GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in sobote.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir'5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene- za letne naročnike.
Obnovimo naša gospodarstva
Mi smo že večkrat neprikrito povedali naše mnenje, da bi bila vsaka akcija za vzdržanje slovenskega elementa na Goriškem brezvspešna, ako se ne vrši vsporedno z našo pro-budo tudi gospodarska akcija. Kdorkoli je vže v preteklosti opazoval razvoj naše politike, je moral ugotoviti, da pride le ona struja do gospodstva, ki je gospodarsko podprta.
Moč «Slovenske ljudske stranke» e ležala baš v «Gospodarski zvezi», ki tvori še danes mogočno koreniko, okoli koje lahko tudi nadal e poganja čvrsto gospodarska življenje, ako se spravi v skladje z novimi razmerami. To je ir- ba ob e .ti v no priznati, a o iščemo vzgledne primere našega bi\š ga go.-podarskega življenja.
Za nas post ,a namreč gospodarska vspostavitev slovenskega dela naše dežele eminentno politično v-prašanje, ker opazujemo, da poma-n j kujejo večjemu delu našega ljudstva denarna sredstva, da bi se zopet postavilo na lastne noge.
Toda tudi v tem pogledu se je storil od strani naših hranilnic velik pogrešek.
Ako rabiš na primer danes denar, ti ga skoraj nobena slovenska posojilnica ne more dati na razpolago, ampak iste hite iztirjevati zapadla posojila, ven pa nočejo dati denarja, češ, da vlada prevelika negotovost glede vreditve bodočih razmer. Res ovira denarno poslovanje naših zavodov še nejasna uravnava naše valute, toda pomisliti je, da neha vsak pomen in namen posojilnic, ako ne izvršujejo svojih poslov. Nastane namreč vprašanje, ali imajo te gospodarske naprave še pravico do obstanka, in se ponavlja torej isto vprašanje, kakor pri političnih mandatih. Po našem prepričanju vsaj vgasne vsaka pravica do nadaljnega obstoja mandatom in organizacijam, ki opuščajo svojo nalogo, kajti s tem se ljudstvo hote ali nehote prisili, da mora misliti na nove politične kombinacije in gospodarske organizacije. Ali ni morda proti vsakemu interesu našega slovenskega prebivalstva, da leže ogromni zneski v ljubljanskih bankah, tukaj pa se morajo zatekati ljudje k novim bankam, ki zopet nerade dajajo posojila našim ljudem, ker niso podučene o naših gospodarskih razmerah. S tem se nehote podira naše narodno gospodarstvo v deželi in se naravnost dela v roke špekulantom, ki skušajo izkoristiti naš sedanji težavni gospodarski položaj na Goriškem, ^abo službo delajo torej slovenski ^^Harni zavodi našemu prebivalstvu, ako sklepajo, da naj ostane ves kronski denar v jugoslovanskih ban-kah, četudi dobro vedo, da krvavo rabimo denar tudi na Goriškem.
s čem obvladati danes Amerika in Angijja celo Evropo ? Edino z gospodarsko premočjo, ki je tako velika, da se morejo z nami igrati kakor mačka z mišjo. Toda kljubu temu dobivamo prj nas ^osti glupcev, ki to dejstvo z zadovoljnostjo kon-statujejo, mislec, da je to edino v kvar Italije.
Dragi prijatelji, čita te Vas prosi-Hio, note, ki j|ih pošilja danes Anglija Jugoslaviji in Rumuniji in videli bodete s čim jim groze, ako ne Podpišeti avstrijske mirovne pogodbe.
«Times» pravi, da je ta odpor nesrečen izraz narodne nečimurno-®ti in samoglavnosti, ki se zna maščevati nad upornimi narodi z izgubo vseh ugodnosti (-eveda gmot-ri|h), i ih jm ZHgutovija mirovna Pogodb i. «D ii!y Nrws» pa nam pove r|«i>, d , uH'avijo zavozili i vsako
j^dai «gospodarsko pomoč«, ak<> y* ugy.Hlovani m Ruuiunci vstrajah
8v°jem odporu. Ti gospodarski
mogotci res ne poznajo nikakega narodnega sentimentalizma, kedar se gre za njihove interese. In zakaj sili Amerika s tako vstrajnostjo v Evropo ? Edino iz gospodarskih interesov, ker vidi, da dandanes Evropa ne more več tekmovati z amerikan-sko industrijo in boiz».
Ta o izgleda moč gospodarske silo v velikem, v manjši obliki na im mo ravno iste pojave tudi v naši drž- lici.
