številka 5 • leto XLIII • cena 2.000 din Celje, 2. februarja 1989 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC n »čr" ilirtnem "ikenđu p ovanje Potem, ko so nas v soboto in nedeljo razočarali košarkarji, atleti, kegljavke in rokometaši, smo v ponedeljek, 30 januarja doživeli .praznik, ko smo v COS Fran Roš proglasili in obdarili naj- boljše za športne dosežke v celjski občini za leto 88. Obliž na razbolele športne rane! Na sliki: Športnika leta - Grega Jurak in Jožica Šeško. Več na 16. strani. Zaščititi termalne vrelce Ker teiroalni vrelci na Dobrni niso zaščiteni s posebnim odlokom, je lahko prišlo do povsem nesprejemljivih predlo- gov republiškega komi- teja za energetiko, ki je v okolici zdravilišča do- ločil kar tri možne loka- cije za odlagališče jedr- skih odpadkov. Te do- kumente je treba spreje- ti po hitrem postopku, že sedaj pa je jasno, da Dobrna ne bo imela (sporne) nove trgovine. Stran 6. Program le dober Program Anteja Marko- viča, mandatarja nove jugoslovanske vlade je dober, kar pa po mne- nju direktorjev s Celj- skega še ni garancija za uspeh. Vendar pa, zdaj se bo vsaj videlo, kdo je v resnici za tržno gospo- darstvo, kdo pa nanj prisega s figami v žepu. Stran 4. ' Ikarove sanje privlačijo Jadranje s padali je v svetu že precej razvi- to, saj je samo v Evropi 30 do 40 tisoč jadralcev. V Sloveniji se je ta šport začel razvijati pred tremi leti, z njim pa se ukvar- ja že več kot 120 Slovencev, ki so dosegli tudi nekaj lepih športnih uspehov. Na Celj- skem so se prvi jadralni padalci pojavili lani, letos pa jih je že deset; prejšnjo soboto so v Košnici pri Celju praktično prikazali, kako izgleda letenje z jadralnimi padali. Stran 12. : Prvi kupon za izlet kmečkih žensk na morie V Ličenci res ekološko Dosilstvo? Pomagate nam! in: To je ekološko posilstvo! sta klica, ki sta prišla iz vasi Ličenca v kr^evni skupnosti Jernej v konjiški občini, kjer so strokovnjaki predvideli, da bi bila najprimernejša lokacija za odlagališče komunalnih odpadkov. Teh res nihče nima rad na domačem pragu, ampak druga stran zagotavlja, da bo odlagališče vzorčno komunalno urejeno, in da se ni bati ekološkega madeža. Stran 5. Lani seje na našem območju pripetilo 844 hujših prometnih nesreč, kar je nekaj vec koi leio poprej, v njih paje umrlo 63 ljudi, več kot tisoč pa se jih je ranilo. Sloves najbolj nevarne ceste je obdržala magistrala Celje-Rogatec, kjer se je pripetila hujša nesreča na vsakih 540 metrov ceste. Stran 15. Foto: EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Odločitev še ta mesec Swet občin o usodi oeljsliega oddellfa VEKŠ Po prvih informacijah o namerava- ni ukinitvi oddelka rednega študija mariborske Visoko ekonomsko-ko- mercialne šole v Celju so se sestali številni forumi v regiji in oblikovale svoje protestne izjave, v katerih so se zavzeli za nadaljnje delo oddelka. O njegovi usodi pa so govorili tudi na zadnji seji sveta občin celjskega ob- močja, ki sta seje udeležila dekan ma- riborske VEKS Dušan Radonjič in prodekan Dušan Zbašnik. Predstavnika VEKŠ sta pojasnila razloge za takšno odločitev šole, ki pa še ni verificirana, saj bo ta mesec o njej glasoval svet šole. Predlog o ukinitvi celjskega rednega oddelka je po bese- dah dekana zasnovan predvsem na načtovanih spremembah učno-vzgoj- nega procesa, ki naj bi se še bolj pribli- žal vsebini sodobnih poslovnih siste- mov. Šola naj bi se kakovostno dvigni- la v skladu z zahtevami tržne ekonomi- je, sedanja preobremenjenost profe- sorjev pa po besedah vodstva tega ne omogoča. Za 23 predmetov je na celj- ski oddelek vezanih 26 predavateljev. kar za nekatere pomeni tudi dvakrat tedensko prihajanje iz Maribora. Poleg tega v vseh 15 letih obstoja celjskega rednega oddelka niso uspeli urediti problema pokrivanja dodatnih stro- škov študija, ki so nastali s prevozi profesorjev v Celje. Polovico potreb- nega denarja je zagotavljala celjska ob- čina, ostalo pa druge občine v skladu z številom študentov. Pri tem pa je vselej prihajalo do težav in zamud, če- prav so na seji sveta občin menili, da sredstva ne bi smela predstavljati te- žav. Tudi to bi v prihodnje nekako le uredili, če bi oddelek ostal v Celju. Predstavniki posameznih občin so ob tem izražali bojazen, da bi ukinitev oddelka zmanjšala število študentov s Celjskega, ki so se doslej večkrat odločili za študij prav zato, ker so lah- ko živeli in študirali doma, medtem ko jim socialni status ni omogočal študija v Mariboru ali Ljubljani. Vendar po besedah dekana Dušana Radonjiča šo- la ne more reševati socialnih proble- mov, pač pa mora biti na prvem mestu znanje in študij, družba pa mora po- skrbeti, da se bodo mladi izšolali na ravai, ki jo potrebujemo. Predstavniki s Celjskega so menili, da so povsem ustrezna prizadevanja šole po kakovostnih premikih, ki pa bi jih radi občutili tudi na našem območ- ju. Mnogi se namreč bojijo, da bo uki- nitev oddelka še bolj prizadela kadrov- sko strukturo na Celjskem, za katero že nekaj let ugotavljajo, da zaostaja za drugimi deli in da ji manjka predvsem kadrov s šesto in sedmo stopnjo izo- brazbe. Ocenjujejo tudi, da bi ukinitev zavrla prizadevanja za prestrukturira- nje gospodarstva in da ne gre verjeti obljubam, da bi čez nekaj let oddelek spet obnovili. Primer za to je ukinjena višja pedagoška šola v Celju. Nekateri pa so se tudi spraševali, čemu ukinjati redne odelke, ki dolgoročno daje bolj- še kadre, medtem ko študij ob delu ostaja neokrnjen. Na seji sveta občin so zato predlaga- li, da se razlogi za in proti ukinitvi oddelka ponovno proučijo in da se po- nuHi vsaj kakšen alternativni predlog. Člani sveta pa so predlagali, da sodelu- jejo tudi na seji sveta šole, ko bodo sprejemali odločitev o oddelku. Zaen- krat velja, da je usoda oddelka, kamor je vpisanih več kot 200 študentov iz 15 občin Celjskega in širšega območja, precej negotova. T.CVIRN Prihranite 8 starih milijonov, naročite Novi tednik Obetaven pa vendar resničen naslov smo zapi- sali danes, ko je Novi ted- nik dražji kar za 800 di- narjev. Lovili smo zadnji vlak, da smo ceno obdrža- li še na starih tirnicah, to- da žal, ni šlo več. Vendar naslov ni lažnjiv. Vsak naročnik Novega tednika dobi 10 številk Novega tednika zastonj. Zastonj ima tudi pravico do 1 ma- lega oglasa in do čestitke na radiu. To je prihranek, ki v teh draginj skih dneh gotovo ni odveč. V preteklih letih ste nas mnogi naročniki opozar- jali in prosih, da bi ob tem norem divjanju cen ven- dar bilo prav obračunava- ti naročnino trimesečno. To vam obljubljamo v le- tošnjem letu, žal pa koh- kor bi radi, ne moremo obljubiti, da bo cena ča- sopisa ostala v letošnjem letu nespremenjena. Upa- mo pa, da ne bomo več tako noro divjali s cenami kot smo v preteklem letu. Neustrezno sežiganje odpadkov Odgovor Zdravstvenega centra eliologom Celjsko društvo za var- stvo okolja je pred mese- cem poslalo bolnišnici do- pis, v katerem so želeli po- jasnila o kurjenju odpad- kov v njihovi kurilnici. Bližnji stanovalci in bolni- ki so se namreč pritoževali, da jih moti dim iz kurilnice, problem pa poznajo tudi in- špektorji. Vodstvo Zdravstvenega centra v odgovoru pojasnju- je, da je peč stara že 14 let in da v njej dnevno pokurijo približno 2 toni odpadkov, od teh je 15 odstotkov plasti- ke. Sežigajo jih pri tempera- turi od 800 do 1000 stopinj, vendar peč nima filtrirne na- prave za dimne pline. Pepel čistijo ročno, odlagajo pa ga v bližnji kontejner, ki ga od- važa celjska Komunala. Z napravo dela usposobljen kurjač, nadzor nad kurje- njem pa opravlja vodja ener- getike Zdravstvenega centra skupaj z referentom varstva pri delu. Odpadke kurijo sa- mo ponoči. Ugotavljajo, da obnova sedanje sežigalne na- prave, ki bi bila nujna zaradi neprimerne peči, neustrezne lokacije ter prostora, ni mož- na, opravljajo lahko le manj- ša vzdrževalna dela. V pro- gramu naložb imajo gradnjo nove naprave zapisano že dve leti, vendar so jo morali preložiti zaradi pomanjkanja denarja. Lani so pričeU po- stopek za lokacijo pri novi toplarni, po mnenju Zavoda za planiranje občine Celje pa bi bilo ustrezneje, če bi Ko- munala uredila odstranjeva- nje in sežiganje posebnih od- padkov za celotno Celje na lokaciji v industrijski coni. Medtem pa iščejo začasno rešitev za sežiganje od- padkov. Društvo za varstvo okolja je želelo tudi podatke o odla- ganju radioaktivnih odpad- kov. Vodstvo Zdravstvenega centra je v odgovoru zapisa- lo, da imajo podpisano po- godbo z inštitutom iz Vinče, ki prevzema generatorske sklope. To pa nadzoruje tudi strokovna služba Zdravstve- nega centra. TC Malo podjetje z velikimi načrti Ta mesec naj bi pričela z delom mala delovna orga- nizacija Elektro storitve, v kateri bo v začetku imelo delo 18 delavcev, za katere po združitvi Eka z Gore- njem ni bilo pravega dela. Kasneje bodo v Elektro sto- ritvah poskušali najti delo še za 15 ljudi. Čeprav so v velenjske ob- činske dokumente že pred tremi leti zapisali, da bodo pospešeno' ustanavljali enote drobnega gospodarstva, bo- do Elektro storitve prvi tovr- sten uspeh. Ker so v Gorenju ugotavljali, da je na tržišču še vedno precejšnje povpra- ševanje po elektromontažer- skih storitvah, monterji Eka pa so si v preteklosti med slovenskimi gradbinci ustvarili dobro ime, je Gore- nje finančno in strokovno podprlo ustanovitev nove delovne organizacije. Med osemnsystimi delavci bosta le dva režijska, Mirko Do- lenc, vodja nove organizacije pa upa, da bodo preko Rudi- sa in Emoninega Inženiringa našli delo tudi v tujini. BP Nagrajene delavke v Topru Na slavnostni seji delav- skega sveta Tovarne konfek- cijskih in športnih izdelkov Toper Celje so podelili dr- žavna odlikovanja »Medalja dela« Karolini Lapan, Heleni Tomšič in Faniki Vošnjak. Odprte duri politične šole v nazarskem Delavskem domu bo jutri, v petek in v soboto vsakoletna mla- dinska politična šola. Z vsa- kim novim vodstvom in čla- nom prihajajo nove ideje. Med mozirskimi mladinci ni bilo še nikoli toliko idej, zadovoljni pa so tudi z do- bro sestavo predsedstva. Jutri, v petek, se bodo zvr- stile med 7. in 19. uro teme o Štipendiranju in zaposlo- vanju v mozirski občini s predavateljem Vladisla- vom Zakoškom, o ekologiji bo predaval akademski ki- par Marjan Keršič-Belač, o zunanji politiki: Evropi po letu 92 in svetovnem položa- ju Jugoslavije predvidoma Janez Čuček, o razmerah v Srbiji s poudarkom na Ko- sovu Franc Šetinc, o malih produkcijskih enotah in nji- hovem ustanavljanju pa Na- da Kirn-Špoljar. V soboto od 7. do 12. ure bodo predstav- ljene teme o družbeno poli- tičnih in gospodarskih raz- merah v občini Mozirje s pre- davateljem Ivom Kosom, o jugoslovanski gospodarski krizi bo predaval Anton Vr- hovnik, o nalogah ZSMS pri izhodu iz obstoječe krize pa bo predaval Andrej Verbič, sekretar republiške ZSMS. Teme so predlagale osnovne organizacije občinske ZSMS. V prejšnjih letih je bila udeležba na politični šoli sla- ba. Menijo, daje mladino od- bijal naslov »politična«. Le- tošnja mladinska politična šola bo prvič odprta za vse občane, ki se bodo v svobod- ni razpravi srečali z zanimi- vimi predavatelji. BJ Pričele so se temeljne kandidacijske konference Tudi na celjskem ob- močju so se že pričele te- meljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in združe- nem delu. Na njih udeleženci izra- žajo podporo enemu ali večim kandidatom za no- vega člana Predsedstva SFRJ iz Slovenije. Doslej temeljnih kandidacijskih konferenc še ni bilo kaj dosti, saj pričakujejo, da bo večina prihodnji te- den. V celjski občini bi se naj vse sestale do 16. fe- bruarja, v republiki dogo- vorjen rok pa je do 20. fe- bruarja. Po sprejetem rokovni- ku bi se naj v občinskih, mestnih in obalni konfe- renci socialistične zveze opredelili do kandidatov do 25. februarja, tako da se bo lahko do konca fe- bruarja sestalo še Pred- sedstvo Republiške kon- ference SZDL, v začetku marca pa Zvezna konfe- renca SZDL. Druga seja republiške kandidacijske konference bo v drugi po- lovici meseca marca, splošno glasovanje soci- alistične zveze Slovenije pa konec marca ali v za- četku aprila. MBP ШЕЗПШ^ШШт Polovičarsko, drago, a vseeno koristno v naši politični praksi zna- mo tudi za navidez nerešljive probleme najti hitre in »učinkovite» rešitve. Pona- vadi take rešitve nimajo dol- gega roka trajanja ampak so instant rešitve, ki zadovoljijo sama trenutno in pomirjajo na kratek rok.. Taka je tudi originalna re- šitev za nadomestilo vse bolj glasno zahtevanih neposred- nih volitev za najodgovor- nejše funkcije. Republiška konferenca SZDL namreč predlaga, da se za člana predsestva SFRJ iz SR Slo- venije prebivalci Slovenije odločijo z neposrednim gla- sovanjem. To glasovanje ne bodo volitve, kot jih pozna- mo doslej. Razlika bo v tem, da jih ne bo organizirala dr- žava ali oblast, ampak druž- beno politična organizacija. To je znova ena izmed mno- gih izvirnih rešitev ñe samo v domačem ampak tudi v tu- jem političnem in volilnem življenju. Najbrž bo novost prinesla tudi številna vpraša- nja, na katera bomo skupaj iskali rešitve še po tem »vse- Ijudskem« izrekanju. Najbrž bodo vprašanja, ki zadevajo samo glasovanje dobila od- govor vsaj pred samim gla- sovanjem, da ne bo nepo- trebnih zapletov, vsaj na gla- sovalnih mestih. Zakaj taki pomisleki? Za- to, ker smo že sredi predvo- lilnih postopkov pa marsika- tera tehnično strokovna za- deva še ni dorečena. To po- meni, da tudi predlagatelju RK SZDL ne bo lahko ob ugrizu v to kislo jabolko ne- posrednih volitev, ki se mu je sicer v prejšnjih podobnih postopkih spretno »izogiba- la.« Deljena mnenja o tako zamišljenih »neposrednih volitvah« kažejo, da te ne bo- do tiste »ta prave». To je tudi res. Saj se v postopkih meša vse preveč prvin volilnih opravil iz sistema, ko se je že na začetku vedelo kdo naj bo izvoljen oziroma kdo so tisti iz »ožjega kroga«. Kandida- cijske konference v temelj- nih okoljih, pa tudi občinske morajo dobiti novo vlogo. Drugače je vprašanje njiho- ve potrebnosti. Zlasti pa je nepotrebno opredeljevanje na njih. Bilo pa bi prav, ko bi vsaj na občinskih kandida- cijskih konferencah, če že ne na temeljnih, kandidati po- drobneje predstavili svoje programe. Tak »volilni boj« bi vsekakor pomenil večjo odgovornost izvoljenih, ne da bi vplival na samo delova- nje skupščinskega sistema. Pripomb na predlagano re- šitev neposrednega glasova- nja je veliko iz vseh strani. To pomeni, da rešitev ni naj- boljša in da je polovičarska. Dobesedno tudi je, saj bodo »volilci« samo »pomagali« izbrati ime, ki ga bo Republi- ška konferenca SZDL pred- ložila zborom Slovenske skupščine v izvolitev. Tako polovičarsko delo pa bo pravgotovo tudi drago. Koli- ko bo veljalo pravzaprav še nihče ni izračunal. Vseeno pa lahko rečemo, da bo tako izjavljanje članov SZDL v Sloveniji lahko ime- li, tudi veliko politično ko- rist. Čeprav ne na pravih vo- litvah, bomo le lahko »odlo- čali« neposredno. Z glsova- njem bomo skupaj izbrali ti- stega, ki bi v tem času bil najbolj koristen na tej odgo- vorni funkciji. Opravljen pa bo tudi prvi korak k pravim neposrednim volitvam. Upajmo, da bo korak velik, pravi in koristen. MILAN BRECL Leto dni brez davkov Kot injekcijo drobnemu gospodarstvu je šmarski izvršni svet na zadnji seji podprl predlog o oprostitvi plačevanja davkov in prispevkov za dobo enega leta vsem organizacijam združenega dela, ki bodo ustanovljene letos, ukvarjale pa se bodo z dejavnostmi drobnega gospo- darstva. Ta oprostitev bo veljala le pod pogojem, da bodo novou- stanovljene tvrdke ta sredstva obračunavale in jih razpore- jale v lastne poslovne sklade kot namenska za razširitev materialne proizvodnje oziroma za vlaganja v nova delovna mesta. Ta ukrep sodi v sveženj tistih, s katerimi naj bi v občini Šmarje pri Jelšah spodbujevali razvoj gospodar- stva, zlasti drobnega in obrti. M. A. Na Šmarskem se dražje grejejo Za polovico se je s 1. februarjem v občini Šmarje pri Jelšah povečala cena ogrevanja, seveda pa to ne bo zadnje letošnje povečanje, napovedujejo v Gokopovem tozdu Komunala v Rogaški Slatini. Tako bo po novem za kvadratni meter ogrevane površine v gospodijstvih treba plačati 2.400 dinarjev, v šolah 2.355 dinarjev, nova cena ogrevanja v trgovinah pa bo po novem 2.700 dinarjev za kvadratni meter površine. Lani je zaradi nenehne rasti stroškov tozd Komunala poslovala z izgubo, zato bodo morali porabniki v treh dneh poravnati tudi obveznosti za minulo leto. M. A. 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 3 MNENJA Janja Romih, predsedni- ca medobčinskega sveta ZSMS celjske regije o pohodu po poteh XIV. divizije: »Mladinci celjske regije smo se odločili, da bomo letošnji pohod po poteh XIV. divizije organizirali nekoliko drugače. Ne bo več klasičnega pohoda, ki smo ga bili vajeni do se- daj, ampak nova oblika obeležitve dogodka iz na- še polpretekle zgodovine, ki je za nas nekoliko bolj privlačna. Z borci smo se za ta korak odločili pred- vsem zaradi slabih izku- šenj glede vremena iz prejšnjih let in je v takš- nih razmerah bila organi- zacija manifestacije težko izvedljiva in brez želene- ga cilja. Ker je letos tudi obletnica pohoda, jo bo- mo obeležili kar se da slo- vesno. Tako bo centralna prireditev v Sedlarjevem 6. februarja, ker bo kul- turni program in slav- nostni govor.« Predstavili »Boj za oblast« Pogovor z avtorji knjižice v Celju že nekaj dni je v celjski Mladinski knjigi mogoče kupiti knjižico Boj za oblast, ki sta jo izdala RK ZSMS in mariborski štu- dentski časopis Katedra. Knjižica, ki je izšla v 1500 izvodih, je skupno delo petih avtorjev in dva zmed njih: Andrej Fištravec in Moj mir Ocvirk sta bila tudi na pred- stavitvi v Celju. Te sta se udeležila še odgovorni ured- nik Katedre Sašo Dravinec in član predsedstva republi- ške mladinske organizacije Dejan Verčič, ki je v uvodu razmišljal o besedi oblast: »Ta termin, je v vsej povojni zgodovini pomenil nekaj, kar je last vseh. Kakorkoli se je beseda navezovala na po- sameznike ali skupine, je to pomenilo nekaj slabega, pokvarjenega, meščan- skega.« Sašo Dravinec je v prosto- rih Mladinske knjige v krat- kem predstavil knjižno no- vost. Za prispevke Tomaža Mastnaka, Dragice Korade in Dejana Pušenjaka je dejal, da gre za eseje v katerih av- torji razmišljajo o krizi soci- alizma, minljivosti socializ- ma, o oblasti, o partiji, o mla- dinski organizaciji in nje- nem preoblikovanju itn. To- maž nastopa s pozicije libe- ralizma, za Dejana bi lahko rekli, da je novi levičar. Dra- gico pa bi lahko uvrstili med »naivno« uporniško gibanje iz oseminšestdesetih let. Andrej Fištravec in Moj- mir Ocvirk že konkretno in shematično razmišljata o spremembi političnega si- stema in ponujata model in instrumente drugačne poli- tične organiziranosti v Jugo- slaviji. Na to temo seje razvil tudi pogovor s peščico Celja- nov, ki so se predstavitve udeležili. Znimivi so nekateri od- momki iz knjižice. Sašo Dra- vinec v uvodu piše: »Spre- minjamo, ker smo prepriča- ni, da na bolje« in čez nekaj stavkov nadaljuje »da je cilj oblast, tega ne zanikamo. Da gre za nove ideološke vred- note, tega tudi ne skrivamo. Zavedamo se, da so to naše spremembe, da jih bomo lahko le sami uveljavili, da jih bomo lahko najbolje na- redili sami zase.« Veliko pozornosti bo tako ali drugače vzbudi]^ razmi- šljanje Tomaža Mastnaka, ki pravi: »Socializem seveda ni v krizi. Je pri koncu. Ker se je predstavljal kot zgodovin- sko gibanje, kot gibanje, ki predstavlja svoje zgodovin- sko poslanstvo, lahko zdaj rečemo, da je doživel zgodo- vinski neuspeh: realiziral se je. Vprašanje zato ni, kako priti iz krize socializma, tem- več, kako proti iz soci- alizma.« Knjižica Boj za oblast pred nekaj leti zagotovo ne bi ugledala luči dneva. Tudi se- daj marsikdo ni odobraval njenega izida, kar dokazuje dejstvo, da vodilni slovenski mediji knjižico niso posvetili kdo ve kakšne pozornosti. Zanesljivo pa knjižica pome- ni dosti več, kot samo maj- hen korak v prid svobodi pi- sane besede v našem okolju. VOJKO ZUPANC K pluralizmu na Poljskem časi se spreminjajo, ta izrek še iz dobe starih Rimljanov velja celo v »realnem« socializmu! Kar je bilo za poljsko partijo celih sedem let povsem nesprejemljivo, namreč legalizacija neodvisnega sindikata Solidarnost, je zdaj stvarnost. In še več. Po dramatičnem zasedanju CK Polj- ske združene delavske partije je bil sprejet sklep o radi- kalni reformi partije in političnega sistema. Poslej naj bi imela Poljska politični (in sindikalni) pluralizem in, čeprav za zdaj še ni konkretnih smernic te preobrazbe, je Solidarnost praktično že legalizirana. Njen voditelj Lech Walensa je partijski sklep pozdravil in dejal, daje to odločilen korak k družbenemu dialogu, v katerem je pripravljena sodelovati tudi Solidarnost. Par- tijsko glasilo Tribuna Ludu pa je v svojem uvodniku poudarilo, da so na plenumu dokončno zavrgli »stalini- stični model partije in njen ,monopol na resnico'. Poslej naj bi imela tudi zakonita opozicija možnosti, da v sociali- stični državi deluje kot sestavni del političnega in parla- mentarnega sistema«. Naj se dvomljivci tudi sprašujejo, kaj neki se bo zgodilo, če opozicija na volitvah porazi partijo, in ali bo partija kaj takega dopustila, ni dvoma, da pomeni poteza poljskega partijskega vrha izredno pomemben in daljnosežen korak po letih tavanja v slepi ulici družbenih konfliktov. Poti nazaj ni, čeprav so šef države in partije general Jaruzelski, premier Rakowski, notranji minister Kicszak in obrambni minister Sižicki po plenumu ponudili odstope, češ da so med partijskimi dogmatiki še vedno veliki odpori proti tako koreniti, a nujni reformi. Kakšna ironija usode, če vemo, da je bil prav general Jaruzelski dolgo na čelu sil poljske »protireformacije« in da so Poljsko zaradi vojaške vladavine, ki jo je uvedel po znanih dogodkih v letu 1981, doletele gospodarske sank- cije Zahoda! Toda na srečo Poljakov - pa najbrž tudi Jaruzelskega - so časi nasilnih političnih obračunov »iz mode«, nasprotno pa so splošen trend v večini socialistič- nih držav demokratične politične in gospodarske spre- membe. Kot rečeno, ni še jasno, kakšen naj bi bil poljski politični pluralizem, ki je sicer formalno - z obstojem več strank - veljal že doslej. Ah se bo partija odpovedala svoji ustavni vodilni vlogi, kot zahteva opozicija in bo postala stranka med strankami? (Mimogrede, na Madžarskem trdijo, da se bo z novim zakonom o strankah avgusta letos zgodilo prav to.) Zaenkrat je gotovo le to, da je partija s priznanjem Solidarnosti in napovedjo drugih sprememb sprostila pro- stor pluralističnemu dialogu. Prvi konkretnejši korak v tem bo dolgo napovedovana in odpovedovana »okrogla miza«, nekak javni partijsko-opozicijski dialog, ki naj bi se ga udeležil tudi Lech Walensa. Določen je tudi datum zanjo - 5. februar. Naslednja faza naj bi bile parlamentarne volitve, predvidoma že maja letos (namesto jeseni). Po besedah premiera Rakowskega nsj bi se jih smeli udeležiti tudi predstavniki neodvisnih političnih združenj. Se torej na Poljskem pripravlja prvi volilni spopad med partijo in opozicijo v kaki socialistični državi? Negotovost v Kabulu Sovjetski vojaki se pospešeno umikajo iz Afganistana, države, v katero so pred dobrimi devetimi leti vkorakali bojda »na poziv afganistanske vlade«. Tedanji »desant na Kabul« pa je bil otročje lahak v primerjavi s težavami ob umiku, tako političnimi kot vojaškimi. Afganistansko pre- stolnico so obkolili uporni mudžahidi, ki nočejo niti slišati o delitvi oblasti z »izdajalskim« režimom predsednika Nadžibulaha. v Kabulu primanjkuje hrane in energije kljub sovjetskim pošiljkam pomoči (kaj klavrn iztek desetletne »bratske pomoči« torej), tuji diplomati jadrno zapuščajo prestolnico... Kljub temu pa seje Moskva očitno odločila, da bo spo- štovala rok za dokončen umik njenih vojakov (15. februar), h kateremu se je zavezala z ženevskim sporazumom. Mihail Gorbačov najbrž ne bo tvegal nove ohladitve odno- sov z Washingtonom in Pekingom na račun nadaljnje podpore režimu, ki so mu dnevi očitno šteti. Vendar pa bo gotovo še izrabil vsako možnost za morebiten političen sporazum, ki bi Moskvi omogočil »časten« umik. Sprva obetavni pogovori namestnika šefa sovjetske diplomacije Julija Voroncova z voditelji mudžahidov so padli v vodo, potem ko je Moskva vztrajala pri nadaljnji podpori Nadžibulahu. Nepričakovano prožnost pa je pokazal prav Nadžibulah z napovedjo, da bo razpustil vladajočo partijo in namesto nje ustanovil »liberalno- stranko. Toda za zdaj z njegovo obljubo, ki so jo načeloma pozdravili tudi mudžahidi (a le, če v stranki ne bi bilo »izdajalcev«), ni nič. Ah utegne preboj v zadnjem hipu vendarle doseči sovjetski zunanji minister Ševardnadzc. ki bo v kratkem obiskal Islamabad in se morda sešel tudi z voditelji mudžahidov? Za politično rešitev je vse manj upanja, zato pa vedno več možnosti, da se bo krvava afganistanska drama nada- ljevala še po sovjetskem umiku. Po mnenju opazovalcev medfrakcijski spopadi za oblast niso izključeni niti. če bo Nadžibulahov režim, katerega vojska je sicer do zob obo- rožena, a demoralizirana, v zadnjem trenutku »evakuiran« iz države. Na kratko Ф Argentinski predsednik Raul Alfonsin je sporočil, da so bili napadalci na vojašnico La Tablada pri Buenos Airesu iz vrst skrajne levice. Spopad s 24 žrtvami je znova opozoril na krhkost argentinske demokracije. • V Peking prihaja na obisk sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze. Njegov obisk bo nadaljnji korak v normalizaciji odnosov med državami in - generlaka- za načrtovano junijsko srečanje na vrhu. Med poglavitnimi temami pogovorov bo tudi kampučijsko vprašanje. • Vodilni »reformator« madžarske KP Imre Poszgei je javno izjavil, da dogodki v letu 1956 (revolucija, ki so jo zatrli sovjetski tanki) niso bili kontrarevolucija, temveč ljudska vstaja. Tako je zavrgel dosedanje uradno stališče o teh dogodkih. Evidentiranje predsednika Na zadnji seji MIASMS celjske regije so pričeli posto- pek evidentiranja za novega predsednika. Postopek mora biti zaključen do 