislim, da je najbolje, da greš čimprej k svojemu zdravniku, da ti bo predpisal zdravila, ki jih potrebuješ. dr.Maja Natek, spec.spl.med. Podlubniki v nazarskih gozdovih Na nazarskem gozdnem območju, ki zajema občini Mozirje in Velenje ter je močno ogroženo od imisij TES, se je posek smreke, poškodovane zaradi lubadarjev, gibal v zadnjem šestletnem obdobju povprečno 5.600 m3 letno. V letu 1991 smo ga z učinkovitimi zatiralnimi ukrepi močno (znižali) tako, da je bilo sekano samo 1.830 m3 smrekovih dreves. Da se je lubadar uspel v enem samem letu toliko razmnožiti, da je bilo v letu 1993 27.500 m3 in v lanskem letu še vedno 27.000 m3, kaže na njegovo veliko sposobnost razmnoževanja in vztrajnega delovanja, kljub izvajanju zatiranih ukrepov. Res je, da vsi zatiralni ukrepi niso bili pravočasno in dosledno izvedeni. Zato ponovno opozarjamo in pozivamo vse gozdne posestnike, da še dosledneje izvajajo vse zatiralne ukrepe po navodilih gozdarske strokovne službe. Posebno pozornost pa je treba posvetiti pravočasnemu odkrivanju napadenih dreves lubadark, ki se bodo pojavile v prvi polovici meseca junija, kot posledica pomladanskega naleta lubadarjev. Pravočasen posek in dosledno izvedeni zatiralni ukrepi lahko močno zmanjšajo njihovo pre-namnožitev. Kjerkoli je to mogoče, se kot zatiralnega ukrepa poslužujemo sežiga sečnih ostankov. V požarno ogroženih območij, še posebno ob sušnem obdobju pa nam ne preostane drugega, kot škropljenje sečnih odpadkov in debel z insekticidom DECIS - ki ga je odobrilo za izvajanje zatiralnih ukrepov v gozdu Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Opozorilni napisi na škropljenih deblih in drevju opozarjajo, da se jih ne dotikamo. Delovanje insekticida traja šest tednov, škropljenje opravljajo za to usposobljene ekipe delavcev. Uredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja lubadarja je še vedno v veljavi. Razdeljene brošure, terenske predstavitve zatiranja podlubnikov, strokovni nasveti revirnih gozdarjev, predvsem pa močan napad podlubnikov, ki traja že tri leta, so prav gotovo zadostna informacija in opozorilo vsem lastnikom gozdov, da je treba resno ukrepati. Neposekane lubadarke, gozdni nered, neobeljena hlodovina ob poteh in vlakah ponekod kažejo dokaj klavrno podobo, in vzbujajo dvom o tolikokrat poudarjeni skrbi gozdnih posestnikov do gozda. Ti s svojim malomarnim ravnanjem ogrožajo tudi sosedov gozd. Močno oslabljeni smrekovi gozdovi potrebujejo skrbno in nenehno nego ter varstvo, drugače bodo v primeru ponovnih klimatskih ekstremov ponovno močno prizadeti. Mag. Ivan Kolar NASVETI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Zelenjavarstvo - nekaj napotkov za pomladansko setev Prvo pomembno spomladansko opravilo v vrtu je plitvo rahljanje vrhnjega sloja tal, da prekinemo vodne kapilare, po katerih voda neizkoriščena izh-lapeva v ozračje. Za to delo je najpomembnejši rahljalnik s tremi roglji. Vrtna tla je priporočljivo v tem času potrositi s kamninsko moko (npr. BIOTOP), ki je naravno mineralno gnojilo, zelo primerno za izboljšanje tal. Njena sestava je takšna, da nevtralizira prekisla tla in vzpostavi ravnotežje pri alkalnih. Prispeva k otoplitvi tal, težka tla rahlja, zaradi vsebnosti silikatov pa utrjuje rastline, ki postanejo bolj odporne proti boleznim in poškodbam, ščiti rastline pred škodljivci, zmanjšuje resorbcijo težkih kovin. V tleh vzpostavi ravnotežje, talno življenje se aktivira, pospeši se nastanek humusa. Po vrtu jo lahko trosimo ročno, v mirnem vremenu. Tla morajo biti pred setvijo primerno obdelana, pognojena in ogreta. Z zgodnjo pomladansko setvijo v neogreta tla ne bomo časovno nič pridobili, kajti seme bo za kalitev potrebovalo več časa, kalček se bo izčrpal in kalitev bo slabša. Prav tako semenu škodimo, če ga posejemo pregloboko. Globina setve naj bo enaka 2 - 3 kratni debelini semena. Kupljeno seme je po potrebi že razkuženo proti boleznim, če pa sejemo domačega, ga sami pred setvijo razkužimo (npr. V1TAVAX 200). Med vrtninami, ki jih sejemo spomladi najprej, je med solat-nicami na prvem mestu solata. Od radičev sejemo solatnik in to čim gosteje, da ostanejo mladi listi nežni in se obelijo. Motovilec običajno sejemo avgusta ali septembra, pridelek pa pobiramo do pomladi. Spomladi zelo hitro uhaja v cvet. S setvijo v pomladanskih mesecih (pri temperaturi nad 14 stopinj C) si lahko zagotovimo kakovosten motovilec tudi v tem času (ne uhaja v cvet). Vse čebulnice so kratkod-nevnice, zato jih sejemo oziroma sadimo zgodaj spomladi ali jeseni, ko so dnevi krajši. Pri nas gojimo čebulo predvsem iz čebulčka. Najboljši čebulček za sejanje je debeline okrog 1 cm. Debel čebulček gre rad v cvet, lahko pa ga uporabimo za gojenje mlade čebule. Jeseni ga na gosto posadimo in pridelek bomo imeli že v marcu ali aprilu v naslednjem letu. Poskusite nekaj čebule pridelati iz semena. Seme posejemo v plitke brazde in ker je črne barve, ga prej povaljamo v moki, da lahko kontroliramo gostoto setve. Posejemo ga zelo na redko. Za oznako vrst posejemo mesečno redkvico, ki jo kmalu porabimo, saj potrebuje največ 3 - 4 tedne od setve do puljenja. Od čebulic sadimo v tem času še jari česen in šalotko. Por posejemo na setvenico ali toplo gredo in ga v mesecu maju presadimo na stalno mesto. Od korenovk zgodaj spomladi posejemo korenček, peteršilj, pastinak in zeleno, ki jo edino od korenovk presejemo. Za vse je značilno, da zelo počasi kalijo. Od stročnic v tem času sadimo grah. Krompir lahko začnemo saditi, ko se tla ogrejejo do 8 stopinj C. Da pa se čim prej ogrejejo, jih prekrijemo s prozorno polietilensko folijo. Na vrtu sadimo le nekaljen krompir zgodnjih sort. Sejemo tudi vse vrste kapusnic za vzgojo sadik zelja, rdečega zelja, ohrovta, brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta, cvetače in brokolija ter koler-abice. Uporaba polipropilenskih (tkan-inskih) folij za direktno prekrivanje tal poveča zgodnost pridelkov naštetih vrtnin za 10 14 dni, omogoča enakomerno kroženje zraka, zmanjša temperaturna nihanja, zviša se temperatura tal, omogoča optimalno zračno vlago in varstvo rastlin pred škodljivci in vetrovi. Sonja Moličnik £ TUDI ŽIVALI YJr PRCČKAJO «STO Gradnje cest so poseg v naravni življenski prostor živali. Direktno vplivajo tako, da uničijo del življenskega prostora, posredno pa tako, da razrežejo preostali življenski prostor na manjše dele. Živali so tako prisiljene prečkati ceste, kar se dostikrat žalostno konča. Največkrat je žrtev žival. Pri trčenjih z večjimi živalmi utrpijo škodo tudi lastniki avtomobilov. Katere živali so najpogostejše žrtve avtomobilskih koles? Pomladi se iz otrplosti prebudijo žabe in krastače, ki se odpravijo na odlaganje mresta k mlakam, ribnikom in ostalim primernim vodam. Kjer so jim ceste prekrižale naravne poti, jih morajo prečkati in na nekaterih mestih prihaja do pravega masakra, ki je nevaren tudi za vožnjo. Pogoste žrtve so ježi, miši in voluharice. Iz statistike, ki jo vodijo lovske družine, je razvidno, da je povoz srnjadi vsako leto večji, zlasti v urbanih delih. Tudi povožena mačka ali pes sta pogost prizor na naših cestah. Kaj lahko naredite vi, da se izognete neprijetnemu obču- tku, ko gredo kolesa vašega avtomobila čez povoženo trupelce na cesti in da preprečite škodo na vašem vozilu? Odgovor je kratek. Bodite previdni in obzirni. Upoštevajte to, da živali so na cesti in da ste samo vi tisti, ki lahko preprečite nesrečo. Svoje vozilo lahko z dodatno klavzulo zavarujete za škodo pri