—    159    —
-jf§   ^ $ IjP  Listje in cvetje.  i| iji sjs   %-
Koristna  zabava.
(IX. Zmaj.)
Kdo še ni videl zmaja? Ne misltmo živega, ampak iz papirja narejenega, ko sc je dvigal in plaval mogočno visoko v zraku? Ali pa znate vsi izgotoviti takega velikana zmaja? Nasiednje vrstice, ki jih pojasnjuje pridejana slika (Št. 7), naj podajo kratek navod.
Prvo, kar potrebujemo za zmaja, je trdno ogrodje. To naredimo iz dveh palic, ene podolžne, približno 1 m dolge, in ene povprečne, \okrog 60 cm   dolge.    Povprečno palico
pritrdimo kakih 40 cm od enega konca podolžne
~                              palice. Tako dobirao podobo križa (abcdj.   Oba
I                        '      konca  prečne  palice  zvežemo  preko  zgornjega
j^^^ ' ^1*55*^.                  konca  podolžne  palice v polkrogu  z žico  ali z
/r\            I       1\          z vrbovimi šibicami,   katere pritrdimo na koncib
A(                                   ^S.         (c> d)' Dobr.) je, če ostane vrhnji konec podolžne
ffi                    .   l'                \S.        palice prost, ker zmaj kaj rad pade na ta nos in
U \            ,5 /'                          Vk                                 bi   bi   se  razbil,   ako bi ne bilo
c   ,jL, 1 I I M _ M* < Ll            I  _uJj^ ct (i/^~IV            'e^a   ^01"-3*   2-da'}   zvežemo  še
Jt ,   |   ,r    * ^ '  >           i d f jjfb      jT1        I            konca preCne paiice (c, d) s spod-
^°*M   »'f         '¦.               '¦   ¦    /          /         A.                               njim koncera podol-
\ /            ' i   ff            /       '^       *7^                         žne palice r"6,j. V ta
rl   |                            J         j            I        t\s—                   namen pritrdimo
/ \          I             f/        y&        e^        I«     j^J          močen   motvoz  pri
/        \ i              \/       [        11       \       (CI>  Sa  ovijemo na
/^          \  ,                7        V^,         i        <d?         \        spodnjem koncu <b)
l                    \                /          l^            V /! 7             jL        in ga priveEemo spet
\                     \             /       ft /                 ^"v^            JHMmSt- Pr' ' ^; na Pre^n' Pa"
\                    N         /         Jr                                     ^SpPS^ ijci. Tako smo dobili
)            \      '         \^=*                               ogrodje za zmaja.
/          '           \ ^      \\/                       Treba, da ga zdaj oblečemo.  Najbolše je,
^v                             |     s//^                  da vzamemo močan papir,  kakor se rabi za za-
|           .   ' '           o                             vijanje. Po velikosti ogrodja odrežemo papir, ki
L     V--*                                                      pa  mora biti  toliko večji, da ga moremo krog-
Št. 7.                            inkrog zapogniti in prilepitl ali prišiti na ogrodje.
Dalje  prevrtatno  podolžno palico na dveh primerno oddaljenih krajih, namreč nad
in pod prečno palico, potegnemo vrvico skozi in jo pritrdimo, kakor kaže na sliki pikCasta
Crta fegf). Na to zanjko privežemo (pri g) dolgo vrvico, čim daljšo, tem bolje, da bo mogel
zmaj tem višje v zrak in ga bomo vendar  ohranili v svoji  oblasti.    Poglavitna skrb bodi,
da  zgoraj   imenovano   zanjko naredimo tako,   da se bo zmaj vodoravno zibal, ako ga za
zanjko dvignemo. Če je ena stran zmaja težja, moramo nasprotno stran primerno obtežiti
*, tem,  da n. pr. privežemo papirnat čop na lažjo stran,  ali si pomagamo kako drugače.
Slednjič  privežemo Se na spodnjem koncu daljši motvoz,   n. pr. 3 m dolg, ga oktasimo s
papirnatimi  odrezki  in   pridenemo še na koncu tega motvoza precej težak papimat čop.
Tako je dobil zmaj gibčen rep.       .•>.¦¦                                          .•     '
—    160    *
Ob ugodnera vremenu, najboljše,  Ce je malo vetrovno, poskusimo na planetn srečo z zmajem, da ga spravimo v zrak.