15. februarja, ko bodo na MS ZSMS obravnavali predloge OK ZSMS. Takrat bodo oblikovah tudi osnutek kandidatne liste, novega predsed- nika pa bodo izvolili na konferenci, ki bo v prvi polovici meseca marca. VZ Predstavitev možnili kandidatov Mladi v žalski občini se temeljito pripravljajo na volitve najodgovornejših funkcionarjev v OK ZSMS. V soboto so se novi predla- gani kandidati za predsedni- ka in sekretarja javno pred- stavili, že pred tem pa so mo- rali oddati svoje programe. Kot kandidata za predsedni- ka sta se predstavila Vojko Zupane in Jani Štusej, za se- kretarja pa Matej Valant, Sa- mo Jurhar in Gregor Volk. Ta predstavitev ali videnje, kot mu pravijo, je bilo prvič v zgodovini občinske konfe- rence in je, kot so dejali vsi možni kandidati, ki so pred- stavili v pismeni obliki svoje programe, poskus demokra- tičnega volilnega postopka. Razprava je bila zanimiva in aktiialna, žal pa se jo je ude- ležilo le majhno število mla- dincev, čeprav so jih priča- kovali mnogo več, saj je bilo to pravo mesto in prava pri- ložnost za razjasnjevanje šte- vilnih vprašanj, ki tarejo da- našnjo mladino. T.TAVČAR Jubilej žalske VIO Letos praznuje žalska vzgojno-izobraževalna or- ganizacija desetletnico. Proslavo jubileja so združi- li z vsakoletnim srečanjem delavcev v vzgoji in izobra- ževanju v žalski občini, ki je bilo v petek zvečer. Zbranim je govoril direk- tor VIO Janez Meglic, ki je povedal, da danes šteje ta vzgojno-izobraževalna orga- nizacija 750 zaposlenih, v de- setih letih obstoja so obnovi- li in dozidali kar pet osnov- nih šol in tri vrtce. V zadnjih letih jih pestijo težave, te pa so v premajhnih osebnih do- hodkih, preskopih sredstvih za izobraževalne pripomoč- ke, skratka, tudi pri tej de- javnosti je denar tisti, ki ga je vedno premalo. V imenu skuščine občine in družbe- nopolitičnih organizacij je zbrane nagovoril predsednik IS Anton Bratuša, nato pa so podelili priznanja VIO za le- to 1988, ki so jih prejeli: Mili- ca Končan, Marija Marovt, Niko Prašnikar, Agata Am- bruš, Blaženka Magajne, Da- rinka Valenčak, Marija Gor- šek, Kristina Šoštarič, Marja- na Lesjak. Ida Završnik, Emilja Crnila, Srečko Lav- bič. Greta Satler, Mojca Je- raj, Andreja Pantelič, Vera Žužej, Ivana Rovšnik in Ani- ca Lah. Med tednom so imeli raz- lične izobraževalne aktivno- sti, sestali so se aktivi delav- cev, predavala pa sta tudi Milan Bratec in Franc Bizjak iz republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o položaju vzgoje in izobraževanja v na- ši družbi. T.TAVČAR Mladina v izgubi Občinska konferenca ZSMS Laško se je v minulem letu ubadala s problemom financi- ranja njihove dejavnosti iz proračunskih sredstev. Po izja- vi sekretarja OK ZSMS Laško Jureta Simona, bodo prvič po vsej verjetnosti poslovno leto zaključili z rdečimi številka- mi, saj jim po izračunih pri- manjkuje okrog dva milijona dinarjev. V mladinski organizaciji vidi- jo vzrok za to v realnem zmanj- šanju prihodkov, ki so posledi- ca indeksne rasti sredstev in slabše dogovorjenih izhodišč fi- nanciranja v prejšnjih letih. Kakorkoli že. Pri mladinski organizaciji ne mislijo držati križem rok. Na zadnji seji pred- sedstva so že pričeli razmišljati o možnih oblikah lastnega fi- nanciranja. Med drugim so bila prva razmišljanja v smeri orga- niziranja popoldanskega var- stva otrok, odprtju turistične agencije, ureditvi in prevzemu tržnice v Laškem in podobnem. Del prihodka vidijo tudi v pro- daji lastnega glasila, ki naj bi v kratkem pričel izhajati kot mesečnik. O vsem bodo zadnjo besedo rekli na naslednji seji predsed- stva. VLADO MAROT Srečanje z duhovniki Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik je konec minu- lega tedna pripravil sprejem za duhov- nike v žalski občini. Po krajšem poz- dravnem nagovoru predsednika skupščine je o gospodarjenju in načr- tih za letošnje leto govoril predsednik IS občine Anton Bratuša in povdaril, da v občini lani ni bilo velikih izgub, veseli pa so, da je narastel konvertibil- ni izvoz v tiste države, kjer imajo do- bro razvito tehnologijo in znanje. V imenu družbenopolitičnih organiza- cij sta spregovorila Milan Zupane, predsednik OK SZDL, Janko Kos, se- kretar OK ZSMS in Jože Kučar, tajnik komisije za verska vprašanja pri SO Žalec, ki je označil medsebojne odno- se v občini za dobre, s tem da so vsa odprta vprašanja v odnosih med cerk- vijo in družbo reševali sproti. Srečanje z duhovniki pa so imeli tu- di v mozirski občini. Tam ga je pripra- vil predsednik OK SZDL Zdravko No- vak, zbrali pa so se v Šmihelu. V svo- jem nagovoru je poudaril dobro sode- lovanje med duhovniki in občinskimi forumi, predsednik IS Ivo Kos pa je govoril o uspehih in težavah v gospo- darstvu v občini. TONE TAVČAR S srečanja v Žalcu, kjer se je v imenu duhovnikov za sprejem zahvalil Adolf Piki (na skrajni levi). 4. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Program Antoja Markovića je dober, treba je le še videti, kdo je zanj Direktorji ¥ regiji pozitivno ocenjujejo program ùotìoòega predsednilia jugosiovansiie vlade , Glede na program izhoda iz krize, kakršnega je pred- stavil mandatar za novega predsednika izvršnega sve- ta Aute Marković se zdi, da je Jugoslavija le dobila pra- vega človeka za vladnega predsednika. Prve uradne ocene so, da je Marković po- trdil sloves, ki se je širil o njem že pred tem, namreč, da ni zgolj teoretik in poli- tik temveč da tudi ve, kaj se v gospodarstvu dejanska dogaja. Vse seveda ni odvisno od programa temveč predvsem od ljudi. Takšnega mnenja so bili tudi anketiranci, di- rektorji s celjskega območja, ki smo jih po telefonu zapro- sili za mnenje o programu An tej a Marko viča. Vsi po vr- sti so izredno ugodno ocenili program, vendar so pri napo- vedih ostajali v glavnem na trdnih tleh, posebej še, ker se bo moralo najprej izkaza- ti, kdo v resnici je za tak pro- gram, V času izida te ankete bo marsikaj že jasno, saj je zvezna ce-kajevska partijska seja že mimo, v ponedeljek, ko je anketa nastajala, pa smo seveda o »rezultatu« se- je še ugibali... Mirjan Beve, Alpos Šent- jur: »Program je zelo dober, zelo konkreten in tudi realen v tem, kakšne so možnosti za izhod iz krize. Potrebni pa so seveda še drugi pogoji. Od kadrov, do potrebe po sode- lovanju republik in politike. V gospodarstvu si želimo, da čimprej začnemo z uresniče- vanjem tega programa, saj je v sedanjih pogojih, ob takšni inflaciji in stalno se spremi- njajočih se razmerah, že pra- va umetnost dobro delati.« Metod Ćernoša, Lesna in- dustrija Bohor Mestinje: »Lahko rečem le vse dobro, takšni pa so tudi vsi doseda- nji odmevi. Pristop Markovi- ča je bistveno drugačen, kot smo jih bili vajeni doslej. Če ga bodo pri tem spremljali vsi ostali, si lahko od nove vlade obetamo kaj več kot od prejšnjih. Je še vrsta dru- gih pogojev, da se ta pričako- vanja uresničijo, najbistve- nejši pa so seveda kadri, kaj- ti vedno se vse začne ali usta- vi pri ljudeh.« Niko Kač, Ljubljanska banka Splošna banka Celje: »Program je dober. Tudi z vi- dika realnega vrednotenja dinarja, pa četudi v tem ni bil najbolj dorečen, napove- duje tisto, kar pričakujemo že nekaj časa. Skratka, zav- zema se za pravo tržno eko- nomijo, s čimer je Marković upravičil pri nas mnenje, ki smo ga imeli o njem doslej. Prav pa je tudi, da hoče naj- prej politični konsenz in podporo, brez katere bi pro- gram obvisel v zraku. Zato je treba enkrat reči, kdo je v resnici za tržno gospodar- stvo, kdo pa za fige v žepu, kdo je za pluralizem in de- mokracijo in kdo ne. Kot ve- mo, pa bo del odgovora na ta vprašanja znan v teh dndi, po seji CK ZKJ.« Marjan Krajne, Ljubečna - industrija keramičnih, ki- shnoodpornih in opečnih iz- delkov: »Načelno ocenjujem program pozitivno, vendar pa je zelo težko konkretno odgovoriti na vprašanje, ka- ko ocenjujem Markovičev program, ker je njegova uresničitev precej odvisna od nepredvidljive jugo-spe- ciñke in različnih pojmovanj stvari, s katerimi se sicer vsi strinjamo. Predvsem bi morala za re- alizacijo programa zagotoviti vse potrebno politika. V na- sprotnem bomo lahko govo- rili še o enem zavoženem programu, kar pa bi seveda imelo hude posledice. Kot rečeno, program je dober, vendar za ekonomiste ne predstavlja nič novega. Vprašanje je, če se ga bo dalo izvesti tudi v praksi.« Ivan Kramer, Elkroj Mo- zirje: »Program ocenjujem zelo pozitivno, saj iz njega veje povsem nov duh, pa tu- di Marković govori s povsem drugačnim besednjakom kot predhodniki. Ta je nam go- spodarstvenikom mnogo bližje. Mislim, da je bil Mar- ković kot bodoči predsednik vlade d#volj konkreten in da smo ga lahko vsi razumeh. Res je, da. smo tudi doslej vedeU »šta bi trebali uraditi« (kaj bi morali narediti), ven- dar imam tokrat upanje, da bo drugače. Tudi časovno je program dobro opredeljen, saj je pet let tisti čas, ko je realno upati na zmanjšanje inflacije. Všeč so mi tudi be- sede, da bo treba za dva in polkrat povečati izvoz. Ti- stim, ki smo to že delali, nam to tudi malce laska, kajti res bi bilo že danes marsikaj drugače, če bi se tega v pre- teklosti zavedali tudi ostali.« Jure Pokom, Konus Slo- venske Konjice: »Program je po mojem zelo dober, zelo konsistenten in zadosti po- globljen, saj so si vsi parame- tri v soodvisnosti. Vsekakor smo zadovoljni, posebej še, ker zadnjih nekaj let praktič- no nismo imeli vladnih pro- gramov. Tudi izbor kandida- tov je dober. Za Konus in druge izvoznike, ki smo si že pred leti utrli pot v svet, je program seveda velika spod- buda. Tudi časovno, to pa vemo iz lastnih izkušenj, je program dobro opredeljen, kajti dejansko sprememb ne moremo pričakovati čez noč. Vse skupaj pa je seveda od- visno od tega, ali se bo pro- gram sprovajal tudi v praksi, in od tega, če bo imel dovolj podpore povsod v Jugosla- viji.« Stane Seničar, Zlatarne Celje: »Skrbno sem sprem- ljal Markovićevo javno pred- stavitev programa. Ocenju- jem ga izrazito pozitivno, saj se je dovolj odločno, pravza- prav brezkompromisno opredelil do vseh temeljnih političnih in ekonomskih di- lem, ki so ovirale tekoče po- slovanje in razvojno politiko v ožjem in širšem smislu. Po- vedal je tisto, kar si želimo v gospodarstvu že dolgo sli- šati. Moram reči daje pri me- ni, veijetno pa tudi pri osta- lih poslovodnih delavcih vzbudil nek optimizem. ■z upanjem seveda, da bo ta- ko odločen tudi, ko bo ime- novan za predsednika Z1S.« Mitja Urisk, Keramična industrija Liboje: »Program je odličen. To je tisto naše, tisto, kar smo si doslej le predstavljali. Veseli me, da je še posebno naklonjen nam, izvoznikom. Upam le, da uresničevanja programa ne bo zavrla politika.« RADO PANTELIČ Klic v Evropo 92 v svoje usmeritve gospodarskega razvoja v tem letu je konjiški Izvršni svet vključil tudi republiško pobudo o vključevanju v Evropo 92 in zahteve evrop- skega trga. Gospodarstvo konjiške občine se je že doslej z uspešnim izvozom krepko vključevalo v evropski gospodarski trg, tok dogajanj pa mu tudi zdaj ne sme uiti, so menili na zadnji seji Izvršnega sveta. Zato seje na seji predsednik Uniorja zavzel za še večjo kakovost izdelkov in dobre kadre. Konus, je bilo sUšati na seji, se na skupni evropski trg pripravlja vsaj že tri leta, za Evropo 92 pa bi morale kaj več narediti tudi zvezne institucije. Predvsem pa mora projekt Evrope 92 priti, ne samo v planske dokumente, temveč predvsem v zavest ljudi. Ker gospodarstvo konjiške občine izvozi za 55 milijonov dinarjev izdelkov (več kot polovico od tega Unior), so na konjiškem Izvršnem svetu dali pobudo, da se v posebno komisijo, ki jo bodo obliko- vali na ravni republike, vključijo tudi Konjičani. MP Primerjajo se z največjimi Stelflarna iz Rogašife Slatine v vrhu amerišlie lestvice steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine vse uspeš- neje osvaja ameriško tržiš- če, že desetletje pa aktivno nastopa na vsakoletnih po- mladanskih in jesenskih prodajnih tednih, na začet- ku v Atlantic Cityju in zdaj že vrsto let še v New Yorku. Velik uspeh Rogaške je tu- di dejstvo, da je postala dru- gi največji dobavitelj ročno izdelanega steklenega krista- la za trg Združenih držav Amerike. Tudi letošnje izvozne na- povedi na ameriški trg so obetavne, saj so, poleg dobre prodajne situacije, dosegli povišanje cen v višini naj- manj 7 odstotkov. Ob dej- stvu, da sodijo izdelki Roga- ške v vrh srednjega cenovne- ga razreda, je tolikšno pove- čanje prodajnih cen gotovo izraz kakovosti in zaupanja zahtevnih ameriških kupcev oziroma trgovcev. Skupno s kupci, ocenjene napovedi zâ to leto znašajo za trg ZDA 23,5 milijona do- larjev, največja kupca pa sta Miller - Rogaška Inc. in Mi- kasa, vsak s po 7 milijoni do- larjev. Če ameriškim napo- vedim dodajo še kupce iz Evrope in Daljnega Vzhoda, se številka približuje 30 mili- jonom dolarjev izvoza. Vse- kakor so to izredno smele napovedi ob dejstvu, da je izvoz Steklarne Boris Kidrič pred šestimi leti znašal do- brih 6 milijonov dolarjev. Zanimivi so tudi podatki, ki govorijo o udeležbi posa- meznih držav v celotnem uvozu kristalnega stekla v ZDA. Jugoslavija, kjer je pretežni delež izdelkov iz Rogaške Slatine, se je lani prebila na četrto mesto, za Francijo, Zahodno Nemčijo in IrsRo. Če pa pri tem odšte- jemo od francoskega in nem- škega deleža del avtomatizi- rane proizvodnje, je Jugosla- vija z Rogaško realno postala drugi največji dobavitelj roč- no izdelanega kristala za tr- žišče Združenih držav Ame- rike. MARJELA AGREŽ Delegati o razvoju Rezultati gospodarjenja v konjiški občini na preho- du v novo leto kažejo, da proizvodnja še vedno upa- da, prav tako upada doma- če povpraševanje, rast cen je skokovita, poslovni re- zultati pa ne dosegajo ravni minulega leta. Ta iztočnica pomeni hkrati tudi uvod v usmeritve go- spodarskega in družbenega razvoja občine za to leto. Kot predlog so ga obravnavali v torek popoldne delegati zborov skupščine občine Slovenske Konjice. V občini ugotavljajo, da se še naprej povečuje nezapo- slenost. Zaradi padanja real- nih osebnih dohodkov se stopnjujejo tudi socialni pri- tiski. V zadnjih mesecih mi- nulega leta, kažejo podatki, je nekoliko upadel tudi izvoz. V danih pogojih družbeno- ekonomskih razmer v širšem družbenem prostoru bodo v konjiški občini skušali do- seči večjo industrijsko proiz- vodnjo predvsem na osnovi sklenjenih pogodb s tujimi partnerji. V kmetijstvu naj bi pridelali več grozdja in ja- bolk, v turizmu pa z usmeri- tvami razvoja načrtujejo de- set odstotkov več nočitev kot minulo leto, medtem ko ocenjujejo, da gostov ne bo več kot lani. Organizacije združenega dela v občini bo- do še naprej skušale izvoziti čimveč izdelkov visoke stop- nje obdelave in iskale nove oblike povezovanja s tujino. Čimbolj želijo zajeziti tudi nezaposlenost. Za -naravni priliv načrtujejo 1 odstotno stopnjo zaposlovanja, in si- cer n^več v zasebnem sek- toiju in gospodarstvu. MP Mozlrjanl namesto resolucije Težave in vzpodbudni razvojni načrti v občini Mozirje so kljub temu, da Zakon o družbe- nem planiranju ne obvezuje več delovnih organizacij, da bi posredovale občini letne načrte, izdelali »Izho- dišča gospodarske in raz- vojne politike za leto 1989«. V tem svojevrstnem planu, ki je nadomestil bivše reso- lucije, so bistveno zmanjša- li obseg podatkov. V izvrš- nem svetu in v predsedstvu skupščine so menili, da je nemogoče, da ne bi z določe- nim pristopom poskusili ugotoviti osnovna gospo- darska in razvojna gibanja. Menijo, da s tem globlje odkrivajo težave, ki bi jih bi- lo treba odpraviti v tem letu. Pri vseh zbranih kazalcih gre v bistvu za oceno rasti glede na leto 1988. V dokumentu ni več obvezujočih prvih, iščejo pa odgovor kje in kakšne bodo težave in kakš- ne aktivnosti si bodo zastavi- li vsi v občini. Dokument je nastal kot skupek planskih predvidevanj in nakazuje kot ugodno nadaljnjo rast fi- /iičnega obsega proizvodnje za približno 10 odstotkov, iz- voza za 34 odstotkov in druž- benega proizvoda za 5 od- stotkov. Nakazuje tudi raz- meroma visoko naložbeno dejavnost. V gospodarstvu tudi ne predvidevajo bistve- nih tehnoloških viškov de- lovne sile. Na drugi strani pa je nekaj zaskrbljujočih tren- dov, ki se kažejo zlasti v upa- danju količinske proizvod- nje v kmetijstvu, gozdarstvu, hitri rasti nezaposlenosti, na- daljnjem slabšanju, gospo- darnosti poslovanja in fi- nančne samostojnosti OZD. Iz tega izhaja, da bo težišče delovanja razreševanje ome- njene problematike. Na področju družbenih de- javnosti se nakazujejo os- novne težave v velikih stro- škovnih udarih in nadalj- njem omejevanju porabe na drugi strani. Za mozirsko ob- čino je že znano, da zaradi neugodne strukture prebi- valstva ne more sama zago- toviti vseh sredstev za zago- tavljanja socialne varnosti. Največ neznank je v zdrav- stvu in šolstvu. Vsebinske zadeve se razrešujejo na re- publiški ravni, občini preo- staja le skrajna racionalizaci- ja dejavnosti in stalno opo- zarjanje republiških orga- nov. Primanjkljaji na po- dročju zdravstva in šolstva presegajo 30 odstotkov po- trebnih sredstev. Področje gospodarske in komunalne infrastrukture je tisto, kjer ima občina naj- večji vpliv. Na tem področ- ju nameravajo razreševati cestne težave in izgraditi či- stilno napravo v Mozirju. Pričakujejo prve rezultate nadaljnjega razvoja PTT in uresničevanje naložb 4. sa- moprispevka na občinski in krajevni ravni. Vrednost vseh naložb bo po decem- berskih cenah nad 10 mili- jard din. Pri urejanju prostora in varstvu okolja bodo letos do- končali in sprejeli dolgoroč- ni plan do leta 2000, srednje- ročnega do leta 1990, krajin- ske zasnove in ureditvene načrte za Logarsko dolino ter izdelali prostorske uredi- tvene in zazidalne načrte za Zadrečko in Savinjsko doli- no in več ureditvenih in zazi- dalnih načrtov za posamezne kraje. BRANE JERANKO Prikaz Toprove zimske kolekcije za naslednje leto v torek je bila na Rogli modna revija na kateri so manekenke in manekeni skupine Pavle Maurin iz Ma- ribora predstavili zimsko ko- lekcijo oblačil in ostalih iz- delkov iz delovne organiza- cije Toper Celje za naslednje leto. Modeli so prilagojeni oku- su potrošnikov, ki jih nare- kujejo evropske zahteve. Po- leg zanimivih barv in krojev, je še posebno zanimiv nov material iz katerega izdeluje- jo Toprova oblačila, ki omo- goča, da telo diha, pri tem pa oblačila ne prepuščajo vlago iz okolja. S torkovo modno revijo so želeli v Topru pri- kazati nove modele pred- vsem poslovnim partnerjem in kupcem iz Slovenije in ostalih republik. VOJKO ZUPANC Foto: EDI MASNEC 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 5 V Licenci res elcoiošifo posilstvo? IZ DVEH ZORNIH KOTOV V zadnjem času smo v našem listu večkrat pisali o pro- blemu občinskega odlagališča komunalnih odpadkov za konjiško občino, ki naj bi ga po zadnjem predlogu gradili v yasi Ličenca v krajevni skupnosti Jernej. Čeprav so na minuU seji Izvršnega sveta skupščine občine Slovenske Konjice sprejeli rokovnik, ki je zaenkrat samo v fazi osnutka, o poteku izdelave dokumentacije za odlaga- lišče odpadkov v občini, do pričetka gradnje v letu 1990 ostaja vprašanje: Joj, kam bi del? še vedno aktualno, kajti krajani Jerneja in zlasti Ličence so dvignili syoj ekol\Najpej moramç rešiti problem vode,« sta bila odločna. »Če bi bilo dovolj vode, bi imeli več pitancev. Poskusil bom narediti vodnjak, tukaj bi morala biti voda,« je bil prepričan gospodar. »Brez vode ne gre, to je najbolj pomembno,« je še dodal. Za gasilsko cisterno se spet spuščamo v doUno. »Dve uri hoda imajo šolarji,« sta prej povedala sogovornika. Že čez teden dni bo tja gor spet treba peljati vodo. Tako dol- go, da se bo nabralo dovolj deževnice. Da, tudi tako še dandanes živijo ljudje! IRENA JELEN-BAŠA Foto: EDI MASNEC Na domačiji, 800 metrov visoko v Brdcih živijo Cviklovi. Ivan in Vida, pa najmlajša Janez in Martin, ki sta malo pred obiskom legla k poči t kil. Roševa priznanja Dan prosvetnih delavcev so v Celju proslavili s prireditvijo v dvorani kina Union, ki so jo pripra- vili: društvo pedagoških delavcev, občinska izobra- ževalna skupnost in odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Ob tej priložnosti so zaslužnim pedagoškim delav- cen ix'delili Roševa priznanja. Prejeli so jih: Ivica Bogovič, Ida Franko, Vika Janžekovič, Pavla Lebič, Marica Lesjak, Dragica Štojs in Lojze Zabukovšek. Priznanja izobraževalne skupnosti Celje za delovanje v njenih organih so prejeli: Marjana Kolenko, Marjan Pojavnik, Smilja Rotar in Metoda Uranjek. Delovna organizacija Ljubečna, Ljubljanska banka Splošna banka Celje ter Kovinotehna pa so priznanja prejele za uspešno sodelovanje z osnovnimi in sred- njimi šolami v celjski občini. Na Ljubečni ulice Med naselja v občini, kjer imajo uveden ulični sistem, se bo najbrž že letos uvrstila tudi Ljubečna. To naselje se v zadnjih letih hitro razvija. Zazidalni načrt je pospešil tudi gradnjo. Veliko novih hiš pa povzroča težave pri oštevilče- nju, še bolj pa pri iskanju na- slovnikov. Zato so v krajevni skupnosti dali pobudo, ki so jo za Zavodu za planiranje in iz- gradnjo in na občinski geoded- ski upravi tudi sprejeli. Kraja- ni so že predlagah imena ulic. MB Vendarle nov blok v Žalcu Kljub nasprotovanju krajanov so v Žalcu minuli teden začeli pripravljati gradbišče za gradnjo novega bloka v sose- ski V. Kot je bilo moč izvedeti, za gradnjo bloka še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč samo dovoljenje za pripravo gradbišča. Gradbeno dovoljenje naj bi dobili šele konec februarja, ko bodo sprejeta izhodišča letošnjega raz- voja žalske občine. Krajevni funkcionarji so pred pričetkom gradnje najav- Ijali protestni zbor krajanov. »Z lastnimi telesi bomo prepre- čili gradnjo.<• so obljubljali. In kaj je zdaj ostalo od teh obljub? Psi lajajo, karavana gre dalje, bi lahko rekli. IJB - Foto: EDI MASNEC Peter Rihtarič številni prebivalci Šaleške doline in širše- ga celjskega območja so se drugi petek v tem le- tu na pokopališču v Podkraju poslovili od veterinarja Petra Rihta- riča. Peci se je rodil v dru- žini veterinarja, kije ta- krat služboval v Šmarju pri Jelšah. Očeta, zaved- nega Slovenca, so Nem- ci že leta 1941 izselili v Srbijo, mati pa se je s tremi otroki vrnila k staršem v Šoštanj. Po osvoboditvi se je oče vr- nil in kot veterinar služ- boval v Šoštanju. Peci je po zaključeni gimna- ziji v Celju odšel študi- rat veterino v Zagreb ter se nato zaposlil prav tako v Šoštanju. Že kot mladinec je sodeloval na delovnih akcijah Ša- mac - Sarajevo, Brčko - Banoviči in na cesti bratstva in enotnosti Zagreb-Beograd. Tako kot njegov oče je bil tudi Peci v Šošta- nju priljubljen kot do- ber veterinar. Hkrati je aktivno deloval v tam- kajšnji ribiški družini, za kar je prejel več priz- nanj: Obenem je bil vnet gobar in ljubitelj vrtičkarstva. V Šošta- nju je preživel kar pet desetletij svojega življe- nja. Žal ni dočakal za- služene upokojitve. Zadnja leta je bolehal ter nazadnje umrl v bliž- nji Topolšici. VIKTOR KOJC Iz Tabora bodo odvažali smeti Odvoz smeti, telefonija in nadaljevanje obnove večna- menskega doma - to so de- javnosti, s katerimi se tre- nutno ubadajo v krajevni skupnosti Tabor v žalski občini. Odvoz smeti bo v tej krajev- ni skupnosti, kjer je pretež- no kmečki živelj, stekel sredi februarja. Delavci Javnih na- prav bodo smeti odvažali en- krat tedensko. Vendar pa v Taboru niso povsem zado- voljni. Sedanji občinski od- lok o odvozu odpadkov na- mreč omogoča, da si ljudje, zlasti kmetje, lahko pridobi- jo dovoljenje o tem, da imajo urejeno deponijo in zato ni nujno, da so vključeni v or- ganiziran odvoz odpadkov. Na ta način se marsikdo iz- ogne stroškom, krajevna skupnost pa ostaja še naprej polna odpadkov. Drugo, s čimer se ukvarja- jo v Taboru, je telefonija. Trenutno imajo okrog 40 te- lefonskih priključkov» Sku- paj s krajevnima skupnosti- ma Gomilsko in Braslovče so naročili novo telefonsko centralo, ki jo bodo dobili predvidoma jeseni. Nanjo naj bi se iz Tabora priključilo okrog 120 naročnikov. V teh dneh bodo začeli zbirati de- nar za primarni vod, vendar so predračuni tako visoki, da se v Taboru držijo za glavo. Kilometer kabla stane po po- datkih Taborčanov 260 mili- jonov dinarjev. Kot pravijo v Taboru, nameravajo pri PTT-ju položiti kabel, kamor bo možno priključiti 500 na- ročnikov, interesentov v Ta- boru pa je okrog 120. »Dol- goročno gledano je to pamet- no, vendar nekaj deset na- ročnikov ne more iz svojega žepa reševati telefonije za deset let vnaprej,« pravijo v Taboru. Dela pa tečejo tudi na več- namenskem domu v Taboru. Objekt je pod streho, z deli so pričeh lani. IRENA JELEN-BAŠA Ni denarja za krajevne skupnosti Kot marsikje drugje v re- publiki, tudi v Šentjurju ostaja vse manj in manj de- narja za financiranje kra- jevnih skupnosti. Ker so mnoge dejavnosti v krajevnih skupnostih in nenazadnje plače tajnikov povezane z denarjem, se v njih iz dneva v dan sprašu- jejç, kako preživeti. Žadnji udarec so v krajevnih skup- nostih v Šentjurju in okolici doživeli mesec dni nazaj, ko so na podlagi razprav o fi- nanciranju krajevnih skup- nosti po prispevni stopnji, strokovne službe SDK ugo- tovile, da se mora prispevna stopnja 0,21 odstotka iz bru- to osebnega dohodka ukini- ti, ker ni zakonita. Ker niso zagotovljeni niti ostali viri fi- nanciranja, so v krajevnih skupnostih brez denarja. Zato so na redni seji odbo- ra podpisnikov krajevnega samoprispevka sprejeli sta- lišče, da morajo problem v najkrajšem času razrešiti. Določili so rok - 31. marec in do takrat, naj bi v skupščini občine Šentjur dokončno ugotovili, kako financirati dejavnosti krajevnih skup- nosti. DRAGO SLAKAN Ženske spet pojejo članice ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna so s pomočjo prijateljev petja uspele najti mlado zborovodkinjo Urško Lah, ki je pripravljena delati s tem ženskim zborom. Že prve v^e v januarju so pokazale, da ženske na Ljubečni in njeni okolici rabijo to vrsto kulturnega delovanja. Nekaj nad dvajset pevk hodi na vaje. Delajo pridno in upajo, da se bodo že spomladi predstavile z novim programom in novo zborovodki- njo pred domačo publiko. MB 8. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 KOMENTIRAMO Dober dan, kultura AU stojimo danes Slovenci kot narod trdneje kot v pre- 'eklosti ali pa se v svoji naci- onalni eksistenci majemo? Vprašanje torej, ki si ga zad- nje čase vse bolj pogosto po- stavljamo in si ga v imenu nas postavljajo misleci da- našnje dobe, se te dni bolj kot kdajkoli prej opira na praznik slovenske kulture, na katerega smo Slovenci, najbrž tudi po zaslugi danih razmer, vse bolj in bolj po- nosni in navezani. Tako je vsaj v večini oko- ljih, kjer se v februarju prire- ditve s kulturnimi dosežki in imeni zaslužnih ustvarjalcev v kulturi dvigajo v bilančni vrh letne bere. Ta bi bila lah- ko še mnogo večja, tarnajo kulturniki tudi na našem ob- močju in pridajajo, da je kul- tura v težkem gmotnem po- ložaju kot že dolgo ne, in da je vse preveč obremenjena z raznimi prispevki za skup- no državo. Tudi interventni zakono- daja ji v zadnjem obdobju ni dala dihati. Delegate v kul- turnih skupnostih sta zato grabili namoč in apatija in dvigovanje rok v delegatskih skupščinah je postalo po- vsem nesmiselno. Vse bolj pogoste so bile nesklepčne skupščine (druge iz družbe- nih dejavnosti tudi niso izje- ma) in teoretično lepo za- stavljena misel, da je kultura nadgradnja družbenega si- stema, se je v praksi podirala kot hišica iz kock. Tudi spre- jemanje programov tako v poklicni kot v ljubiteljski kulturi postaja vse bolj ab- surdno, saj jih potem ni mo- goče v celoti uresničevati bo- disi zaradi pomanjkanja de- narja bodisi zaradi moralne krize, ki se je ponekod že kar dodobra zajedla v kulturo. Tam se zato ljudje vse manj- krat pražnje oblečejo za obisk kakšne kulturne prire- ditve, kar teh pač ni, ali pa, nasprotno, izvajajo kulturni- ki svoj program pred domala prazno dvorano. A praznik Slovenstva bo dosegel svoj namen le v popolnem sožitju izvajalcev in uporabnikov, če se izrazim v suhoparnem delegatskem jeziku, in v šir- šem razumevanju kulture, ki je sicer ena sama, a ima toli- ko barvnih odtenkov, da lah- ko obsije vsakogar. Često je potrebno zelo ma- lo. Zato: dober dan, kultura! MATEJA PODJED Oblike skozi življenje v muzeju revolucije v Ce- lju so bila do nedelje na ogled dela likovnega ustvarjalca Srečka Škober- neta iz Celja, ki se je doma- čemu občinstvu predstavil po večih letih premora. Tri tematsko zaokrožene ciklu- se z okoli tridesetimi slika- mi je avtor poimenoval s skupnim imenom: Oblike skozi življenje. V oceni k razstavi je likov- na kritičarka Marlen Prem- šak zapisala, da se Srečko Škoberne skoraj v celoti od- loča za velike temne površi- ne, kjer je strukturna in barvna obdelava najmanj ta- ko pomembna, kot izbrani motiv. Avtor z grafičnimi re- šitvami v prostoru in z važni- mi učinki gravurnih poudar- kov na aluminijasti plošči in pa razni barvni valeriji v skupnih efektih mešane tehnike zaključuje dela učin- kovito in enotno. Likovno polje z izrazom valovanja s svojstvenimi srebrnkasti- mi in zlatimi poudarki tvori- jo mrežo, podobno satovju, v enakomernem z živo barvo napolnjenem zaporedju mehkih oblik, s hotenim,vi- dezom dekorativnosti in to- ple brezskrbnosti, v katero topo udarijo oblikovani predmeti, liki, drobci stehni- ziranega in zmehaniziranega sveta kot izziv in opozorilo na dvojnost lagodnosti, po- vršinskosti in trdne neod- vrgljive prisotnosti drugač- ne realnosti. To s sicer ne izključno li- kovnimi sredstvi predočeno dilemo kaže avtor nevsiljivo s pripovednimi elementi s sklenjeno podobo, skratka - dovolj zrelo. MP Mesec koncertov Mesec koncertov v organizaciji Glasbene šole v Tito- vem Velenju se bo v koncertni dvorani glasbene šole pričel 3. februarja zvečer s klavirskim koncertom Marine Horak. Do konca meseca bo še šest koncertov. Marina Horak je znana in uveljavljena pianistka, ki seje vehko izpopolnjevala v tujini. V Londonu je kot pianistka in pedagoginja delovala kar 10 let. Od minulega poletja živi v Münchnu. Več nagrad na mednarodnih tekmovanjih na začetku kariere ji je odprlo pot na koncertne odre v skoraj vseh evropskih deželah in še dlje. Iz svojega bogatega repertoarja se bo predstavila z deli Skerjanca, Griega in Chopina. M. P. Vrhovi praznovanj Te dni bo v občinskih sre- diščih in tudi drugih krajih na Celjskem veliko kulturnih prireditev, ki jih napoveduje- mo kot vrhove slovesnosti k 8. februarju, dnevu sloven- ske kulture. Celje: Na večer kulturnega praznika, 8. februarja, bo pro- slava v Narodnem domu ob pol osmih zvečer s koncertom predavateljev glasbene šole. Kulturna skupnost občine Ce- lje pa bo podelila nagrade in priznanja. Prejeli jih bodo: Mi- ja Mencej, SLG Celje, Božena Orožen iz Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju, Srečko Cen- trih iz KUD Zarja Trnovlje, Ivo Gričar iz Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine ter Akademski pevski zbor Bo- ris Kidrič Celje. Laško: Proslavo pripravljajo za 10. februar v dvorani Zdra- vilišča Laško, in sicer ob 18. uri. Priznanja Kulturne skup- nosti bodo prejeli: Jože Hor- vat, Franci Kržan in Janko Le- skovšek. Mozirje: Slovesna prireditev meseca kulture s podelitvijo plaket in priznanj Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij bo 11. februarja na Ljubnem. Nastopil bo oktet Lesna iz Slovenj Gradca. Pla- kete in priznanja bodo dobili: Albin Skornšek, Jože Punčuh, Olga Klemše, Jože Kralj, Albin Moličnik, Marija Buija, Franc Es, Franc Goljuf in Mladinski pevski zbor ljubenske osnovne šole. Slovenske Konjice: Občin- ska proslava bo 8. februarja v Kulturnem domu ob 19. uri. Nastopil bo Mladinski pevski zbor iz Maribora pod vod- stvom Branka Reistra. Podelili bodo 2 nagradi na 1 priznanje uspešnim kuluturnim delav- cem, vendar imena do zaključ- ka redakcije še niso bila znana. Šentjur: Osrednje proslave za slovenski kulturni praznik v tej občini ne bo. Tudi nagrad in priznanj kulturnim delav- cem me bodo podeljevali. V kulturnem domu pa bo 10. februarja premierno nastopila skupina Stres. Šmarje pri Jelšah: V tej ob- čini podeljujejo Aškerčeva od- ličja posameznikom ali dru- štvom vsaki dve leti. Letos jih ne bodo. Osrednja slovesnost za praznik pa bo 11. februarja ob 18. uri v Kulturnem domu v Bistrici ob Sotli. Sicer pa bo- do praznik obeleževali 13. Koz- janski kulturni dnevi, ki se bo- do začeli prav za praznik. Titovo Velenje: V velenjski občini bo najbolj slovesno 9. februarja ob 18. uri, ko bo v dvorani Glasbene šole v Tito- ■ vem Velenju nastopil Pihalni orkester Glasbene šole s soli- sti. Podelili bodo Napotnikova priznanja. Prejeli jih bodo: Ka- rolina Mavec, Vinko Mraz in Herman Mrak. Diplomo: Jože Robida, plaketo Alojz Zavo- lovšek, priznanje Kulturne skupnosti pa Viktor Kojc. Žalec: Osrednja proslava bo 13. februarja ob 9.30 v kultur- nem domu v Žalcu. Kulturni program bodo prispevali člani gledališča Tone Čufar z Jese- nic s komedijo Valček tore- adorjev v režiji Mirana Kende. Savinove nagrade pa bodo pre- jeli: Ivan Centrih. Milan Les- jak, Janez Meglič. Plakete: Mo- ški pevski zbor Prebold, orga- nizacijski odbor revije doma- čih ansamblov, dekliški pevski zbor Gomilsko, dramska, sku- pina Svobode Polzela, šolsko kulturno društvo Šempeter, Turistično društvo Šempeter in Herman Pogladič. Prizna- nja: Jože Birmen, Alojz Golav- šek. Roman Kozovinc, Nada Ljubič, Franc Mali, Avgust Orešnik, 'Alojz Urankar, Mla- dinski pihalni orkester Žalec in odbor za pripravo prireditve »družina poje« Andraž. Poslovnost v kulturi Za praznik delovni posvet Svet za kulturo in Kulturna skupnost občine Celje sta pri- pravila za letošnji kulturni praznik slovenskega naroda delovni posvet z naslovom Poslovnost v kulturi. Na njem bodo sodelovali predstavniki nekaterih celjskih delovnih organizacij in predstavniki kulturnih ustanov in Zveze kulturnih organizacij ter predstavniki delovne organi- zacije Stik iz Ljubljane. Na posvetu naj bi izmenjali poglede na gospodarstvo in kulturo in sicer v tem smislu, da gospodarstveniki povedo, kako in ali sploh vidijo kulturo kot svojega poslovnega part- nerja in ali kultura vidi gospo- darstvo kot resno možnost za drugačno menjavo dela od ti- ste, ki obstoja sedaj. Kako to- rej preseči klasične sponzor- ske oblike in kako spremeniti kulturo iz večnega moledoval- ca za dodatnim denarjem ob tistem, ki se zbira po prispevni stopnji. Uveljavljati naj bi pri- čeli torej nove pojme kot so sodelovanje, sovlaganje, parti- cipacija, skupni program in podobno. Zamisel seveda ni nova, je pa aktualna zaradi tega. ker se s pripravami na novo zakono- dajo v kulturi in na oblikova- nje drugačnega kulturnega parlamenta v Sloveniji mora tudi kultura bolje pripraviti na tržne razmere, pa tudi zato, ker ima v svoji vsebini veliko bo- gastvo, ki ga je doslej nespret- no ponujala tudi na trg. še manj ustrezno gaje vrednotila. Gospodarstvo pa tudi ne moro mimo dosežkov v kulturi, saj so usmeritve iz tonaže v kako- vost tudi zajele pojmovanje drugačno kakovosti, tudi z vi- dika estetike, drugačne funk- cionalnosti. Kultura in gospo- darske veje postajajo vedno bolj integracijski element, ne pa dve popolnoma različni de- javnosti, ki se kažeta vsaka v različni luči ih seveda tudi sposobnosti. Na posvetu bodo sodelovali predstavniki Aera, Kovinoteh- ne. Cinkarne, Merxa, Zlatarn in drugih delovnih organizacij, predstavniki ustanov, ki se po- klicno ukvarjajo s kulturo, ZKO in predstavniki ustreznih občinskih komitejev za ureja- nje prostora, za družbeno de- javnosti in za družbeno eko- nomski razvoj. Posvet naj bi odprl tudi nekaj vprašanj, ka- ko naj Celje v bodoče bolje iz- koristi svoje kulturne potenci- ale pri prireditvah in za svoj ugled sicer. In še eno vpraša- nje je na dnevnem redu: kako racionalizirati pota odločanja o družbenem denarju, ki je na- menjen kulturi in kaj menijo o'tem' direktorji podjetij, kjer ta denar nastaja. Še cilj posveta: začetek iz- menjati mnenja, kot uvod v resnejšo analizo možnosti konkretnih poti do učinkovi- tih rezultatov. Morda pa se bo kdaj táko darilo kulturnemu prazniku pokazalo tudi kot ko- ristno, ne le spodobno kot misel?! DRAGO MEDVED Keramična delavnica Glina, ta naravni material, ki ga človek za uporab- nost in okras gnete že tisočletja, je spodbudila k ustvarjalnosti v keramični delavnici v Šoštanju deset umetnikov ljubiteljev gline iz vse Slovenije. Keramično delavnico je organizirala zveza kulturnih organizacij Slovenije, pričela, pa se je v ponedeljek dopoldne v Mayerjevi vili v Šoštanju, pod vodstvom mentorice Dubravke Urban pa bo trajala do 5. febru- arja. Udeleženci keramične delavnice, ki so pnšh v Šoštanj na pobudo občinskih Zveze kulturnih orga- nizacij, se bodo spoprijemah z umetnostjo priprave gline za vreteno, osnovami centriranja, okraševanjem in oblikovanjem na vretenu, struženjem in z malimi in velikimi formami izdelka . . . M. P. Vizualne komunikacije v Laškem dvorcu so v petek zvečer odprli zanimivo raz- stavo z naslovom Grafično vizualne komunikacije. Z njo se predstavlja grafični oblikovalec Simon Sernec. Avtor je zaposlen v radeškem Muflonu in tako se z razstavo predstavlja tudi tovarna, kije spoznala, da sta tovrstno oblikova- nje in primerna reklama sestavna momenta uspešnosti neke proizvodnje. Pri tem pa v laški občini delajo šele prve korake. Razstava se nam prikaže kot verno posneta miniatura trenut- nega slovenskega pa tudi jugoslovanskega prostora. Med dru- gim je zanimiva svojevrstna naslovnica časopisa Komunist, ki nam pove vsaj to, da zveza komunistov potrebuje, če hoče sestopiti z oblasti, novo formo, nov dizajn. In če se ima to zgoditi, bo imel oblikovalec priložnost naslajati se ob spoznanju, da ji je pomagal pri njenem zgodovinskem poslanstvu, kot je bilo slišati v uvodni besedi ob otvoritvi razstave. Razstava Simona Serneca bo v Laškem dvorcu na ogled do 10. februarja. V. M. VIĐEOPABAĐA VOJNA NA ATLANTIKU * * ★ * VIDEO KLUB CELJE ★ ★ ★ ★ CANKARJEVA 13 Igrajo: Robert Mitchum, Curt Jürgens Režija: Rick Powell Naslov originala: Enemy Below ★ USA 1957 ★ vojni ★ Izvrsten film na temo dru- ge svetovne vojne. Po igral- ski plati ga dovršeno izpe- ljeta Robert Mitchum in Curt Jürgens. Film je izvrsten med dru- gim tudi zato, ker junaki ni- so heroji »mišice«, ki poče- njajo neverjetnosti bolj iz lastne bebavosti, kot pa iz dojemanja stanja stvari na bojišču, ampak »inteligent- ni« junaki. Dogajanje je zgra- jeno na lucidni vojni taktiki kapetana nemške podmorni- ce in kapetana ameriške boj- ne ladje, taktiki, ki ne na- sprotuje le enodimenzional- ni vojaški logiki, ampak v dobršni meri tudi formalni ali aristotelski logiki. Do raz- pleta, res da do nekoliko pa- tetičnega (film je pač otrok svojega časa - nastal je 1957), pride po sklepanju tipa, da tako rečemo, če-potem na drugo potenco, ali, če upora- bimo bolj preciznejši pojem, po logiki »Drugega«: npr. kako varati nasprotnika z resnico, ali pa kako zmota pripelje do resnice. Konkret- no: kapetan ameriške ladje ujame nemško podmornico ne zato, ker bi preprosto uga- nil kam je namenjena, am- pak zato ker ugane, da je ka- petan nemške podmornice uganil, da je on uganil kam je namenjena, in zato kape- tan ameriške ladje spremeni smer plovbe, ki je navidez povsem napačna, izkaže pa sc kot povsem pravilna. Stvar se še bolj zaplete, ko isto logiko končno dojame in uporabi tudi kapetan nem- ške podmornice. Kakšen je izid bojevanja dveh tako pri- sebnih in pronicljivih voj- skovodij ni težko uganiti. Stvar je sila zapletena, ni kaj! Vsekakor vredna ogleda. VELIKA LAHKOMISELNOST - (The Big Easy) - kriminalka - (633) -ir -k * Film, ki razkriva policijsko mafijo New Orleansa, njihovo skorumpiranost in zapletenost v vrstT) umorov. Filmu daje sve- žino edino dovolj profinjeno slikanje ljubezenskega razmerja med brezkompromisno javno tožilko (Ellen Barkin - pravijo ji nova zvezda erotičnega filma!?), ki razkriva vmešanost policije v vrsto umorov, in mladim ne ravno nepodkupljivim policajem (Denis Quaid). KRVAVI ŠPORT - (Bloodsport) - akcijski - (629) - ★ ★ ★ Eden boljših pretopaških filmov - seveda v mejah, v katerih je protepaški film sploh lahko dober. Boljši zato, ker vsaj skuša dati borilnim veščinam duhovno dimenzijo. Skuša - konec kon- cev pa ves čas le teče kri. Film je bil lep čas na vseh lestvicah najbolj gledanih video filmov. ZLOMUENl ANGEL-(Broken Angel)-drama-(634)-* ★ ★ Problem sodobne družine in propuščenosti otrok ulici. Film temelji na napačni predpostavki, da bi starši drugače ravnali, če bi vedeli... Lestvica najbolj gledanih filmov v januarju 1. Umazani ples (Dirty dancing) 2. Prihod v Ameriko (Comming to America) 3. Krokodil Dundee II (Crocodile Dundee II) 4. Krokodil Dundee (Crocodile Dundee) 5. Rdeča vročica (Red heat) 6. Najdražji psihiater (The couch trip) Svet In Evropa nas ne bosta čakala v Atriju so predstavili sklad Wiadimira Bartola v petek je bil v Klubu kulturnih delav- cev I. Cankar literarni večer mladih knji- ževnikov, ki so se pod pokroviteljstvom RK ZSMS namerili predstaviti svojo ustvarjalnost najširši slovenski javnosti in tako vzbuditi zanimanje predvsem de- lovnim organizacijam, da bi gmotno pod- prle Sklad Vladimira Bartola. Namen Sklada je pospeševanje različnih oblik kulturne izmenjave z založbami in revija- mi v tujini, končni cilj pa prodor mlade slovenske literature na tuje književno tr- žišče. Sklad Vladimira Bartola sta ustanovili založba Aleph in revija Literatura, ki bi na omenjen način za načrtovanje projek- ta priskrbeli nujno potrebni denar, ker so institucije, ki sicer skrbijo za distribucijo financ v kulturne n^amene, v hudi denar- ni stiski. Aleph je sicer alternativna književna založba, ki je nastala pred petimi leti za- radi pomanjkanja prostora za uveljavitev mladih piscev, medtem ko je revija Lite- ratura (prej Problemi-Literatura) prva slovenska literarna revija, ki se ukvarja s spremenjeno človeško senzibiliteto v postmoderni, postindustrijski ali infor- macijski dobi, sćy na svojih straneh red- no prinaša tekste s področja postmoder- ne filozofije, misli o umetnosti itn. Mlada slovenska literatura je nase opo- zorila z zavidljivo kvaliteto, kar potrjuje tudi kopica prevodov, ki so zaenkrat od- visni od entuziazma redkih tujih pozna- valcev slovenske literature, od podjetno- sti samih avtorjev in voluntarizma tujih revijalnih uredništev in založniških hiš. To vrzel ali odsotnost institucionalne- ga mehanizma si torej prizadeva odpravi- ti sklad Vladimira Bartola, ki nosi ime po slovenskem pisatelju (enfant terrible književnosti 20. stoletja), ki je skoraj po petdesetih letih pozabe doživel uspeh do- ma in v tujini (Alamut, Med idilo in grozo). Svet in Evropa ne bosta čakala na nas. Za preboj iz evropske kulturne province moramo poskrbeti z lastno agilnostjo in z lastnimi sredstvi, ki naj bi jih zagotovile delovne organizacije. BOJAN KRAJNC 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Dobra volla brez denarja le ničesar ne pomeni Pred dnevi so pripravili posvet o tem, kaj storiti, da bi bilo Slivniško jezero bolj zanimivo za turizem, da bi v ta lep predel prihajalo več turistov. Ta posvet je bil pravzaprav nepomem- ben, kajti že zdavnaj so minili časi, ko bi bili turisti pripravljeni obiskovati različne postojanke, kijih bolj ali manj uspešno upravljajo turistična in druga podobna društva. Konec koncev je težje priti do ribiškega doma na Slivni- škem jezeru kot denimo na Okrešelj. Različnih turističnih postojank je tu- di na našem območju kar precej. Zgra- dili so jih prizadevni turistični delavci. Res pa je, da je objekte še najlažje zgraditi, nekoliko težje pa je potem z vzdrževanjem. Iluzije, da bodo ob- jekte lahko vzdrževala le društva, so jalove, kajti tudi tu ne gre več brez ekonomskih računic. Na našem ob- močju imamo precej primerov, ki po- trjujejo, da takšni in podobni objekti ne morejo živeti brez pomoči močnega združenega dela. KOMENTIRAMO! Poglejmo si samo primer Rogle in Uniorja, pa gostišča Grad in laške pi- vovarne in ne nazadnje tudi prizadeva- nja Gorenja in Topolšice, pa čeprav so v tem zadnjem primeru stvari še dokaj nerazčiščene. Turistično gostinski ob- jekti, zgrajeni s prostovoljnim delom ali podedovani iz zgodovinske prete- klosti. pač ne morejo računati na sa- mozadostnost ali na to, da bodo v njih videli kakšen poseben ekonomski in- teres gostinske organizacije združene- ga dela, ki se ubadajo z nizko akumu- lativnostjo in krmarjenjem med izgu- bami in poslovanjem na pozitivni ni- čli. Še to seveda na račun nizkih oseb- nih dohodkov, zaposlenih v tej branži. Kot vse kaže, so nekateri že spoznah, kje tiči zajec. Celjska Kovinotehna in Kompas sta združila moči in pri Izlet- nikovem domu v Logarski dolini ob- navljata depandanso, ki bo kaj kmalu dobila videz hotela B kategorije. Po drugi strani pa Izletnik še do danes ne ve, kaj naj počne z Logarsko dolino, kaj šele. da bi bile že sedaj, koje skraj- ni čas, znane cene za letovanje v njiho- vem objektu. Kakor koli že - če kdo računa, da bo mogoč turistični razcvet le v okviru turističnih društev in gostinsko turi- stičnih organizacij, se krepko moti. Pri tem seveda izvzemamo zdraviliški tu- rizem. Navsezadnje pa se tudi temu sklopu našega turizma ne obetajo pre- več lepi časi. Strokovnjaki napovedu- jejo, da bo letos najmanj pet odstotkov manj domačih nočitev, ob tem pa bo težko doseči sedemnajstodstotno po- večanje števila tujih nočitev, tako kot lani. JANEZ VEDENIK Pohod Dramlje-ŽIče Med prireditve, ki jih posvečajo spominu na legendarno XIV divizijo, velja omeniti tudi vsakoletni pohod iz Dramelj proti Zički kartuziji. Letos bo pohod 11. februarja. Pohod niki se bodo zbrali pred osnovno šolo v Dramljah, si ogledali spominsko zbirko posvečeno narodnemu heroju Milošu Zidanšku, spomnih se bodo še pohoda I. Štajerskega bata- ljona, se v Frankolovem poklonih žrtvam, ki so jih obesili leta 1945 in zaključili pot v Žičah. Od tam bodo organizirali prevoz v Celje in Šentjur. Pustnih prireditev ne bo manjlcalo Karnevali bodo v Mozirju, Šoštanju in Vrbju, drugod ostajajo pri zabavab Ljudje so si praznike iz- mislili zato, da pozabijo na vsakdanje skrbi in težave in da nekoliko počijejo po na- pornem delu. Tudi zato je največ praznikov pozimi, ko je dela na poljih in kme- tijah manj kot spomladi, poleti in jeseni. Pust ' seveda ni izjema, o njegovem poslanstvu pa lahko govorijo drugi. Dej- stvo je, da si od letošnjega pusta še največ obetajo go- stinci in se letos hkrati zah- valjujejo koledarju, daje naj- manj mesec dni razlike med Zora Koren, direktori- ca Turistično gostinske delovne organizacije Sa- vinja Laško: »Razvojne smernice na- še DO bodo temeljile na gostinsko turistični po- nudbi, ker bi sicer s samo gostinsko ponudbo težje shajali. Zato smo se s po- godbo že povezali z Zdra- viliščem Laško, tako da bodo naši gostje lahko koristili tudi vse zdravili- ške usluge. Odslej bomo imeli dva- krat na teden bio masažo in pedikerja. pogovarja- mo se s Kmetijsko zadru- go Laško, da bi sodelovali s kmečkim turizmom v smislu ponudbe doma- čih dobrot in domačega razvedrila. Preko turistič- nih agencij želimo vzpod- buditi zlasti tuje goste, saj je Laško ena izmed občin, ki bi z bogato kulturno ponudbo in naravnimi danostmi lahko ustregla tudi še tako zahtevnemu gostu. Zase lahko rečem, da vidim v zahtevnem delu. ki sem ga pred štirimi meseci sprejela, veliko možnosti in preseneča me. ker sem povsod v ob- čini, kamor se obrnem po pomoč, sprejeta z odprti- mi rokami. Zato z opti- mizmom zrem v pri- hodnje. tem praznikom in prazni- kom Dneva žena. To pome- ni, da bo promet večji. Vse- kakor večji, kot? če praznika trčita skupaj. V zdravilišču na Dobrni pripravljajo letos ples ča- rovnic. Pravijo, da zato, ker v naši družbi brez čaranja ne gre več. Najboljše čarov- nice čakajo lepe nagrade. Otroške maškarade pa pri- pravljajo v torek 7. februar- ja na Dobrni v Zdravili- škem domu in v Šmarju, prav tako v torek. Pustovanja se bodo v so- boto in nedeljo, pa seveda tudi na pustni torek, zvrstila domala v vseh hotelih na celjskem območju. Vsepov- sod seveda pripravljajo za originalne maske tudi bolj ah manj bogate nagrade, v večini primerov pa si nihče ne zna razložiti, kaj sploh je originalna maska. Bistveno je, da bodo nagrade razdelje- ne, še bolj bistveno pa to, da bo obisk prireditev zadovo- ljiv. O pustnem karnevalu v Celju tudi letos ne bo ne duha in ne sluha, pa čeprav bi lahko letos našli tém za karneval toliko kot že dolgo ne. Očitno so štrajki nado- mestili tisto, kar včasih na ulicah, razen za pusta, ni bilo mogoče izpovedati. Mozirja- ni se seveda ne dajo. V sobo- to bodo pripravili maškara- do, v nedeljo otroško maška- rado, na sam pustni torek pa bo Pust vrgel občinsko vla- do in prevzel oblast. Seveda ne gre za kopiranje črnogor- skih dogodkov, ker Mozirja- ni to počenjajo že vrsto let, s to razliko seveda, da bo le- galno izvoljena vlada prevze- la oblast že naslednji dan, ta- koj po tistem, ko bodo poko- pali Pusta. Pustni karneval pripravljajo v nedeljo tudi v Šoštanju, na sam pustni torek pa še v Vrbju pri Žal- cu. V Vrbju bodo na ta dan uvedli novo plačilno sred- stvo »vrbize«, za kar je seve- da neobhodno potrebna tudi razglasitev lastne republike. Prav zanima nas, koliko obi- skovalcev bo prišlo na ta dan v Vrbje iz same prestolnice. Mislimo seveda na Žalec. Na žalost pa lahko konec te re- publike v srednji Evropi na- povemo že za naslednji dan, kajti zdrave sile v centru si nikdar ne bi dopustile takš- nih odpadnikov. Tudi zato bo v Vrbju v sredo na vrsti pustni pokop. To bo tudi vse, kar se bo v pustnih dneh dogajalo na našem območju, če seveda ne omenjamo pustnih prire- ditev v šolah in vrtcih. JANEZ VEDENIK Otroška maškarada, ki jo v Golovcu vsako leto pri- pravi občinska zveza prija- teljev mladine v Celju, bo tokrat v nedeljo, 5. februar- ja. Za cicibane do 5. leta sta- rosti se bo program pričel ob 13.30 uri in bo trajal do 15. ure. Nato bodo na svoj račun prišli malčki od 5. do 7. leta, po 18. uri pa bo pro- gram za pionirje. Za zabavo bo poskrbel ansambel Oli- ver Twist, predstavili pa se bodo še otroci iz vzgojno- varstvenih organizacij Zar- ja, Anica Cernejeva in Tončka Čečeva ter Plesni studio s Plesnim gledališ- čem in skupino Igen. Večji iztrželf od tujih turistov čeprav uradna statistika močno zaostaja, pa so ven- darle že znani začasni rezul- tati lanskega turističnega leta. V Jugoslaviji smo od turiz- ma iztržili dve milijardi sto milijonov dolarjev (lahko tu- di precej več, glede na meto- dologijo izračunavanja je pač tako). Vseh nočitev je bi- lo okoli 109 milijonov, od te- ga 53 milijonov tujih in 56 milijonov domačih. Toliko torej približno kot leta 1987, s tem, da je bilo štiri odstot- ke manj nočitev domačih go- stov. V Sloveniji je bilo noči- tev okrog devet milijonov, od tega blizu štiri milijone tujih, kar pomeni, da je bilo nočitev za dva odstotka manj kot leto poprej oi^oma osem odstotkov več tujih in sedem odstotkov manj do- mačih. Na Celjskem turistič- nem območju je bilo okrog milijon 50 tisoč nočitev, od tega 250 tisoč tujih. V pri- merjavi z letom poprej je to pet odstotkov manj, s tem da je bilo deset odstotkov manj domačih in sedemnajst od- stotkov več tujih nočitev. V vseh primerih je očiten padec domačih nočitev, še največji pa je bil na našem območju. Padec števila do- mačih nočitev smo sicer lah- ko pričakovali, nismo pa ra- čunali na tako velik porast števila tujih nočitev. Prav za- radi tçga smo v naslovu zapi- sali, da smo lahko s turistič- nim letom zadovoljni ali pa tudi ne. Večkrat slišimo, da noči- tve niso edini dokaz uspeš- nosti ali neuspešnosti turi- stičnega leta. To je točno, so pa, žal, edini s katerimi lah- ko še kolikor toliko razpola- gamo. Izletniškega turizma ne preštevamo. Na našem območju štejejo obiskovalce samo na celjskem Starem gradu, v Rimski nekropoli, v jami Pekel in zakladnici Radmirje. Povsod je bilo go- stov nekoliko manj kot leta 1987. Manj obiskovalcev je bilo tudi v Logarski dolini. Za vse ostale izletnike ni po- datkov. Na primerjalni način smo izračunali iztržek od tu- jih turistov, ki je znašal 24 milijonov zahodnonemških mark ali desetino več kot le- to poprej ali cclo nekoliko več kot znaša poprečje za Ju- goslavijo, če je to sploh mo- goče realno izračunati za ne- ko ožje območje. ZORAN VUDLER 10. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Slovenija na sicupnem tržišču Leta 92 bodo znotraj držav evropske skupnosti odpravljene carine, s čimer bo evropska skupnost dejansko dosegla polo- žaj skupnega tržišča. Za posamezne države bo to pomenilo kljub dolgoletnim pripra- vam velik stres. KOMENTIRAMO j Dejstvo je, da skupna kmetijska politika ne more v celoti nadomestiti regionalnih kmetijskih politik, ki morajo upoštevati po- sebnosti določenega prostora, hkrati pa upoštevati v evropski skupnosti že davno ugotovljeno spoznanje, da je kmetijstvo več kot zgolj pridelovanje živeža. Večja stopnja integracije kmetijskega tr- žišča v evropski skupnosti bo imela tudi posledice za tretje države kot je Jugoslavija oziroma za našo republiko Slovenijo. Po- sebne analize, s katerimi bi prikazali učinke tega ukrepa za naše gospodarstvo oziroma kmetijstvo, niso bile narejene. Vse se bolj ah manj konča z apelom: treba se je pripra- viti. Če se najprej vprašamo, kaj lahko Slo- venija v teh zvezi naredi in kako bi se zanjo našel prostor v novem evropskem tržišču, moramo nßjprej ugotoviti, da nimamo izde- lane niti strategije razvoja našega kmetij- stva niti strategije izvoza kmetijskih pridel- kov. Kje so torej naše možnosti kmetijskega izvoza v evropsko skupnost? Predvsem pri proizvodih kot so vrhunska vina, kakovost- no sadje, hmelj, mesni izdelki, semena. Raz- voj gre in bo šel v smer: ne prodajati poceni blaga temveč izjemno kakovostno blago po zmerni konkurenčni ceni. Če teh nekaj misli prenesemo v prostorna Celjskem, potem lahko vidimo, da se bomo v evropski prostor oziroma tržišče lahko vključili. Imamo hmelj, sadje, mesne izdel- ke. Torej možnosti, o katerih bi najbrž kaza- lo razmisliti že zdaj, da leta 92 ne bomo zamudili vlaka. V Evropi namreč ne vozi po jugoslovanskem voznem redu. IRENA BASA Alctivni vinogradnilci Društvo vinogradnikov virštanjsko-kozjanskega okoliša deluje že pet let, v času od ustanovitve do danes pa se je razvilo v dokaj močno organiza- cijo, ki šteje preko tristo članov. Ti v okviru dru- štva delujejo v osmih pododborih, ki predstav- ljajo manjše vinorodne okoliše. Naloge, ki so jih zapisa- h pred petimi leti, uspeš- no uresničujejo, osrednje pa so: nuditi članom stro- kovna znanja s strokovni- mi predavanji, ohranjati stare vinogradniške šege in navade, organizirati strokovne ekskurzije z ogledi vinskih kleti ter pokušino vin, nabavljati strokovno literaturo, v program pa sodi tudi vsakoletni ogled vinske- ga sejma v Ljubljani. V soboto, П. februarja, bo društvo pripravilo pre- davanje o sodobnem kle- tarjenju in povabilo eno- loga doktorja Antona Skazo s Ptuja. Predava- nje bo v Virštanju, marca pa bo, prav tako v Viršta- nju, pokušina nove vin- ske letine. M. A. Tudi na kmetiji je lepše v dvoje Kmečki fantje in dekleta v Živi Kaj je bilo nekdaj imenit- nejšega, kot če se je dekle omožilo na trden kmečki grunt. Danes ni v tem nobe- ne imenitnosti več. Na- sprotno. Mladi si na kmeti- jah vse težje ustvarijo dru- žino in tudi zaradi tega pro- pada marsikatera kmečka domačija. Ena izmed poti, kako poiskati partnerja na kmetiji, je tudi obisk sveto- valnice za življenje v dvoje v Celju. »Vsak četrtek, ko odpre- mo med 16. in 18. uro vrata Žive, čakajo pred durmi tudi kmečki fantje in dekleta,« je povedala vodja svetovalnice Darinka Muhovec. Prihajajo ljudje različnih starosti - od 25 do 50 let štejejo. Največ je samskih, starih med 30 in 40 leti, v zadnjem času prihaja v Živo vse več mlajših kmeč- kih fantov. Prihajajo z željo, da najdejo partnerje za živ- ljenje v dvoje na večjih ali manjših posestvih. Fantje na kmetijah trdijo, da nimajo veliko časa za zabave, da ho- dijo manj v družbo in zato težje najdejo sorodno dušo in par pridnih rok za delo na kmetiji, marsikdaj dekleta gledajo sicer postavne kmeč- ke fante bolj postrani. V po- svetovalnico prihajajo fantje z mehaniziranih domačij, obupani nad dosedanjimi in- dividualnimi izkušnjami. Kaj pa kmečka dekleta? »Prihajajo, čeprav je fantov več,« je razložila Darinka Muhovec. »Prihajajo dekle- ta, ko so sicer zaposlena, vendar nimajo nič proti te- mu, da bi se poročile na kmetije. Ne na kakšna velika posestva, temveč na manjše domačije,« je iz izkušenj raz- lagala socialna delavka. »Pravijo,« je še razložila, »da v tem vidijo varnost, zdrav način življenja in nimam ob- čutka, da iščejo izhod v sili. Zlasti v zadnjih dveh letih se je mnenje deklet precej spre- menilo, odločajo se za življe- nje na kmetijah, za življenje izven mesta.« Da bi bilo temu res tako. Morda pa bo poroka na trden kmečki grunt še kdaj imenit- na stvar. Potem bo tudi manj gorja in samote na marsika- teri kmečki domačiji. IRENA BASA Zbirka za pospeševanje kmetijstva Pri ČZP Kmečki glas je izšla redna strokovna zbirka knjig za pospeševanje kmetijstva. Zbirko sestavljajo štiri knjige: kmetijski priročnik ter knjige, ki govorijo o prehrani in krmljenju prašičev, gnojilih in gnojenju ter pšenici. Bi pogozden, livadarski ali vikendaški hribovski svet? Kakšen hribovski svet bomo imeli Slovenci? Pred dobrim tednom dni je Centralni komite zveze komunistov Slovenije v Ljubljani organiziral okroglo mizo na temo: go- spodarski razvoj hribovitih območij v Sloveniji. Za mi- zo so tokrat sedli vsi, ki zna- jo in zmorejo o tej temi po- vedati marsikaj, ni pa jas- no, kakšen hribovski svet si pravzaprav želimo v naši republiki. Slovenska družba doslej sicer ni povsem pozabila na razvoj hribovskega sveta, res paje, daje bil razvoj stihijski in da repubUka ni dajala nič denarja zato, da bi se hribov- ski, gorski in kraški svet ne praznil in spreminjal v pra- gozd ali v raj za vikendaše. Hriboviti del dežele zajema okrog polovice ozemlja, ne- kateri trdijo, da meri celih 70 odstotkov. Temu svetu smo namenjali premalo pozorno- sti, predvsem pa smo vanj premalo vlagali. Le čvrsti na- vezanosti našega kmeta na zemljo se imamo zahvaliti, da se naši hribi, gorski in kraški svet ni izpraznil še bolj, kot se je. Kmečka potr- pežljivost namreč tudi ni v nedogled raztegljiva. Kako naj bi torej v prihod- nje razvijali hribovski svet - o tem so za okroglo mizo razpravljali ekonomisti, agronomi, gozdarji, pred- stavniki kmečke zveze in za- družne zveze, ekologi, pred- stavniki gospodarstva in obrti ter države. A njihova mnenja so bila silno različna: eni se npr. zavzemajo za to, da naj trg in ekonomske zakonitosti v prihodnje diktirajo razvoj teh območij. Drugi so prepri- čani, da naj bi poleg kmetij- stva in gozdarstva ter dopol- nilnih dejavnosti s pomočjo nepovratñih sredstev na teh območjih razvijah tudi indu- strijo in mapjšo obrt. Tretja skupina razpravljal- cev pa je denimo menila, da naj razvoj v hribih prepusti- mo družinskim kmetijam, ki bodo skrbele za ohranjanje kulturne krajine, razliko v dohodku pa naj bi izravna- vah s subvencijami. Smernice je torej dala okrogla miza, zdaj se bo tre- ba odločiti, kakšen hribov- ski svet želimo Slovenci. IRENA JELEN-BAŠA Prvi kupon za izlet na morje v Novem tedniku objav- ljamo prvi kupon za sodelo- vanje na 17. izletu 100 kmeč- kih žensk na morje, ki bo letos 31. marca in 1. aprila v Luciji pri Portorožu, z ogledom Pirana ter po- stankom v Lipici. Objavili bomo štiri kupone s številkami od 1 do 4 ter še peti rezervni kupon, s kate- rim bo možno nadomestiti eno izmed morebiti manjka- jočih številk. Sprejemali bo- mo samo dopisnice, na kate- re je treba prilepiti kupon z vsemi številkami in ostali- mi potrebnimi podatki, ki morajo biti točni. Kuponov v kuvertah ne bomo spreje- mal oz. upoštevali pri žrebu! Zadnji kupon bomo obja- vih 2. marca, nato pa kupone sprejemali do 6. marca, 7. pa bo težko pričakovano žreba- nje, ki bo ponovno javno, v našem uredništvu. Za izlet je z naše strani že skoraj vse pripravljeno. Vrt- narstvo v Medlogu je oblju- bilo šopke za sto potnic, Jan- ' ko Melanšek iz Žalca pa spo- minske značke. Zraven bo tudi Keramična industrija Liboje s spominkom za vsa- ko potnico. Na večerni prire- ditvi v hotelu Lucija bo za zabavo skrbel ansambel Mi- ra Klinca iz Liboj, ki bo prvič z nami, čaral bo Jani Jošovc iz Petrovč, lepe domače pe- smi pa bo prepeval oktet Studenček. Da ne bo preža- lostno tudi med vožnjo v dveh Izletnikovih avtobu- sih bosta poskrbela harmo- nikarja Janko Mogu in Milan Čretnik. Vsem omenjenim se bo pridružilo še nekaj dru- gih, ki pa so zaenkrat še skrivnost. Sicer pa, pridno zbirajte kupone, ob vsakem pa bo tu- di več svežih informacij, ka- ko potekajo priprave za 17. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Ker imamo v arhivu spiske potnic s prejšnjih izle- tov le-tem svetujemo, da se naj ne prijavljajo, ampak naj se samo tiste, ki z nami še res niso bile in ki so tudi resnič- no z delom vezane na zemljo. T.VRABL Podružnica SKZ v Kozjem V šmarski krajevni skupno- sti Kozje se pripravljajo na ustanovitev podružnice Slo- venske kmečke zveze. Člani iniciativnega odbora so predstavniki petih krajev- nih skupnosti v tem delu Koz- janskega, ki bodo pripravili potrebno dokumentacijo za ustanovitev podružnice in opravili razgovore s kmeti. Če bo teklo vse po načrtu naj bi nova podružnica Slovenske kmečke zveze v Kozjem zaži- vela v prvi polovici marca. M. A. 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Zelenica ni pasja uta Pes jc priljubljena in člo- veku zvesta žival. Je zane- sljiv čuvaj, dobro zdresiran paje lahko tako pameten, da večkrat rečemo, da samo go- voriti še ne zna. O tem sem se prepričal, ko sem nekoč obiskal svoje znance. Ko mi je gospodar odprl vrata, je poleg njega stala psica-črna kodra, ki je dvakrat zalajala, kar jo bil njen pozdrav. Ko sem se vsedel na stol, mi je najprej prinesla eno in po- tem še drugo copato in zala- jala, češ naj si jih nadenem. Bil sem presenečen. Poveda- li so mi tudi, da opravlja psi- ća svojo potrebo zunaj pri manjši jami, ki jo je pripravil hišni svet. Ponovno poudarjam, da je pes človekova priljubljena žival, zato mu ne sme biti v nadlego. V nadlego pa po- stane po obnašanju in volji človeka-gospodarja, zato tu- di pišem ta prispevek. Lastniki namreč vsako ju- tro spustijo svoje ljubljence kar na zelenico, da tam opra- vijo svojo potrebo. Zelo veli- ko jih pride v park na Savinj- skem nabrežju, potem pa se v tem istem parku igrajo in poležavajo otroci. Vse to je graje vredno in tudi občani že opozarjajo mestno stražo na to. da psi ne bi smeli opravljati potrebe v parku. Kmalu bo prišla pomlad, ko bo ta problem spet aktualen. Morah bi se potruditi, da bi bilo mesto povsod čisto in lepo. Dr.ERVIN MEJAK Celje Moj program Zdaj ugotavljamo, da smo prišli v krizo samo zato, ker nismo imeli uresničljivih programov. In to od krajev- ne skupnosti do občine, re- publike in zveze. Menda ni daleč čas, ko bo moral imeti vsak državljan svoj program. Jaz ga imam za leto 1989. Upam, da ga bom tudi uresničil. Po štiridesetih letih dela imam 56 starih milijonov penzije, ki jo moram dehti na dva dela z ženo. Na vsakega torej pride 28 milijonov; ker je minimum za življenje tam nekje pri 60 starih milijonih, sva z ženo v skupini social- nih podpirancev. Tako sem kot prvo v tem letu izpolnil obrazec 8,40 z naslovom Vloga za uvelja- vitev socialnovarstvenih pravic. Po en izvod sem po- slal občinski stanovanjski skupnosti in zdravstvenemu zavarovanju. Prenehal sem s kajenjem dragih cigaret; torej ne kadim. Alkoholne pijače bom omejil vsaj na po- lovico, tu in tam pa še bolj. Vozil se bom s starim bici- klom in novega ne bom ku- pil. Tako bo tudi pri obutvi in obleki - ostal bom pri sta- rem, čeprav zakrpanem. Na striženje tistih nekaj las bom hodil vsako četrtletje. Go- stom bom stregel s čajem in ne s turško kavo; v tem pri- meru se žena te točke moje- ga programa verjetno ne bo držala. Odpovedal se bom meni najljubšemu športu - ribolo- vu; to je za petičneže in ne zasocialne podpirance. Nare- dil bom konec vsem članari- nam, razen za gasilce in rdeči križ. Kopal se bom enkrat v tednu, kuril toliko, da ne bo ne toplo ne hladno, knjige pa bral pri svetlobi žepne ba- terije. Knjig, revij in časopi- sov ne bom kupoval, zato bom reden gost občinske matične knjižnice. Ne bom si privoščil daljših potovanj z avtobusi, vlaki, z avionom pa še najmanj. Če se bo le dalo in če mi bo ljuba narava dala vsaj malo zdravja, ne bom delal gneče v čakalnicah zobozdravstva in splošnih zdravnikov. Zelo bom spremenil jedil- nik; meso največ dvakrat na teden (mogoče sreda, četr- tek) in ob nedeljah ter praz- nikih. Kar največkrat pa bo na jedilniku zelje, repa, krompir, žganci, prežganka, namesto mleka čajčki, od spomladi do jeseni pa gobe, regrat, razno sočivje, skrat- ka, kar največ zelenjavnih juh, enolončnic z rezino soci- alnega kruha. Stanovanje bom pleskal sam. Ob sprehodih po naših gozdovih bom poiskal kaj suhega. Na ta način bom do zime preskrbljen tudi s kur- javo. Ko bo spet zrasla trava, bom vnet rejec malih živali. Skozi vse leto bom tudi nabi- ral zdravilna zelišča in gozd- ne sadeže. Tudi pisal bom (pisma, razglednice, voščilnice ip po- dobno) čim manjkrat. Če se bo le dalo, bom vse sporočal ustno, telefona pa tako nimam. Če bom zdrav, bom prijel za vsako honorarno delo, ki je v zvezi z orodjem - moti- ko, krampom, lopato, samo- kolnico, vilami, grabljami, nikakor pa ne kakšen pisalni stroj, svinčnik, pero, papir. Program bom sproti do- polnjeval, seveda s pripom- bami ostalih družinskih čla- nov: žene in tašče. Zakaj sem napisal vse to? To naj bi bil dokaz, da bom tudi sam prispeyal k boljše- mu življenjskemu standardu in da bosta moji vlogi za uve- ljavitev socialnovarstvenih pravic kar najhitreje in ugodno rešeni. Mogoče bom pa le uspel... DRAGO KUMER Zadrege na križišču »Skrb za izboljšanje in za- gotavljanje prometne varno- sti je naša skupna nalo- ga...«, tako nekako je opre- deljeno v uradnih dokumen- tih. Kot navaden občan me- sta Celja opredelitve »skup- na naloga« ne razumem po- polnoma. Sem v skupini de- lavcev, ki prične z delom ob 6. uri. Optimalna vozna pot je po Kersnikovi, na Gregor- čičevi pa levo do avtobusne postaje. Toda običajno se za- takne na križišču Kersniko- ve z Gregorčičevo ulico. Kri- žišče je sicer semaforizirano, vendar semaforji običajno v jutranjih urah ne delujejo. Utripa le rumena luč. Reve- ži, ki čakamo na Kersnikovi na zavijanje v levo, pač ni- mamo prednosti. In nas ni malo. Avtobusi še nekako iz- silijo prednost, drugim vozi- lom pa se to brez velike ogro- ženosti ne posreči. Le zakaj imamo obešen se- mafor, če ne deluje v pro- metni konici? Morda pa od- govorni, ki skrbijo za pro- metno varnost, pričnejo z de- lom mnogo kasneje in niti ne vedo za skoraj vsakodnevne težave someščanov? Morda, toda to jim ni v opravičilo! Zato predlagam odstrani- tev visečega okraska nad kri- žiščem, če ga že ni možno popraviti ali pa morda samo naravnati na zgodnejše delo- vanje. M. F., Celje »Življenje teče naprej« Prosim, če bi lahko izvedel naslov avtorice, ki je v pi- smih bralcev v vašem časo- pisu napisala prispevek »Življenje teče naprej«. LADISLAV OŽIR Podlog 8 Planina pri Sevnici V naše uredništvo smo do- bili že nekaj takšnih pro- šenj, kot je vaša, vendar jim (tako kot tudi vam) nismo mogli ustreči. Naslov avto- rice sicer imamo v našem uredništvu, vendar pa je že- lela ostati anonimna, zato ga tudi nismo objavili. Nje- na želja, da ostane anonim- na, nas zavezuje, da tudi vam ne izdamo njenega na- slova. Ker pa smo pod vašo prošnjo zapisali vaš polni naslov, se bo mogoče avto- rica prispevka »Življenje te- če naprej« sama oglasila s pismom. Uredništvo Šentjurčanom v premislek šentjurska občina je lepa in ima bogato kulturno in zgodovinsko preteklost. Od tod izhajajo veliki Slovenci kot Slomšek, Kocen, Ipavci, Malgaj, tu je tudi Rifnik z an- tičnimi izkopaninami in graščino. Na vse to smo lah- ko Šentjurčani ponosni in bilo bi prav, da bi v tem du- hu ustvarjanja še kaj postori- li tudi danes. Rad bi opozoril na tri stvari. V Avstroogrski monarhiji je šentjurski župan dr. Gu- stav Ipavec dosegel, daje bi- la v Šentjurju ustanovljena prva kmetijska šola na Spod- njem Štajerskem. To je bil, poleg njegovega zdravniko- vanja in glasbenega ustvarja- nja, njegov zelo pomernben uspeh. Za vse to se mu Šent- jurčani še nismo zadovoljivo oddolžili. Zato bi bilo prav, da se občinska nagrada ime- nuje po njem, kar bi bilo pre- jemnikom res pravo prizna- nje in vzgledna vzpodbuda vsem drugim. V današnjem času smo precej nezapaženo ustanovili birokratsko delovno organi- zacijo DOPS - edinstveno v Jugoslaviji, ki že nekaj let uspešno deluje brez likvid- nostnih težav. Direktor že dobiva razna priznanja iz na- slova inovativnosti. Uspešna obrtna delavnica, ki se je razvila v POZD, naj bi postala delovna organiza- cija. Toda naenkrat ni mogla najti direktorja, niti nima po- gojev za nadaljnje delovanje. POZD gre torej v stečaj, de- lavci pa na cesto. Kam torej plovemo? Res v lepšo pri- hodnost? FRANC ZABUKOŠEK Misli ob vstopu v novo leto Ljudska pratika za leto 1989 pravi, da je letos vladar leta Sonce. To pomeni upa- nje na ugodno letino in ugo- den turizem, saj je sonce vir vsega blagostanja na Zemlji. Letošnji januar kaže na to, da napoved ni prazna, saj ni pričakovati, da bi zapadlo še mnogo snega, pa tudi dolgo ne more obstati, ko paje son- ce vsak dan močnejše in dnevi vse daljši. Ko bi le sonce posijalo v našo državno vodstvo in bi vsaj ne bilo slabše, če že bolj- še ne more biti. V Celju imamo še vedno veliko nerešenih stvari, ki že več let čakajo, da se jih bo kdo lotil. Naj jih le nekaj na- štejem: na prvem mestu je uporaba Mestnega gradu (nekdanja stara vojašnica na Trgu svobode), v katero bi se moral vseliti zgodovinski ar- hiv, obdelava ruševin pri »Turški mački«, dograditev zaklonišča ob Ljubljanski cesti z odstranitvijo visoke ograje, podrtija v Zidanškovi 20, gneča v tej ulici zaradi parkiranih motornih vozil, zgraditev javnega stranišča in še kaj. Za vse to je potrebno veli- ko denarja in dela in bo pač potrebno počakati na boljše čase. Bo mogoče kaj k temu pripomoglo Sonce kot vladar? Dr. ERVIN MEJAK Celje Razširitev deponije v Titovem Velenju je smotrna Zavod za urbanizem v Ti- tovem Velenju je na zahtevo Komiteja za planiranje, go- spodarstvo in varálvo okolja občine Velenje pripravil os- nutek ureditvenega načrta razširitve deponije komunal- nih odpadkov. Lokacija sedanje deponije je ob severni mestni cesti Skale-Velenje, po obsegu pa skorajda že ne zadošča več, zato se načrtuje razširitev, kar naj bi zadostovalo za te- koče srednjeročno obdobje. Do leta 1979 je bila lokacija kcrmunalnih odpadkov ob Velenjskem jezeru v Škalah, kasneje pa se je opustila za- radi neprimernosti - ugreza- nja in, ker ni bilo mogoče zaščititi vodo v jezeru. Novo izbrana lokacija je bila na področju udornine znotraj eksploatacijskega polja rudnika. To odlagališče je edino urejeno v občini, vendar podatki kažejo, da obstoja večje število divjih odlagališč. Zbiranje odpadkov poteka organizirano v Titovem Ve- lenju, Šoštanju, Vinski gori, Topolšici, Florjanu, Škalah in Gaberkah, sedanje odla- gališče pa zajema približno 6,5 hektarjev površine. Je ograjeno in ima čuvajsko službo. Odvajanje meteornih vod je urejeno preko obrob- nih jarkov z iztekom v jeze- ro, izcedne vode pa se odva- jajo preko drenažne kanali- zacije v laguno. Plasti naloženih odpadkov se prekrijejo z inertnim ma- terialom in nato s humusom. Teren se po končanem odla- ganju rekultuvira. Dolgoročni plan občine Velenje predvideva razširi- tev obstoječega odlagališča na skupaj 9 hektarov povr- šin. Za drugo etapo pa se na- črtuje nova sanitarna depo- nija, za katero bi bila opti- malna lokacija pri naselju Gorenje. Ureditev obstoječe depo- nije (približno do leta 2000) pa zajema razširitev do kote 405. Potem, ko bi prenehali odlagati odpadke na tej loka- ciji, se predvideva zaključna rekultivacija, to je vzpostavi- tev naravnega stanja - pašni- kov in gozdov. Predvidena razširitev de- ponije bo dosegla v gozdnata področja in pobočja zasejana s travo, kjer so začasni go- spodarski objekti (»zajčni- ki«), tako da razširitev ne bo bistveno posegla v južni ro- dovitnejši krajinski prostor. Na razširjeni deponiji se bo*do odlagali gospodinjski, ulični in veliki odpadki, me- šani odpadki iz industrije in žlindra s pepelom. Pričakuje se, da se bo z izgradnjo čistil- nih naprav (v Penku in TUŠ) pridobljena gošča predvido- ma nalagala v to deponijo; seveda le v primeru, da bo dehidrirano blato iz čistilne naprave TUŠ očiščeno stru- penih snovi. Kot prekrivni material se bo uporabljala mešanica zemlje, lesa, odpadnega gradbenega materiala in pe- pela, kjer pa so potrebne raz- iskave radioaktivnosti pe- pela. Zaradi predvidenih nepri- jetnih vplivov na okolje (bli- žina naselij) ureditveni ukre- pi vključujejo ukrepe in reši- tve za varovanje okolja. Ureditev prometnega, ko- munalnega in energetskega omrežja z infrastrukturnimi objekti zajema dovozno ce- sto na deponijo, manipula- tivni prostor za vozila, spremljajočo infrastrukturo, ki vključuje vodovod, kana- hzacijo, javno razsvetljavo, telefon, odvajanje izcednih vod, zajetje meteorne in za- ledne vode ter odplinjevanje zaradi razkrajanja organskih snovi in nastajanja plinov. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je v danih mož- nostih najbolj smotrna razši- ritev sedanje deponije, kjer bi lahko ob optimalnih pogo- jih varovanja in ob ustrez- nem vzdrževanju zmanjšali negativne vplive na mi- nimum. AMALIJA TRAUNER Ulica Vrnjačke banje 7 Titovo Velenje PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes in jutri na programu mladinska igra Žarka Petana TV Sne- guljčica. Danes ob 10. uri bo zaključena predstava za osnovno šolo Rogatec in ob 17. uri za abonma 6. šolski, jutri ob 10. uri pa bo predstava zaključena za osnovno šolo Slivnica in popoldan ob pol štirih za abonma 4. šolski. V domu kulture v Titovem Velenju bo jutri gostoval ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega z baročno komedijo Lopeja de Vega Prebrisano dekle. Predstava bo za gledahški abonma in izven, pričela pa se bo ob 19.30 uri. V dvorani župnišča v Strmcu pri Vojniku bo v nedeljo, 5. februarja koncert moškega pevskega zbora ter mladin- skih glasbenih skupin prosvetnega društva Tone Tomšič iz Strmca. Koncert bo ob 17. uri. V dvorani Narodnega doma v Celju bo v sredo, 8.. februaija ob 19.30 uri koncert predavateljev Glasbene šole iz Celja in podelitev priznanj in nagrad kulturne skupnosti občine Celje. Že to soboto, 4. februarja pa bo v Narodnem domu tradicionalni Žabji ples Celjskega plesnega orkestra Žabe pod vodstvom Edija Goršiča. V občini Mozirje pričenjajo v tem tednu s prireditvami v okviru IV. meseca kulture, in sicer s projekcijami slo- venskega filma Hudodelci jutri ob 18. uri v kulturnem domu v Mozirju, v soboto, 4. februarja ob 19. uri v kultur- nem domu v Gornjem gradu in v nedeljo 5. februarja ob 17. uri v kulturnem domu v Ljubnem ob Savinji. V kulturnem domu v Solčavi bo v soboto, 4. februarja ob 18. uri kulturni veseli večer »Vinarska 89« v izvedbi doma- čega prosvetnega društva, v sredo, 8. februarja pa bo v kul- turnem domu v Moziiju ob 18. uri osrednja občinska pro- slava ob kulturnem prazniku slovenskega naroda. Kul- turni dnevi s predstavitvijo kulturnih dosežkov učencev osnovnih šol pa bodo v sredo, 8. februarja dopoldan na vseh osnovnih šolah v občini Moziije. V kulturnem domu na Gomilskem bodo v nedeljo, 5. februaija združeni gledališčniki občine Žalec uprizorili veseloigro Antona Tomaža Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava bo ob 16. uri. V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri ob 19.30 uri odprli razstavo del Franceta Godca. Ob otvoritvi bo nastopila folklorna skupina Minerali. V pevski sobi Cinkarne v Celju bodo v ponedeljek, 6. februarja ob 12. uri odprli razstavo pustnih mask, ki so jih izdelali otroci VVZ Tončke Čečeve iz Celja, na ogled pa bo do 12. februaija. V programu ob otvoritvi bodo nastopili otroci iz vrtca in kitaristka Brigita Petre. V Likovnem salonu v Celju bodo v ponedeljek, 6. febru- arja ob 18. uri odprli pregledno razstavo »Celjski gledališki plakat.« V razstavnih prostorih Muzeja Revolucije v Celju bodo jutri ob 13. uri odprli razstavo Politični plakat. Raz- stava bo na ogled do 25. februaija. V Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko do srede, 8. februaija še ogledate razstavo fotografij »Znamenja na Celjskem«. V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je odprta razstava Faksimilirane izdaje starih knjig in rokopisov. Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce vse do 20. februaija. V razstavišču Laški dvorec je odprta razstava Grafično vizualnih komunikacij avtoija Simona SERNECA vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 19. ure do 10. februaija. 12. STRAN - NOVI TEDNiK Jatìranìe s padali äobiva pri nas vedno več privržencev če bi sklepali po številu poškodb, potem bi lahko re- kli, da je jadranje s padali nevaren šport. »Takšno eti- keto je ta šport dobil čisto po krivici,« meni eden na- ših najboljših pilotov Sandi Marinčič. »Gre pravzaprav za dokaj enostaven in varen šport, v praksi pa se je po- kazalo ravno obratno. Prav zaradi svoje enostavnosti je postal nevaren, ker se lju- dje lotevajo jadranja s pa-. dali precej nepremišljeno, vse skupaj prehitevajo, na- mesto, da bi se najprej na tečajih naučili osnov jadra- nja in se šele potem lotili zahtevnejših spustov.