tovrstnih nesrečah. Večje živali, ki jih povozite, so last lovske družine, ki upravlja lovišče. O nesreči jo morate obvestiti. Društvo Radoživ in Ekološki forum LDS organizirata letos prvo akcijo reševanja dvoživk na lokalni cesti Rakitovec -Drobinsko (občina Šentjur). Živali bodo prestregli z zaščitnimi ograjami in jih ročno prenesli čez cesto. Mogoče bi se za podobno akcijo odločili učenci katere od naših šol ali ribiška družina. Ne veste, kako dober občutek je, če rešiš živo bitje pred uničenjem, pa čeprav je to drobna žabica ali navadna krastača. Pa lep pomladni pozdrav! Zeleni Franček MLADI DOPISNIKI Obisk pri urarju Obiskali smo > urarja na trgu. V njegovi delavnici smo videli žepne, stenske, ure za potovanje, ročne ure, budilke in štoparice". Najstarejša ura je stara sto šet let. Urar popravlja in prodaja ure in izdeluje najrazličnejše ključe. Njegovo delo mora biti zelo, zelo natančno. Posebno všeč mi je bila starinska ura s plesalci, kukavico in muzikanti. Bilo mi je zelo všeč, zato bom še šel k urarju. Matic Brinjovc, 2. b Na obisku pri urarju V torek je bil pouk bolj zanimiv kot običajno. Tovarišica nas je peljala k urarju. Mojster Aubreht nam je veliko povedal o urah. V svojem urarstvu prodaja in popravlja vse vrste ur. Nekaj od tistih, ki jih prodaja, izdela sam, nekaj pa jih uvozi iz drugih držav. Meni se je zdela zelo zanimiva lesena stenska ura s kukavico. Mojster urar nas je opozoril, da je zelo občutljiva in da se je ne smemo dotikati. Rekla bi, da je kukavica najbrž zelo muhasta. Najlepše pa so se mi zdele starinske žepne ure. Obisk pri urarju je bil poučen in zanimiv. Eva Pečnik, 2. a MLADI BOBENCEK ftmače sKkdbe: Tujo skladbo^ \\ trne ut priimek:^ 8. marec - San žena in 25. marec - materinski dan. Kar dva praznika za naše mamice in če prištejemo še 40 očkovih mučenikov so trije. Starši, posebej mamice, neu bi od svojih "tamalih" bili deležni kake pozornosti več. Kgj ste postorili ob 8. marcu mami v veselje? Še vedno imate možnost izkazati se jutri. Pa še nekaj! Rgj vam prijaznost in pomoč mamici ne bo le vrlina ob njihovem prazniku, spomnite se. da je pomiti posodo nenazadnje hitro in enostavno opravilo tudi čez leto ob navadnih dnevih. Odno/i med tabo • ■ w* m /tar/i V/nka mamico /i želi pridnega otroka. Torej bi lahko ugotovili, da /i tudi ti želi/ "pridno" mamico, (la to lahko delno vpliva/ /am. Di/ci-plin/ki ukrepi ti verjetno ni/o neznanka, mama pravi, da z njo kar naprej tekmuje/ in meri/ moči. Kako urediti odno/ med nemogočimi /tar/i in nemogočimi otroki? mogoče pa ni treba čakati, da te. roko na /rce. /tar/i odvajajo /labih navad. Uvedi kako novo/t med /voje dobre navade: * za mizo /e nenehno guga/ no /tolu • moma ti lahko vzame /tol in ... * otroci /e za mizo prepirate - zakaj nebi do konca pojedli v /voji /obi: * zvečer bedi/ do oncmoglo/ti poleg /tar/ev - jutranje v/tajanje po/tane muka: * ni ti do priprave in po/pravljanja mize • mama lahko kuha le za očeta in za/e; * zamuja/ k mizi - kuha/ /i lahko /am ali pa je/ le hladno hrano iz hladilnika. flajbrž zvenijo ti /lovki zelo kruto. toda. kar /e lanezek nauči to Janezek zna. 6e bi bil ti mama ali oče kako bi ti ugajala taka ravnanja? Razmi/li, če ima/ katero od teh napak in jo po/ku/i. mami v pre/enečenje čimprej odpraviti! NAJ SAVINJSKIH PET Hay! Kar nekaj časa je že minilo od zadnjega koncerta zabavne glasbe v Savinjski dolini. Tudi tokrat koncerta v Zg. Savinjski ni bilo, bil pa je v naši neposredni bližini - v Letušu. Tam je 10.3.1995 svoj repertoar predstavil slovenski kantavtor Adi Smolar. Skoraj simbolična vstopnina - 300 tolarjev je privabila na koncert številne poslušalce, med njimi tudi obilico Zg. Savinjčanov, ki so svojo prisotnost potrjevali na takšne in drugačne načine. Sam koncert je bil sestavljen iz dveh delov. Odmor pa je zapolnila rock skupina Zeus. Vzdušje je bilo, z eno besedo, burno, posebej proti koncu koncerta. Žal je lahko tistim, ki ga niso slišali. Adi Smolar - Dvajset ljubic V ognju mam železa dost, ker nočem sam ostat, in zato kar dvajset ljubic jaz mam naenkrat. Vendar moti se kdor misli, da lepo mi je, me vsaka le ob pamet spravlja in mi živce žre. Ena ljubica bi rada spremenila spol. je druga splezala na poštarja in noče dol. Tretja tok je shujšala, da je nikjer več ni, četrta je v arestu, peta pa v norišnici. Šesta tok zaudarja, da b naj raj jo pokopal, sedma nora je kot noč, a hoče zmer met prav. Osma pravi gnar mi daj, če hočeš z mano spat, deveta tok teži, da bi najraj zavil ji vrat. Moram vam priznat, deseta se kar gnusi mi, najprej zdravje, pol kultura, pravi, in ga kar spusti. Sumim, da enajsta garje in uši ima, na kup masti in žolce me spominja dvanajsta. S trinajsto, oh, tko al tko nikol ni sreče blo, štirinajsto vse boli in zmeraj ji je slabo. Bi rada patnajsta postala nuna, nč nimam od nje, šestnajsto pa nosi luna, hodi kdove kje. Sedemnajsto bi najraje v dom za starce dal, osemnajsta tepe me od kar sem jo spoznal. Za devetnajsto smisel življenja je prepir, dvajseta nenehno vliva vase rum in pir. V ognju mam železja dost, ker nočem sam ostat, in zato kar dvajset ljubic jaz mam naenkrat. Vendar kvantiteta sinonim za srečo ni, pameten le eno kvalitetno si dobi Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. FOP DESIGN: Ko si na tleh 3. 12. NASPROTJE: Pokliči me 4. ČUKI: Vsepovsod ljubezen 5. ADI SMOLAR: Dvajset ljubic Katja Tuji del: 1. BON JOVI: Always 2. E.T.: Tek je 12 sati 3. NIRVANA: Smells like teen spirit 4. KELLY FAMILY: An angel 5. EAST 17: Stay another day •P A Zadruga moz.lrje - mm..amX-3&m...mmtm kUrcstor - Zgornf—arlnltkm kmetljaka ndrvgM Uozhje x.o.o. \ / Mamice praznujejo MLADI BOBENČEK Majhna usluga Postavi se v vleče staršev. Skcrai vsi ebžalulele ker se starši. Pred tabe se pcčutiic krive, ker ti ne mcrele nuditi naibellše vzecie. Tveli starši se nate nenesni, in ti si Jim smisel življenja. Delec teea na je tveja cena viseka. Skrb zate jim ncmeni velike trdeča dela. Nisi neeeni, zate se m era ta mamica in cčka mneceeemu cdreči, da izpclnita tveje želje. Zaradi tebe zanju ni več mirnih pceitnic, čisteča in urejeneca stancvanja, jutranieca pcleža-vanja, saj ste zdaj družina. Če si deveti velik in lahke pepaziš nase, na bratca ali sestrice, bedi pebudnik mami in ečetu, da cre-sta sama ven. V primeru, da nečeš biti sam, pevabi na ebisk babice ali dedka, ki ti besta oc-teve pcmacala, da ne be nič narebe. Tbieja: SlcuUoa, *7e&0MU& y. //-? —'Sz?