Ako si hočemo torej ustvariti podlago za obstoj, moramo vrediti pred vsem naša gospodarstva. Posamezniki morajo dobiti pred vsem možnost gospodarskega razvoja v domačem kapitalu in skupno slovensko prebivalstvo na Goriškem mora delovati nato, da se bodo stekali naši prihranki v domače organizacije, od koder naj dobivajo potrebno pomoč naši kmetski in obrtniški stanovi.
Vse kričanje po kulturnih in narodnih pravicah ostane prazen glas, ako ni gospodarske podlage, na kojo se bi mogle naslanjati naše bodoče organizacije.
Blazna je tudi misel, da bi si mogli pomagati z vnanjim kapitalom kakor je blazen tudi strah, da bi nam škodoval uvožen kapital, ako se bode ljudstvo zavedalo politične potrebe, ki nam narekuje spravljati naš denar v deželo, ne pa izvažati ga ali puščati ga izven dežele, kjer gotovo ne more koristiti našim de-želanom. Tak patrijotizem se gotovo ne sklada z našimi potrebami, ampak nam le silno škoduje.
Sicer pa nam nudi deželna avtonomija sama možnost gospodarske neodvisnosti, ako bi začela poslovati «deželna hranilnica in posojrlrrica», ki je ležala do danes le v načrtu, ker so videli gotovi politiki v njej premogočno tekmovalko in je bila skrajno nepopularna misel, da bi zamogli zajemati iz iste sklede Slovenci in Italijani.
Današnji položaj je gotovo ves drugačen in zahteva od nas hladnejšega preso,evanja. Kjerkoli se nam nudi možnost ojačiti naše gospodarstvo, ne moremo več dosti pomišljati, kajti čim večje bode naše blagostanje, tim trpežnejši bode tudi slovenski živelj v deželi.
Propadanju gospodarstev na deželi je kriva vedno le nezavednost in pomanjkanje prožne eneržije, ki se ne straši težkih nalog, pa tudi ne pretiruje svojih moči s fantastičnimi načrti, ki nimajo v resnici nobene podlage.
Kdor ne postavlja svoje stavbe na trdna tla, se ne bode znal prilagoditi novim razmeram, ki so ustvarjajo v naši deželi.
Pravo «slovensko prepričanje» na Goriškem je vsied tega pri onih či-niteljih, ki uvidevajo neposredne potrebe našega slovenskega prebivalstva in nikakor pa ne pri onih, ki si dopadajo v vlogi «zatirancev», ne da bi ganili prsta v pomoč našega slovenskega prebivalstva, ki željno pričakuje dobrega sveta in pomoči.
Naše načelo je in bode vedno, da se ne smemo udajati nikakim iluzi am, pa tudi ne obupovati nad sedan lini razmerami, ki pomenijo le dubu skusnje in šole, ki nas bi morala le ozdraviti in vsp-šobiti za bodočuubt, ki nam kliče: «Postavi se na lastu« noge in ne išči pomoči °d ondi, ki ti je danes ne morejo i" n zua,o dati»-
T" j« edino zdravo načelo, ki mora prodreti prej ali slej pri našem prebivalstvu, četudi se gotovi prenapeti duhevi branijo pred mislijo, da bi mor a) biti drugače, nego si predstav! a jo položaj
Tem seveda ne moremo druzega
zaklicati kakor: «Ne mi, ampak vi se
udajate iluzijam, kojih posledice ne morejo koristiti našemo bednemu ljudstvu, ki hoče in mora živeti.
V očigled temu dejstvu bi smatrali za greh, ako se bi vzdržali vsake besede, ki bi služila v spodbudo in tolažbo slovenskemu prebivalstvu naše dežele.	J. P.
Iz mirovne konference.
„Corricre della sera“ poroča : „Nenadoma se je pričelo zopet govoriti v krogu mirovne konference o počitnicah. Do četrtka je "Vladalo .Vmenje, da bode mirovna konferenca delovala tudi v odsotnosti Balfourja in Tittonija, čeravno se ne bode shajala tako pogostokrat kakor do sedaj. Sen. Scialoja bi bil zastopal Tittonija in Lord Milner ali Bonar La\V bi pa nadomestoVaia Balfourja. Toda zadnji hip so se Angleži premislili, kajti Lord Milner se bajč ne more več muditi v Parizu, Bonar La\V pa ne more priti V Pariz. Lloyd George, ki je došel v Pariz 12. t. m. je povabil na obed načelnike raznih delegacij in zdi se, da namerava delovati v smislu, da se bi prekinilo seje mirovne konference vsaj takoj po vročitvi mirovne, pogodbe Bulgariji.
Verojetno je, da iz te četvorice pri obedni mizi izide program nadaljnega delovanja mirovne konference, ki prekine svoje seje začasno.
Dogovori s Francijo glede Sirije, radi česar posebno je prišel Lloyd George V Pariz, se vrše izven mirovne konference, ki se namerava pečati V oktobru izključno s turškim Vprašanjem, kajti do takrat se pričakuje odgovora Zjedinjenih držav, ali in v koliko bi sprejele mandate na turškem ozemlju.
Ostaneti potemtakem le še mirovni pogodbi z Buigarijo in Ogersko; glede le te pdslednje se izključujejo pogajanja, dokler ostane na površju FriedrichoVa reakcijonarna vlada in najbrž se bode sestavljalo tudi to mirovno pogodbo še le v oktobru.
Pripravljena bi bila za sedaj mirovna pogodba z Buigarijo, ki se jo je imelo prav zn nrav vrački že prošti -teden. Toda med tem so se bajč pojavile nove težkoče. Da se izogne konferenca plenarni seji, v koji se bi razpravljalo mirovno pogodbo z Buigarijo, je priobčilo tajništvo mirovne konference vže prošli torek Vsebino te pogodbe interesiranim delegacijam s prošnjo, da prijavijo mirovni konferenci svoje opazke.
Zdi se, da so opazke rumunske in grške delegacije tako krepke, da bode treba nekatere klavzule na novo pretre-sovati, posebno one, ki se tičejo teritorijalnih in odškodninskih vprašanj. Bul-garski delegati v madridskem gradu v Neuilly-ju morajo dolgo čakati.
Te dni se je raznesla v krogih mirovne konference tudi vest o demisiji čehoslo-Vaškega ministerstva, ki se pa ne potrjuje ne v čehoslovaških, ne v francoskih dipiomatičnih krogih.
Radi tega se zanikuje Vest, da namerava mirovna konferenca dovoliti rumun-ski in jugoslovanski delegaciji podaljšanje roka za podpis mirovne pogodbe z Avstrijo.
Verhovni zavezniški svet je razpravljal prošli teden tudi Vprašanje, kateri izmed dveh držav, Poljski ali ČehosioVaški, se prisodi tešinsko kotlino. Konečno je prišel vrhovni zavezniški svet do prepričanja, da bi bilo najbolje, ako se reši to vprašanje potom ljudskega glasovanja.
S to rešitvijo sta se izjavili zadovoljni poljska in čehoslovaška delegacija.
Mirovna pogodba z Avstrijo je došla že v amerikanski senat, kjer je prišla na dnevni red vže prošli pondeijek.
Tirolski Nemci pod Italijo.
„II Resto del Carlino“ z dne 11. t. m. pri naša odlomke iz nemške „Meraner Zeitung“, iz koje odseva nemško na-rodno_ čustvovanje. Zanimivo je citati, kako presojajo ti Nemci svoj položaj. Potem, ko je končala hvaliti „Meraner Zeitung“ miroljubnost in vslužnost Italija n s k ih čst; rrađrrt jtrje t -„Dvasose d n j a I si naroda, ki sta se kljubu veliki bližini j le malo poznala in bila ceič skozi tri ! leta in pol zapletena v najhujše boje, je osoda naenkrat prisilila k skupnemu življenju in sedaj je že preteklo 40 tednov tega skupnega življenja, ki znači dobo tesnobe in negotovosti za nas, ki smo Vedno dvomili, je-li se bodemo res morali ločiti od naših severnih bratov. Oklepali smo se z obupnostjo naše preteklosti in se z vso silo trudili, da bi ostali Nemci in Tirolci ter da bi vsilili italijanski vladi spoštovanje do naših običajev in navad“. Na to omenja obljube glavnega komisarja za Trentin, Credarota, in klavzule mirovne pogodbe z Avstrijo, ki zagotovljajo Nemcem pod Italijo jezikovne, kulturne in dedne pravice ter pospeševanje njihovega gospodarskega razvoja. Po tem nadaljuje;
„Zagotovila tvorijo podlago za Vzajemno, vspešno delovanje. Toda jedno stvar moramo takoj podčrtati: razni odkritosrčni Italijani priznavajo in naša skušnja v tej kratki dobi. to glasno potrjuje, da presega burokralizem italijanske VlaJe oni vsake druge države, radi česar bode prva naša naloga ta, da’gä pobijamo,' ker ni dopustno, da bi prišli pod „airitšSfiheT“,' 'ki je ' še počasnejše . od avstrijskega, kojega smo ,se pomaj znebili“. '	'	, •
.Na to nadaljuje članek s tem, da označa priklopitev gorenjohdižke pokrajine kot nasprotno po Wilsonu nareko-Vaiiim premirnifn pogojem, samodločbi narodov in ljudski voiji“.