« Jadranje s padah je v svetu že dokaj razvit šport, ki ima samo v Evropi 30 do 40 tisoč privržencev in tudi vsako le- to evropsko prvenstvo. Lan- skega prvenstva se je udele- žil tudi Domen Slane in med devetdesetimi piloti zasedel odhčno 32. mesto. Naši ja- dralci boljših mest še nekaj časa ne bodo dosegah, saj so vsi popolni amaterji, med- tem ko na teh prvenstvih starta veliko profesionalcev, ki jadrajo s padali vse leto. V Sloveniji se je ta šport začel razvijati pred tremi leti, danes pa jadra s padah že 120 do 150 ljudi, pred približno enim letom pa se je jadranje s padali »prijelo« tudi v Ce- lju. Znani alpinist Aco Pe- pevnik iz Šentjurja, Darko Zvižej, Matej Mlakar in Šte- fan Skale (vsi iz Celja) imajo za sabo že kar lepo število preletov. »Prvič sem jadranje s pa- dali videl na televiziji. Ker sem se vseskozi ukvarjal bolj z atraktivnimi športi, na pri- mer gimnastično akrobati- ko, sem bil tudi nad tem športom takoj navdušen,« pripoveduje Darko Žvižej. »V začetku nisem vedel, ka- ko bi se jadranja lotil, potem pa smo s prijatelji le našli zvezo s Sandijem Martinči- čem, ki nas je vzel v šolo. Nekaj dni smo trenirali na Kamniški gori, ko pa smo že imeli dovolj teoretičnega znanja in, ko je Sandi videl, da že znamo kolikor toliko leteti, smo opravili tri skoke s Kamniške gore.« Darko Žvižej že sodi med bolj izkušene jadralne padal- ce, saj je brez vsake nezgode opravil 62 poletov, Štefan Skale približno 100 in Aco Pepevnik približno 50. Šte- fan Skale trenutno sicer ne trenirat ker si je pred dnevi pri doskoku poškodoval no- go. »Pa čisto sam sem bil kriv,« se je prejšnjo soboto, ko so fantje trenirah v Košni- ci, pridušal Štefan. »Le ne- koliko preveč sem potegnil, potem pa ni več nič pomaga- lo in sem bolj trdo priletel na zemljo.« Žal je okoh Celja soraz- merno malo možnosti za ja- dranje, saj je potrebno najti dovolj veliko čistino na hri- bu za vzlet in spodaj travni- ke za varen pristanek. Dre- vesa pomenijo veliko nevar- nost tudi za jadralne pa- dalce. »Zaenkrat največ trenira- mo v Košnici, kjer lahko po- letimo s Homa, let do travni- kov v Košnici pa traja pri- bližno 3 minute,« pravi Dar- ko Žvižej. »Jadrah smo tudi že v Stranicah in pa z Golt, kjer sem opravil svoj,najbolj- ši let - z Golt do Žekovca sem letel približno , 20 minut.« Fantje so opravili nekaj poskusov tudi v Kamniških Alpah. Aco Pepevnik na pri- mer na Okrešlju, zelo dobri pa bi lahko bili poleti s Kro- fičke. Najboljši tereni pa so na Gorenjskem in v Kara- vankah, zato morajo Celjani pač žrtvovati nekoliko več časa, da lahko dobro treni- rajo. Da so že kar dobro napre- dovah, pričajo tudi rezultati z lanskega republiškega pr- venstva, ko je Aco Pepevnik zasedel petindvajseto, Darko Žvižej pa 26. mesto. Za varno jadranje s padah je potrebno obvladati tudi nekaj osnov metereologije. »Praviloma letimo zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko ni prevelike termike,« razlaga Darko Žvižej. »Nika- kor pa ne smeš startati, če ti veter piha v hrbet, ali če piha močneje kot 25 do 30 kilome- trov na uro. Nekoliko mora- mo poznati tudi oblake, saj pred nevihtami tudi ne star- tamo.- Acu Pepevniku in trem Celjanom so se prejšnjo so- boto na treningu v Košnici (šlo je bolj za praktičen pri- kaz jadranja s padali, s kate- rim naj bi v ta šport privabili še več navdušencev) pridru- žili štirje Velenjčani, kjer se je ta šport tudi že začel razvi- jati. Vse več je takšnih, ki jih mamijo Ikarove sanje. SREČKO ŠROT Foto: EDI MASNEC Jadranje s padali je za na- še razmere sorazmerno drag šport. Jadralno padalo sta- ne 2 do 3 tisoč zahodnonem- ških mark, kar je velik za- četni strošek. Precej denar- ja poberejo tudi vožnje na treninge. Slovenski višinski rekord imata Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič, ki sta lani poletela s 7.128 metrov viso- kega Trisula v Himalaji do baznega tabora približno 3000 metrov nižje. Vlastin polet je hkrati tudi svetov- ni rekord za ženske. Sloven- ski rekord v najdaljšem preletu imata Tone Svoršak in Klemen Kobal s poletom s Triglava do Bohinja (pri- bližno 10 kilometrov), ča- sovno najdaljši polet pa An- drej Bertoncelj v Ajdovšči- ni, ko je ostal v zraku eno uro in 35 minut. Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič sta prejšnji petek pripravila predavanje o ja- dranju s padali, predstavila sta odpravo in polet s Trisu- la, obiskovalci pa so lahko videli tudi video filme o ja- dranju s padali. Prireditev je bila v kulturnem domu v Trnovljah, ogledalo pa si jo je približno 80 Celjanov. Zaenkrat so organizirani le škofjeloški padalci, ki imajo v tamkajšnjem zma- jarskem klubu »Let« svojo sekcijo. Celjani zaenkrat še niso nikjer organizirani, razmišljajo pa, da bi usta- novili sekcijo v okviru ka- terega drugega kluba. Zaenkrat pripravljajo te- čaje za jadralne pilote le v škofjeloškem Letu in sicer na pomlad in na jesen. »Po- skušali smo že, da bi ta šport nekako regulirali in postavili v predalčke. Ne- kaj se je že pokrenilo pri Zvezi letalskih organizacij v Sloveniji, opravili pa smo tudi že prve uradne izpite, ki so jih predpisali v Beo- gradu, opravili pa smo jih v Ajdovščini,« pravi Sandi Marinčič. • Površina jadralnih padal je 24 do 29 kvadratnih me- trov - odvisno od modela in teže padalca. Padalo se kr- mili z rokama, krmiljenje pa ne zahteva veliko moči. Naslednji veliki cilj San- dija Marinčiča in Vlaste Kunaver je polet s padalom z osemtisočaka Nanga Par- bat v pakistanskem delu Himalaje. Odprave na Nan- ga Parbat naj bi se udeležil tudi naš znani alpinist Viki Grošelj, ki si je zastavil cilj, da bi kot prvi Jugoslovan osvojil vse osemtisočake na svetu. Vlasta Kunaver: »Težko je reči, kaj sem doživljala med svojim rekordnim po- letom s Trisula, ker imaš v Himalaji dovolj dela sam s sabo in z vsem drugim, kar se dogaja. Tisti vtisi pridejo šele za tabo.« Darko Žvižej - priprave na vzlet. Darko ima za sabo že 62 poletov z jadralnim padalom. Vsi so se končali brez nezgode. Aco Pepevnik - mehek pnsi dralnega padalca. Aco je zt letos udeležil tudi odprave n višji vrh sveta. S sabo bo va poleteti z vrha. Izredna kvaliteta mladih rokometašev na 18. državnem klubskem prvenstvu za mlali Končalo se je 18. klub- sko državno prvenstvo v rokometu za mladince, ki so ga od 27.-29. januarja v hali Golovec izvedli čla- ni RK Aero pod glavnim pokroviteljstvom spon- zorja delovne organizacije Aero ter v počastitev 40. letnice igranja rokometa v Sloveniji. Mladinci Aera so v dese- tem nastopu med najboljši- mi ekipami republik in po- krajin pristali na doslej naj- slabšem, četrtem mestu. Lahko pa bi bilo še slabše. Sicer še vedno ostajajo naj- uspešnejša mladinska ro- kometna ekipa v Jugoslavi- ji, saj so v desetih nastopih bili štirikrat prvi, petkrat drugi in zdaj četrti, vendar je ravno ta uvrstitev na do- mačem terenu težak in za- skrbljujoč madež. Še pose- bej zato, ker so zadnji dve leti domala v isti postavi kot letos v Banja Luki in Beogradu igrali v finalu ter izgubili samo z golom raz- like. Mnenj o neuspehu je več: pretreniranost po pripra- vah na Sljemenu. Slabo vo- denje tekem. Nezainteresi- ranost in premalo borbeno- sti. Samovšečnost. Mla- dostne iluzije. Najbolj pra- vi vzrok pa bo verjetno v tem, da so Celjani preveč pričakovali, naleteli pa so tokrat na izredno dobro pripravljene ekipe, ki jim žal niso bili kos. Sicer pa bo za oceno še dovolj časa in upamo, da jo bodo odgo- vorni v klubu dobro opra- vili ter zagotovili nadaljnjo rast celjskega rokometa. Celjani so bili kot prvaki Slovenije in lanski finalisti nosilci skupine A. To je bi- la izredno težka skupina. Uvodna tekma med Crven- ko in Aerom se je končala 16:16, nato so Celjani pre- magali Kolinsko Slovan (nastopila je namesto prva- ka Kosova) 26:17 in izgubili s kasnejšim finalistom Slo- go iz Doboja 17:16. Ker je Kolinska Slovan čudežno premagala Crvenko, so se Celjani uvrstili v polfinale, kjer so v borbi za 3. in 4. mesto izgubili s prvakom Črne gore Mornarjem iz Splita 17:21. Končni vrstni red: Metaloplastika Šabac, Sloga Doboj, Mornar Bar, Aero Celje, Kolinska Slo- van Ljubljana, Pelister Bi- tola, Crvenka in Mehanika Metkovič. Najboljši strelec turnirja je bil Markota Mehanika (najslabša ekipa), ki je dal 36 golov, najboljši igralec turnirja Banfro Metalopla- stika, najboljši vratar Kočič Sloga, najbolj fair ekipa Pe- lister, ki je imela samo 18 minut izključitev, najboljši Celjan Robi Šafarič je dobil pokal Novega tednika - Ra- dia Celje, najmlajši je bil komaj osemletni Mitar Ra- dojčič iz Bara (rojen 1981), naj ekipa - oceno je s tre- nerji ekip opravil Petar Mi- Ipvac - pa so: Kočič Sloga, Šafarič Aero, Mitrovič, Jo- vanovič in Banfro Metalo- plastika, Dugič Sloga in Jo- kič Crvenka. Na prvenstvu so poleg ostalih bili tudi predsednik Rokometne zveze Jugosla- vije Petar Pupič, zvezni tre- ner mladinske reprezen- tance Kasim Kamenica, de- legata Bogdan Margan iz Pančeva in Pavle Bukovac iz Celja ter štiige sodniški pari Vujnovič-Alivojvodič, Kern-Strel, Zrilič-Dedič in Popovič-Malič. V celjski ekipi so igrali: Boštjan Strašek, Uroš Priv- šek. Marko Cvetko, Peter Novak, Željko Vešlig^aj, Boštjan Tome, Marko Su- šterič, Tomaž Čater, Ro- man Pungartnik, Trivko Matovič in Aleš Franc, tre- nerje bil Andželko Vuglač, tehnični vodja pa Dani 1985 v D Novak. igrala v Zanimiv je primer roko- osvojila metašev Metaloplastike. slov prva Tretjič so igrali v finalu. stih leti Najprej 1977 in 1980 v Celju ekip, pd ter Prilepu, kjer jih je oba- Ijani. Žal krat premagal Aero, letos lo druga pa tretjič, ko so prvič posta- je. Trezni li državni prvaki po zmagi spodrslja nad Slogo, ki je po letu lati, da b »Naj 7« v Celju (od leve) Dugič (Sloga), Banfro, Mitrovič in Jovanovič (Metalopla- stika), Kočič (Sloga), Šafarič (Aero) in Jokič (Crvenka). Z odličnimi igrami je presenetil fl Celje, se uvrstil v ekipo »Naj 7« in 4 Celjan tudi priznanje Novega tedn^ Mladi rokometaši Aera na ot vorn slutili, da ne bodo segli po najvišF _ NOVI TEDNIK - STRAN 13 REKU SO: Zdravko Novaković, tre- ner Métaloplastike: »Zelo mi je žal, ker domačini niso prišli v finale. Očitno je s celjsko ekipo nekaj naro- be, saj premore precej kva- litetnih igralcev, ki pa so na prvenstvu odpovedali. Me- taloplastika je v Celje prišla s skritimi upi, da bi po dveh neuspelih finalih končno osvojila naslov pr- vakov, ki je edini manjka- joči v zbirki različnih naslo- vov Metaloplastike. Pred dobrimi desetimi leti, prav tako v Celju, generaciji Isa- koviča, Portnerja, Vukovi- ča ni uspelo v dvoboju s Celjani. Današnja zmaga torej upravičeno obeta da lahko v naši mladinski eki- pi vidimo bodočo generaci- jo evropskih klubskih pr- vakov.« Tettey Banfro, igralec Metaloplastike, najboljši igralec turnirja: »V naši ekipi je igralo nekaj roko- metašev, ki nastopamo že v prvi ekipi. Prva liga je za nas velika šola in mislim, da smo na tem turnirju po- kazali nekaj znanja. Glede Celjanov pa menim, da so podcenjevali nasprotnike, obenem pa jim je bila vloga favorita bolj v škodo kot v korist.« Vlado Bojovič, bivši igralec Aera: »Čeprav si vseh tekem nisem ogledal, sem opazil napredek v kva- liteti mladinskega rokome- ta. Veliko je obet^očih igr- lacev. Rokometaši Aera so razočarali, kajti ta ekipa je gotovo sposobna doseči mnogo več. Na tem prven- stvu bi se morali uvrstiti v finale, kjer pa, gledano objektivno, večjih možno- sti za zmago proti Metalo- plastiki ne bi imeli. Eden od razlogov za katastrofo domače ekipe je prav goto- vo vloga favorita.« Andrej Šuštarič, pred- sednik IO RK Aero Celje: »Uvrstitev naše ekipe je vsekakor razočaranje, saj smo pričakovali najnianj fi- nale. Glavni vzrok za neu- speh moramo iskati v skupnih pripravah igral- cev, saj jih nekaj igra v prvi ekipi, katere cilj je čim viš- ja uvrstitev v II. ZRL. Tako smo delo z mladinsko eki- po nekoliko zanemarili oz. vse smo želeli narediti v zadniem hipu.« Anđelko Vuglač, trener Aera: »Tekmo proti Slogi bi morali dobiti, če bi se hoteli uvrstiti v finale pr- venstva, kar so od nas v Ce- lju tudi vsi pričakovali. Da nismo zmagali, je več razlo- gov. Najpomembnejši je neučinkovitost v napadu, veliko zapravljenih prilož- nosti za zadetek, morda pa tudi nekoliko slab dan. Go- tovo jja smo imeli premalo motiviranih igralcev za ta- ko pomembno tekmo kot je bila ta, s Slogo. Izposta- vil bi le igro Šafariča, ki je igral zares izredno, in bo gotovo prerasel v igralca, o katerem bomo še slišali:« Boštjan Strašek, vratar in kapetan ekipe Aera: »Z igro, ki smo jo prikazali, si zares ne zaslužimo boljše uvrstitve. Najbolj mi je žal zaradi gledalcev, ki smo jih razočarali, saj smo se v po- dobni sestavi na zadnjih dveh prvenstvih, ki nista bila v Celju, uspeli uvrstiti v finale. Za zaključek na- stopanja v mladinski kate- goriji, nam že doseženih uspehov, žal, ni uselo po- zlatiti z medaljo. Treba pa je športno priznati, da so bile te ekipe, ki so nas pre- magale, glede na našo igro, prav zares boljše.« NATAŠA GERKEŠ BOJAN KRAJNC TONE VRABL zaskrbljeni in ali so že tedaj ^ Foto: EDI MASNEC Drevesa so najbolj nevarna jadralnim padalcem, zato se jih skrbno izogibajo. »Če si priden In Iznajdljiv, se da dobro žlveth<, pravi Jože Mastnak, s kmetUe na robu Šentjurja Pri naših kmetovalcih je že v navadi, da tarnajo o slabih časih. Kajpak ne gre vsem tako slabo, kot pravijo. Ravno zato, ker Jo- že Mastnak ni le stokal nad nemogočim položajem na- ših kmetovalcev, je bil moj obisk na njihovi kmetiji bolj prijeten, kot marsika- teri drugi. V času obiska je bilo na tej prijetni kmetiji, ki je na grič- ku, ki se dviga nad Šentjur- jem, vzdušje kar malo idilič- no. Nekaj ur prej so namreč ostali bogatejši za telička, ki se pred našimi očmi še ni mogel postaviti na noge. Ma- ma Marička je z nasmehom na ustih pekla kruh. »Z vese- ljem to delam« pravi. »Vsak teden spečem devet hlebč- kov, ki jih potem jemo cel teden.« Nihče pri Mastnakovih ne hodi v službo. Odločili so se za kmetovanje in po izgledu kmetije lahko rečemo, da do- bro opravljajo svoj pokhc. »Če se hočeš preživljati sa- mo s kmetijstvom«, razmi- šlja Jože, »moraš trdo delati in poznati nekaj zlatih pravil. Dolgo časa so nam govorili naj se ukvarjamo le z eno pa- nogo ali kulturo. Čase je po- kazal, da bi na ta način kmet- je kar hitro prišli na kant«. Zato se Mastnakovi posveča- jo vččim kmetijskim pano- gam, ker v primeru, da jim propade ena izmed njih, še vedno ostanejo druge. Od- visno pač od letine, od polo- žaja na trgu in od kmetijske politike, s katero večkrat do- ločajo cene, ponavadi pre- nizke. Mastnakovi se v največji meri ukvarjajo z govedjerejo in prašičjerejo (pravkar gra- dijo hlev za 50 glav živine), imajo 3 hektarje gozda in 7 hektarjev svoje ter 5 hek- tarjev najete obdelovalne zemlje. V šentjurski občini je namreč veliko ostarelih kmetov, ki ne morejo več ob- delovati svoje zemlje in jo za- to dajejo v najem. Na Mast- nakovih poljih zraste največ koruze, pšenice, krompirja in pese. Največji problem, s kateri- mi se ubadajo Mastnakovi je ta, da imajo, podobno kot mnogi ostaU kmetje, prema- lo zemlje. »Le kdo, si je izmi- slil zemljiški maksimum? Hvala bogu, da nova zakono- daja spreminja stvari na tem področju«, pravi Jože. Polog tega je problem v tem. kei imajo kmetijo zelo blizu me- sta. To jim prinaša več slabih stvari kot dobrih. Že nekaj- krat so jim vzeli nekaj zemlje za gradnjo cest in nekaterih ostalih objektov. Za odvzeto zemljo jim seveda plačajo odškodnino, ki pa je enkra ten znesek in ni merljiv z vrednostjo zemlje. Jože Mastnak se ne ubada s politiko. Vesel pa je, da so kmetje vso bolj organizirani, kajti čas je že, da se sliši tudi kmetov glas. In kako Jože razmišlja o kmetijskih zadrugah: »Mnogi kmetje prodajajo svoje proizvode mimo zadru- ge, potem pa pričakujejo od zadruge različne ugodnosti. Verjetno je to zato, ker od zadruge vse manj pričakuje- jo, saj so obresti na kredite, zaradi katerih so zadruge najbolj dobrodošle, mnogo previsoke«. Prepričan sem, da Mastna- kovi dobro živijo. Imajo tudi novo hišo, za katero so dobili precej denarja iz sredstev za pomoč po potresu, gradijo nov hlev, za katerega so do- bili nekaj nepovratnega de- narja, kupljeno imajo vso po- trebno mehanizacijo in še bi lahko našteval. Ko sem zapuščal kmetijo, sem pokukal še v nedokon- čani hlev. Notri sta bila dva traktorja, z enim se je Jožc- tov sin odpeljal v Šentjur. »Naj še kdo reče, da gre kmetu slabo«, bi zaključil meščan. Toda, da ne bo po- mote. Prav je tako. Bogati kmetje, sita družba. VOJKO ZUPANC Foto: EDI MASNEC Jože Mastnak - mlajši je končal srednjo kmetijsko šolo in namerava ostati na kmetiji. Misli namreč, da kmetovalec v naši družbi ima perspektive, kajti tudi tisti, ki krojijo kmetijsko politiko, vse bolj prihajajo do spoznanja, da bomo ob napačni kmetijski politiki kmalu lačni. Bolj za zabavo kot za za- služek, se Mastnakovi uk- varjajo s čebelarstvom. Ob dobrih letinah iz štirih pa- njev naberejo do 40 litrov medu. Na mnogih kmetijah pri- haja do nesporazumov med starejšo in mlajšo generaci- jo. Pri Mastnakovih se oče in sin skupaj dogovarjata o gospodarskih in drugih odločitvah, ki so v zvezi z razvojem kmetije. Razen tega, je nekaj glav -živine v lasti Jožeta-mlajšega. Na dopust Mastnakovi, podobno kot skoraj vsi kmetje, ne hodijo. Ne zaradi denarja, temveč večkrat tu- di zaradi pretirane skrbi, k^ bo s kmetijo, če njih ne bi bilo doma. Gredo pa več- krat na izlet z različnimi društvi. Oba gospodarja sta skoraj vedno dobre volje. Da sta napredno usmerjena, pa dokazuje tudi napis pod streho traktorja. Marički je vseeno, če se kruh draži. Ona ga tako in tako peče doma. In to veliko boljšega, kot se ga da kupiti. ^Urejen hlev je zrcalo vsakega kmeta«, pravi Jože mlajsi. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Dragi prijatelji! Ali je bilo težko spet sesti v šolske klopi? Saj vas čisto razumem, tudi odrasli imamo podobne težave, ko je treba v službo. Vem, da vas s tem nisem prav nič potolažila, ostane vam le še odštevanje tednov in mese- cev do poletnih počitnic. Nekateri tudi v preteklih dneh niste lenarili. Še zlasti sem bila vesela izdelkov sedmošolca Uroša Gorinška, ki se loteva karikatur. Teh na naši strani res še nismo imeli zato so toliko bolj dobrodošle. Če se kdo od vas ukvarja še s čim zanimi- vim, naj nam piše. Prostora za takšne stvari bo vedno dovolj. Vaša Tanja Naša miška Naša miška je mlade miške dobila na podstrešju jih je skrila, čajih muca ne bi ulovila. Muca jih je našla in še poskočila, da vse štiri miške je ulovila. BORIS PLANKL, 4. r. OŠ 3 bat. VDV Vitanje Stopinje mladosti Končno smo dočakali prvo šol- sko glasilo v tem šolskem letu - Stopinje mladosti. Izšlo je res- da pozno, a smo pripravili kar dvojno številko. Veliko truda in muk smo vložili, saj smo »novo- pečeni« uredniški odbor. Lansko leto sta imela osma razreda glav- no besedo pri glasilu. Letos jo imamo* mi, šestošolci. Z veliko energije in domiselnosti smo se zagnali na delo. Pripravili smo nov^e rubrike: Ne bodi slon - spozn^ bonton in Glasbena stran. Za detektivsko stran in Kuharski kotiček pa ni bilo pro- stora v tej številki. Tovarišica psihologinja na šoli pa je dodala prilogo - poklicno usmeijanje. V uredniškem odboru smo se do- govorili, da bo naslovna stran barvna in da bo vsaka številka druge barve. Ilustriral jo je Jer- nej Dolenšek, učenec osmega razreda. V devetih letih obstoja naše šo- le je glasilo prejelo štiri nagrade sveta Zveze pioniijev Slovenije in diplomo Politike. Nigbolj za- služna za te nagrade pa je Ljud- mila Conradi, ki je mentorica gla- sila in nas vneto spodbuja k pisa- nju reportaž, člankov in spisov. Tudi Aeru se moramo zahvaliti, ker nam omogoča razmnoževa- nje glasila. Izračunali smo, da bi brez ixjihovega sodelovanja glasi- lo stalo star.milyon. Zato se nikar ne čudite, da stane štiri tisoč di- narjev, povrh vsega pa ima 72 strani. Kot vsako glasilo ima tudi naše veliko ilustracij. N^ ome- nim le пекад ilustratorjev: Jan Žmavc, Sašo Vrečer, Natalija Mastnak, Polona B^c, Kristijan Kunej in Nataša Tominšek. Ugo- tovil sem, daje nćgbolj pridna pri pisanju spisov Maša Ostruh iz 6. b. V tem glasilu smo ji objavili šest prispevkov. Iz razredne stopnje pa je v glasilu nćgvečkrat podpisan Peter Železnik iz 3. c. Nigboljši razred je 6. b, kar se- demnajst prispevkov smo jim objavili. Užaljeni smo, ker letos ni tek- movanja za n^boljša glasila. Mi- slim, da bi se naše lahko merilo z n^ boljšimi. PETER STENIČNIK, 6. r. COŠ Fran Roš Celje Rdeča kapica Sem Rdeča kapica, saj me poz- nate. Zaradi tatov sva se z babico preselili v Šentjur. Upali sva, da jih tukaj ne bova srečali. Pa sva se zmotili. Babica je doma v bloku v ulici .Miloša Zidanška 695 c, jaz pa v Hruševcu. Nekega dne se se odločila, da spet obiščem svojo, drago babico. Na poti k babici sem srečala starčka, ki me je prav lepo pozdravil. Nikoli prej ga nisem videla, pa vendar sem mu na vprašanje, kam grem, pri- jazno odgovorila: »K babici hi- tim!« Starček je bil prijazen, a vedno bolj radoveden. Zdaj ga je zanimala vsebina moja košare. Vsa vesela sem se hvalila: »Babi- ci nesem Eurocrem, Kekec pa- šteto, kilogram socialnega kruha in liter domačega borovničevca.« »Kaj pa za posladkat? Babica ima gotovo rada čokoladne bon- bone.« Pomislila sem na babico, kako se sladka z bonboni in brž odhitela v trgovino po bonboni- ero. Pozabila sem na starčka in že sem se vzpenjala po stopni- cah, saj je bilo dvigalo pokvarje- no. Prišla sem do vrat in čudno se mi je zdelo, da so bila kar od- prta. Babica vedno zaklene vseh pet ključavnic, saj imam jaz svo- je ključe. Vstopila sem in pozdra- vila babiko. Nekam čudna je bi- la. Njene oči, roke, nos in celo brado je imela, vse to pa je bilo zelo čudno. Na moje začudenje je odgovorila, da se danes dobro počuti in da me dobro vidi. Rekla je celo, da me dobro voha. Tudi stisk roke je bil močan. Sploh me ni izpustila. Nasprotno, kar naen- krat me je potegnila in začel se je divji pretep. Med pretepom sem snela njeno čipkasto čepico in... Groza! To sploh ni bila babica, pač pa prijazni, radovedni star- ček. Kako je bil močan! Ker ga nisem mogla premagati, sem za- čela vpiti. Še dobro, da nisem za- klenila tistih ključavnic, saj me nihče ne bi mogel rešiti. Tako pa je prihitel popravljalec dvigala in me rešil. Starčka sva zvezala in ga prisilila, da je povedal, kje je babica. Revico sva našla čisto prestrašeno, zaprto v dvigalu v sedemindvajsetem nadstropju. Pohcija je starčka, odpeljala, jaz pa še danes vidim njegov ža- lostni pogled v košaro, iz katere je gledala steklenica domačega borovničevca. NATALIJA PEVEC, 6.r. OŠ Franjo Malgaj Šentjur Rad imam to vas Doma sem na Križan vrhu, v zaselku Trebeže, ki šteje le štiri hiše. Tu živi malo ljudi, zato je vas navadno mirna in spokojna. Včasih ta mir pretrga hrup avto- mobila, pogosteje pa traktorja ali kakšnega drugega stroja. Skozi vas pelje makadamska cesta. Vaščani se zelo trudimo, da bi jo asfaltirali. Večkrat sem že premišljeval, zakaj je ta zaselek dobil ime Kri- žan vrh. Nekega dne sem vprašal starega ata, od kod ta naziv. Po- vedal mije, kar je slišal od svojih prednikov, daje Križan vrh dobil ime po tem, ker sta se na tem mestu v času turških vpadov spopadli dve vojski. V boju je padla večina vojakov. Tako sem izvedel, od kod to ime. Tudi če bi kraj nosil kakšno drugo ime, bi ga imel rad, síú si ne znam predstavljati, da bi živel kje drugje. Doma imamo veliko kmetijo, opremljeno skoraj z vse- mi stroji. Sosedi so večinoma sta- ri ljudje in ne morejo več veliko delati, zato jim večkrat poma- gam. Vedno sem pri spravilu se- na in drv in takrat mi navadno pade v žep kakšen dinar. Čeprav se branim, mi rečejo: »No, le vze- mi, pa pridi še kaj.« Najraje po- magam spravljati koruzo in po- tem ličkati. Ker doma vso koruzo zličkamo s strojem, nekaj pa je siliramo, se najbolj veselim lička- nja. Tam se zberemo vsi Trebeža- ni. Starejši se pogovarjajo o opravljenem delu in delajo na^ črte za naslednje leto, v poznih večernih urah še zapojemo in na- to veseli odidemo vsak na svoj dom. Rad imam to vas, saj sem se v njej rodil in preživel najlepša leta svojega otroštva. BOGDAN NARAT, 8. r. COŠ Marija Broz Bistrica ob Sotli Moj hrček Mojemu hrčku je ime Miki. Mi- ki je koruzo, pšenico, ječmen, sončnična semena, stisnjeno tra- vo, salato, kekse in vse vrste sa- dja. Oči ima čme. Kožušček ima rjave barve, trebušček pa bele. Vsak večer ga spustimo po dnev- ni sobi in kuhinji. Vsa vrata za- premo, da ne pobegne. Skrbim za njega tako, da mu čistim klet- ko. Imam ga zelo rada. BARBARA GRABNER, 2.r. OŠ Peter Špr^c-Jur Žalec Prepiri za čokolado Imam brata Davida. Star je osem let in hodi v drugi razred osnovne šole. Z njim se večkrat skregam ali pa celo stepem. Ved- no se stepeva zaradi kakšne čo- kolade ali katere druge sladke stvari, ki jih imava oba zelo rada. Kadar dobiva čokolado, se vedno spreva, kdo jo bo dobil več in kdo manj, čeprav bi si jo morala enakopravno razredliti. Kadar se tepeva in naju opazi kdo od star- šev, nama vzame čokolado in sva oba kregana. Skušam se odvaditi teh prepirov, a kaj, ko je čokola- da tako dobra. MATEJ ČERNEC, 5. r. OŠ Edvard Kardelj Slovenské Konjice Če bi bila... Danes sem učiteljica in učim drugi razred. Sedaj se učimo po- števanko. Zelo malo jih zna po- števanko, zato moramo vaditi. Učenci hodijo k tabli, pišejo v zvezke in zraven rišejo. Sedaj smo vzeli poštevanko števila dve. MOJCA POLAK, 2. r. OŠ Kompole Kuhali smo juho V sredo smo imeli naravoslov- ni dan. Iz suhih gob smo skuhali gobovo juho. Vsi smo pridno de- lali. Pripravili smo si pogrinjke. Juho smo servirali na lepo okra- šeno mizo. Juha je bila zelo do- bra. Vsi smo jo pojedli. Tudi do- ma bomo pomagali kuhati. UČENCI 3. r. OŠ Pohorski odred Slovenske Knjice Moje zbirke V prostem času se ukvarjam z vezenjem prtičkov, branjem knjig, najbolj všeč pa mi je zbira- nje. Pa ne pločevink, posterjev ali avtogramov znanih ljudi. Kaj torej zbiram? Imam veliko razglednic. Teh ni težko dobiti. Največ sem jih do- bila od znancev in sorodnikov, ki nam jih pišejo. Jaz jih nato samo še prestrežem na poti v smeti, kamor jih nameni mama. Zbiram pa tudi znamke. Posebej me ve- selijo tiste iz tujine, ki jih je naj- več prispevala sestrična Metka. Ta mije dala tudi prtičke: vehke, srednje male, pisane, enobarvne, domače in iz tujine. To pa še ni vse, kar zbiram. Največ veselja imam z zbirko starega denarja. V njej imam sicer .samo 19 ko- vancev, pa jo vseeno najraje po- kažem prijateljem. V zbirki imam kovance iz leta 1953, 1963. 