/ obleci. JCr zima ne misli nehati hazati ostrih zo L, L orno ostali $e pri bolj zimshi garderobi. ^J(aj je prahtična obleha za Solo in prosti čas? tjaprimer: 2lanj: Sraj ca iz hariraste flanele, puli, haubojhe, jahna Sprtnega hroja, hapa S Salom, čevlji z dolgimi vezalhami... dlanjo: d3luza iz žameta, Sirohe hlače z naramnicami, bare tha, tenishe z visohim podplatom. tßarve: ^Jemno modra, beS, rdeča, siva, So prima hombinacija. plomfadansha: s muha. bo bot v Se haze alttualna, zato Se par beSed o Smučarshi oblehi: f-^ajac SeSit iz hoSov blaga, ponehod. preSit, hapa ali troh za zmznjena uSeSa, hah Salčeh, shibuce (pri sanhanjuj lahho pomenijo prav Super Športen (ßarve: pastelne Posh, 'bite, dc a vam na Sporn iladanshi 'em Soncu ne bo prevroče. fL4J Z3V3 SW£Q! V času 93/94 smo opravili okrog 500 plezalnih vzponov različnih težavnostnih stopenj, med njimi odmeva smer z oceno IX. stopnje, ki jo je preplezal prvi iz naše doline Grudnik Nejc. Ne manjkajo pa tudi zelo dobri klasični vzponi doma in v tujini, tako poleti kakor tudi pozimi. Nekaj naših članov sodeluje pri vzponih znanega invalida Mirka Lebarja že od samega začetka, tako je lani z njihovo pomočjo osvojil najvišji vrh Evrope Mont Blanc, predlani pa Gross-glockner v Avstriji. Dva člana sva lansko jesen odpotovala v Nepal in v obliki trekkinga spoznavala himalajske vrhove na področju Mt. Everesta, se povzpela na 5545 m visoki hrib Kala Patar in se domov vrnila z novimi idejami. Vseskozi se udeležujemo alpinističnih taborov in srečanj. V lanski zimi smo organizirali začeto alpinistično šolo, vendar pa jih je od trinajstih uspešnih le nekaj. Prav tako sta v tem obdobju dva pripravnika uspešno opravila republiške izpite za člana in postala uspešna alpinista. Pred kratkim pa sta povečala število našega kluba še Andrej Grudnik in Cene Roban iz Solčave. V Teru natančneje v Orglicah opremljamo plezalni vrtec, kar je za našdoseg najbližji kraj za trening, že sedaj je opremljenih petnajst smeri, delo gre počasi, saj se tako kot na splošno povsod vse vrti okrog finančnih sredstev. Ob tem bi rada izkoristila priliko in opozorila vse alpiniste, ki obiskujejo zgornji predel terskih peči, da v prvi polovici leta, zaradi gnezdenja redkih vrst v teh stenah, ne plezajo, saj če mi ne bomo osveščeni do narave in njene dediščine, tudi ona ne bo do nas. To bi naj bila le okvirna predstavitev našega kluba. Za nami ostajajo lepi spomini, pred nami pa pot, ki nas vedno pelje naprej proti belim vrhovom, v sanjski svet vsakega pravega alpinista. Mija Štorgelj Pust na naši šoli Tudi učenci Osnovne šole Gornji Grad smo praznovali pustni torek. Zjutraj smo imeli dve uri pouka. Po malici smo odšli v matične razrede, da smo se namaskirali. Nališpali smo se, preoblekli, preobuli in že smo bili na karnevalu v telovadnici naše šole. Igrali so nam Zmaji in še preden smo se zavedle, so zaigrali znano pesem Siva pot. Vse maske so odšle na plesišče. Nenamaskirani učenci so sedeli na balkonu in opazovali izvirne in zanimive maske. Proti koncu rajanja so razglasili tri najboljše maske, ki so predstavljale ovčko, sladki paket in balerino. Dobile so lepe nagrade. Komisija je ocenjevala izvirnost in domiselnost. Članice novinarskega krožka smo na ta dan anketirale učence o tem, kakšne jedi pripravljajo doma za pusta, kdo je glavni kuhar ter ali vedo, kakšen pomen ima pust in kaj pomeni pepelnična sreda. Izvedele smo, da se na pusta največ jedo krofi in suho meso, kar pripravijo mamice, babice; včasih pomagajo tudi mlajši. Maškarada ugodi želje po norenju, šminkanju in za potepuhe hojo po domačem kraju. Post je dan, so povedali, ko se ne sme jesti mesa. Za pepelnično sredo večina učencev sploh ne ve, nekateri pa so nam odgovorili, da je to dan, ko pokopajo pusta. Članice novinarskega krožka OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD ŠPORT__________________ Prvenstvo Zgornjesavinjske doline v veleslalomu SKl-TEN klub z Rečice ob Savinji je organiziral prvenstvo Zgornje Savinjske doline, ki je bilo 25. februarja na Golteh. Nastopilo je 46 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati po kategorijah; - ženske 35 - 45 let: Mirjana Novkovič (Šmartno) 3.20.00 - ženske do 35 let: Petra Marolt (Mozirje) 41.59 - moški do 50 let: Sašo Kuzmin (Mozirje) 40.56 - moški 40 - 50 let: Alojz Fortin (N. Štifta) 38.21. - moški 30 - 40 let: Andrej Stefanovič (Rečica) 32.80 - moški do 30 let: Bojan Napotnik (Žekovec) 34.24 Andrej Stefanovič Zgornjesavinjski AK "Planika" V mesecu februarju smo alpinisti AK Planika po dveh letih delovanja, pregledali rezultat našega dela in vodstvo kluba predali v roke novemu načelniku Jerneju Grudniku. Dejstvo je, da alpinizem ni na očeh širše javnosti temveč le na posameznikih, ki se z njim ukvarjamo, zato je verjetno sedaj čas, da se o delovanju kluba predstavimo naši dolini, po kateri nosimo tudi del imena. 10. smučarski tek Logarska dolina Podjetji Logarska dolina in EPSI ter Športno društvo Solčava so v nedeljo, 12. marca, v idiličnem okolju Logarske doline pripravili 10. smučarski tek. Prijazno pomladansko vreme je pozdravilo skoraj 150 tekačev in tekačic, ki so se pomerili v šestih kategorijah. Dečki in deklice starosti do vključno 14. leta so tekli na progi dolžine 6 kilometrov. Med deklicami je bila najhitrejša Katja Cvilak, ki za progo potrebovala 26 minut in 53 sekund, med dečki pa je prvo mesto zasedel Dani Kušer s časom 19 minut 51 sekund. Udeleženci v ostalih kategorijah so tekli na progi dolžine 22 kilometrov, zmagovalci pa so bili: - moški tekmovalci: Mladen Trstenjak 0:52:12,70 - ženske tekmovalke: Lucija Larisi 1:01:43,40 - moški do 40 let: Metod Močnik 0:54:44,40 - moški nad 40 let: Milan Sedušak 0:59:48,70 - ženske nad 30 let: Andreja Bori 1:25:31,60. Najstarejši udeleženec teka je bil 66-letni Stane Lipnik, ki je pustil za sabo tudi dvajset in več let mlajše tekače. KF Končnica ženskega odbojkarskega DP Dve zmagi in poraz Zgornje V boju za uvrstitev od petega do desetega mesta je ekipa OK Zgornja Savinjska najprej doma premagala Krim 3:1 (-12, 3, 10, 0). Gostiteljice so prepustilo pobudi gostijam le v prvem nizu, preostale tri pa so z borbeno igro dobile. Zgornje Savinjčanke so v drugi tekmi končnice prav tako doma premagale ekipo LIK Tilia 3:0 (11, 4, 12). V tertji tekmi pa so odbojkarice Zgornje Savinjske gostovale v Kopru pri ekipi Savinjske Cimos 11. Koprčanke so z dobrim blokom ohromile igro gostij in jih premagale 3:0 (1, 11, 12). Na lestvici sedaj vodi ekipa Cimos II s šestimi točkami, sledita Zgornja Savinjska in HIT Casino s štirimi, na šetrtem mestu je ŠOU3, ki ima dve točki, LIK Tilia je prav tako z dvema točkama na petem mestu, ekipa Krima na zadnejm mestu pa je še brez točk. KF PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da ši uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Hvala za izredno pozornost! Takoj po obvestilu, da je izšla knjiga Aleksandra Videčnika "Rože in čarovnije" sem knjigo naročil pri Zavodu za kulturo Mozirje in jo tudi takoj prejel. Povečala se mi je zbirka knjig A. Videčnika in popolnoma se strinjam z mnenjem dr. Matjaža Kmecla, da bi "morali Savinjčani počasi misliti na spomenik, ki si ga s svojim delom in pisanjem zmeraj bolj zasluži Aleksander Videčnik...". Ne mislim pisati o njegovem delu, o njegovi priljubljenosti v Vaši dolini. Rad bi nekaj drugega: Rad bi se zahvalil Zavodu za kulturo za njihovo pozornost. Ne samo, da so mi poslali knjigo, zavitek so mi frankirali s posebno znamko iz lanske zbirke Cvetje Slovenije. Pri sebi so verjetno mislili tako: če že pošiljamo knjigo, v kateri se omenja cvetje, naj bo na znamki upodobljen cvet. Opodobljena je roža "hladnik-ovka". Ime rože spominja na prvega slovenskega botanika, izvrstnega poznavalca krajnskega rastlinstva Franca Hladnika (1773-1844). Roža spominja na zgodovino botaničnih raziskav v naših krajih. Aleksander Videčnik ni botanik, je pa raziskoval rože v zdravstvu in "nekaj malega" nadaljeval Hladnikovo delo. Hvala za to pozornost! Franc Ježovnik, Griže Telefonija v Gornjem Gradu Sprašujem Krajevno skupnost Gornji Grad, na katero so me napotili serviserji Telekoma, ki po njihovih izjavah niso krivi za dogovor med direktorjem Telekoma in krajevno skupnostjo o montaži rabljene telefonske centrale, kdaj bomo lahko uporabniki telefonskih linij v Gornjem Gradu normalno telefonirali. Že pred zadnjo akcijo za nove telefonske priključke je bila telefonija iz Gornjega Grada, v nekatera ne tako oddaljena " srednjeevropska mesta," nemogoča, danes pa ne moreš brez nekajk ratnih prekinitev poklicati več niti najbližjega soseda. Da ne govorimo o tem, da lahko ob dvigu slušalke nehote slišiš stvari, ki niso namenjene tvojim ušesom. Res je, da smo Slovenci po naravi zelo potrpežljivi, vendar pa gredo te stvari preko vsake razumne meje. Barbara Zagožen, Dol 1 Gornji Grad Upokojencem v Društvu upokojencev Mozirje! 