„Toda“, zaključuje člankar, „radi tega ne bodo gorenjoadižki Nemci ostali v bedi brezplodne kritike, ampak se bodo trudili vtrdui svoj obstanek z dejanji, v prostem tekmovanju z ostalimi narodi nadaljevaje na svoj račun misijo german-stva V Italiji.
Nove ideje nam pridejo z Juga, toda upamo se trditi, da se imajo Italijani več od nas naučiti nego mi od njih. Ne, nočemo se bati Juga, ampak biti mu hočemo Voditelji.
„11 Resto del Carlino“ hvali nemško pogumno govorjenje in meni, da morejo res dosti koristiti italijanski državi s svojo podjetnostjo, Vstrajnostjo, ljubeznijo do reda in discipline, koje lastnosti jim odprejo naj višja. mesta'V bankah, tovarnah in javnih upravah.
Da bi brihtni slovenski živelj 'zaostajal za nemškim, tega pač ne moremo dopustiti. Ako smo skušali nemškutarstvo do danes spodrivati, bode naša sveta dolžnost nastopiti, naj izpade naša osoda kakor hoče, tako da si izsilimo od vsakega najmanj isti ugled, ki ga pričenjajo vže danes vživati tirolski Nemci, ki so prišli pod Italijo. Pomislite pač, da tirolski Nemci ne spadajo baš k najprobujenejšemu nemškemu plemenu.
Avstrijska vlada pred padcem.
Dunajska uradna časnikarska agentura podaja posnetek avstrijskih komentarjev k mirovni pogodbi, ki podajajo vse drugo nego Vtis, da se je Avstrija pohlevno udala v svojo osodo. Naštevajo se nove naloge države in med temi tudi spremembo konstitucije, a poprej še se izvrši preme m ba v vladi. Predvideva se dalje prevstroj uprave, ustvaritev armade, prenovitev celega gospodarskega sistema, povzdigo valute, ki je baš ob podpisu mirovne pogodbe padla na najnižji kurs, kakor da bi hotela «označiti popolen gospodarski polom
Razni časopisi povdarjajo z ozirom na delovanje odškodninske komisije potrebo, da se bi ustanovila vlada, ki se opira na splošno zaupanje, kod neobhoden predpogoj za vspešno sodelovanje med komisijo in Vlado, ki mora pač obvladati državo. Komisija se ne bode imela pečati edino z Vprašanjem, kako poravnati škodo prizadeto sovražnim državam, ampak tudi kako je v priti v okom vniču-jočim posledicam mirovne pogodbe. Toda ljudstvo ne sme seveda pričakovati od nje vse, ampak se more poslužiti tudi prostosti, ki izvira iz mirovnega položaja, da se zgradi državo, koje obstoj ni odvisen od drugih držav.
Ti dunajski komentariji namigujejo torej, da se v kratkem izvrši globoka sprememba v vladi.
Jugoslovanska ministerska kriza.
Turinska „Stampa“ dobiva iz Belgrada sledeče poročilo: „Časopisi naznanjajo, da je ministerska kriza konečno rešena. Da se jo je moglo rešiti, je bilo treba vstvariti še tri nove ministerske portfelje in zvišati torej število ministrov od 17 na 20. Sporazum med demokrati in radikalci je dosežen, dočim ni bilo baje mogoče sporazumiti se z hrvatskim narodnim klubom, ki ostane kot federalistična struja v opoziciji z drugimi manjšimi strankami. MinisterstVo bi bilo sedaj sestavljeno tako-le : .8 demokratov, 6 j~a-dikalcev, trije socijalisti, eden izven strank ki bi bi! Trumbič in en Jugoslovan (?) (Korošec). Predsedstvo obdrži Davidović in pödpredsednik da je Korošec, Protič je dobil ministerstvo za konstituanto, dočim je prevzel Prebičević naučno ministerstvo. Notranje ministerstvo bi bilo poverjeno Srbu Nestroviču.
Nekateri trde, da ni gotovo, je-li sprejme Korošec vladno podpredsedništvo. Samo ob sebi je umevno, da bi v tem slučaju ostal jugoslovanski klub v opoziciji. Potemtakem bi vlada zopet ne stala na trdnih nogah, ker bi imela premočne federalistične struje.
Istinito se glase zadnje vesti, da je podal Davidović zopet ostavko in sicer to pot baje, ker se ne upa prevzeti od-govornpsti za mirovne klavzule, ki bi jih morala podpisati jugoslovanska delegacija in ki so po njegovem mnenju v prevelikem navskrižju z jugoslovanskimi interesi.
Reški dogodki.
Za naše čitatelje smo hoteli spisati obširno poročilo o feških dogodkih in podati tudi zgodovinsko sliko o postanku naličnih ekspedicij, ki so posebnost italijanskega naroda.
Toda naše poročilo je moralo v koš vsied pozneje doše vladne odredbe, da se ne sme o reških dogodkih sploh ničesar poročati.
Potemtakem se omejuje naše poročilo le na dve dejstvi: 1. da je v četrtek došei italijanski pesnik in polkovnik v pokoju Gabriele d’ Annunzio s četo prostovoljcev V Reko in tam proklamira! a-neksijo tega mesta k Italiji in 2. da se je italijanska vlada potom Nittijeva govora v Parlamentu in nadaljnih vkrepov iz rekla kot popolnoma presenečno od-klonivši energično vsak sporazum s tem činom,
Ker so to edina suha dejstva in je vse ostalo govoričenje itak popolnoma brez vsake zanesljive podlage, menimo celo, da je prepoved, poročati o reških dogodkih z vsemi podrobnostmi, ki ni imajo niti osnovane podlage, naravnost blagodejno sredstvo, da se preprečijo sen-zacijonalne Vesti, koje proizvaja le bujna in prenapeta fantazija.
Uradno poročilo iz dne 14. t. m. se glasi, da je imenovan general Badoglio za izvenrednega komisarja v vojnem o-zemlju in da je že došel v Trst, kjer je izdal takoj ukaz, da se morajo vrniti vsi vojaki, ki se nahajajo sedaj V Reki, v določenem roku k svojim oddelkom.
Nadaljno uradno poročilo se glasi dobesedno :
„Število vojaštva, ki se nahaja na Reki, ne dosega 2600 mož, in vest, da so celi organični oddelki odšli proti Reki; ni točna. Gre se za gruče vojakov raznih oddelkov. ki se pod poveljstvom nekaterih častnikov, ki so prišli iz raznih krajev premirne zone. Po prvih poizvedbah se je ugotovilo, da so bili mnogi Vojaki pre-govorjeni, da odidejo na Reko, ker so jim napačne, tendencijozno razširjene vesti dale povod za misel, da vlada podpira tako podjetje. Številne skupine Vojakov brigade „Calabrije“ so uvidele, da so bile prevarane ter so zapustile v mij nuli noči Reko in se povrnile k svojim oddelkom. Brigada „Regina“, ki se je nahajala kot posadka na Reki, je podala lepe dokaze miru in discipline. Da se Vzdržijo duhovi razburjeni, so se včeraj delili po Reki proglasi, ki so javljali, da je bilo ministrstvo prisiljeno, da odstopi. Vojaške Vesti, ki so se razširile po Reki, so še več razburile duhove: včeraj ponoči so gtuče vojakov prešle Rečino, vdrle na Sušak in uničile nasprotniške liste. Ameriška in angleška posadka ste se vkrcali. Francoska posadka se je zbrala na svoji bazi.
RiM, 14. Vlada želi svariti ljudstvo pred razširjanjem neutemeljenih vesti s strani nekaterih listov. Vse govorice, vojaške vesti in poročila o reških dogodkih se Večinoma izmišljotine, ki imajo namen, da povzročajo neupravičeno razburjanje.
Ni res, da je general Badaglio bil, ali da je sedaj na Rfeki. Po svojem prihodu v Trst je prevzel posle izrednega vojaškega komisarja za Julijsko Benečijo.
Vsi nameni, ki se pripisujejo vladi, so ravnotako izmišljotine. Vlada je dala pooblastilo generalu Badoglijü, kateremu največ zaupa in od katerega pričakuje ukrepov, ki jih zahtevajo razmere. Da se dokaže neutemeljenost zadnjih vesti, zadostuje, če se ugotovi, da niso prišle ne potom brzojava, ne potom tdefona, in da so celo take zveze prekinjene.
RIM, 14. Vlada je pozvala podrejene oblasti, naj se drže določeb či. 2 kr. naredbe od 29. junija 1919, št. 1021, da se na vsak način prepreči -razširjanje vesti o operacijah in dogodkih v'reški zoni s kakršnimikoli sredstvi, posebno potom listov. Prestopniki zapadejo kaznim, ki jih predvidva čl. 4 zakona od 21. marca 1915, št. 275, a materijal, ki se je porabil za izvršitev prestopka točne zakonske določbe bo takoj zaplenjen“.