1945, 1965 in še nekaj novejših. »Kaj pa je to takega?« boste za- mahnili z roko, češ. jaz imam pa stare sto let. pa jih nikjer ne raz- kazujem. Tudi jaz ne. največkrat pokažem le »biser« zbirke, kova- nec iz leta 1760. Je zelo težak in velik. Na hrbtni strani je moža- kar, mislim, da je kakšen cesar, na prednji pa piše Ein Kretzer. Če sem koga od vas s tem navdu- šila za zbiranje, vam želim, da zberete čim več prtičkov, značk, razglednic in starega denarja. TATJANA ZALOŽNIK, 7. r. OŠ 3. bataljona VDV Vitanje V Cankarjevem domu V petek smo imeli kulturni dan. Poslušali smo čudoviti svet orgel. Ob sedmih smo se odpelja- li z avtobusom iz Slovenskih Ko- ryic. Ko smo prispeli v Ljublja- no, smo odšli v Cankarjev dom. Nekateri so že čakali na začetek, mi pa smo prišli ravno pravi čas. Na začetku nam je profesor za- igral Bachovo skladbo, nato pa je predstavil orgle. Razlaga je bila zelo zanimiva, zato smo pozorno poslušali. Spoznavali smo instru- ment, o katerem smo vedeli bolj malo. Ko je profesor končal z raz- lago, je predlagal, nag povemo, katero pesem naj zaigra. Nekdo je predlagal pesem Marko skače. Profesor nam je pesem čudovito zaigral na orgle. Nato smo odšli na Prešernov trg, kjer smo se ob Prešernovem spomeniku pogo- varjali o njegovem življenju in delu. NekéO prostega časa pa smo nato izkoristili vsak po svoje. Kmalu je pripeljal avtobus in od- peljali smo se domov. ANDREJA KOŠIČ, 7. r. OŠ Edvard Kardelj Slovenske Konjice Bodeči strahek v drvarnici Bilo je nekega nedeljskega do- poldneva. Kakor vsako jutro sem tudi takrat krmila živali. Ko sem stopila v drvarnico, mi je naproti pritekla mačka. Sklonila sem se in jo pobožala. Zadovoljno je za- predla in sedla pred vrata. V dr- varnici je bilo še mračno. Ob levi steni je stal zajčnik s tremi vratci. Skozi mrežico so kukale glave z^čkov, ki so komaj čakali, da dobijo kaj za pod zob. Iz kota sem vzela vedro in šla pobirat jabolka. Ko se mi jih je zdelo do- volj, sem vedro nesla nazaj v dr- varnico. Vzela sem majhen nož in začela rezali jabolka. Takrat sem zaslušala glasno dihanje, glasnejše kakor zajčje. Najprej sem pomislila, da diha mačka, ko pa sem videla, da leži na Ivoriš- ču, sem se začudila. Kaj neki je spet to? Nekaj časa sem posluša- la. če se mi vse skupaj samo zdi. A dihanje je bilo resnično. Priha- jalo je iz lesenega zaboja, v kate- rem je bila shranjena koruza. Di- hanje je postajalo vse glasnejše. Postalo me je strah in stekla sem v kuhinjo. Mama se mi je najprej smejala, nato pa mi je v roko po- tisnila svetilko in posmehljivo rekla, naj le poiščem tistega med- veda. Užaljeno sem odšla. Tiho sem se približala drvarnici, diha- nje se je še kar slišalo. Prižgala sem svetilko. Približala sem se zaboju in posvetila za tram, ki je ležal poleg njega. Na tleh je bil kup listja. Z nogo sem odstranila listje in zagledala v klobčič zvite- ga ježa. Pravkar sem mu razdrla udobno ležišče. Zaspanec je po- časi dvignil glavo, nato pa se hi- tro spet zvil. Vzela sem ga v roke in še bolj je nastavil bodice. Od- nesla sem ga na sonce in ga polo- žila na tla. Dolgo je bil zvit. ko pa ni čutil nobene nevarnosti več, se je počasi postavil na noge, se pre- tegnil. potem pa počasi odcap- Üal. HELENA LEBENIČNIK. 7. r. OŠ Ivan Farčnik-Buč Vransko iVioj brat je vojak Moj brat je vojak v Nišu. Ko je telefoniral domov, je povedal, da se je zastrupil s hrano. Takrat sem imel ravno rojstni da. Stric Pepček nam je prišel povedat, da kliče brat in vsi smo stekli k tele- fonu. Za rojstni dan sem dobil denar in tudi bratu smo ga posla- li. Pismo je potovalo tri dni. Koje brat telefoniral, se je zahvalil za pismo in denar. GORAZD STEBLE, 2. r. OŠ Stranice iVIoj ati - lovec Moj ati je lovec. Ima klobuk. S psičkom gre na lov. Ima dve puški in daljnogled. Mogoče bom tudi jaz lovec. GREGOR STRAČANEK, l.r. OŠ Stranice Očetovo delo Moj ati je po poklicu avtome- hanik. Vendar svojega poklica ne opravlja. Podal se je v težje in odgovornejše delo. Vozi avtobus pri Slavniku. To delo mu je bolj všeč, saj je bolj čisto. Vendar kljub temu še popravi avtobus, pa tudi naš avto, če je potrebno. TOMISLAV KOROŠEC, 2.r. OŠ Boris Vinter Zreče Izgubila sem se Ko sem bila še majhna, smo živeli v Nemčiji. Rada sem naga- jala. Z mamico sva šli v mesto. Ko sva vse nakupili, sva se od- pravili na po.stajo. Mamica je ku- povala vozovnice, jaz pa sem se dolgočasila. Stopila sem v avto- bus in taje takoj odpeljal. Pripe- ljala sem se v drugo mesto. Bila je že tema. Poleg mene je sedela starejša gospa in me vprašala, kje je mamica. Rekla sem. da je ušla. Ko je gospa to slišala, je prosila voznika, naj me odpelje nazaj na postajo. Ko me je obupana ma- ■mica zagledala, je bila presrečna, da se je vse srečno končalo. KRISTJANA KONČAN. 4. r. OŠ Edvard Kardelj Slovenske Konjice Mlin Ob potoku mlin. v njem je mlinar Tin. žito melje, moko k peku pelje, pek nam kruhek speče in takole reče: »Dober tek!-- NINA FIJAVŽ. 2. r. OŠ Stranice »Očeta naroda« - Janeza Stanovnika je takole narisal UROŠ GORINŠEK iz 7. razreda COŠ Fran Roš v Celju. Takole se v svoji sobi igra UROŠ HREN iz 2. razreda OŠ Stranice. Atkina zanka Začni pri črki, s katero se začenjata ime in priimek slovenskega pisatelja, avtorja Desetega brata. V smeri urinega kazalca preskakuj po eno črko in dobil boš junaka enega najbolj priljubljenih mladin- skih romanov. Rešitev zanke iz prejšnje številke Novega tednika se' glasi: Peter Klepec in sneg. Nagrado prejme DRAGO KEŠE, Voduce 23, 63263 Gorica pri Slivnici. Rešitev zanke pošljite na Novi tednik. Trg V. kon- gresa 3a Celje do torka, 7. februarja 1989. 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • Peter B. iz Ulice fran- kolovskih žrtev in Peter K. iz Savinove ulice sta šla na- bavljat v blagovnico v No- vo vas. Le precej nenava- den čas sta zato izbrala - sredo okoli polnoči, ko sta bila prepričana, da v blagovnici ne dela nobe- na blagajna. Peter B. je po- gumno praznil police, ko so ga presenetili miličniki, ta- ko da seje »ugoden nakup« spremenil v presneto ne- rodno zadevo. Peter K. se je ustrašil in je pobegnil že pred prihodom miličnikov, vendar so ga kmalu prijeli. • V četrtek zvečer je v re- stavraciji Pri mostu razgra- jal Mehmed S. iz Ulice Mil- činskega. Mehmed je vpil in naganjal goste iz resta- vracije, ko pa so prišli mi- ličniki, se je situacija v hi- pu spremenila - iz restavra- cije je moral Mehmed. • V nedeljo zvečer je pri- šlo do sorodniškega spora na Ljubečni. Prepir seje ta- ko razvnel, da je Bogomil K. pograbil nož in ranil Stanka P. in Aleksandra P. Čeprav ranjen, je bil Stan- ko še toliko pri močeh, da jih je Bogomilu naložil s kolom. Prepir oziroma pretep se je končal neodlo- čeno - vsi trije so bili lažje ranjeni in vsi trije se bodo zaradi kaznivega dejanja morali zagovarjati pred sodnikom. S. Š. Zakelšek ostane v priporu Za prvostopenjskim sena- I tom je tudi celjsko višje so- dišče zavrnilo predlog Stanka Zakelška oziroma njegovega zagovornika za odpravo pripora. Zakelšek, bivši oskrbnik Celjske ko- če, bo tako vsaj do konca preiskave ostal v priporu. Kot smo že poročali, je Za- kelšek osumljen desetih go- ljufij, največje na škodo Ljubljanske banke v Celju. Te dni pa je celjski tožilec še razširil obtožnico proti Za- kelšku, ki je osumljen še dveh goljufij; ene na škodo alpskega turističnega centra Bovec, ki naj bi mu Zakelšek dolgoval 17 milijonov dinar- jev (najemnino in kupnino za teptalec snega), in goljùfi- j.e na škodo ERE, Tozd Vino Šmartno ob Paki, ki naj bi mu Zakelšek dolgoval mili- jon dinarjev za pijačo, ki jo je lani nabavil pri njih. S. Š. Lani je liiio več prometnili nesreč Vse ¥eč le v njih udeleženih otrok In mladoletnikov Prometna varnost na ce- stah na Celjskem je bila la- ni še nekoliko slabša kot le- to poprej; pripetilo se je 844 hujših prometnih nesreč (za 3,5 odstotkov več), v katerih je umrlo 63 udeležencev v prometu (4 oziroma 5,9 od- stotka manj), 477 je bilo hu- je, 584 pa lažje ranjenih. Največ prometnih nesreč se je pripetilo v naseljih. Vzroki za nesreče so več ali manj v enakem vrstnem redu kot leto poprej; največ nesreč se je pripetilo zaradi prevelike oziroma neprilago- jene hitrosti (284 nesreč), na drugem mestu je izsiljevanje prednosti (163), na tretjem vožnja po levi strani ali po sredini ceste (94) in na četr- tem alkohol oziroma vinjeni vozniki za volanom (85). Pre- cej nesreč je nastalo tudi za- radi nepravilnega prehiteva- nja (76) in nepravilnosti peš- cev (50). Otroci In mladoletniki vse bolj ogroženi Več kot polovico (470) ne- sreč so zakrivili vozniki osebnih avtomobilov, takoj na drugem mestu so s 151 nesrečami mopedisti, ki jih je zadnja leta vse več na ce- stah in so precej pripomogli k večjemu prometnemu ne- redu, saj so med zelo pogo- stimi kršilci prometnih pred- pisov. Kolesarji so povzročili 55 nesreč (17,9 odstotkov manj kot leto poprej), pešci 49, vozniki tovornjakov 46 (9,8 odstotkov manj), motori- sti 38 (13,6 odstotkov manj), vozniki traktorjev 21 (za po- lovico več) m vozniki avto- busov 15 nesreč (kar za 66,6 odstotkov več kot leto po- prej). Najbolj ogroženi so bili so- potniki v vozilih, takoj za nji- mi pa mopedisti in pešci. Skrbi podatek, da so vse po- gosteje v prometnih nesre- čah udeleženi otroci in mla- doletniki. Lani so povzroči- li 96 nesreč, žrtve pa so bili kar v 225 hujših promernih nesrečah, v katerih so umrli trije otroci in sedem mlado- letnikov - večinoma mope- disti, ranjenih pa je bilo 151 otrok in 163 mladoletnikov - spet večinoma mopedi- stov. Vse to kaže, da bo potreb- no v srednjih šolah le naredi- ti nekaj več za prometno vzgojo dijakov, predvsem ti- stih, ki imajo mopede. Vzro- ki za nesreče, ki so jih pov- zročili - izsiljevanje predno- sti, vožnja po levi strani, obračanje na cesti - kažejo, da slabo poznajo prometne predpise ali pa jih včasih kr- šijo iz objestnosti. Zagotovo pa bi morali narediti več za varnost svojih otrok tudi starši, ki so jim kupih mope- de. Miličniki sicer pričakuje- jo, da bodo posledice nesreč nekoliko blažje potem, ko bo letos poleti začelo veljati do- ločilo, da morajo tudi mope- disti nositi varnostne čelade, vendar pa same čelade še ne bodo prinesle večjega reda na cestah. Nevarna vožnja v Rogatec Največ nesreč se je lani pripetilo junija, septembra in julija, najbolj nevarna dneva sta bila petek in sobo- ta in najbolj kritičen čas med 13. in 15. ter 17. in 19. uro. Na Celjskem je še kup čr- nih točk, kot na primer od- sek magistralne ceste skozi Šempeter, Tremerje in Veli- ko Širje pri Zidanem mostu ter ceta Zidani most-Rade- če in, seveda, že omenjena magistralna cesta Celje- -Rogatec. Največ nesreč se je pripeti- lo v naseljih, večinoma pa so jih zakrivili domačini. Naj- bolj nevarne so bile lokalne ceste, na katerih se je pripe- tila polovica vseh nesreč, na magistralnih cestah je bilo 283 nesreč, na regionalnih 138 in na Sloveniki 12. Naj- bolj se je prometna varnost poslabšala v šentjurski obči- ni (za 53 odstotkov več ne- sreč), šmarski (35 odstotkov več) in celjski občini (za de- set odstotkov več prometnih nesreč). Zelo pa se je izbolj- šala prometna varnost v ko- njiški občini, nekoliko pa tu- di v mozirski, velenjski in žalski občini. Slejkoprej ostaja najbolj nevarna cesta 10-8, to je ma- gistralna cesta Celje-Roga- tec, na kateri se je lani pripe- tila 101 prometna nesreča oziroma vsakih 540 metrov ena hujša nezgoda. Cesta je preozka, ima veliko krivin in malo možnosti za prehiteva- nje, na njej pa je poleg oseb- nih avtomobilov tudi veliko tovornjakov, traktorjev, ko- lesarjev in pešcev. Cesta pravzaprav sploh ne ustreza z zakonom predpisanim po- gojem za magistralne ceste. še posebej kritičen pa je del, ki poteka skozi Rogaško Sla- tino. To potrjujejo tudi stati- stike, saj so vozniki osebnih avtomobilov lani povzročili v Rogaški Slatini in okolici za 96,4% odstotke več pro- metnih nesreč kot leto po- prej, mopedisti pa kar za 200 odstotkov več. Obstajajo sicer velike mož- nosti, da bo prometni zama- šek v Rogaški Slatini od- pravljen že letos, saj gre h koncu gradnja obvoznice - 8 kilometrov ceste od Te- kačevega pa skoraj do Ro- gatca. Celjsko cestno podjet- je je že opravilo vsa zemelj- ska dela in položilo prvo plast asfalta, potrebujejo pa še približno 2 meseca, da ce- sto usposobijo za promet. Če bo seveda denar za gradnjo, kar pa pravzaprav ne bi sme- lo biti preveliko vprašanje, saj obvoznica vehko pomeni za varnejši promet in tudi za turizem, saj je Rogaška Slati- na sedaj eno redkih zdravi- lišč, ki ima speljano magi- stralno cesto skozi središče kraja. Nekaj manj črnih točk Sicer pa lahko ocenimo, da je bilo lani kar precej nareje- nega za varnejši promet. Ta- ko so cestarji rekonstruirali 2 kilometra regionalne ceste Latkova vas-Prebold, od- pravljena je bila črna točka v Presarju (preplastitev in popravljen naklon ovinka), zgrajen je bil nadvoz na že- lezniško progo v Žalcu (s tem so lahko ukinili dva ne- zavarovana železniška pre- hoda), na Halarjevem klancu pri Šmarju je bil zgrajen od- cep za Predel in nova avto- busna postaja, zgrajen pa je bil tudi 3 kilometre dolg od- sek ceste čez Jezerce proti Planini, kjer so bili prej po- gosti zastoji pozimi. Cestno podjetje je opravilo tudi pre- cej rekonstrukcij lokalnih cest, saj so lani vse skupaj položili kar 116.100 kvadrat- nih metrov asfalta, poleg te- ga pa so na novo postavili semaforje na dveh križiščih (v Laškem in Šempetru) in osvetlili tri prehode za pešce. Povečati disciplino na cestah Lani so mihčniki na Celj- skem pripravili 25 večjih preventivnih akcij, nekaj manjših pa še skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letos so prvo akcijo že priprvili, pre- gledovali pa so, če se vozniki privezujejo z varnostnim pa- som. Kot smo že pisali, voz- niki to določilo kaj malo spo- štujejo. Sicer pa naj bi letos pripra- vili podobno število večjih akcij kot lani, to je najmanj dve vsak mesec. Namen takšnih akcij pa ni samo, da bi miličniki kaznovali nedis- ciplinirane voznike, ampak tudi svetovali in opozarjali. Z letošnjimi akcijami naj bi predvsem skušali čimveč doprinesti k programu mi- nus deset odstotkov oziroma k cilju, da se vsaj za deset odstotkov zmanjša število nesreč na cestah. Če bo cilj dosežen, pa je seveda največ odvisno od voznikov, kako disciplinirano se bodo obna- šali na cestah in koliko bodo upoštevali prometne pred- pise. SREČKO ŠROT Celjsko cestno podjetje je lani temeljito obnovilo pro- metno signalizacijo na Celj- skem. Zamenjali so kar 940 prometnih znakov in v skla- du z zakonom označili robo- ve cest, ki so širše kot 6,5 metra, z rumeno črto, ki pri- de voznikom prav pred- vsem v megli oziroma pri slabši vidljivosti, saj se lah- ko držijo roba ceste in ne sredinske črte, kar je bolj nevarno. Žal'pa imamo na našem območju samo 97,5 kilometrov takšnih cest. V glavnem je to magistral- na cesta Tepanje-Zajesov- nik in del ceste proti Tito- vem Velenju. Deklica stekla čez cesto v ponedeljek popoldne ob IG. uri se je pripetila hujša promet- na nesreča v Pristavi, ko sta po levi strani ceste hodili sestrici - stari deset in šest let. Mlajša sestra se je nenadoma strgala starejši iz rok in stekla č-ez cesto, po kateri je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom 32-letni Viljem Krivec iz Rogaške Slati- ne. Krivec je sicer zaviral, ker pa je vozil nekoliko hitreje, kot bi smel v naselju, nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjeno deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča v Vojniku Prejšnjo sredo popoldne ob 13.30.uri se je pripetila hujša ne- sreča na dovozni poti do vojni- ške bolnišnice, ko je 21-letni voznik tovornjaka Sašo Lojen iz Vojnika obračal vozilo. Pri tem je z zadnjim delom vozila stisnil . 44-letnega Ilijo Lamešića iz Tito- vega Velenja, ki je zaklepal vrata svojega avtomobila. Huje ranje- nega Lamešića so prepeljali v celjsko bolnišnico. Umrl pešec . Prejšnjo sredo ob 17.30. uri je 62-letni Karol Berišič iz Brod pri Vranskem nenadoma preč- kal magistralno cesto v Čep- Ijah. Takrat je po cesti pripeljala z osebnim avtomobilom 26:letna Neža Žekar iz Lipovca pri Šmar- ju, ki zaradi prehitre vožnje ni mogla pravočasno ustaviti. Zbila je pešca, ki je zaradi hudih ran obležal mrtev. Požar V stanovanju Dragica Z. iz Celja je na šte- dilniku grela mast, potem pa odšla v drugo sobo. Ko se je vr- nila, je hotela dati v močno po- greto mast zelje, vendar pa se je mast razlila in vnela. Ogenj so pogasili celjski poklicni"" gasilci, nastalo paje za približno milijon dinarjev škode. Gorelo gospodarsko poslopje v četrtek ponoči je zagorelo gospodarsko poslopje Franca Pakovnika v Krnici pri Ljub- nem. Čeprav so kmalu prišli na pomoč gasilci in sosedje, je ogenj povzročil za 30 milijonov dinar- jev škode, eden izmed gasilcev pa se je pri gašenju požara po- škodoval. Umrl na tirih Prejšnji četrtek, malo po pol- noči je tovorni vlak blizu celj- ske železniške postaje (150 me- trov v smeri proti Laškemu) po- vozil 52-letnega Anteja Jajčevi- ča iz Banja Luke, ki je začasno stanoval v Celju. Priskovalcem še ni uspelo ugotoviti, kaj je Jaj- čevič delal na progi. Tovorni vlak je vozil iz Maribora proti Laške- mu, Jajčevič pa je umrl na kraju nesreče. Iztiril vagon Pri premikanju tovornega vlaka z dvajsetimi vagoni po in- dustrijskem tiru v Čretu je izti- ril eden izmed vagonov. K sreči je bil prazen, tako da je škode samo za pet milijonov dinarjev. Drzen tat Na Gregorčičevi ulici v Tito- vem Velenju je neznanec nena- doma iztrgal torbico starejši ob- čanki, ki je nič hudega sluteč šla po ulici. V torbici je bilo 50 tiso- čakov in osebni dokumenti. Mi- ličniki še iščejo neznanega tatu. ki pa ni bil sam. ampak je še z nekom dlje časa zasledoval ob- čanko. Ukradli Florjana Neznani tatovi so iz cerkve sv. Martina v Podvrhu pri Braslov- čah odnesli lesen kip sv. Florjana in dve razpeli. Nevarnost požarov Zaradi daljše suše je spet več- ja nevarnost požarov,predvsem travniških in gozdnih. Kdcn takšnih požarov je izbruhnil v ponedeljek dopoldne na Loški gori pri Radečah, ko so otroci za- žigali suho travo. Ogenj se jc s travnika ra*/širil do gospodar skega poslopja, ki gaje imel v na jemu Jože Jakopič iz Radeč. l'o- slopje je pogorelo do tal, škode pa je za približno 50 mihjonov dinarjev. Za umora in poskus umora 12 let zapora Na šmarskem sodišču se je končalo ponovno sojenje 48-letnemu Dragutinu Kun- šteku iz Petrovskega Ben- kovca, ki je lani 3. maja s streli iz pištole v Spod- njem Sečovem pri Rogatcu umoril dva brata, še enega vaščana pa je huje ranil. Na prvem sojenju so Kun- šteka obsodili samo za dvoj- ni umor, za poskus umora pa so ga oprostili, ker naj bi se po mnenju senata Kunštek le branil. Po pritožbi javnega tožilca je celjsko višje sodiš- če razveljavilo sodbo in za- devo dalo v ponovno sojenje. Ponovno sojenje na šmar- skem sodišču je trajalo še dva dni, senat pa je še enkrat zaslišal priče in predvsem poskušal bolj osvetliti strele na Matijo P., ki ga je Kun- štek huje ranil. Matija P. je namreč šel na Kunšteka s krampico, potem koje ta že streljal v brata Gobec in ju umoril. Senat je na tokrat- nem sojenju menil, da so bili streli v Matijo P. poskus umora, vendar v prekorače- nem silobranu. Skratka, Kunštek bi se lahko pred na- padom Matije P. ubranil na kakšen manj nevaren način. Za oba umora in poskus umora je sodišče obsodilo Kunšteka na 12 let zapora (na toliko kot na prvem soje- nju), v kazen pa so mu všteli čas prebit v priporu. S. Š. Prisebna vzdrževalca v petek pb enih zjutraj je izbruhnil požar na glavnem stikalu interne transformatorske postaje v pekarni celj- ske Mlinsko predelovalne industrije. Požar je nastal zaradi tehnične napake, ogenj pa sta ге1о hitro ukrotila tamkajšnja vzdrževalca z ročnimi gasilnimi aparati in tako preprečila večjo škodo, ki bi nastala, če bi se požar razširil na transformatorsko postajo. Na stikalu je za približno 12 milijonov dinarjev škode, še za 50 milijonov dinarjev škode škode pa je nastalo, ker je prišlo do dveurnega izpada proizvodnje v mlinu in pražarni. Ker pa so do takrat večino kruha že spekli in ker je bilo kmalu vse nared za normalni pričetek peke ob osmih zjutraj, v Celju ni bilo težav pri preskrbi s kruhom. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Praznik cvetov celjskega športa ШШШÊÊШШÊШШШШÊÊШШШШÊШIÊШÊШШШШШÊШШШШШШШÊÊÊШШ^^ÊШШШÊÊÊÊÊÊÊÊШШÊШШÊÊШШÊIHШШШÊÊÊÊÊÊÊaÊ^ШÊШ Na šoli Frana Roša so v ponedeljek razglasili najboljše športnike v občini Celje Dvoranica osnovne šole Fran Roš je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli na zaključno prireditev ob izboru najboljših celjskih športnikov in šport- nic. Bilo pa je prijetno, saj je bilo vzduš- je pristno, kulturni program pa člove- ško topel z nastopom šolskega pevskega zbora in recitatorjev. Prireditev so tako kot že vrsto let druž- no pripravili TKS, ZTKO in Novi tednik - Rado Celje, tokrat z veliko pomočjo COŠ Fran Roš. Uvodni nagovor je imel predsednik TKS Celje Pavle Bukovac, ki je med drugim povedal: »Nikakor ne smem prezreti vseh tistih, ki so s svojim organizacijskim, strokovnim in ostalim požrtvovalnim delom v veliki meri pripo- mogli k dosežkom. Sem spadajo tudi na- ši športni novinarji, ki iz dneva v dan budno spremljajo vso našo aktivnost in z njo seznanjajo športno javnost.« Po uvodnem nagovoru se je začelo po- deljevanje številnih priznanj, ki so jih iz- ročevali celjski telesnokulturni delavci, športniki in sodniki. Prejeh so jih: Najboljši perspektivni.športniki za leto 88 so: atleti Barbara Dolenc, Rok Hus, Lilijana Mihovljanec, Jerneja Pere, Maja Radmanovič, Katarina Štrubej in Igor Vodeb, v drsanju Špela Pere, jadralnem letenju Aleš Krajne in Teodor Mimik, judu Dušan Kačičnik in Mile Sadjak, kegljanju Sonja Grivič, Saša Kerkoš in Alenka Ramšak^ kolesarjenju Damjan Tanjšek, Tomaž Štor, Jure Hohkraut, Sa- šo Sviben in Jure Vodeb, nogometu Bo- jan Romih, plavanju Dejan Dodig, Ga- šper Gorenak, Goran Jurak in Matjaž Ko- šar, rokometu Aleš Anžič, Marko Cvetko, Tomaž Čater, Aleš Franc, Trivko Mato- vič, Peter Novak, Sebastjan Oblak, Uroš Privšek, Roman Pungartnik, Boštjan Strašek, Robi Šafarič, Marko Šušterič, Boštjan Tome in Željko Vešhgaj ter smu- čarju Simon Koražija. Posebni priznanji sta dobila olimpijca rokometni sodnik Štefan Jug in športnik invalid Daniel Pavlinec, medtem ko je tretji olimpijec Rok Kopitar bil izbran za drugega najboljšega športnika. Tekmovalci ne bi dosegli vrhunskih uspehov, če jim ne bi pomagali trenerji, zato so dobili priznanja: Miro Kocuvan, ki trenira Roka Kopitarja, Jože Kopitar za treniranje Kristine Jazbinšek, Vlado Gobec celjskih kegljavk, Andrej Žnidar- šič plavalcev (čeprav je v Italiji zaposlen, piše programe za najboljše celjske pla- valce) in Bruno Toplak za prispevek k uspehu Daniela Pavlinca na ohmpiadi invalidov v Seulu, kjer je osvojil srebrno in bronasto medaljo. Najboljša ženska ekipa za leto 88 je kegljaški klub EMO Celje, med moški- mi pa rokometni kolektiv Aero, ki je bil lani tudi najboljši v Sloveniji. Najboljša šolska športna društva med osnovnimi šolami ĆOŠ Fran Roš, OŠ Ivan Kovačič - Efeiika in OŠ Franjo Vrunč ter srednjimi ŠŠD Tehnik s teh- nične šole, ŠŠD Ekonomik z ekonomske in ŠŠD Kajuh z družboslovne (prejšnje gimnazije). Novi tednik - Radio Celje seje posebej spomnil odličnega celjskega športnika, sicer rekreativca, plavalca maratona Jo- žeta Tanka. Vrhunec prireditve, ki jo je sveže in izredno domiselno vodila sodelavka NT- RC Nataša Gerkeš, pa je bila proglasitev najboljših vrhunskih športnikov in športnic. Športnik Celja 88: 1. Gregor Jurak, PK Klima Neptun Celje, 2. Rok Kopitar. AD Kovinotehna Kladivar in 3. Jure Vračun, PK Klima Neptun. Športnica Celja 88: I. Jožica Šeško, 2. Marinka Nagy-Kardinar, obe KK EMO, 3. Prireditve »Telesna kultura Celje 88« sta se udeležila tudi predsednik skupš- čine občine Celje Tone Zimšek in pred- sednik občinske konference SZDL Slav- ko Pezdir, priznanja pa so podeljevali Franjo Rumpf, Bojan Planinšek, Jože Geršak, Rok Kopitar, Štefan Jug, Tone Vrabl, Stane Bizjak in Boris Rosina. Kristina Jazbinšek, AD Kovinotehna Kladivar. Vsem nagrajencem čestitke z željo, da bi dosegli kljub krizi še boljše rezultate ter širili dobro ime športnega Celja ne samo doma, ampak tudi po svetu. Naj- boljše čakajo številna pomembna med- narodna tekmovanja, tudi Barcelona, kjer bo olimpiada leta 1992. TONE VRABL Športnika Celja 88 Jožica Šeško, Kegljaški klub Emo Ce- lje, športnica Celja za leto 1988. Največji uspehi v lanski sezoni: - zlata medalja ekipno na svetovnem prvenstvu v Budimpešti - osmo mesto v dvojicah in šestnajsto posamezno na svetovnem prvenstvu v Budimpešti - z ekipo EMO Celje osvojila naslov državnih prvakinj, jugoslovanski pokal in četrto mesto na Evropskem pokalu v Bolzanu »Na svetovhem prvenstvu v Budimpe- šti sem se najbolje odrezala v ekipnem delu, nato pa je šlo vse slabše, tako da sem v dvojicah bila osma in posamično šestnajsta. Vendar tudi tako odmevni uspehi niso dovolj, da bi si klub finančno opomogel, treba je še naprej trenirati in dosegati rezultate. Kar se tiče tekmova- nja v 1. zvezni ligi, nam v zadnjem času precej škriplje in možnosti za prvo mesto imamo vedno manj. Večja kegljaška pri- reditev svetovnega obsega bo šele na- slednje leto in potrebno se bo močno potruditi za mesto v reprezentanci.« Gregor Jurak, Plavalni klub Klima- Neptun Celje, športnik leta 88: Največji podvigi v prejšnji sezoni: - bronasta medalja na mladinskem evropskem prvenstvu v Amershordu - pet zlatih medalj in dve srebrni na mladinskem balkanskem prvenstvu v Obrenovcu - zlata medalja v štafeti na članskem balkanskem prvenstvu »Priznanje, ki sem ga dobil že drugič zapored, je predvsem vzpodbuda za na- daljnje delo. Glede medalj na največjih tekmovanjih je bila lanska sezona uspeš- na, vendar z doseženimi rezultati ne mo- rem biti povsem zadovoljen, in to iz pre- prostega razloga, načrtoval sem namreč boljše dosežke. Upam, da jih bom v tej sezoni odplaval. Kar se tiče uvrstitev, so cilji nekje podobni - čim boljši plasma na evropskem in balkanskem prvenstvu. Za izpolnitev teh načrtov intenzivno treni- ram dvakrat dnevno.