14 let je minilo od ustanovnega občnega zbora samostojnega društva upokojencev v Mozirju. Skoraj pet let, po sprejetju ustreznih predpisov, se v Mozirju v organizacijskem smislu združevanja upokojencev ni prav nič postorilo. V marcu 1981 je pristojnemu koordinacijskemu odboru končno le uspelo tudi v Mozirju organizirati ustanovni zbor. To se je zgodilo nepolnih šest mesecev po moji upokojitvi, ko sem dopolnil 65 let starosti. Izvoljen sem bil za predsednika upravnega odbora novoustanovljenega društva. Ni bila lahka pot novoizvoljenih članov društvenih organov na podlagi neurejenega in skromnega gradiva in v nedorečenih okoliščinah opuščene podružnice. Vendar so bili sklepi ustanovnega občnega zbora ob izrečeni podpori občinskih družbenopolitičnih dejavnikov, vključno s predstavnikom republiške stanovske organizacije, konkretni in zavezujoči. Naš osnovni cilj in namen v organizacijskih prizadevanjih je bil povezati člane društvene uprave s člani na terenu in vzpostaviti stalne korektne odnose društvene operative do društvene uprave kot celote. Specifika društvene uprave je bila v tem, da je le-ta nosila določeno delovno obveznost, ki se je odražala v delu na posameznih poverjeništvih ali neposredno v operativi same uprave oziroma v društvenih aktivnostih. V časovnih obdobjih in ob takih opredelitvah je prišlo v strukturi društvenih organov, vsled naravnih zakonitosti, do obnavljanj na podlagi sklepov občnih zborov, pa tudi s kooptiranjem v mejah meril društvenih pravil. Danes ima društvo 590 članov in 231 zavarovancev v vzajemni samopomoči, ki je organizirana pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Društvo ima svoj lasten pisarniški in drug poslovni inventar in ima urejeno in ažurno vodeno evidenco članov. Bilanca po stanju 31.12.1994 izkazuje v sredstvih poslovnega inventarja zadovoljivo prometno vrednost. Bilančna stanja vsa leta niso izkazovala negativnih finančnih rezultatov. Tudi v drugih društvenih prizadevanjih s področja kulturnega delovanja, izletništva in v odnosih komuniciranja do članov se dosedanjim društvenim organom ni treba sramovati. Po drugi strani pa je tudi res, da nismo uspeli v vsem, za kar smo si vztrajno prizadevali. Vendar je moj čas vodenja društva dozorel. Dejstvo je, da ničesar na tem svetu ni takega, da se ne bi dalo nadomestiti. Dolgoletni predsednik društva Franjo Steiner pri tem spoznanju nisem nobena izjema. V tem smislu sem se po temeljiti presoji določil, da se s funkcije predsednika in iz upravnega odbora društva umaknem. Zahvaljujem se vsem bivšim in sedanjim odbornikom društva za pomoč, s katero ste mi omogočali v korist društva njegov dokaj soliden vzpon. Prav tako iskrena hvala vsem članicam in članom za neposredno ali posredno izkazano mi zaupanje. Zavedam pa se, da nihče ni popoln in mu tudi ni dana možnost vsakomur in v vsem ugoditi. Vaš bivši predsednik Franjo Steiner sen. Na trgu Mozirje Odgovor Zavoda za gozdove na pismo "Še eno uničeno rastišče" Redne sečnje v gozdovih predela Stari stani - Kal so bile načrtovane in izvedene tako, da se ohrani življenski prostor in še posebej rastišče velikega petelina. Kot dokaz naj navedemo, da smo načrtovane količine poseka iz dolgoročnega načrta močno zmanjšali in tako ohranili stoletne gozdove in življenski prostor velikega petelina. Primerjajte sami: Dolgoročni gozdno- gospodarski načrt je predvideval za posek naslednje količine lesa: 1671 m3 iglavcev in 342 m3 listavcev. Ko smo se v letu 1994 lotili podrobnega načrtovanja in odkazila v teh gozdovih, smo dejansko odkazali le 42% teh količin lesa, to je 810 m3 iglavcev in 47 m3 listavcev. Revirni gozdar je pred pričetkom sečnje izdelal podrobni gozdnogojitveni in sečno spravilni načrt, v katerem je opredeljena lokacija rastišča, smernice za zaščito rastišča in določena mirna doba od 28.februarja do 1.avgusta v celotnem predelu, da delo v gozdu ne moti rastitve in valjenja mladičev. Ponosni smo, da smo nazorski gozdarji prvi v Sloveniji začeli z akcijo zaščite rastišč velikega petelina, s sodelovanjem in pomočjo lovcev iz lovskih družin. Rastišča smo označili in jih varujemo že dolga leta. Z opazovanjem smo nabrali precej znanja o tej ogroženi vrsti, da lahko sedaj pri gospodarjenju z gozdovi upoštevamo zahteve in potrebe velikega petelina. Radi sprejemamo mnenja ljudi izven naše stroke, ker se v njih zrcali naše delo. Saj je cilj gospodarjenja z gozdovi to, da bi vsi ljudje imeli od njih kar največ koristi, obenem pa je treba v njih ohranjati vsa prisotna živa bitja. Koristi niso le materialne narave (npr. les) in niso omejene le na lastnike gozdov. V gozdovih predela Stari stani - Kal se križa cela vrsta interesov. To je V peti številki Savinjskih novic, dne 10.3.1995 je bilo v sestav ku pod naslovom "Tudi lučki župan profesionalec", izpod peresa gospoda Edija Mavriča napisano, da je Marta Poznič spremenila prvotno odločitev glede svoje zaposlitve v Občini Luče in ostaja na delovnem mestu pri Upravni enoti Mozirje. Glede na vse pogostejše in-terpreteacije v sredstvih območje krajinskega parka, ohraniti je treba živalstvo in rastlinstvo, pridelati zmerne količine lesa. Vse to pa otežuje vedno večje število obiskovalcev, ki se prav malo ozirajo na naravo. Zelo dragocena in daljnovidna je bila odločitev lovcev o zaščiti velikega petelina. Gozdarji jo zelo spoštujemo in mislimo, da so skupna prizadevanja prava pot za ohranitev naše bogate narave. Žalosti nas pa dejstvo, da vaše goreče besede o varovanju narave ostajajo le papirnate besede. Star slovenski pregovor pravi: Ne poslušaj, kaj kdo govori, ampak glej, kaj dela! Naj navedem nekaj primerov, v katerih so nekateri mozirski lovci pokazali svoj odnos do narave in ohranitve redkih vrst. Ali je naključje, da prav v vaši lovski družini ni bilo nikoli časa za označitev rastišča v predelu Stari stani - Kal in sta ga pred leti na svojo pobudo označila gozdarja. Ko se je po dolgih letih molka spet oglasil ruševec na Mozirski planini, ali ga ni vaš član še tisto pomlad ustrelil? Ali niste lovci napisali protestnega pisma proti zavarovanju planinskega zajca? Ne moremo se izogniti grenkemu vprašanju: Ali niso vaša prizadevanja za varovanje velikega petelina le odraz želje po ponovnem odstrelu? Vendar verjamemo vašim besedam, da bi radi ohranili velikega petelina in vas vabimo k sodelovanju. Predlagamo vam, da mozirski lovci prevzamete opazovanje tega rastišča. Tako boste zanesljivo vedeli, kaj se na rastišču dogaja in v kakšnem stanju je rastiščna skupnost velikega petelina v tem predelu. To je edini način, da se bodo preverile posledice sečenj in učinki ukrepov za zaščito velikega petelina. Zavod za gozdove AS, Območna enota Nazarje, Krajevna enota Ijvbno javnega obveščanja, da je država občinam pobrala večino ljudi in pretežni del denarja (Naš čas, 9.3.1995) in zaradi konkretenega informiranja javnosti sporočamo, da gospa Marta Poznič ni delavka Upravne enote Mozirje in da v to smer ne tečejo kakršnikoli razgovori. Kolikor vemo je delavka Občine Mozirje. Upravna enota Mozirje PREJELI SMO Odpeljali so ga v pripor 8. marca so policisti preiskovalnemu sodniku zaradi bo.-, jazni, da bo dokončal začeto kaznivo dejanje 11. februarja, odpeljali Ivana J. (40) iz Lepe njive. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Razbijal je inventar in motil stanovalce 10. marca je okrog 22.30 ure doma v Lučah kršil javni red in mir Marko V. (28). Razbijal je inventar in motil ostale stanovalce. Moral se bo zagovarjati pri sodniku za prekrške. Pešec umrl na kraju nezgode 11. marca je ob 19. uri Ana Č. (41) iz Juvanja vozila osebni avto iz smeri Mozirja proti Ljubnemu. Pri Šport centru Prodnik v Juvanju je kljub zaviranju in umikanju v levo trčila v pešca Franca B. (70) iz Okonine, ki je prečkal vozišče z njene desne strani. Pri trčenju se je pešec tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl. Smrtna nezgoda pri delu z žago 11. marca so ob 15. uri v Lokah na Ljubnem ob Savinji na cirkularni žagi obrezovali deske. Zaradi' nepravilnega ravnanja je eno od desk odbilo in zadela je Jožeta E. (40) z Ljubnega ob Savinji v predel prsnega koša. Poškodovanca so s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali v Celjsko bolnišnico, kjer je 17. marca umrl. Zaradi prehitre vožnje v drevo 14. marca je ob 13.20 uri Anton C. (44) iz Primoža vozil neregistriran osebni avtomobil iz Rastk proti Ljubnemu. V nepreglednem levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno z vozišča in trčil v drevo ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Voznik tudi ni imel vozniškega dovoljenja. S kombijem trčil v kolesarko 19. marca je ob 7.50 uri Davorin T. (28), ki začasno stanuje v Letušu, vozil kombinirano vozilo po obvoznici v Mozirju iz smeri Nazarij proti Ljubiji. V križišču s cesto v Loke je trčil v kolesarko Terezijo N. (72) iz Mozirja, ki je prečkala regionalno cesto. Pri tem je kolesarka dobila hude telesne poškodbe in je bila odpeljana v bolnišnico. Pridržali so ga do iztreznitve V noči na 20. marec je okrog polnoči v stanovanju Antonije K. v Dobletini kršil javni red in mir Rok B. (23) iz Žlabra. Ker se ni umiril tudi ob prihodu policistov, je bil pridržan do iztreznitve. Tudi on se bo srečal s sodnikom za prekrške. OGLASI POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. ParižUe II /c, Braslovče Tel.& fax 063 721-667. 721-043, 720-003 - Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom Ureditev dokumentov Odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Ko človeku čut odgovornosti zamre, truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije. Strla te je bolečina, dnevi polni borb, ječanja. Zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Dom pa čaka te, da prihod naznani vsa živina, rezget kobil in lajež psa. Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi, izbiral tišine več steza in ne molka večnega, gora. Rad sredi trat bi stal, drevo, ki čuti v sokovih, ko pride pomlad, da bi pognal in čebelam rod zaplodil. Groza v naših srcih je ostala in klic za tabo! Edino, kar ostaja nam, je to življenje, a usoda ga prevečkrat spremeni v trpljenje. Nasmeh in tvoja volja, vsakogar osrečiti sta znala. Besed ni več, ostala so dejanja. V enem samem zrnu vzklil si, a posejan si v tisoč njiv. Zamrl je tvoj smehljaj, ne vrne k nam se več nazaj, le v srcih naših ostal boš tak, vedrine poln - kot tvoj korak. Ko krila črna smrt spustili, vzame vse, le spomin živi, tišina, bolečina. Zaveš se, da ni poti nazaj, ostane misel nate živa in nenehni ta - zakaj? ZAHVALA Z bolečim srcem smo se poslovili od Slavkota LEKŠE _____________________ trg. zastopnika v pokoju Tolaži nas misel, da ste ga imeli radi. Čutimo neizmerno hvaležnost, do vseh, ki ste čutili z nami, nam pismeno in ustno izrazili sožalje in vseh, ki ste z nami delili žalost in bolečino, ga tako številno pospremili v njegov prerani poslednji dom. Hvala za prelepo cvetje, sveče, sv. maše, darove in dobre misli. Iskrena hvala njegovim sodelavcem Era - Vino Šmartno ob Paki, pogrebcem in g. Arestovniku za čuten in ganljiv govor v slovo. Hvala sorodnikom, prijateljem, našim dobrim sosedom. Posebna hvala g. dr. Francu Sirku, g. kaplanu Suhoveršniku, govorniku KS, pevcem, praporščakom, sošolcem, rekreativkam, prijateljem Merlin, konjenikom in mlajevcem in za nesebično pomoč kolegicam, ki so nam pomagale v najtežjih trenutkih. Hvala fantu za glas trobente - izpeto tišino, ki ga je pospremila v večno tišino, mir in pokoj. Prisrčna hvala vsem. Slavko, pogrešali te bomo! Žena Pavla, sinova Matjaž in Andrej Ob boleči izgubi dragega očka, tasta in dedka Petra URBANCA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in vso duhovno in materialno pomoč. Hčerki in sin z družinami ZAHVALE A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko bilo se je ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič) BOLEČ JE SPOMIN 4. in 8. aprila mineva leto dni odkar so za vedno odšli ACI KVAS CVETI STAKNE AD RIJ ANI STAKNE Hvala vsem, ki se ustavite ob njihovih grobovih in se s prižgano svečko spomnite nanje. Njihovi domači Ne jokaj za menoj, spomni se, kako sem trpela, ob grobu postoj in mir bo s teboj. (Župančič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Marije ZLATINŠEK Bencinove mame, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za opravljeno zdravljenje na domu, še posebej dr. Karmen Fürst, dr. Maji Natek, patronažnima sestrama Sonji Herman in Majdi Kra-jner ter višji medicinski sestri Jožici Lukše. Hvala duhovniku za opravljen obred in mašo, govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem za občuteno odpete pesmi in glasbeniku g. Damjanu Žvipelj za odigrano Tišino. Za vsako svečko in lepo misel nanjo iskrena hvala! Žalujoči sin Jože, hčeri Jožica in Marica z družinama SLAVCU V SLOVO Vedno se bomo spominjali let, ki smo jih preživeli skupaj. Bivši sodelavci "Vinšeki" OBVESTILA flttKl I InIÖT* VETERINARSKO DEŽURSTVO 20.03. DO 26.03. RUP MARIJA. DR. VET. MED, G. GRAD, TEL. 0609/616-978 (843-084) 27.03. DO 02.04. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609/616-978 (841-277) 03.04. DO 09.04. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609/616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609/616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH._______________________________________________+) C ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. LEPOSLOVJE: Kavčič v.: Minevanje * Šetinc F.: Zaklad v Jovsih * Peternelj J.: Greh v dolini * Genet J.: Naša gospa Cveta * Tomšič: Ognjeni žar * Shelly M.: Frankenstein * Kovačič V.: Leteti in živeti * Filipčič E.: Jesen * Mohar L: Fil 2. STROKOVNA LITERATURA: Videčnik A.: Rože in čarovnije * Grošelj V.: K 2 * Horbiac: 50 poti do vitkosti * Harvey: Exei za telebane * Kugy J.: Vojne podobe iz Julijskih Alp * Skrivnostni kraji svata * Vodušek V.: Operacija Marinec: Depala vas, scenarij neke vohunske afere 3. MLADINSKA LITERATURA: Pfister: Hopek * Pfister: Hopek išče pomlad * Pfister : Pil in Pat * Vandot: Kekec na hudi poti * Vandot: Kekec na volčji sledi * 4. VIDEOKASETE: Mali človek Tate (Little Man Tate) * Gospod Jones (Mister Jones) * Aljaska v plamenih (On Deadly Ground) * Stric Buck (Uncle Buck) * Zlata vrata (Golden Gate) * Charles in Diana (Charlec and Diana) * Nevestina mati (Mother of the Bride) * Daleč od doma (Miles from Home) * Štiri poroke in pogreb (Four Weddings and a Funeral) * Priča na žici (Bird on Wire) * Neznosni sosedje (The Burbs) * On pravi, ona pravi (He Said, she Said) * Schindlerjev seznam (Schindler List) * Moja punca 2. (My Girl 2.) * Mali Buda (Little Buddha) DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 20.03. DO 26.03. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 27.03. DO 02.04. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 03.04. DO 09.04. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. . C--------------------------------------------------3 SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. KINO MOZIRJE 25. in 26.3.1995 JUNIOR (Jun>or) • ameriški film - komedija, 1994 Režija: Ivan Reitman Igra: Arnold Schwarzenegger, Danny De Vito, Emma Thompson Znanstvenika si prizadevata razviti zdravilo, ki bo zagotovilo varno nosečnost. Preden jima to uspe, projekt ustavijo. Razočarana, a odločena, da bosta zdravilo preizkusila, ga vsadita v dr. Hesseja. Dr. Hesse zanosi... 1. in 2.4.1995 TRI ZALJUBLJENA SRCA (thre of Hearts) - ljubezenska drama, 1992 Režija: Yurek Bogajewicz Igrajo: William Datdwin, Kelly Lynch, Sherilyn Fenn Čedni moški "spremljevalec” se znajde v središču ljubezenskega trikotnika z dvema nepridvidljivima lepoticama, ki mu priredita vrsto presenečenj... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnic je 350,00 SIT. KINO NAZARJE 25. in 26.3.1995 INTERVJU Z VAMPIRJEM (Inetview With Vampire) - ljubezenska grozljivka, 1994 Režija: Neil Jordan Igrajo: Tom Cruise, Brad Pitt, Antonio Banders, Christian Slater, Stephen Rea, Kirsten Dunst) Zgodba o strasti, ljubezni, obžalovanju in hrepenenju. Pripovedoval bi jo lahko kdorkoli. Pripoveduje jo vampir obsojen na večnost. 1. in 2.4.1995 DIVJA REKA (river Wild) - ameriški fdm, akcijski triler, 1994 Režija: Curtis Hanson Igra: Meryl Streep, David Strathairn, Kevin Bacon Meryl Streep se odpravi z možem in sinkom na brzice po reki navzol. Prijetne počitnice se spremenijo v moro, ko srečajo psihopata in roparja, ki hočeta njihov raft. Pot po brzicah postaja dolga in napeta... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT KINO LJUBNO OB SAUINJI 25. in 26.3.1995 POLICIJSKA AKADEMIJA 7 (Police Academy 7) - ameriški film -komedija, 1994 Režija: Alan Metter Igrajo: George Gaynes, Christoper Lee, Michael Winslow Vojaki komandanta Georga Gaynesa gredo v Rusijo, da bi potolkli tamkajšnjo mafijo, ki skuša z neko računalniško igro zavladati svetu... I. in 2.4.1995 LJUBEZEN V TOJE (Threesome) - ameriški film, romantična komedija, 1994 režija: Andrew Fleming Igra: Lara Flynn Boyle, Stephen Baldwin Univerza, zlati časi, zadnja velika prijateljstva. Eno dekle in dva fanta. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17.30 uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT KINO GORNJI GRAD 25. in 26.3.1995 POLICIJSKA AKADEMIJA 7 (police Academy 7) - ameriški film - komedija, 1994 1. in 2.4.1995 LJUBEZEN V TROJE (Threesome) - ameriški film, romantična komedija, 1994 Predstave so ob sobotah ob 18. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT. ": -- ' ' :- ...' :: : ’ : m OGLASI i radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAS SOPOTNIK V ROSLON/ISJEIVI SVETU 107,8 MHz TRGOVINA "PEGA" NOVO V MOZIRJU - NOVO V MOZIRJU NA TRGU 2 V MOZIRJU VAM OD 13. MARCA DALJE NUDI USLUGU FOTOKOPIRANJA! A4 - 8 SIT A4 dvostransko - 14 SIT A3 - 16 SIT A3 dvostransko - 20 SIT NUDIMO VAM TUDI: - VSE ZA ŠOLO - PISARNIŠKI MATERIAL - PLIŠASTE IGRAČE - RAZNOVRSTNE IGRAČE - VSE ZA DOJENČKA OD ROJSTVA DALJE DO 7 LET - TRENIRKE OD ŠT. 1 DO ŠT. 12 - MIKICE, JAKNE, PULIJE... NUDIMO TUDI KOLIČINSKE POPUSTE. DG LOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00, OB SOBOTAH OD 8.00 DO 12.00 SE PRIPOROČAMO! d:sJ|Š|^a^iiimeti:|;;^ Kar nekaj časa boste posvetili delu, ki vas zanima, delovnega voza pa kljub temu ne '"boste;^ ni ugoden, finančno si ne delajte utvar. Tik pred koncem tega obdobja, ko bo ^jibnćf* prestopilo vjznamenje Ovna, boste čutili predvsem kot premik od razmišljanj k ustvarjanju."^ BIK od 21.4. dožgrts. Partner ne razume kako razmišljate in prihajate do sklepov. Zato tudi ne morete- pričakovati, se;v.yam bo sam razjasnil. V naslednjih dneh bo vaše zdravje brez večjih težav, če bostd ohranili vase .'notranje ravnovesje. Naprezali se ne boste, pa boste kljub temu solidno zaslužili. Prijazne tyezdjß|vas podirajo, s svojo očarljivostjo pa boste zapeljali devico. V komunikaciji naslednji petek pa le^.več zaupljivosti. Veliko boste mislili na varnost in udobnost, da pa se boste odlično počutili poskrbite /za določeno var- nosti.V ;V4 DVOJČKA od 22.5. do 21.6. Prve^lfrfltašfetlnjega tedna vam bo kraljeval Jupiter, ta pa je planet ekspanzije, kljub temu pa ne delajte zdrahi^lnied ljudmi. Obremenjevala vas bo naloga, ki je niste opravili in pri delu bodo težave. Okrog nasledftjfe polne Lune boste preživljali težavne dni. Zaradi idej, ki ne bodo uporabne. Dobro bi bilo, če bi se v .dfiižih^em krogu razjasnili, tako bo breme lažje. Veliko se boste gibali v družbi, saj ste človek, ki ni račLjisam.. Preizkušnjo, ki je pred vami, boste zelo dobro opravili, če si s predj30Stavljeiij|pine boste skočH$£vvlase. ?> RAK od 22.6s®do J2.7. Z zdravjenrne bo težav, če boste posvetili več časa negi svojega telesa, füfli dovolj spanja potrebujete. Pri uveljavljanju sprememb v družini, bi bilo lepo, če bi upoštevali tudr ira^etije svojega partjjörja^,Finančno ste si zastavili visoke cilje, ki pa jih boste uresničili v naslednji; polbi 4lti)i.Naslednj[c&deBvbof v znamenju delovnega tedna, še posebno v ponedeljek in torek, ko bos\e£ ^ituacijjj se boste hitrö: znašli in odločitev, ki je pred vami ne bo lahka. Meje, ki ste jih^postavili v svoji glavi, jnhnajo racionalne ositöve. Napravite korak navzven. LEV od 23.7; do 23.8. boste, da ya^clömejujejo vaša lastna stališča, in prav bi bilo, če Spoznali prav bi bilo, če bi osebne probleme do n asi e diij ega .-^torkä :püs^lr;ip ri miru. Razmišljajte v tej smeri in se ne zaletavajte v vsako novost, ki vas navdiiliši^jStlta ihödföslißä trdi, ne gre sodit dneva po jutru. Od 23.3. do 26.3. ne pretiravajte s svojo samo/oljp; rajši izboljtäjp' odnose v družini. V petek, v prijetni družbi, vas bo za novo delo navdušil strelf£. V Vašem notranjem svetu nastaja prijetna slika sveta, ki vas malce bega. ; \ DEVICA od 24.8. dip 23.9. Obdobje, ki je pred vami bo zdravstveno zadovoljivo, kljub temu pa je pomembno, da šfc svojega zdravnika. Do partneija boste še posebno pozorni in veseli boste, ker ne boste nal&eliJn||;||lpor. Naslednji teden boste uživali podporo Jupitra in Saturna, kljub temu pa je pomembno, da še fš' partnerjem že sedaj odkrito pogovorite. Izkoristite lepe spomladanske dni, in se udeležujte družabnosti,!lahko' bi zasedli pomembno mesto. j() |i TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V sredo> Iliado poskušal izkoristiti vašo pripravljenost pomagati drugim. Bodite pogumni, lahko se zgodb^l'^fis/ljo^o prizadeli. Občutljivi boste na neprijazne dogodke, ki vas bodo dohiteli v soboto. Preberita dobro fkiljjgo, ki vas bo razvedrila. Obljubo, ki jo boste dali, pa le držite. Do 23.3. se držite pravil, ki /^ljVjo za vsakega, da ne bo načet vaš spanec. Prisluhnite partnerju, ne bo vas pustil na cedilu. Ode-nit^ll^v oblačila svetle barve in pojejte čim več sadja. ŠKORPIJON od 24.10. do 24a11. V četrtek se odzovite družbi, ki vas bo vabila na piknik. Bolje bo, kot pa da se za pret^vafe.töji:?in Jupiter priporočata, da se posvetite službi in dodatnemu delu, uspeli boste, če se fjašleđnjo nedeljo pa bodite popustljivi do partnerja, položaj planetov ni najboljši. V torek se oblei£ite^i(Jaefno.