Potemtakem nimamo ničesar pozitivnega dodđjati in se nam, odkritosrčno povedano tudi ne zdi umesten trenotek,
«GORIŠKI SLOVENEC»
da bi se moglo o takih dogodkih razpravljati na kaki zanesljivi podlagi.
Le toliko lahko pripomnimo, da je kriva vsem tem dogodkom počasnost mirovne konference, ki hoče baš jadransko vprašanje zavleči v neskončnost, dočim je bilo to vprašanje, ki bi se moralo rešiti kot prva točka na mirovni konferenci, ker je zadevalo vprašanje dveh ententi prijateljskih držav, med ko-jimi se je vsled dolgotrajnega zavlačevanja mirovnih pogajanj ustvaril položaj, nad kojim zamorejo imeti svoje veselje le taki činitelji, ki bi radi spravili obe državi do kakega obupnega čina, da bi s tem izkoristili položaj v svoje trgovske interese.
Če ne za drugo bi morala mirovna konferenca vpoštevati obupen gospodar-ki položaj, v kojega so zašla „sporna zemlja“, ki so bila istodobno vojna po-zonšča. Kaj bi rekli na primer Francozi, ako bi se držalo opustošeno ozemlje od Marne pa do Ren? skori 11 mesecev v vojnem stanju brez nikake možnosti, da bi se oprijelo ljudstvo svojih starih poslov in se zamoglo zamisliti v mirovno življenje 1
-------------------OtO-----------------
Kongres Trađes Union-ov.
Zadnje dni prinašajo časopisi obširne vesti o shodu „Trades Union-ov“ ali „delavskih zvez“, ki se je vršil v GIasgow-u. ZmWno je, da je na tem shodu propa-p ladni predlog, da se bi premogo-
upravljali po nekem od države sestavljenem načrtu. Štiri miljoni in po' rudarskih delavcev je glasovalo proti temu načrtu in zahtevalo nacijonalizacijo državnih rudnikov s sovdeležitvijo delavskih organizacij. Govornik Smillie je vte-meljeval zahtevo delavskih skupin s tem, da se ne da povzdigniti produkcije premoga, ako se ne pritegne v rudarske u-prave tudi delavcev, ki bodo z večjo vestnostjo nadzorovali in vodili izčrpanje premogokopov, nego brezvestni kapitalisti, ki izžemajo delavca le za svoj o-sebni dobiček.
Omenil, je da se dogodi vsako leto do 30.000 nesreč v rudnikih in vse to radi brezvestnega postopanja z delavci, od katerih se zahteva vse mogoče žrtve in nevarnosti, da se polnijo žepi kapitalistom.
Edina rešitev V tej krizi, ki ovira že danes na tako občuten način produkcijo premoga, obstoja v podržavljanju rudnikov.
Angleška vlada je stavljena danes pred izredno težak socijalen problem, posebno v očigled dejstvu, da je tudi kapitalizem baš na Angleškem v najlepšem cvetu.
A kapitalizem ne more shajati brez delavcev in premoga.
Danes Avstrije, jutri Italijan.
V „Giornale d’ Italia“ (sobotna številka) čitaš zanimiv dopis iz bližnjega Vidma,
V	kojem dopisu se člankar pritožuje, da silijo bivši avstrijski častniki v italijansko armado in to še celo z nekakim ponosom. V srcu sofseveda še stari Avstrijci, ki objokujejo žalosten pogin Avstrije in nosijo še „srce“ Franceta Jožefa.
Člankar meni pametno, da se zamore sprejemati take častnike v italijansko armado le izjemoma, „kedar zahtevajo to visoki politični interesi države“ in so častniki s svojimi Avstriji škodljivimi dejanji dokazali, da so delovali V prid en-tentine zmage.
Toda, kar se je pripetilo pred nekaj dnevi, presega vse mere. Priglasil se je za karabinersko službo nič manj nego tudi pri nas jako zloglasni polkovnik Crevatto, ki je najbrž vsled svojega italijansko glasečega se imena dobil celö protektorje.
K sreči pa je prišlo na dan njegovo „delovanje“ v Gemoni, kjer je zapustil „izvrstne spomine“. Pravijo, da je bil poleg polkovnika Andreatta v S. Danijelu najhujši trinog v italijanskem zasedenem ozemlju.