« Najboljših šest športnikov v Celju za športno leto 88 (spredaj od leve) atletinja Kristina Jazbinšek ter kegljavki Jožica Šeško in Marika Nagy-Kardinar, zgo- raj od leve plavalec Grega Jurak, atlet Rok Kopitar in plavalec Jure Vračun. Košarkarice Korsa presenetile v Spiitu Malokdo je pričakoval, da bi lahko po zadnjih večinoma neuspešnih igrah košarkarice KORS Rogaške uspele zmaga- ti v Splitu, kjer so se srečale z doslej drugo ekipo na lestvi- ci Lavčevič. Vendar Slatin- čanke so zaigrale izjemno do- bro, domačinke so »poklekni- le« in poraz je bil boleč - 70:103. Kors Rogaška je tako osvoji- la dve novi točki, vendar je še vedno samo na 6. mestu z dve- ma točkama zaostanka za zdaj drugouvrščeno Bosno, s kate- ro se bo srečala v soboto, 4. februarja v domači dvorani. V Splitu so bile najboljše Jur- šetova, Polutnikova in C.Je- zovšek, kije bila tudi najboljša strelka, saj je dala 28 košev. Po rezultatih zadnjih kol lahko re- čemo, da ekipa KORS Roga- ške preseneča, saj izgublja tek- me, ki bi jih morala dobiti, in zmaguje tam, kjer ni nobenih pravih priložnosti. Če bi te na- pake igralke s trenerjem od- pravile, bi bile prav gotovo prav pod vrhom lestvice in v boju za 1. zvezno ligo, ki si jo že več let želijo. Če so nas košarkarice KORS Rogaške lepo presenetile, pa so nas košarkarji Merxa v 1. B zvezni ligi znova razočarali. Zlasti po zmagi na Reki s Kvarnerjem smo tokrat pri- čakovali novi točki proti nepo- srednemu nasprotniku za iz- pad Slavonki Osijek. Vendar gostje so zmagali 89:97 in zada- h Celjanom še en težek udarec v boju za obstanek. Vsaki izgo- vori na odločitve sodnikov se odveč. Dejstvo je, da ima tre- ner Zrinjski za takšno konku- renco na razpolago premalo kvalitetnih igralcev, kajti dva ali trije, morda štirje, ne more- jo nositi bremena ne samo v sezoni, ampak skozi deset se- zon. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da za temi veterani ni mla- dih, ki so bili v Pipanovih, Gol- čevih in ostalih letih med vo- dilnimi mladinskimi ekipami v Jugoslaviji. Najbolj žalostno pa je. da so po tekmi neodgo- vorni gledalci ali gledalec lju- bitelj športa « napadli sodnika. S tem niso naredili škode svo- jemu ugledu, ki ga verjetno ne potrebujejo, ampak ekipi, ki se bori proti izpadu iz 1. B lige. Žalostno je tudi, da tega nelju- bega primera ne objavijo športni »novinarji«, ki so bili navzoči. Veliko vedo povedati po vogalih, v javnost pa ne da- jo tistih, ki škodijo celjski ko- šarki in celjskemu športu. V republiški ligi so odigrali 15. kolo. Comet je doma prese- netljivo izgubil s Triglavom 68:70. Rogaška pa,j#i po podalj- šku zmagala v Mariboru 90:92 (v rednem času 83:83). Comet je na lestvici četrti. Rogaška pa osma. T.VRABL Največjega aplavza in priznanja za trdo delo ter dve osvo^ jeni medalji na olimpiadi športnikov invalidov v Seulu je bil deležen Daniel Pavlinec. Kaj je s kegljavkami? V zadnjih dveh tekmah zvezne lige so kegljavke EMO Celje, ki so bile v po- nedeljek proglašene za najboljšo žensko ekipo v športu v celjski občini za leto 88, pripravile svoje- vrstno presenečenje, ki ga nihče ni pričakoval. Po po- razu na Reki z vodilno Re- ko (pričakovan poraz), so dvakrat nastopile doma proti poprečnima ekipa- ma in doživele dva poraza. Najprej jih je v Golovcu premagala ekipa Podravke 2388:2420, naslednji dan pa še Varteks 2388:2393. Zdaj za vodilno Reko zaostajajo že za šest točk in nobenega upanja ni več, da bi ponovi- le lanski uspeh, ko so bile državne prvakinje. Celjan- ke so znane kot izredno so- lidna in stabilna ekipa, kjer pa niha ena izmed šestih tekmovalk, kar jim tudi onemogoča zlasti na večjih tekmovanjih še boljše do- sežke. Tokrat paje zanihala domala celotna ekipa ali vs^ dve tretjini, kar so gostje pridno izkoristile. Paradna ženska športna panoga v Celju je tako doži- vela neprijeten spodrsljaj, ki se ga bomo še dolgo spo- minjali in tudi razmišljali o njegovih pravih vzrokih. TV NA KRATKO strelci v Rečici Pripravili so èetrtfinale ob- činske lige z zračnim orožjem, kjer je nastopilo 8 ekip. Zmagali so člani SD D. Poženel iz Rečice pred SD T. Bostič Zidani most, SD S. Rozman I Laško, Pivovar- no, SD S.Rozman II Laško itd. Med posamezniki so bili najbolj- ši Damjan Pader, Boris Gorišek, Roman Matek, Zlatko Deželak in Andrej Brunšek. iz Rečice v Kranj strelci iz Rečice pri Laškem so se udeležili meddruštvenega tekmovanja za Košnikov memo- rial v Kranju. Ekipa je osvojila 4. mesto, med posamezniki pa sta bila 11. Damjan Sajovic in 13. Ksenija Maček. VINKO LAVRINC Vsi ostali v najboljši ligi Končano je prvenstvo v L re- publiški ligi - vzhod v strelja- nju z zračno puško. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji re- zultati: na strelišču Kovinarja v Štorah so domačini premagali Celjane (najboljša sta bila pri Ce- lju Seršen 373 in pri Kovinarju Malee 374 krogov), v Žalcu so do- mačini zaradi odsotnosti najbolj- šega člana Mladena Melanška iz- gubih z Noršinci (Škodnik 373), Unior paje izgubil s prvakom SD A. Majerič v Mariboru (zadovolji- la je le Kežmahova s 369 krogi). Končni vrstni red: 5. Celje, 6. Ža- lec, 7. Kovinar, 8. Unior. V 2. republiški ligi - vzhod je v zadnjem kolu bil derbi na stre- lišču na Gričku v Celju, kjer je Rečica pri Laškem premagala SD F.Šteklič. Pri obeh ekipah sta niuboljša strelca Damjan Pa- der in Darko Kroflič nastreljala 367 krogov. Strelci iz Škofje vasi so tako izpadli, Rečičani pa so osvojili 2. mesto. Najboljši strelci Kovinarja iz Štor Na Gričku v Celju je bilo ob- činsko prvenstvo za vse katego- rije z zračno puško, kjer so imeli največ uspeha strelci Kovinarja iz Štor, ki so osvojili tri prva mesta, eno pa Celjani. Iz Štor so zmagali med mladinkami Albina Rezar, mladinci Jože Turnšek in člani presenetljivo Vili Ravnikar, edino zmago za Celje pa je dose- gla »povratnica«, nekdaj odlična strelka Alenka Jager-Pavlin, kije zmagala med članicami. TONE JAGER Skakalci v Planici Na 50 metrski skakalnici v Planici je bilo tekmovanje za pokal Cockte za starejše pionir- je, kjer je nastopilo 64 tekmo- valcev. Zmagal je Matjaž Triplât iz T. Velenja, dobro pa so se uvr- stUi še 6. Boštjan Rednak T. Vele- nje, 10. mesto delita Robi Oblak (Braslovče - Andraž) in David Videnšek (Celje), 17. Janez Turn- šek, 22. Igor Lukič (oba Celje). 25. Jure Jerman (B-A), 35. Matej Oprešnik (Celje) itd. Tekmovanje so opravili po enotedenskih se- lekcijskih pripravah v Planici, kjer trenutno še skoraj edini ima- jo sneg in to umeten, da lahko mladi izboljšujejo svoje skakalno znanje. Turnir v malem nogometu 12. februarja bo hala Golovec zanimivo prizorišče turnirja v malem nogometu, kjer bo na- stopilo osem najboljših sloven- skih ekip iz predhodnih tekmo- vanj. Celjsko območje bo zasto- pal prvak KMN iz T.Velenja. Tekmovanje se bo začelo zjutraj ob 8. uri, končalo pa s finalno tekmo predvidoma ob 18. uri. Šah za šolarje Med pravkar končanimi po- čitnicami so v Žalcu pripravili šahovski krožek za najmlajše ljubitelje te zanimive igre. Vo- dil ga je član ŠK Žalec Tomaž Vuherer, ki je ob zaključku pri- pravil tudi turnir. Med posamez- niki je zmagal Kampuš, med po- sameznicami pa Ograjenškova, oba pa sta dobila praktični na- gradi ZTKO Žalec, ki je sodelo- val pri prireditvi. JOŽE GROBELNIK Pomerili so se v kegljanju Na občinskem prvenstvu v kegljanju, ki je potekalo v dveh kolih v hali Golovec v Celju, so se pomerile ekipe os- novnih organizacij sindikata in telesnokulturnih društev obči- ne Laško. Tudi letošnje prven- stvo je organiziral Kegljaški klub TIM Laško. Pri članih je največ kegljev po- drla ekipa Tovarne papirja Rade če. od TKD pa KK TIM Laško; med starejšimi člani Prevzgojni dom Radeče in TVD Partizan Ra- deče, pri članicah Tovarna papir- ja Radeče in TVD Partizan Rade- če, pri starejših članicah pa TVD Partizan Radeče. Letošnjega tek- movanja seje udeležilo 150 posa- meznikov, oziroma še 21 več kot prejšnje leto. V mesecu februarju se bo 68 posameznikov udeležilo še finala posameznikov, ki bo prav tako v dvorani Golovec v Celju. VLADO MAROT Priznanja za atlete in atletske delavce v soboto je bila v Domu sindi- katov v Beogradu proslava ob 40 letnici delovanja Atletske zveze Jugoslavije. Podelili so tu- di več priznanj, ki so jih med dru- gim dobili tudi atletski delavci iz Celja in T.Velenja. Zahvalno li- stino so med drugim dobili Peter Drofenik, Jože in Marjan Kopi- tar, Adolf Urbančič in Valter Št^jner, priznanja AZJ pa Rok Kopitar, Stanko Lorger, Marjana Lubej, Draga Stamejčič, Nataša Urbančič, Franc Červan in Olga Šinkovec-Luncer. Vodi SD Žalec v 5. kolu občinske strelske li- ge Žalec z zračno puško so bili najuspešnejši strelci SD Liboje s 1361 krogi, sledijo Žalec 1353, Braslovče 1345, Polzela 1342 in Šempeter 1335. krogov. Po V. kolu je v vodstvu SD Žalec pred SD Braslovče, SD Šempeter itd. Med posamezniki je v 5. kolu bil najboljši Srečko Djudarič (SD Liboje) s 359. krogi pred Matja- žem Kraljem (SD Braslovče) 349 in Mišom Drofenikom (SD Ža- lec) 347. Po V. kolu pri posamez- nikih vodi Srečko Djudarič, sle- dijo pa Mišo Drofenik, Matjaž Kralj itd. T. TAVČAR 80 let šaha v Žalcu v Žalcu bodo v začetku marca pripravili turnir v poča.stitev dveh ustanoviteljev organizira- nega igranja šaha v tem kraju Roberta Senice in Rajka Vre- čarja. Prve organizirane poteze so potegnili pred osemdesetimi leti. V vsem tem obdobju so žal- ski šahisti dosegli. veliko po- membnih uspehov od najmlajših do članov, ki so eno sezono igrali celo v II. zvezni ligi, sicer pa so zadnja leta med najboljšimi eki- pami v Sloveniji. Ob letošnjem slavju 80-letnice igranja šaha v Žalcu bodo najzaslužnejši pre- jeli priznanja. JOŽE GROBELNIK 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Dvajset let karate kluba Gorenje Velenjski karateisti so orali ledino tega športa v Sloveniji, saj so prvi ustanovili tudi svoj klub. Lanskega novembra so tako slavili dvajsetletnico obstoja karate kluba Gorenje. V začetku so imeli le 25 članov, danes pa njihov klub šteje kar 420 aktivnih karateistov vseh starosti. Pred leti so se uvrstili tudi v drugo zvezno ligo, vendar so kasneje iz nje izpadh. Pravijo, da zato, ker je v domačem karateju precej nepravilnpsti in bi morali točke na tekmovanjih kupovati, tega pa niso hoteli početi. Lani so v repubUški hgi osvojih drugo mesto, dober rezultat paje gotovo posledica dejstva, da imajo v klubu profesionalnega trenerja. Za člane so pri- pravili tudi tečaj joge, zanimanje za takšno dopolnitev red- nih treningov pa je ogromno. L. OJSTERŠEK Osma zmaga hokejistov Cinkarne v 12. kolu medrepubliške lige so hokejisti Cinkarne Celje gostovali v Ljubljani in premagali Slavijo 2:11, tretjine 0:1, 0:4, 2:6. Trenutno so na drugem me- stu, vendar ima Kompas Olimpija II tekmo manj. Strelci za Cinkarno v Ljub- ljani so bili^ Bulatovič, Pod- sedenšek, Žolek in Perčič, vsak po 2 ter Grčar, Filipovič in Žlof po 1. Kazenske minu- te: Cinkarna 8, Slavija 4, tek- mo pa so sodili Bundalo z Je- senic, Pohor Ljubljana in Dolinar s Prevoj. Srečanje je bilo zanimivo samo v prvi tretjini, koje Slavija še imela dovolj moči za upiranje Cin- karnarjem, ki so bili v nada- ljevanju mnogo boljši in so zasluženo dosegh osmo zma- go. Vsi so igrali dobro, naj- boljši pa je bil vratar. Pionirji Cinkarne so gosto- vali na Bledu in izgubili s so- vrstniki 8:1, gol je dosegel Trbojevič. Začelo se je novo prven- stvo v občinski sindikalni hokejski ligi, kjer tokrat na- stopajo štiri ekipe. Para 1. kola: Grofija - Zlatarna,^ Ko- vinotehna - Konus. Tekme bodo igrali na drsališču v Mestnem parku vsak pone- deljek in torek zvečer ob 20,30. uri. MARJAN SORŠAK REKLI SO: Vlado Gobec, trener keg- Ijavk EMO Celje po dveh porazih varovank doma: »Vzroki? Utrujenost, saj de- kleta tekmujejo že od 1. av- gusta lani in so do sedaj ime- la samo dve soboti in nedelji prosto, drugače pa vedno tekme. Ob vsem tem še utru- jajoča potovanja. Ponavadi je metala izmed šestih samo ena slabše, zdaj kar štiri. Vzrok je tudi v kegljišču, ki je bilo izredno umazano za- radi počitniških dni, ko so kegljali mladi, starejši pa ni- so pospravili. Tudi nasprot- nika nista imela kaj izgubiti in sta kegljala sproščeno. Po sobotnem porazu je pri do- mačinkah nastal strah in ta- ko je prišlo zaradi vseh teh vzrokov do dveh nepredvi- denih porazov. Tudi naša najboljša kegljavka Jožica Seško je trenutno v krizi, smo brez Marike Nagy... Si- cer pa je do konca prvenstva še enajst kol in nekaj možno- sti za popravni izpit.« Jože Geršak, predsednik košarkarskega kluba Merx Celje: »Tudi po zadnjem po- razu s Slavonko Osijek bo- mo nadaljevali z isto ekipo in istim trenerjem. Menjav ne bo! Poraz me je prizadel, še posebej pa tisti neljubi dogo- dek po tekmi, ko je bil napa- den sodnik. Krivi smo sami, ker smo igrali slabo, nekaj pa sta morda tudi dodala sodnika, vendar zaključni in- cident ni bil potreben.« ŠPORTNI KOLEDAR Košarka: 1. B zvezna liga moški 17. kolo: sobota, 4. 2. NAP - Merx. 1. B zvezna liga ženske 15. kolo: sobota, 4. 2. KORS Roga- ška - Bosna. Hokej na ledu: Medrepubliška liga 13. ko- lo: sobota, 4. 2. ob 18. uri na drsališču v Mestnem parku Cinkarna - Bled. Kegljanje: Zvezna liga ženske 12. in 13. kolo: sobota, 4. in nedelja 5. 2. kegljišče Golovec KK EMO - Kristal in KK EMO - Rad- nički. Streljanje: Sobota, 4. 2. na Gričku v Ce- lju občinsko prvenstvo za »zla- to puščico«, kjer sta favorita Branko Malee, Kovinar Štore in Ervin Seršen, Celje. Nedelja, 5. 2. strelišče v Re- čici pri Laškem od 9. ure dalje občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško. Epidemic iz province v svet žalska skupina pripravlja nove posnetke žalska graveyard metal - kot sami opredeljujejo svojo glasbo - skupina Epidemic je igrala že skoraj po vsej Slove- niji, širši javnosti pa so se predstavili kot ena izmed treh skupin na kaseti kopr- skega Dida, ki seje imenovala Provinca vrača udarec. Zdaj pripravljajo nove skladbe, ki jih bodo poslali neodvisnim založbam v Evropi. Epidemiki so se svojega uve- ljavljanja lotih premišljeno, vendar mimo domačih zbiro- kratiziranih založb. Začeli so s koncerti na mladinskih in al- ter odrih Štajerske in Ljublja- ne, dobili za posnetke s Pro- vince ugodne kritike in kot sa- mi trdijo, gre vse po načrtih. V Rogatcu, v zasebnem studiu Bonton, so našli ljudi, ki jim pri upora^bi studijske tehnike in produkciji puščajo proste roke. Po zaslugi Province so že do- bili vabila za nastope v Zagre- bu in Beogradu, prijatelji nji- hove glasbe pa jim bodo poma- gali predstaviti stare m nove posnetke na zahodu. Če jim uspe, bo Žalec po vseh narod- nozabavnih in živilskih napo- rih navsezadnje izvozil alterna- tivno muziko. Ce^ski plesni orkester Žabe nadaljuje tradicijo svojih ple- sov, ki ohranjajo klasične ple- se, kot so valček, tango, foxtrot itd. Letošnji ples bo na pustno soboto, to je 4. tega meseca v Narodnem domu v Celju • To nedeljo pričenjajo z letoš- njo Lojtrco domačih, ki bo na sporedu ob nedeljah od 16 do 17 ure na prvem programu Ra- dia Ljubljana. Od ansamblov iz naše regije sta med 15 an- sambli Štajerskih 7 iz Slov. Konjic ter Ansambel Braneta Klavžarja iz Celja • Tatjana Dremelj se vse bolj povezuje z Zagrebom, saj od tam prihaja avtor njenih novih skladb. Ena izmed njih S^ se ljubiva, slo- vensko besedilo je napisala Brigita Kobe, je tudi na lestvici zabavnih melodij Radia Celja • V Celju imamo, v dvorani Golovec, novo diskoteko z zve- nečim imenom Casablanka. Že nekajkrat smo jo hoteli pred- staviti, vendar se nam lastniki izmikajo. Zakaj? Večer domačih viž v Loki pri Žusmu Mladinci iz Loke pri Žusmu so minulo soboto v tamkajšnji dvorani pripravili Večer domačih viž, na katerem so nastopili ansambli Iskre, Golding, Sidro in Štajerski mak ter harmonikar Jože Bohorč. Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, temveč je njen namen popularizirati domačo narodnozabavno glasbo. Sodeč po številnem občinstvu je prireditev, ki naj bi postala tradici- onalna, v celoti uspela. g g 18. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 bodeči MmiTiiiK t*. Preveč - premalo Za krizo v tovarni Emo je bila kriva tudi slaba prodaja in zaradi tega velike zaloge posode. Upamo, da zaradi tega ne krivijo tudi Gorenja. Slišimo namreč, da tam ne morejo narediti toliko štedilnikov, kot bi jih lahko prodali. Dvogovor tedna Trgovina. Ob pultu za prodajo kruha. Starejša nakupo- valka: - Le kako to, da imate tako slabo za- logo. Črnega kruha takoj zmanjka, na- vadnega mleka ni... Prodajalka, pikro: - Kaj se razburja- te! Veseli bodite, da imamo še to! Pa se veseli, človek! Barve Tudi pri Izletniku bodo za prevoz potnikov uvedli raznobarvne vo- zovnice. Dobro pa bi bilo, ko bi imeli čimmanj takih vo- ženj, ko barve spremi- njajo potniki. Obetavno v celjski knjižnici so odprli razstavo z zelo obetavnim naslovom: Kako iz krize. Naslov obetaven, sicer pa spet samo besede, besede... ZRCALO NE LE ZARADI NAHODA, TUDI ZARADI CESA DRUGEGA SE VSE POGOSTEJE OBRIŠEMO POD NOSOM Pod kritiko v Celju smo po uradnih podatkih še vedno'nad kritično mejo po onesnaženosti zraka. Najučinkovi- tejši način očiščenja pa je zaenkrat - veter. Svež veter je nasploh najkoristnejši za očiščenje raznega onesnaženega ozračja. Iznajdba v novo nastajajočem sončnem parku so morali komunalci izkopati nekaj komaj zasajenih dreves,' ker so morali popraviti počeno vodovodno cev. Drevesa ob pločniku pa so zasadili prav nad vodo- vodno cevjo. Morda so mislili le na to, da bodo cevi le malo spuščale, pa jim zato drevja ne bo treba zalivati. Teorija in... v Celju je spodletel še en trdno zastavljen plan. Mladi rokometaši naj bi na doma- čem terenu postali državni prvaki, pa so se morali zado- voljiti s četrtim mestom. Bojda je bilo za to več sub- jektivnih vzrokov! V Celju imamo najboljšega sodnika v državi. Rokometnega! Nezaupanje v Šmartnem ob Paki petetejev- ci niso hoteli prestavili telefon- skih drogov, dokler jim cestarji ne bi dali odprte naročilnice. Ti pa jim je niso dali, ker so se bali prevelikega računa. Ob vsem tem nezaupanju pa so gor plačali krajani, ki so čakali avtobusno postajališče. Očitno imamo za dogovarjanje še »zaprte« ceste in prekinjene •linije. Spet z roko Pri nas smo spet vse bolj začeli delati z rokami; tudi taki, ki sicer za delo ne po- primejo kaj radi. Biljardi so se namreč moč- no razmnožili. Brisanje Iz Ljubljane je prišel predlog, da bi na naših bankovcih črtali nekaj ničel. Iz Sinja pa, da bi črtali kar cel bankovec za 5000 din. Pravijo, da ni primeren, ker ima Titov lik. Neprimeren ni zaradi lika-za- radi razvrednotenja. »Ne govori več. N^ namesto пцји šepeta mrak, o vsem, kar si do zdaj nisva mogla povedati. Ana moja... in začel jo je poljubljati in ljubkovati nežno, nevsiljivo. Dekletu je padla titovka z glave. Skupaj sta slačila uniformo, kos za kosom, in odpenjala gumbe drugega za drugim. Nato je soba zaplesala okrog Ane. Vse je izginilo in vse se je ponovilo. Čutila je, kako diši vresje. Nihče več ji ne more od- vzeti sreče. Čuti jo v krvi, v vsakem delčku svojega telesa čuti radost obstajanja. Polile sojo solze in kanile na Vidovo roko. Pogledal jo je. Njene zenice so bile zelo razširjene in v njih je zaslutil srečo. » Vid, vse v meni poje, toliko sreče je, da kar preki- peva« šepeta Ana. Vid molči. Zmračilo seje, v sobo gleda le delček ulične svetilke. »Zdaj se ne bova več razšla. Svoboda je,« pravi dekle in zakoplje svojo glavo pod njegovo roko. Rada bi se stopila z njim. Želela bi se spremeniti v proseno zrno, ki bi se napilo Vidove ljubezni in od nje zelenelo vse življenje. Vid molči. Kako naj ji pove? Sebi in njej, daje vse le prevara in da se ne bo nikdar uresničilo tisto, kar si oba želita. Vsa dolga leta si je prestavljal kraj sebe Ano kot svojega življenjskega tovariša. Ugajala mu je njena energija, s katero.se je letovala vsake naloge, tudi lupljenja krom- pirja v bataljonski kuhinji. Res je, bila je zelo nagla, vendar ni bilo v njej nič hinavskega ali preračunljivega. Razmišljala je le s srcem. Ko je utegnila razmišljati razumno, je bilo že vsega konec. Takrat je njej osteal čas, da sije nenehno očitala in se grizla. Zato je pretrpela veliko porazov. In zdaj jo bo prizadel on, ki jo najbolj ljubi. Ana moja... Dekle mirno in srečno spi kot nikoli doslej. Nima več skrbi. Stopila je na široko cesto in pred njo se je odpiral širok pogled v prihodnost. Naspi se, naspi, kadarkoli se boš zbudila, bo prezgodaj, misli Vid. Tega si nisi zaslu- žila, vendar moraš zvedeti. Boljša je najslabša resnica kot najlepša laž. »Ne vem, kako naj ti povem nekaj, česar ne želim in vendar moram. »Ne nocoj. Pusti to za drugič, ko bova manj srečna.« »Ana, danes je žalosten dan mojega življenja. Vse seje zgodilo drugače. Midva se nisva našla, midva se poslav- ljava. Poročen sem, moja žena bo rodila.. »Kako? Rekel si, da nisi vezan. Da tisto ni...« »Poročil sem se zdaj, v svobodi. Veijel sem, da tovariš Tihi in ti...« »Ne govori, ne govori!« »Če hočeš, Ana, posluš^ me. Če hočeš, se bom ločil. Ti boš mati mojih otrok, imela bova čudovitega sina... Kaj ti je? Nikar ne joči. Se spominjaš, nekoč sva govorila, da se bova v svo- bodi samo veselila, za naju in za vse tiste, ki niso doča- kali zmage. Pravim zares, ločil se bom. Rekel bom: tovariši, oprostite, zmotil sem se, zgodilo se je tako in tako... Umiri se. Hlipaš? Vse bo dobro. Vse bom storil zate. Samo reci.« »Bož^ me, Vid. Bož^!« Da si bom zapomnila tvojo roko na telesu. Noč je ustvarjena za božanje. Božaj, božaj, fant, ponavlja Ana v sebi. Božaj, da ne bom več slišala zdravnikovih besed. Božaj, da ne bom verjela v to, kar si rekel. Ana je dočakala zmago, vendar brez lovorjevega venca. Tvoje najlepše besede so me ns^bolj prizadele. Meni nihče ne bo rekel - mama. Božaj me, tuji mož, nocoj. Božaj in zaplovi po zvezdnati cesti, meni so prihranili ledino. Nista več govorila. Ana je počakala, da je Vid zaspal. Spraševala^ se je: Naj mu reče? Naj mu napiše? Zakaj bi govorila? Čemu pisati? Nič se ne da spremeniti in nič ni treba spreminjati. Nikdar ne zadenejo vsi pri igri na srečo. Molk. Ana razmišlja, kako bi čimprej izginila iz te sobe. Cim prej. Oditi. Zbežati. Trudila seje, da bi hodila po cesti čim tiše, da ne bi mislila na nič, da bi obst^ala le kot zrak. Ni se ji posrečilo. Glas v njej ni hotel utihniti. Spraševal je: spet bežiš? Do kdaj boš tako bežala? Gra- diš, gradiš grad in ko je skoraj zgrajen, ga zrušiš. Do kdaj tako? »Kurba! Kurbel« Čigav glas je to? Tisti z dvorišča? Očetov? Morda nek, prihodnji, ki bo šele zazvenel? Zdaj imam vse možnosti, da postanem prav to. Vitez na belem konju ne jaha po blatni cesti. Zdaj se ti ni treba več umikati, zdaj lahko greš s krastačami! Ustavi se! Molči! Ne veseli se pred sončnim zahodom! Ana ne gre do reke, temveč hodi čez mostove. Včasih so majhni, trhli, nevarni, vendar obstajajo in peljejo na drugo obalo. Nekega dne se je Ana odločila: rudnik dela in potre- buje ljudi. Vračaš se. Domov greš, zadrhti glas v njej. Domov? Kjer ni matere, ni doma. Praznine je povsod preveč, ni je treba iskati še v rodnem domu. Tam dvakrat boli. In vendar greš domov. Kri občuti to in prav to hoče. Vračam se brez lovorjevega venca, vendar se vračam, pravi, zadovoljna s svojo odločitvijo. Moja dolina! Je to moja dolina? V sredi jo cesta spaja kot hrbtenica hribovite boke. Z ene in z druge strani se vrstijo hribčki. Čez nje lije sonce. Je bilo zmeraj tako? Kolikokrat sva mati in jaz iskali svetlobo, vendar sta nam zmeraj skrb in negotovost skrivali jutrišnji dan. In zdaj - so tisti, ki so se vrnili z boja osvetlili dolino, da lije svetloba tudi čez planine? Na vse strani se odpira pogled v prihodnost. Nekaj seje zgodilo. Noga poplesuje v koraku. Čuti, da je ob izviru. Tu še trave drugače dišijo in kresnice svetijo močneje. Kam, se sprašuje Ana. Kam naj grem najprej? Vsa drhti. Njeno telo seje razdelilo na mnogo delov in vsak bi rad drugam. Črna reka razpolavlja dolino. Še zmeraj je črna, takšna kot takrat, ko so njene bose noge čofotale čez most in hitele v šolo. Kakor takrat, ko je še verjela, da so vse reke črne. Šla bi v dolino, do tistega mostu. Tam bi se naslonila na betonsko ograjo, gledala bi valovanje vode pod seboj in kot nekoč odpotovala v Želeni svet. Ni pomembno, če je ladja črna; poti, katerim gre naproti, so svetle in sijajne. In lep je pijan korak in lepe so zasanjane misli. Potem se pogovarja o »potovanju« in komaj čaka, da se bo jutri vračala iz šole. Takrat bo lahko znova ukradla trenutek ali dva za uživanje. Šla bi na hribček. Da bi sedla pod mavrico. Kakor nekoč, ko je tekla čez ledino, da bi si v rosnem loku mavrice umila oči in si tako pridobila lepoto in boga- stvo. Ko se je povzpela na prvi hribček, ji je mavrica zbežala na drugega. Morda je zato v življenju videla toliko strahot? Zdaj paje vseeno bogata, ker je vse to doživela in sé vsega spominja. Šla bi do rudnika. Da bi slišala udarjanje h un to v, ki se naglo ustavljajajo. Slišala bi bobnenje premoga, ki se v ogromnih skladih iz bunkerja vsiplje v vagone. Sepa- racija je kot drugi dom. Pogledaš človeka in veš, kaj misli. Vse je povezano s premogom: kosilo, kletvica, tudi radost in smrt. Napoti se k pokopališču. Matije najmočnejša vez tudi takrat, koje ni več. Med kamnitimi domovi je vse tiho in mirno. Vse delo je opravljeno, vse skrbi so minile, vse vojne so dobojevane. 