^ ker je Jupiter v vašem astralnem znamenju, Lahko se zanesete nanj, vendar po srčni plati malce .Več^stmbzav-esti, iA vses tako rožnato kot si mislite. STRELEC od 23.11. do 21.12. Prvtf š/ejo boste hoteli doseči vse hkrati in ker ne boste uspeli, boste slabe volje vse do ponedeljka. Ne krivftć drugih ljudi^z| to, rajši se sprijaznite, tudi bog ni ustvaril sveta v enem dnevu. Četrtek bo lep dan* jtfivoŠČite^si|®fhod v dvoje in ne pozabite na romantičen pogled. Venera vam v nedeljo poklanja nasfpfi .^iŽt^|(io;;;;^|njin užitkom. V ponedeljek pa bo Jupiter v vašem znamenju, zato boste še posebno aktii&df Naslednji ^tbrelc se ne naprezajte, zaslužek bo kljub temu soliden, ob tem pa ne pö^äbite, da/ ste pravico vzetf^v jtfoje roke. |J KOZOROG od 22.11. do 22,2. Naslednjo sredo bosta Uran in Neptun v vašem znamenju, zato boste nervozni vit», ^yfpotrpeztjiv*^ V naslednjem tednu pa si le prizadevajte, da boste svojo zvezo s partnerjem utrdili, ^rt^^am^dnuja objem, nežno pa si bosta šepetala v petek. Za vaš dobr videz pa se potrudite v ponedeljek fft^torek, k£r boste pozitjynp^ipiotivirani. V torek uživajte samo presno zelenjavo, ki bo pripomogla k boljši prebavi. Nikar ne posku^tl ^kovati dobičkov iz ljubezni, mašče^llo bi se vam. VODNAR crd 21.1. do 18.2. V sredo/ ko bosta Urdi^ ihVjsieptun v vašem znamenju, vam bo dobrodošla diplomatska sposobnost. Delo, ki ga Jpmate v načttu, š<^ bo; uspešno zaključilo, zato boste v nedeljo še posebno dobre volje. Venera bo poskrbela, daj^olte erotično še posebno aktivni. Naslednji ponedeljek se vam bo uresničila želja, ki vam že dolgo ne|gre/i| glave. Počutje naslednji teden bo dobro in spoznali boste, da še nistig*^^y staro šaro. Ljubljeni osclf Jfö||ietite več časa in ne pozabite, da ste njena svetloba v trikallftku nepreboznaNmejife *cgsa. RIBA od Finančne težave, ki vas bodo zavirale vse do srede, se bodo v četrtek in petek^zbplj^ijgjjzktmstite pozitivne dneve, pomembni bodo za vašo nadaljnjo prihodnost. Sonce in Satui^p^^oMarjafö^^jjzjiyipsj&Th-telektualnostjo. Jasnovidni boste. Nekdo, ki je zaljubljen bo do konca tecli^ nubžsumen. V^nÜfelio pa uporabite vso svojo milino, ki jo premorete, da bo torek res pozitiven za dober^zm^^kfTkrivica vas bo malce prizadela, potrudite se in ostanite močni. Jupiter je vaš zaveznik. SI Žan SLEPA JE TA LJUBEZEN Telefonski pogovor: "Ampak, Judita, vi ste meni vse, zakaj nočete z mano na predsta vo?" "Jože, ti si vendar poročen in imaš otroke..." 'Judita, naj vas to ne moti, koliko jih je poročenih, pa nimajo nič od tega. Saj menda ne mislite, da sva z ženo še eno?" "Tvoje privatne zadeve se me pa res ne tičejo." “Draga..." "...je tvoja vas domača." "Kaj, pa ne da vas moti to, da sem s kmetov?" "Mene moti to, da bi ti z mano hotel videti Kosmačevo igro Kam iz zadreg, pa me ravno s tem vanjo tlačiš." "Bog se usmili.., da bi jaz vas kam tlačil. Samo malo družbe si želim, saj si še misliti ne morete kako osamljen sem tu." "Osamljen? Na kmetiji z osmimi otroci, ženo, taščo in dvajsetimi kravami, daj no." "Mogoče osamljen res ni prava beseda. Dolgčas mi res ni, sem pa tako presneto potreben razvedrila, da je kaj. Judita, kako naj vas preprosim, da boste šli z mano? Nič na svetu bi mi ne pomenilo več, kot en lep večer preživet z vami." "Večer, že večer, toda ti riješ v javnost z menoj, kot da tvoja vesela številna družina ne obstaja. Uf, kako sovražim tole, kar bom sedaj rekla, ampak kaj misliš, kaj bodo pa ljudje rekli?" "Ljudje, ljudje, zmeraj ti ljudje, kot da so oni kaj važni. Judita, zdaj gre za naju dva. Samo midva sva tista, ki si kaj pomeniva, Saj veste, da bi za vas naredil vse. Kaj naj še rečem?" 'Jaz lahko edino to, da zaradi tvoje lahkomiselnosti ne grem zapravljat svoj ugled." "Ni mogoče, tako malo vam pomenim? Kaj pa vse rože, ki sem vam jih poslal, pa vsa pisma..?" “Bilo je samo eno." "Prvo izmed mnogih, Z vso naklonjenostjo, ki vam jo izkazujem, si nisem prislužil niti enega večera z vami?" "Večer že, ne pa pred stotimi ljudmi." "Saj jih ni nikoli toliko!" "To, da so naši Savinjčani od filmov razvajeni in gledališča nevajeni, prav nič ne pomaga. Še vedno jih pride preveč, da bi zadeva ne prišla v javnost med stare obrekljivke in kaj takega bi tudi tvoja žena ne preslišala." "Dobro, ampak večer z vami bi pa vseeno preživel. Kaj ko bi kar ob mraku prišel k vam." "No, ja..." "Nič naj vas ne skrbi, bom prinesel vse s sabo. Od zadnjih kolin nam je še precej ostalo. Si bova kakšno pečenko spekla in domač’ga kisovca bom tudi prinesel.Draga Judita, saj vas bom smel pobožati po vaših prelesnih laseh..?" "Hm..." “Oh, saj bi vas samo majčkeno. Zlato broško sem vam kupil. Deset ’Plečnikov’ sem dal zanjo. Vaša bo, če vas lahko samo pobožam." "Je res zlata?" "Sto procentno karatna!" "Naj bo." "Vas bom lahko na lička tudi poljubil?" "Kakor' "Na lička, čisto nežno.Vam dam še zlato verižico,tridesettisoč je vredna." "Za en poljub?" "Saj bi vas najraje kar na ustnice." "Pri meni zvečer, bodi točen." "Ja, ampak saj se še nisva zmenila." "KajZ' "Ob kateri uri naj bom točenr' "Kot vedno, ob osmih." "Kako kot vedno? Saj bova prvič..." "Mislim, kakor je pač v navadi. Zmenek ob osmih." "Aha, nisem vedel. Odkar sem poročen, ne hodim pogosto na zmenke." Tokrat bom menda prvič." 'V redu, ob osmih torej, se vidiva." 'Judita, Judita..." "Prosim, Jure?” "Pa bi se lahko stisnil k vam?" "Kaj?" "Samo toliko, da začutim vašo bližino, da se naužijem vaše ženske toplote. Ne morete si misliti kdaj sem se je zadnjič?" 'Ti bi se stiskal z mano?" "Da, pa ne kar tako. En lep krznen plašč bi vam prinesel, da vam bo toplo tudi, ko me ne bo v vaši bližini. Ta me je stal pa kar okroglih 1153 mark. Judita, kaj praviš, se boš stisnila k meni." "Prav rada, Jože. Toda povedati ti moram, Jože, preveč stroškov si delaš, veš moja običajna tarifa je tristo mark." SPOLNA VZGOJA MLADIH MOZIRČANOV Tretješolček Matej pride k mamici v kuhinjo in jo nagovori: -Mami, kaj imaš na glavi? -Lase. -Kaj imaš pa pod pazduho? Nekoliko v zadregi, mamica odgovori: -Dlake. -In kaj imašv hlačkah? To pot mamica v zadregi molči, Matejko pa zmagoslavno reče: -Ja, elastiko, ne? MINI SLOVARČEK DIEPPE : Francosko letovišče ob Rokavskem prelivu EARL : Angleški plemiški naslov ENOK : Azijski rakunji pes NOLDE : Nemški slikar in grafik (Emil. 1867-1956) REŠITEV KRIŽANKE IZ 5. ŠTEVILKE: Edamec. Dinamo. anilin. FAO. La. dom na. mini. SCT. Ahiles. tapir. Romunka. kino. Itali. Kinkel. semenarna. Ra. TN, Ailos. Sa. Oto, kneftra. Topola. Rurik. etalon. Ajaja. Litija, tuna. PIRAMIDA: 1 Radij 2. Avtomobilska oznaka Kranja 3. Pregovor 4. Rumeno rjava barva 5. Dan y tednu 6. Del delovne organizacije, oddelek 7. Zaselek pri Novi Štifti 8. Dobre lastnosti. vrline Ö 1 2 3 4 5 6 7 Rešitev : jjsodej>| 'posojil Mopjes '>10.104. 'ie>|o '>|ej 'y>| 'j m OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO .. Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250,00 SiT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! I storilta. iščete 1 prat) C a_________________ [prevozi OSEB 8 + 1 Ina Madžarsko, v Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Posebej vabljeni I organizatorji, vojaki in študenti, ki imajo popust. Ugodnosti: j plačila na 2 čeka, zamik plačil. Tel. 845-101, 102 lod 7. - 14. ure, 831-126 od 15. - 20. ure. jzKZ MOZIRJE - LASTNA KMETIJSKA I PROIZVODNJA REČICA PONUJA: J naravno gnojilo BIOGAL, primerno za vrtičkarje, gnojenje i vrtnin, in lončnic. Vsebuje 4% dušika, 3% fosforja, 4% kalija, jz Biogalom se lahko gnoji pred setvijo in dognojuje med I rastjo. Informacije: Zadruga Mozirje, Obrat Rečica, Itel. 831-940. ICENITVE NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN |za vse namene, tel. 721-679 in 33-627. Imixles d.o.o. I Odkupujemo kostanj, hlodovino; plačilo takoj, tel. 841-525 I GLOBINSKO ČIŠČENJE I Bliža se čas spomladanskega čiščenja. Ne mučite se s J prenašanjem in stepanjem jogijen in tepihov. S kvalitetnim i strojem globinsko očistimo jogije (do 35 cm) s testiranjem [pred in po čiščenju. Posebej priporočljivo za osebe, ki so •alergične na pršice. Nudimo redno ali občasno čiščenje bi-Ivalnih prostorov. Ugodne cene. I Pokličite tel. 841-099 od 7. do 11. ure, Matko s.p. j SERVIS BELE TEHNIKE IN OGREVALNIH I NAPRAV I Popravilo in servis hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih in I sušilnih strojev; montaža, priklop, nastavitev oljnih gorilnikov j ter meritve dimnih plinov. Montaža regulacijskih sistemov, j elektroinstalacije in elektromeritve. Se priporoča Elektrome-jhanika, Černjavčič Janko s.p., tel. 843-611 TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN •Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, I gumbi, pribor za šivanje, tel. 831-567. lANTENE IN RTV SERVIS Iste slabe volje zaradi slabe slike na TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaže ter RTV servis na vašem j domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi • podnapisi, Prašnikar s.p., tel. 845-194. Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 SIT Prodam računalnik Commodore 128 z disketnikom in mnogo igrami, tel. 831- 457. Prodam rabljen otroški voziček Roki in BMX otroško kolo (trici kel), tel. 832- 576. Prodam R4 GTL letnik 1981/8 vozen, dobro ohranjen, tel. 841-170. Prodam Yugo 45, l. 1991, prevoženih 41.000 km, tel. 841-772. Lok z opremo ugodno prodam, Sandi Marčen, Zadrečka c. 15. Synthesizerja - Casio CT 420 (210 zvokov) in Fujitone 3 A prodam, tel. 843-395. Mozirje - Loke, prodam enodružinsko adaptirano hišo s 2000 m2 zemlje, tel. 44-3330. Prodam traktor Štore, tel. 841-135. Prodam seno - posušeno v kozolcu -travniška mešanica 11-4 T, tel. 832-615. Prodam kultivator za kultiviranje in brazdanje, obsipavanje, tel. 832-562. Prodam motorno kosilnico Moty, dobro ohranjeno, cena 40.000 SIT, tel. 841-209. Prodam hladilnik, tel. 844-085; kupim otr. kolo, tel. 832-105. Dvosobno stanovanje v Nazarjah prodam , tel. 832-305. V Mozirju oddam v najem adaptirane prostore za pisarne ali lažjo obrt, tel. 831-648. Prodam računalnik Commodore z opremo, inf. na tel. 831-600. Iščem električni pisalni stroj - nujno, tel. 37-464. Ugodno prodam seno, tel. ob sobotah 844-380, (061-51-518, 8.-9. zvečer). Je kdo, ki bi želel obdelovati manjše posestvo? Zaradi bolezni sva prisiljena oddati v najem ali prodati, tel. 844-153. Prodam Zastavo 750 special, letnik 1977, dobro ohranjen, tel. 37-464. Prodam novi moški obleki št. 48 in 52. Cena obeh 250 DEM. Prodam sipovo nakladalko 15 m3, cena 4000 DEM, tel. 892-521. Tomos APN 3 avtomatik prodam, možna menjava za vrtno kosilnico, tel. 845-192. Hiša v Gornjem Gradu na prodaj v novem naselju. Informacije dobite na tel. 066-76-035, lahko tudi v Gornjem Gradu, hš. 25 Gostišče Smreka, pri g. Lapornik Rudiju. Kupim kombiniran otroški voziček novejšega datuma, tel. 832-190. Prodam hišo v Varpolju, končana V. gr. faza, tel. 832-398. Ugodno prodam fižolove prekle, tel. 843-302. Ugodno prodam nove, original Levi’s kavbojke (501, 881), tel. 832-024. Inštruiram učne predmete za 7. in 8. razred, tel. 832-024. Ugodno prodam barvni televizor Gorenje in motorno žago Homelite, tel. 843-240. Prodam tristranski skobelni stroj, tel. 831-409. Prodam večjo količino sena, tel. 841 -326. Prodam obnovljeno stanovanje 63 m2 v Gornjem Gradu, tel. 843-666. Prodam pralni stroj - rabljeni 2,5 leti, telefon 843-229. Prodam hladilno skrinjo 310 1, starejša, Gorenje, dobro ohranjena, cena po dogovoru, Nadlučnik Grušovlje. Prodam hišo na Rečici, cena po dogovoru, tel. 831-791. Prodam hladilnik za mleko 200 I, žago za razrez hlodovine ter kombinirani mlin Miostandard, tel. 841-094. Strešna opeka vinkovci 333 cca 2500 kom. stara pet let, prodam - 841-066. Prodam 7 m2 keramičnih ploščic modre barve. Stradovnik, cvetlična 15, Nazarje. Domačo slivovko prodam, tel. 831-878. Prodam kozo srnaste pasme staro 3 leta najbiljšemu ponudniku - Marjan Ločičnik, Otok 5, Bočna Kupim stanovanje - Gornji Grad ali Ljubno - Irena Rihter, Bočna 54 Äa v/77/sAra c~- - Z ii "v ii ro valniš k o posredovanje pri a v 1 o in o 1> i 1 s k. i li škodah - Vleku vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132,832-822, 832-474 POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: ■ PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) ■ DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU ■ IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ ■ UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE ■ ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štigl/C Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 SERVIS HLADILNIKOV I m a M o z i r i e i n i ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ( ) Liubno ob Savini' mmjpy tel: 832 01 1 in 841 267 \ ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVIM ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. * REZERVOARJI ZA KURILNO OLJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO * LESTENCI IN PLAFONIJERE KONKURENČNIH CENAH. * KERAMIČNE PLOŠČICE OD SE PRIPOROČA 799 SIT DALJE TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 SE PRIPOROČA IZOLES TEL. 063-720-406 SUPER UGODNO SUPER UGODNO NAKUP POHIŠTVA $ VflM -TT svinjska trgovska družba d.o.o. Žalec OMOGOČA NA: KREDIT: brez pologa, odplačilna doba 18 mesecev. fiksna obrestna mera KREDIT: brez pologa, odplačilna doba 12 mesecev, spremenljiva minimalna obrestna mera: pri tem kreditnem pogoju vam upoštevamo tudi tovarniške popuste proizvajalcev. BREZPinčnn monmzn m BREZPlflČnn dostava do so Km INFORMACIJE: POHIŠTVO ŽALEC, tel. 712-126 BLAGOVNICA POLZELA, tel. 720-321 BLAGOVNICA PREBOLD, tel. 723-611 DOM VRANSKO, tel. 725-028 PRI NAS KUPUJEJO SAVINJČANI! SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec dGOVINA ■ EN KRAJCar j*?he 5 „„r, ^AlUbno ob tel: 841-512 iflji moka bela 25/1 moka polbela 25/1 olje na zaboj sladkor 50/1 prašek Weisse Rise 3 kg korita za rože 40 cm korita za rože 60 cm korita za rože 80 cm Humovit 10 1 Humovit 5 1 55,90 SIT 47,50 SIT 159.00 SIT 99,00 SIT 699.00 SIT 220.00 SIT 360.00 SIT 470.00 SIT 230.00 SIT 130.00 SIT NA ZALOGI SO TUDI IN SEMENA: ČEBULČEK 1/2 kg LUCERNA kg TRAVA TIVOLI TRAVA OSOJA ČRNA DETELJA kg PESA BRIGADIER 1/2 kg KRMNO KORENJE 100 g METLA SIRKOVA METLA HIŠNA DRUGA GNOJILA 210.00 SIT 720.00 SIT 599.00 SIT 620.00 SIT 660.00 SIT 750.00 SIT 250.00 SIT 399.00 SIT 499.00 SIT Se priporočamo! r mvm/tt PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. Celje - skladišče D-Per 7/1995 II 5000002527,6 COBISS © bCižajoče se praznike vam nudimo v naših posCovaCnicah z živiCi: X - čokolada MILKA 100 g od 89,90 - 96,90 SIT7 - čokolada MILKA 300 g 281,00 SIT Yelikci izbiro /uhome/nih izdelkov po konkurenčnih oenoh in /iroko izbiro prolnih pro/kov po izredno ugodnih oenoh. i icT Ji - MARIJA SLATINSEK Kolovrat 8, LJUBNO OB SAVINJI - OLGA REPENŠEK Šmiklavž 2, GORNJI GRAD - BRANKA SAMPL Juvanje 22, LJUBNO OB SAVINJI - VIDA VENEK Rečica 87, REČICA OB SAVINJI - DARJA STERMECKI Zadrečka c. 9, NAZARJE jgrajenci lahko koristijo nagrade v navedenem znesku v ostišču Dren na Rečici ob Savinji.