To seveda zadostuje za enkrat za gosp. Crevatto, da se izjalovi njegov načrt za vstop v karabinersko službo.
Toda za potrebo, bi znali povedati tudi mi, kaj je vganjal Crevatto kot o-rožniški polkovnik v Gorici ob izbruhu svetovne vojne.
Se Več pa povejo lahko srbske oblasti
V	Belgradu, kjer je tudi. dolgo časa u-strahoval nepokorno srbsko ljudstvo. Zdi se, da je bil eden tistih avstrijskih rabe-IjeV, ki jih je pošiljala vlada V gotove kraje, da so izvrševali „sumarične procese“.
Njegova vest je bila taka, da se v Belgradu ni upal piti niti vode, ker se je „a!, da bi imeli Srbi povod poslati ga na oni svet pri prvi priložnosti.
Katera država naj se bi danes omadeževala s tem, da bi vzela v službe slične tri noge, ki vživajo dandanes božji zrak le radi tega, ker ni še nihče dvignil obtožbe proti tem zvestim služabnikom tri noške Avstrije. Proč ž njimi, kjerkoli se prikažejo. Slovensko ljudstvo pa naj javno in po časopisih imenuje take osebe, ako se prikažejo še kje v naši bližini.
Japonska odstopi Kitajski Šantung.
Iz Londona prihaja uradno poročilo, da se uvedejo uradna pogajanja med Ja-pc ' o in Kitajsko v svrho, da se vrne le-tcj slednji polutok Šantung, kakor hitro podpiše nemško mirovno pogodbo.
Domače vesti
Dve nesreči. ITletna Marija Kenda, bivajoča V Podmelcu si je zlomila desno ključnico, vsled česar se je moral zateči v bolnišnico vsmiljenih bratov.
* Petletni Alojs Bras, stanujoč na te-kaiišču Viktorja Emanuela III štev. 26 je padel iz stolice in si je zlomil desno nogo na več krajih.
Tudi tega dečkota so morali prepeljati V bolnišnico.
Ranjen od bombne eksplozije. Prošli teden je kosil travo na svojem travniku 41 letni kmet Rudolf Šušmel iz Grgarja. Pri svojem delu je udaril s koso ob ročno granato, ki je takoj eksplodirala. U-bogega Šušmela so zadeli koščeki ročne granate in ga težko ranili na rokah in nogah.
Prepeljati so ga morali v tukajšno bolnišnico v zdravljenje,
Grdo srečanje. V soboto zvečer je korakal proti domu okolu polnoči neki Anton Komavli, toda komaj je prekoračil korenjski most pri ulici Sv. Klare, so se mu približali trije vojaško oblečeni ljudje, ki so zahtevali od njega denarno listnico.
Nesrečnež je bil seveda tako grozno prestrašen, da je opustil vsako misel na odpor in takoj izročil svojo listnico s 120imi lirami.
„Junaki so zginili v temi, oropanec se je pa šel potožit drugi dan h karabine-rjom v Via Dogana.
Menjava avstrijskih kron. Italijanski poslanec Bellati je vprašal ministerskega predsednika, je-li se mu ne zdi umestno, da bi se menjalo krone v italijanskem ozemlju vsaj V izmeri starega kurza, to je 95% pod naslovom vojne odškodnine.
Nato je dobil odgovor, da je mogoče razumeti pod „vojno odškodnino“ le povračilo škode, ki je bila prizadeta pod neposrednim učinkom vojnih dejanj, bodisi sovražne ali zavezniške armade/
Padec avstrijske valute ni pa neposredna posledica bomb in granat in radi tega ne prihaja v vpoštev izravnava lire s krono kot vojna odškodnina.
„Pač pa“ tako zatrjuje uradni komunike, „se nadaljuje proučevanje Valutnega vprašanja v odrešenih dežela h“.
Ustreljen vojni vjetnik. 241etni Andrej Harsis, je skušal pobegniti pred par dnevi iz štandrežkega taborja za vojne vjetnike. Nesrečnež je imel na vesti nekaj tatvine, ki jo je izvršil v škodo svojih sodrugov. Ko je bežal iz taborišča, ga je opazila straža in mu zakričala trikrat običajni „stoj!“ Ker se pa ni odzval begunec temu poginu, je streljala straža za njim in ga pri tem slučajno zadela v glavo. Nekaj ur po zadobljeni rani je vojni vjetnik umrl.
Pr«več „korajžt“. 221etni Karl Uršič se je nekega večera v prošlem tednu nalezel dobrega Vinca. To ga je spravilo v tako korajžo, da je veselo prepeval v ponočnih, urah po goriških ulicah. Ker je motil speče ljudi, je moral prespati svoje vinsko navdušenje v zaporu.
Tatvina v Podgori. V tamošnji razsuti papirnici je shranila tržaška tvrdka Ra-giuila 13 novih oral v vrednosti 4000 lir. Nekega večera prejšni teden so neznani tatovi Vse pluge prenesli v neznan kraj.
Tatvina na ž«kznici. Prejšni večer so tatovi na državnem kolodvoru zlomili svinčene pečate na nekem vagonu in odnesli kovčeg, ki je bil naslovljen na tvrdko Inocent Mangih iz Milana in v kojem se je nahajalo več obleke in gumija.
Tatovi so ostali nepoznani kljubu čuvajem, ki so izvrševali varnostno službo.
Truplo v Soči. V pondeljek popoludne je opravljal karabinerski maršal v Solkanu Marij Bomanomi službo ob Soči. Naenkrat zagleda v vodi človeško truplo in je s pomočjo puške privleče k obrežju. Bili je možki človek oblečen le v srajco in volnt ; o podnjo srajco, kakih 35 let star. Mrtvega se ni moglo identificirati in se ga je preneslo v mrtvaško celico na solkanskem pokopališču.
Iz Kobarida: V kratkem času počne poslovati v našem trgu podružnica „Furlanske Banke“, ki ima svoj glavni sedež v Vidmu in podružnice v vseh večjih krajih Furlanije.
Banka odpre V Kobaridu svoje prostore V hiši gospoda Frandolič-a na Trgu.
Ta novica se je sprejela z veseljem: upamo, da bode banka delovala s posojili in hranili V korist ljudstva.
(Opozarjamo čitatelje na naš uvodni članekl Op. Ur.)
Požar v Vrtojbi. Poročajo nam iz Vr-tejbe, da je tam zagorela hiša, V koji stanuje občinski tajnik Vuga z materjo Vred. Oba sta utekla pravočasno iz barake, toda mati se je vrnila še enkrat V gorečo barako po nekaj blaga. To je bilo pa za vbogo žensko osodepolno. Plameni so jej zaprli izhod in revica je zgorela v-baraki. Sin je hotel materi na pomoč, toda uvidevaje, da bi postal tudi on gotova žrtev plamen, ako bi stopil zopet v barako, so ga sosedi s silo zadržali nazaj tako, da se vsaj število žrtev ni zvišalo. Nesrečni družini naše sožalje!
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol Julii. Tiskarna G. Juch V Gorici-
TEDEMSftl KOLEOAR
17.	Septembra Sreda, f kvatre, Lambert.
18.	„ Četrtek, Jožef kup., Tomaž.
19.	„	Petek, f kvatre, januarij.
20.	„	Sobota, Bernard.
21.	„	Nedelja, 15. pob. Matevž.
22.	„	Pondeljek, Maurizij.
23.	„	Torek, Linu I. Pap.]
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkulej Pcrnscher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Corso Vitt. Em. III. št. 14.
flteljč j« odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. pozidne.
G. Temil • Gorica
BS
Via 6. Carducci št. I ® —'	*----------- Š
nasproti Montovi hiši
f^oža^nst in brusifnica na električno gonilno silo.
g®]
ji	Bogata zaloga vsakovrstnih rezi!.
gg Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja EÜ •	in se jamči za izvršeno delo.
§§ Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju Hj	kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
Prodaja tudi ioa!etne predmet®
Brivec na travniku it 17. Se priporoča postrežba, hijeničica, sprejme tudi abonirance.
I Ml
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
■	■ B
Prodaja sa «se aa drobae la oa debelo j Edina zaloga papirja „Abadie“
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
se dobi v pa-Ü& pidilllHŠJ pirni trgovini
AÜTOÜ3A PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
r	•
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicolö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
r
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
V
CORSO G. VERD! 38.
TT
W
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, 3 ^ barv i. t. d. B B
SIOVENSKČ MCE.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-q vence" sp. V. Bandelj. B Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-a B venska postrežba a s

Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga mamifakturnega blaga na debelo
~z n e rTTe c e n e 5"v


Slovensko čebelarsko društvo za Goriško
skjicuje
= redni občni zbor
Ki bo vršil dne 28. t. m. ob 10. uri predpoldne v prostorih gostilne pri
„Belem Zajcu» v Gorici
Č^b^larji, udeležite se občnega zbora v polnem številu, da vzpostavimo to važno Kme-tijsKo panogo.
Odbor.