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 HORTIKULTURNI KOTIČEK Kakteje Rastline katerih telo, listi, gomolji ali korenika so se- stavljeni iz vlaken, ki zadržu- jejo (akumulirajo) vode, ime- nujemo sukulente ali sočnice. V to skupino spadajo tudi kakteje. Njihova domovina je Severna, Srednja in Južna Amerika ter sosednja otočja. Kakteje so trajnice, so raznih zaniçnivih obhk, na svoji povr- šini imajo trnasto obložene blazinice, imenovane areole, v svojih mesnatih steblih pa tkivo, v katerem se zadržuje precejšna količina vode. Zara- di te svoje lastnosti so v pri- merjavi z drugimi okrasnimi rastlinami kakteje v prednosti saj v primeru, da dlje časa ne dobijo svojega rednega obroka vode, na zunaj ne pokažejo po- sledic. Nekatere vrste so celo hvaležne za tak predah, saj imajo za take primere lastne vode dovolj na zalogi. Po drugi svetovni vojni se je število gojiteljev kaktej in dru- gih sočnic močno povečalo. Delimo jih v dve skupini in si- cer; v ljubitelje kaktej in zbi- ralce kaktej. Ljubitelji kaktej potešijo svojo ljubiteljstvo do njih s par deset primerkov, zbi- ratelji pa vedno iščejo, zbirajo in dopolnjujejo svojo zbirko z novimi primerki in vrstami. Primerjamo jih lahko z filateli- sti ali numizmatiki, vendar je med njimi velika razlika, saj ti zbirajo mrtvo materijo, a kak- teisti živo, katero morajo nego- vati in gojiti, dajo obdržijo pri življenju. Za marsikaterega ljubitelja cvetja so kakteje postale pri- vlačne tudi zaradi svojih majh- nih prostorskih potreb. Saj na enometrsko okensko polico lahko postavimo do trideset in več lončkov. Če poličko še podvojimo ali razširimo dobi- mo prostora tudi za sto in več lončkov s kaktejami. Lončke lahko postavimo tudi na bal- kon, ob hišno steno, na prisoj- no stran vrta, vendar jih mora- mo zaščititi pred vremenskimi neprilikami, kot so močni nali- vi, toča... V pozni jeseni, pre- den temperatura pade pod de- set °C jih prenesemo v prostor, v katerem temperatura niha med 5 in 12 °C. Čeravno so kakteje skromne in prilagodljive rastline, ven- dar zahtevajo za svoj obstoj in razvoj določene pogoje in si- cer; dovolj sončne svetlobe, to- plote, zraka in vode in pravilno sestavino zemlje. Ta se naj se- stoji iz enega dela strohnele h- stovke, enega dela kremenče- vega peska in enega dela ilovke. Listovko dobimo v buko- vem gozdu. Nabiramo jo pod zgornjim slojem listja, to je ti- sto, ki je čisto preperela. S pre- sejanjem odstranimp drevesne koreninice in druge primesi. Upoštevati moramo, da je li- stovka najpomembnejši del prsti za kakteje. Pesek naj bo kremenčev, se- stavljen iz drobnih, srednjih in do 3 mm debelih zrnc. (Manjše količine dobimo pri kamnose- kih). Kot nadomestilo lahko uporabimo tudi stolčeno ghna- sto opeko. Ilovka. Najbolj primerno zemjo dobimo s travniških kr- tin. Zelo dobra ilovka pa je ti- sta, ki je delno peščena. Ko smo vse tri naštete elemente dobro premešali, še lahko do- damo na vsakih devet litrov 8 zvrhanih kavnih čličk kostne moke, 6 žličk mavca in 2 žlički superfosfata, zaradi boljše ra- sti in bujnejšega cvetja. Ni pa ta dodatek nujen. Lončki za kakteje so najpri- mernejši, štirioglati iz plastič- ne mase in to od štev. 4 do štev. 10 in več. Priporočljivi so iz več razlogov in sicer: so lahki, se ne razbijejo, zaradi oblike zavzamejo manj prostora, zra- čenje zemlje v njih je enako- merno, zato korenine obraste- jo celo vsebino in ne pride do skisanja zemlje v sredini lonč- ka, kot se to pogosto dogaja v glinastih lončkih. Kakteje zalivamo vedno od zgoraj. Ker apnenca ne prena- šajo, za zalivanje uporabljamo deževnico, prekuhano vodo ali vsaj dan dva stoječo koto. Če je voda močna apnena dodamo taki vodi na vsakih 10 litrov po 20 do 30 gr zelene galice. Used- lina, ki se tvori na dnu posode je neuporabna, ker vsebuje iz- ločeno apno. Po možnosti zali- vamo samo zvečer, da se preko noči kakteje osušijo. Pri jutra- njem zalivanju, če ni dovolj zgodaj, zaostane voda na kak- tejah s poglobljenim teme- nom, katera ob sončnih žarkih deluje kot leča in pride do oži- ga tistega dela kakteja. V vehki poletni vročini jih v presledkih porosimo. Če jih prezimljamo v prostoru, s temperaturo med 5 in 12 °C jih v prezimovalnem času ne zalivamo. Prezimljajo- če v prostoru s sobno tempera- turo jih občasno malo zalijemo z mlačno vodo ali pa samo oro- simo. Ob spomladanskem pre- nosu na prosto jih prve dni zaš- čitimo pred sončnimi žarki, da nam jih ne ožgejo. Najbolj si- gurno je, da prenos opravimo v oblačnih dneh. Tudi kakteje imajo svoje za- jedalce. To so volnasta ali kr- vava uš, ščitasta uš, rdeči pa- jek in siva kaktejina plesen. Precej jih uniči tudi gniloba in trohnoba, še več pa nevešč lastnik. Zgodi se tudi, da posa- meznega obgrize oziroma ob- strže polž. Proti škodljivcem uporabimo dosegljiva zaščitna sredstva. Najučinkovitejša so tista, s katerimi lahko zalijemo rastlino. O razmnoževanju, presaja- nju in vrstah pa ob naslednji priložnosti. IVAN FEGEŠ RECEPT TEDNA Pustni krofi Potrebujemo: en kg moke, kvas, žličko sladkorja, pol litra mleka, 8 rumenjakov, en del kisle smetane, 10 ¿ag sladkorja, 7 dag surovega masla, eno dag soli, dve žlici ruma, nožev vrh muškatovega cveta, nastrgano lupino ene limone, mast ali olje za cvrenje. V presejano moko vlijamo vzhajan kvas, ki smo ga razme- šali z mlekom. Med tem žvrkljamo neprekuhano mlačno mleko, smetano, sladkor, rumenjake, sol, rum in dišave. Ko je vse dobro spenjeno, dodamo raztaljeno maslo, vlijemo v moko h kvasu in zmesimo testo ter ga dobro stepemo. Vzhajano testo razvaljamo za pol prsta na debelo in z večjim kozarccm izrežemo krole. Na sredo krofa damo žličko mar- melade (najboljše je marelična), pokrijemo z drugim krofom in nekoliko stisnemo. Z nekoliko manjšim kozarcem izre- žemo končno obliko. Krofe zložimo dva prsta narazen na prtič, potresen z moko. pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhajajo. Dobro je, če na pol vzhajane krofe obrnemo. V kozicr segrcjemo za tri prste visoko olje in koje zelo vroče, ga odstavimo. Ko se nekoliko ohladi, polagamo vanj krofe. Naj ne bodo na tesnem, da se lepo ocvrejo. Ko so krofi v kožici, jo pokrijemo in tresemo, da krofi narastejo. Brž ko .so na spodnji strani rumeni, jih obrnemo, a ne pokrijemo več kozice. Rumeno ocvrte poberemo s penovko na cedilo, da se odtečejo. Potem jih položimo na pivnik in nato na krožnik, potresemo z vanilijevim sladkorjem in postrežemo so tople. MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Stari - novi plašč Letošnja zima postaja že prav ču- daška, saj še kar naprej močno zao- staja za koledar- jem, ali pa ga pre- hiteva, kdo ve. Ka- korkoli že, obleči se je kljub temu potrebno topleje in kljub vsem mo- gočim modnim muham, je za hlad- ne dni še vedno najprimernejše oblačilo plašč. Tiste, ki ste se le- tos odločile za na- kup novega-, ste to že storile, ali pa še čakate na ugodnej- še cene ob koncu sezone. Zato prav gotovo ne bo odveč beseda, dve o kro- jih, barvah, dolži- nah in dodatkih, ki so pri letošnjih plaščih še posebno domiselni. Za začetek poglejmo, če lahko v še uporabnega spre- menimo star, nemoden plašč. Pokrijemo ga z veliko, supermoderno ruto, širokim brezrokavnikom v isti ali kontrastni barvi, ali asime- trično prekrižanim širokim šalom. Pri nakupu novega plašča pa letos skoraj ne morete zgrešiti. Moderno je namreč vse, od redengota, kije prišel zopet v modo lansko zimo, kratkih tubastih do zelo širo- kih, razkošnih ogrinjal, pon- čov in maksi pelerin, za kate- re lahko porabite kar celo balo blaga, če se vam zdi. Rokavi ostajajo tudi na- prej udobni, ramena poudar- jena in rahlo razširjena, raz- en pri trapez liniji, kjer so ožja in nagubana. Če kupujete ali si šivate plašč za več kot eno sezono, naj vas ne zapeljejo modne barve in veliki karo ali črta- sti vzorci. Odločite se raje za kakšno vedno aktualno bar- vo, ki vam pristoji in se skla- da tudi z vašo obutvijo. Pa še najpomembnejši de- talj, ki označuje letošnji plašč - ogromen, komplici- rano krojen ovratnik in ka- puca, ki se lahko sname. RADIO CELJE V tem tednu posebej vabimo na poslušanje celodnevnega in nočnega programa Radia Celje na pustni torek, 7. 2. 1989. Radio Celje lahko poslušate na FM frekvenci 100,3 MHZ in Sv 963 kMz. Četrtek, 2. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti, 11.00 Zaključek, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Pred kulturnim praznikom Slovenskega naroda, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 3. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Zveplometer, 11.00 Zaključek. Popoldan- ski spored: 14.00 Napoved, 14.15 aktualni trenutek, 15.00 Poro- čila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Studio E 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 4. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Koledar prire- ditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek, Popoldanski spo- red: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, ,15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz- dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lexstvica zabavnih melodij, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek. Nedelja, 5. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Obvestila, 9.00 Kekčevi prijatelji, 9.45 Val iz Butal (ponovitev), 11.00 Žve- plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.>6 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov (vodi Jure Krašovec), 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 6. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Športna dopoldne, 10.00 Poročila. 11.00 Zaključek. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, \5.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica domačih viž, 17.50 Športni pre- gled. 18.00 Glasbeni večer na Rc, 19.00 Zaključek. Torek, 7. 2.: 8.00 do 01.00 v sredo 8. 2. - Pust na valovih radia Celje. Sreda, 8. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Pokličite in vprašajte, 1000 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaklju- ček. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15. Aktualni trenu- tek, 15.00 poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.30 Studio C, 19.00 Zaklju- ček sporeda. TV SPORED SOBOTA, 4. 2. Program: LJ 1 7.45-1.15 TELETEKST RTV UUBUANA, 8.00 VIDEO STRANI, OTROŠKA MATI- NEJA; 8.10 RADOVEDNI TAČEK: PUJS; 8.25 LONČEK, KUHAJ: ZDROBOVI SKUTINI ŽLIČNIKI; 8.30 N.KURET: OBUTI MAČEK, 1 del lutkovne igrice; 8.55 OTROCI GLASBE, ameriška zabavnoglasbena oddaja; 9.15 NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI; 9.35 DIGITALNI PAS, oddaja TV Sarajevo; 10.00 POLETI PESEM, nanizanka TV SK.; 10.30 NAŠA PESEM VII., zborovska glasba; 11 00 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 12.10 ROGLA - POPOVA ŠAPKA, ponovitev skupne oddaje TV Ljubljana in TV Skopje; 14.35 OLIVER TWIST, angleški mladinski film; 16. 30 TV DNEVNIK 1; 16.45 ZBIS: 2 + 2 = 4; 17.00 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, dokumentarna serija: 17.30 Sarajevo: DP v KOŠARKI - Bosna : Jugoplastika, prenos; 19.00 RISANKA; 19.20 TV OKNO 19.30 TV DNEVNIK 2; 19. 55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3X3; 20.30 S.Conran: ČIPKE, ameriška nadaljevanka; 21.30 KRIŽ KRAŽ; 23.00 TV DNEV- NIK 3; 23.10 PATTBERGOVA DEDIŠČINA, nemški film; 1.05 VIDEO STRANI NEDEUA, 5. 2. Program: LJ1 7.40-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 7.55 VIDEO STRANI, otroška mati- neja; 8.05 ŽIV ŽAV; 8.55 ZLATI DEŽ, danska nadaljevanka; 9.20 S.Conran: ČIPKE, ponovitev ameriške nadaljevanke; 10.15 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM- BEL JOŽETA BURNIKA; 10.40 PUST V CERKNICI, prenos; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD; 12.00 KAR ZNAŠ, TO VELJAŠ, oddaja TV Beograd; 13.05 PUST V CERKNICI, prenos; 14.05 SLADKA IRMA, ponovitev ameriškega filma; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 HUDOMUŠNA PRIKAZEN, ameriški film; 18.15 R. Gobec: KRESNIČEK; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 G.Mihić: SREČNO NOVO LETO 1949. nadaljevanka TV Skopje; 21.10 PODA- RIM - DOBIM: ŽREBANJE; 21.30 ZDRAVO; 23.00 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 6. 2. 89 Program: LJ1 8.45-14.00 IN 15.15-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.00 VIDEO STRANI 9.10 KAJ JE FILM, 1. oddaja, UVOD V FILMSKO USTVARJALNOST. KOLEDNIKI kratki film. TV MOZAIK; 10.10 UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10 40 TV MER- NIK; 10.55 OČI KRITIKE; 11.25 DA NE BI BOLELO. POTRTA DUŠA V ZDRAVEM TELESU; 11.50 ZADNJA DOLINA, angleški film; 15.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 15.40 RADOVEDNI TAČEK: PTICA; 15.55 POLETI PESEM, nanizanka TV Skopje; 16.30 TV DNEVNIK 1; TV MOZAIK; 16.45 UTRIP, 17.00 ZRCALO TEDNA; 17.15 TV MERNIK 17.30 PODARIM - DOBIM: ŽREBANJE, ponovitev 17.50 Beaver Creek: SP V ALPSKEM SMUČANJU. SLALOM (Ž), prenos 1. teka' 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05. AYLLU, ansambel peruanske glasbe; 20.20 Beaver Creek: SP V ALPSKEM SMUČANJU. SLALOM (Ž), prenos 2. teka; 21.10 ANTON DERMOTA; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.25 OSMI DAN; 23.05 VIDEO STRANI Program: LJ2 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.45 PO BREZKONČ- NOSTI SVETA: V BOLIVIJSKI DŽUNGLI, izobraževalna serija TV Zagreb; 18 15 SVET SPORTA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 PO SLEDEH NAPREDKA 20 35 UMETNIŠKI VEČER: WOODY ALLEN: MR. MANHATTAN, ameriški dokumen- tarni film; 21.35 ANNIE HALL, ameriški film TOREK, 7. 2. 89 Program: LJ1 8.50-11.25 in 15.15-22.55 TELETEKST RTV LJUBUANA 9.05 VIDEO STRANI: 9.15 KAJ JE FILM, 2. oddaja; O FENOMENU IN TEHNIČNIH OSNOVAH FILMA IN PLAT ZVONA, kratki film; TV MOZAIK, 10.10 ŠOLSKA TV; 10.10 POLETNA ŠOLA V NARAVI; 10.30 SAFARI V MESTU: DIVJE ŽIVALI V LONDONU; 10.55 RAČUNALNIKI IN ROBOTIKA: sodobna avtomatizacijska tefinika; 15 40 SP V BIATLONU 20 KM, posnetek iz Bistrice na Koroškem; 16.10 POD DROBNOGLEDOM; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 TV MOZAIK; ŠOLSKA TV, ponovitev; SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 17.55 RISANKA; 18 00 POGLEDI: OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.00 PREŠERNOVA PROSLAVA, prenos iz CD; 21.35 N. Badalucco: ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, italijanska nadaljevanka; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.45 VIDEO STRANI SREDA, 8. 2. 89 Program: LJ1 • 8.50-11.40 in 15.15-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 9.05 VIDEO STRANI; 9.15 KAJ JE FILM, 3. oddaja; IZRAZNA SREDSTVA FILMA: SLIKA. POBERI DENAR, kratki film; TV MOZAIK; 10.10 OSMI DAN; 10.50 SVET NA ZASLONU, 11.30 VIDEO STRANI; 15.40 NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA, oddaja TV Zagreb; 16.15 KULTURNE PRIREDITVE V NOVI GORICI, vključitev; 16.30 TV DNEVNIK 1; TV MOZAIK; 16.45 OSMI DAN; 17.25 SVET NA ZASLONU; 18.05 KULTURNE PRIREDITVE V NOVI GORICI, vključitev; SPORD ZA OTROKE IN MLADE: 18.20 ZBIS: MOJA ZEMLJA - PESEM JESENI; 18.30 N. Kuret: OBUTI MAČEK, 2. del lutkovne igrice; 18.55 RISANKA; >9.05 KULTURNE PRIREDITVE VNOVI GORICI, vključitev; 19.15TVOKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 FILM TEDNA: HUDODELCI, slovenski film; 21.35 VIZUALIZACIJA: M.:Stibilj-S. Hren: LA ROSETTA, koncert resne glasbe; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 SVET POROČA; 23.00 VIDEO STRANI Program: LJ2 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.15 REGIONALNI PROGRAMI TV LJUBLJANA - STUDIO MARIBOR; 18.50 VAIL: SP V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), prenos; 19.55 P.I.Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet; 21.40 POSNETKI Z NOGOMETNIH TEKEM: Severna Irska : Špa- nija ČETRTEK, 9. 2. 89 Program: LJ1 8.45-11.50 in 15.30-24.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.00 VIDEO STRANI; 9.10 KAJ JE FILM, 4. oddaja; IZRAZNA SREDSTVA FILMA: GIBLJIVA SUKA in OBČAN URBAN, kratki film; TV MOZAIK; 10.10 ŠOLSKA TV: 10.10 POKLICNO USMERJANJE: VZDRŽEVALEC; 10.35 SAFARI V MESTU: OAZE ZELENJA; 11.05 RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA; TEHNOLOGIJA V OPTIČNIH VLAKNIH. 11.10 PO SLEDEH NAPREDKA; 15.55 SP V BIATLONU: 20 KM EKIPNO, posne- tek IZ Bistrice na Koroškem; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; TV MOZAIK; 16.45 SOLSKA TV: 17.45 PO SLEDEH NAPREDKA; SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 18.20 OTROCI GLASBE, 2. del, ameriške zabavnoglasbene oddaje; 18.45 HOP SE MEH RAZPOČI, SMEH IZ NJEGA SKOČI; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO, 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME, 20 05 TEDNIK; 21 00 J.B.Priestley: ZBLEDELI BLIŠČ, angleška nadaljevanka; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA; 30 LET NAGRADE JELEN; POSEBNA VZGOJA; 23.50 VIDEO STRANI PETEK, 10. 2. 89 Program: LJ1 8.55-13.25 in 16.05-0.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.10 VIDEO STRANI; 9.20 KAJ JE FILM. 5. oddaja^ IZRAZNA SREDSTVA FILMA: SPREMINJAJOČA SE SLIKA IN POSLEDNJI PEŠEC, kratki film; TV MOZAIK; 10.10 TEDNIK; 11.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 11.30 DA. GIORGIO, ameriški film; 16.30 TV DNEV- NIK 1; TV MOZAIK; 16.45 TEDNIK, 17.35 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, SPORED ZA OTROKE IN MLADE: V. Pečjak: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI, lutkovna igrica; 18.30 ZLATI DEŽ, danska nadaljevanka; 18.55 MALI KONCERT; 19.05 RISANKA; 19.12 TV OKNO, 19.17 NAŠE AKCIJE, 19.30 TV DNEVNIK 2. 19.55 VREME; 20.00 Jesenice: DP V HOKEJU: Kompas Olimpija : Jesenice, vključitev v 3. tretjino; 20.25 NAŠ EDINI SVET: COPRNIJE BREZ KEMIJE, angleška dokumentarna serija; 21.00 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, ameriška nanizanka; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 STRAŠILO, ameriški film; 23.50 VIDEO STRANI 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 2. februar 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 2. februar 1989 Slovenec, 5. februar 1900 železnica Kamnik-Velenje. Štefan pi. Daubachy v Zagrebu je že leta 1898 dobil dovoljenje za tehnične priprave za normalnotirno železnico od Kamnika čez Šmartno, Motnik, Vransko in Gomilsko do Braslovč in Celja pa do Velenja. To dovoljenje je žel. ministerstvo ,za eno leto podaljšalo, ob enem pa dovolilo tehnične priprave tudi za črto od Domžal do Celja. Slovenec, 20. februar 1900 Slovensko diletantsko gledališče v Celju je priredilo v nedeljo zopet predstavo. Igrala seje »Bisernica«, ki ni sicer Bog ve kaj duhovita igra, ki pa je vendar zbog dobrega predavanja igralcev zabavala jako mnogošte- vilno občinstvo. Režiserje bil zopet za naš oder preza- služni g. Perdan, ki sije pa izbral čisto neznatno ulogo črnega sluge. Med igralci bi omenjali posebno marljive in ljubke gospice Mete Baševe, kije imela v spretnih rokah glavno dramsko ulogo; od gospodov sta bila duša igre gg. dr. Vladimir Ravnihar in Rafael Salmič, prvi kot. lovec Karol, drugi kot Anže Janez. Želimo celjskim diletantom mnogo vspeha ter pripomnimo, da bi za predpust pričakovali in gledali raje kako burko nego tak-igrokaz. Mladi In tenis Te dni so v celjskih sejemskih dvoranah Golovca sklenih zimski teniški kamp, ki so ga uspešno pripravili pri teniškem klubu Zlatarne Celje. Kljub hladnemu vremenu je 18 mladih igralcev redno vadilo 6 dni pod strokovnim vodstvom trenerja Tomaža Vovka in kondicijskega svetovalca Jureta Vujaševiča iz Ljubljane. Vsi udeleženci so se spoznali z najnovejšimi metodami dela in treninga. Mladi teniški igralci in oba strokovnjaka so napravili velik korak naprej pri razvijanju te edinstvene teniške tradicije - kampov v Celju. J. K. Foto: T. TAVČAR Kot kaže sodijo med ozimnico tudi - zaso- ljene cene. Zaradi »višjih ži- vin« nastaja med na- rodom - »živinsko« vedenje. Mnogo se govori o solidarnosti, toda zdi se da so nogi naj- bolj »solidarni« - do lastne zadnjice. Nič čudnega, da imajo odgovorni vzdevek »višje živi- ne«, ko jim je tako po- membno polno korito. Beseda »kontrare- volucija« vse bolj po- meni - krinko pri po- metanju pred tujim pragom. Težava je, če imaš kup ukrepov - ne znaš pa ukrepati. MARJAN BRADAČ 'čevlji in palčlii iz gline Kadar Stane Rozman ne popravlja motorjev, potem je njegova garaža na Ljubečni polna iine oz. izdelkov iz nje. Ves prosti čas namreč porabi za izdelavo ličnih čevljev palčkov m l>nuljčic Čevlje iz gline, v katere sicer tudi lepo pristaja cvetje, so lansko leto opažih ijegovi sodelavci v opekarni Ljubečne, ki jim jih je potem tudi več izdelal za darila za osmi narec. Za te izdelke se zanimajo tudi nekatera turistična društva m v ta namen tudi ze >ripravlja nov spominek v obliki Upovega lista. EDI MASNEC Tudi vreme ni več tisto, Icar je bilo Kmetje so sredi januarja razmišljah in počeli vse kaj drugega kot to počno danes. Včasih so za pečjo luščih, pletli košare in razmišljah kaj bodo delali na njivah pomladi. Danes, konec januarja, že delajo na njivah, predvsem vinogradi so že oživeli, in razmišljajo kako bo pomladi, če zapade sneg šele takrat. Očitno tudi vreme ni več tisto, kar je bilo. Na sliki: Poholetovi in Seličevi iz Osredka pri obrezovanju vinske trte. EDI MASNEC (akšne socialne usluge !agotavl|a svojim članom kibuc? Zagotavlja jim vse materialne dobrine, )d britvic do stanovanja, medicinsko oskr- bo, izobraževanje, zavarovanje in vse osta- lo, vse do njihove smrti aU zapustitve kibu- oa. Kvaliteta uslug zavisi predvsem od eko- lomske moči kibuca kot celote. Ob ustanp- 4'itvi so vsi kibuci revnejši, pozneje pa se stanje v večini primerov izboljša in stabili- •ira. Primer zelo bogatega kibuca je Ginos- ar ob Galilejskem jezeru, ki ima celo svoj nuzej, hotel visoke kategorije s plažo za uriste in kulturno dvorano, dočim se manjših kibucih vse aktivnosti odvijajo jedilnici. Prehrana je skupna in za vse enaka, jedil- lice pa tipa samopostrežnih restavracij. Jelo kuharjev opravljajo ljudje, ki jim je to rajno delo, dočim je šef kuhinje voljena unkcija. Osebje za čiščenje posode in trežbo se dnevno menjuje, tako da vsak )ride enkrat na vrsto. Tako celo poslanci • Knessetu ali vodje velikih industrijskih -ompanij ob sobotah, ko se vrnejo domov kibuc, strežejo v jedilnici. Oblačila tedensko čistijo in popravljajo skupnih pralnicah in šivalnicah. Novo •bleko nabavljajo ljudje v mestih, nekateri ibuci pa imajo tudi svoje krojače. Denar a osebne potrebe izroča kibuc svojim čla- om na začetku leta v enkratnem znesku '/saj v večini primerov je tako). Zdravstveno zavarovanje je urejeno pre- ko sindikata Histadrut. Kibuci svojim čla- nom po potrebi omogočijo tudi zdravljenje v tujini. Stanovanje je vedno bilo in je največji problem in to odvrne marsikaterega poten- cialnega kandidata, da bi se pridružil kibu- cu. V starejših naseljih so že zgrajene zida- ne hiše, drugače pa je v mladih, kjer včasih niti sanitarije niso ustrezno rešene. Danes je že nekoliko driigače, ker se ljudstvo kot celota trudi priskrbeti kibucnikom ustrez- na stanovanja. Normalno dobi zakonski par enosobno stanovanje, po določenem stažu v kibucu in zakonu pa kaj večjega. Pred- nost pri točkovanju za večje stanovanje imajo veterani in bolniki. Osnova družabnega življenja v kibucih je njihovo druženje v jedilnicah, kjer se naha- jajo vsa sredstva informiranja, od časopi- sov do televizorja. Tu se odvijajo tudi kul- turne prireditve, filmske predstave in zbo- rovanja, v kolikor kibuc še ne premore kul- turnega doma. Zaradi tega je bilo do nedav- nega prepovedano imeti v lastnem stanova- nju radijski aparat ali televizor, ker naj bi to povzročalo odtujevanje od kolektiva in za- piranje posamezne družine med štiri stene. Danes je dovoljeno imeti celo majhen hla- dilnik in celo lastni telefonski priključek. Vzgoja otrok Normalno je, da otroke vzgajajo v nove kibucnike. Ti že od vsega začetka spijo v otroških hišah, po delu in ob sobotah pa > so skupaj s starši. So organizirane otroške skupnosti in predstavljajo v bistvu mini- aturni kibuc. Skladno s programi v šoli oblikujejo svoje lastne farmice in živalske kotičke. Otroške hiše so organizirane po starostnih stopnjah in z odraščanjem se otroci selijo iz ene v drugo. Vzgojitelji in učitelji morajo vsekakor imeti ustrezno iz- obrazbo. Na regionalnem principu ustanavlja po več kibucov skupaj srêdnje in visoke šole, v katerih je poudarek predvsem na praktič- nem delu in na enakopravnem odnosu med profesorji in študenti. Izpiti niso zaradi se- lekcije, ker te ni, tamveč kot vzpodbuda, da da vsak od sebe, kolikor zmore. V srednjih šolah mature ni, ampak se za tiste, ki nadaljujejo študij na državnih uni- verzah v Haifi, Jeruzalemu, ah kje drugje, organizirajo posebni tečaji za vključitev v njih, kar je odobrilo državno ministerstvo za izobraževanje. Svoje študente kibuc šti- pendira, če je njihova izbira poklica vsaj nekohko v skladu s potrebami skupnosti. V nekaterih kibucih se rojeva že tretja generacija otrok. Več kot polovica jih v ki- bucih tudi ostane, kar je ob upoštevanju dejstva, da se, če ne prej, v triletnem (oz. dveletnem za ženske) služenju vojnega ro- ka seznanijo z vsemi »dobrinami« potrošni- ške družbe, zelo visok odstotek. Po vojski služi večina prostovoljno še eno leto v še nekonsolidiranih kibucih, ali kot vodje mladinskega kibucniškega gibanja. Zelo velik delež mladincev služi v ehtnih rodo- vih armade, predvsem aviaciji. Kibuci sprejemajo v svoje vrste tudi siro- te brez staršev in jih uvedejo v delo. Mnogi med njimi po svoji želji za vedno ostanejo tam. Začasno sprejemajo tudi prostovoljce iz Izraela in tujine. Kako enako Je enako? Vsi člani imajo enake pogoje za šolanje otrok, zdravstveno oskrbo, ekonomsko var- nost in vse ostalo. Kar kdo dobi mimo kibu- ca, mu kibuc odbije pri letni vsoti denarja. Vendar vseeno nastopajo neke objektivne razlike med člani, predvsem na osnovi sta- ža v kibucu in starosti. Zaradi opravljanja funkcij se nihče materialno ne povzdigne visoko nad druge, vendar nekoliko se le. Če tega ne bi bilo, bi vsakdo nasprotoval svoji izvolitvi. Tako pa se pojavljajo voditelji, ki nepre- stano rotirajo na funkcijah in tudi grupni oz. družinski lobby. Vendar je odgovornost na izvoljeni funkciji tolikšna v primerjavi s plačilom, da to med članstvom ne povzro- ča nezadovoljstva. Otroško igrišče in hkrati šola - kibuc Gi- nassar.