Eden izmed tovarišev naj prime zmaja pri spodnjem koncu in naj ga drži navpik. Drugi, ki iraa v roki dolgo vrvico, naj gre vetru nasproti. Ta vrvica naj bo odmotana približno 15—20 m. Ko je vrvica napeta, naj tovariš spusti zmaja, ali bolje, pahne naj ga v zrak, ti pa, ki držiš vrvico, steci nekoliko korakov proti vetru. Veter bo zanesel zmaja v zrak, dvigal se bo višje in višje, ti pa ne boš imel drugega posla, kakor, daboš zmaja vladal. Kolikor Casa se bo zmaj dvigal, toliko Casa popuščaj vrvico, ko pa bo hotel zmaj padati, pa zopet vrvico nategni, in zraaj se bo dvigal Ko si pridobiš nekoliko vaje, boš imel ob ugodnem vremenu veliko veselje z zmajem.
Kinezi, katerim se pripisuje iznajdba ztnaja, napravljajo zmaje v raznih čudnih po-dobah, ter jih živo pobarvajo. Vesele se jih vsi, stari in mladi.                              J. D.
Modrost v pregovorih,  domačih in         Vsako  blago  ima  svoj  Las.  iPri svojih
i   ••t,                                  opravilih   in   podjetjih   ne  smemo  zamuditi
IUJln'                                prave prilike.)
Blago.                                       Kdor ne zna hvaliti blaga, ne zna proda-
Blago gre gori po niti, doli po vrvi. (Za-   lati/ <To veljaj govonuku, kateri hoče poslu-
pravi se lahko, pridobiti je težko.,                   salce vnetl za kak° reč J
Blago   odide,  um ti pride.  (Zapravljivec         ,,   . .   ..        , ,       .                   ..   ...
prepozno  spozna,  kaj je imel.  Zlasti mladi   .      Rekl: Novo blago (= nove moa.   Blago
bogaUni so   večkrat nespametnega   vedenja;   je  popoprano  ah   osoljeno (    drago)   B.l je
zmodri jih šele uboštvo,  kakor izgubljenega   z, b>g°ra na dobrem seimu.  rCe se je komu
slna j                                                   J            kaj posebno   posrečilo.)   Zna   prodati   svoje
Pri blagu, s kateritn vse kupčuje, je malo   blaL°  <= dobro PorabiU to,  kar z,<a.) Nje-
dobička. (Konkurenca trgovcem ni Ijuba   Ni   «?.ovo blaS? [e yseleJ "ajboljše (se reče domi-
vselej najboljše to, s čemur sejili veliko peča.   slJavemu bahačuj. Saj je Zveličar satn rekel,  da jih malo gre                            _.
po poti, ki pelje v življenje.)
Dobro blago ni nikoli predrago   — Dobro                           Zastavica.
blago se ne preplača.  -   Slabo blago ni nikoli                      _ .          _
poceni. - Slabo blago je po vinarju predrago.                     (Fnobčil tr. Kramar).
(Ako kdo kupi dobro blago,  mukaj zaleže;        Beseda          moško ime znači
slabo mu pa nič   ah skoro  mč ne konsti         ki znan0Hje v družini žc doma'ei,
torejjeskoda vsakega vinarja, ki gajeizdal.)        in     dr   ';       dobiš ,   ^ moi
Dobro blago se samo ponuja    - Dobreja        katerj     ^^ , w }   doma blaga m treba dolgo ponujati.   (Dobn Ijudje  .     č         obe besedi ; en0 združiš
se sami  pnkupujejo   da pndejo k boljsemu        tj    L.njka ve,jaka imenuje
kruku, v boljše sluzbei            v ......            katerega Slovenec vsak spoštuje.      '
Dobro blago je   frpežno.   (Vrh Ijudje so                 *                            v
VZtrajrti, značajni.)                                                        (Rešitev in imena rcšilcev v prihodnjl števllki.)
Slabo blago   potrebuje veliko besedi   —   __^_____________
Ni  vsako   blago   dobro,  katero   hvalijo   sej-        '
marji   -- Blago hvali   kdor se ga hoče zne-                 Listnica uredništva.
biti.  (Ni   vselej  najboljsi človek,   katen ima
veliko protekcije, mnogo priporočevalcev.)               Mara:   Oprostite; prihranjeno je za pri-
Vsak sejmar prodaja tako blago, kakršno   hodnje   leto.   Manjše   Crtice   dobrodošle.   —
iraa. (Vsakdo govori, kakor zna; kaže se ta-   F. S. B. Morda se bo dalo kaj malega zbrati.
kega nazunaj, kakrien je znotraj itd.)             V celoti je pa še pregoleno. — /. C.    Hvala,
Blago se kupi, a sreča se ne dobi za na-   priredimo.  —  X: Tupatam katera teh staro-
meček. (Našim naporom je treba tudi blago-   krščanskih  legend!  V večini so že znane iz
slova božjega.)                                                 propovedi.
,,Vrtec" izhaja 1. dni v^acega tncseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredniitvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 j a n i.
Izdaic druitvo ,,Prlpravnlikl dom". — Ureluje Ant. Kržlč. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubliani.