Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 265. Izven Ljubljane 8 vin. y LlUDIjani, V I«, 18. maki 1913.
Leto KLI.
~ Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26*— sa en meaeo „ . . „ 2*20 la Nemčijo oeloletno
za ostalo Inozemstvo
29--35--
V Ljubljani oa dom:
Za celo letf naprej . . K 24-— za en mese. „ . . „ 2'— T opravi prejema, mesečno „ 1*70
s Sobota. izdaja; =
za celo let ....... 7*—
za Nemčijo oeloletno . „ 8-— » ostalo inozemstvo „ 12'—
m		i
		
s;		
'A -	Jflttk	
	m	
		
M:		
i	■ ..•.j...	
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnit.
Porotni oznanila, zahvale, osmrtnice ni:
enosiolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne* delje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
tCS" Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. - Upravniškega teleiona št 188.
-J*" Današnja številka obsega 6 strani
Volilno gibanje.
Shodi s. L, s.
Iz Idrije poročajo: Volilni shod Kat. pol. društva se je vršil v Idriji v nedeljo ob 4. uri popoldne. Dvorana je bila polna možakov, tudi nekaj naprednja-kov in socialnih demokratov je bilo navzočih, ki so se zelo mirno zadržali. K besedi se ni nihče oglasil. Kandidat dekan Arko je govoril, kaj je storila S. L. S. na Kranjskem in kaj posebno v Idriji. Podr-žavljenje ceste Idrija—Logatec je pač njena zasluga, kakor tudi, da se sedaj razširja in popravlja na državne stroške. Pri šolah se posebno kaže skrb za napredek. Do osemrazrednice na rudniški dekliški šoli je pripomogla pač le naša stranka, da ima kakih 17 Idrijčank službo na čipkarskih zavodih z najmanjšo plačo 1200 kron, da se je ustanovila gospodinjska šola in otročji vrtec, je pripomogla naša stranka, nasprotniki pa bi bili radi vse zavode pokopali. Nasprotno pa je prenehala logarska šola in ne naprednjaki ne demokrati se niso zganili, da bi jo ohranili. Marsikak realec bi lahko vanjo vstopil in prišel do kruha z malimi stroški. — Kandidata se je vprašalo, kaj je vendar s Theimerco in Jo-hanco, s katerima vedno krošnjarijo nasprotniki in koliko škode se je storilo Pav-šlerju. Govornik stvarno razloži, pa z zgledi pokaže, da so bile take Johance že v Idriji — vedeževalke pri kaki potujoči panorami in so jih obiskali le taki, ki k pridigam in krščanskim naukom ne hodijo. Enako se je godilo tudi v Ljubljani, kjer so se v kočijah vozile napredne dame prerokovat si srečo od ženske, ln tam, kjer gospodarijo neomejeno liberalci in socialni demokrati, v Parizu, cvete taka obrt. Saj so leta 1912. našteli 34.607 vedeževalk v Parizu, ki anoncirajo celo v časnikih svojo spretnost in plačujejo zato do 300.000 K letno, gotovo ne v časnike naše stranke, Dokazali so, da plačajo takim ženskam do 73 milijonov frankov na leto. To so prave Johance! (Bučen smeh.) Pavšlerja pa je podrla špekulacija in Glavna posojilnica. Nekaj enakega je bilo tudi v Idriji, a naša stranka ni šla na limance, pač pa se je napredne nekoliko lima prijelo. Pri razgovoru je omenjal rudar Kristan: Ako naši nasprotniki ne vedo o gospodarstvu kranjske dežele nič drugega naši slranki očitati, kakor le Theimerco in Johanco, je i znamenje, da je kaj vestno vršila svojo dolžnost, ker taki zagrizeni sovražniki ne morejo ničesar najti. Kaj je dr. Krek s
Uporniki.
Poljski spisal Arlur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
»Veseli me, da vam ugaja ... Torej prišli ste pogledat cerkev? Pri sebi imam načrt in proračun, ali hočete videti?«
»Kaj mi bo vaš načrt?« jc skomiz-gnil z rameni. »Jaz sem poslan pre-iskat, če morejo kmetje varno moliti v cerkvi, ker vlada skrbi zanje.«
Revski jc spoznal namen prihoda, pobledel razburjenosti in očitajoče pogledal glavarja.
Ta je pa z ramo skomizgnil v znamenje, da ne more pomagati, a ko je Pevski s prstmi pokazal, če bi nc bilo mogoče plačati, je stopil glavar k oknu in zaklical:
»Gospod Ravski, vaši konji so na (ravniku... pojdite jih odgnat!«
Gospodar je razumel migljaj in šel iz sobe, načelnik pa:
»Mihael Mihajiovič, pri nas je pregovor: ako dajo, vzemi... kaj mislite?«
»Ah. Ivan Petrovič, vzel bi .iako
kom govoril, to na našo politiko nič ne vpliva, pač pa vemo, da je gospod veliko delal in pisal za delavstvo, ki mu mora bili vedno hvaležno. Shod naj izreče javno svoje ogorčenje in stud, da se »Narod« in »Dan« poslužujeta tako podlega orožja, ker se lepi slovenski jezik na tak ostuden način omadežuje. Shod je temu predlogu soglasno pritrdil.
V nedeljo 16. t. m. po prvi maši je imel na Igu volilni shod državni poslanec Fr. Povše v dvorani Našega Doma. Navzočih jc bilo okoli 200 volilcev, med njimi je bilo šest županov iz okolice. Govornik je poročal obširno in natančno o delu S. L. S. v deželnem zboru. Z zgledi je dokazal, da je imela sedanja večina v deželnem zboru pred očmi koristi kmeta. Volilci so pazljivo poslušali govor in ga spremljali z navdušenim odobravanjem. Na predlog g. župnika se je soglasno vzela na znanje njegova kandidatura, ravnotako tudi kandidatura deželnega glavarja dr. Iv. Šuster-šiča in Miha Dimnika. Ob sklepu shoda je izročil g. župan z odborniki govorniku častno diplomo občine Studenec-Ig.
Volilni shod za deželnozborske volitve se je v nedeljo vršil v Vodičarjevi gostilni na J a v o r n i k u na Gorenjskem. Predsedoval mu je g. župan Mulej. Zbranim volilcem je g. župnik Košir razlagal novi volilni red in zraven opisal plodo-nosno delovanje deželnozborske večine. Proti se mu je oglasil socij Cink, kateri jo bi bil pa kmalu skupil, ker je označil S. L, S. za nepošteno. Vsled takega žalenja so volilci S. L. S. skočili pokonci in Cink je moral hitro besedo preklicati in jo proč odkuriti. Krščanski socialec g. Glavič je navzočim socijem očital ,da so v veliko škodo tukajšnjemu delavstvu, ker nočejo vzajemno delovati s tistimi, ki se potegujejo za zboljšanje delavskih pokojnin. Socialna demokracija je pač povsod enaka. Na svojih shodih sociji obdelujejo vodiško Johanco, Theimerco, duhovnike in dr., svojemu delavstvu pa za izboljšanje njihovega položaja ničesar ne pripomorejo. Zato je delavstvo vednih obljub že do grla sito in zapušča njih voditelje, katerih ni drugega, kakor samo sladka beseda — za plačevanje v socijski fond.
Na Dovjem je bil v nedeljo, dne 16. t. m. predpoldnc ob 11. uri volilni shod. Poročala sla gg. vitez Pogačnik in župnik Pibcr. Navzoči volilci so z vso pazljivostjo sledili gg. poročevalcema, izrekli popolno zaupanje poslancem S. L. S. ter se soglasno izrekli za kandidaturo gg. viteza Pogačnika in župnika Pibra. Shod S. L, S. je bil v nedeljo tudi v Kranjski gori.
Volilni shod v D o b u se je
raci, a kaj. ko je jasno povelje, da moram cerkev zapreti. Pomislite samo, sam arhirej to prosi... Ali mu je mogoče odreči?«
»Hm ... arhirejeva beseda je močna, toda tucli vaša ni lahka... Morcla pa ni treba na cerkvi nobenega popravila? Dobra je, kakor je... kaj?«
»Rad bi iz cele duše ... Mogoče bi se bilo nekoliko opomoči pri tem ... no, če ni mogoče, kaj početi? Povelje ... kaj!«
»Kaj pa, če i>1 tako nekoliko zavlekli?«
»Hm... za leden, za dva, tocla nc dalje...«
»Slabo je,« je zamrmral glavar in sc ustavil pred zaprto omaro s knjigami, kjer je skozi steklo zagledal naslov, ki ga je zanimal: »Pravice in dolžnosti kmečkih občin in kmetov v poljskem kraljestvu«. In ne samo naslov jc bil protiven vladni volji, ampak šc bolj kraj, kjer jc bila natisnjena: »Krakov«!
Njegova šp i jonska cluša je spoznala v prvem trenotku važnost tega odkritja.
Spomnil se je gubernalorjovo okrožnice, ki zapoveduje, da je treba skrbno zasledovati ljudi in knjige, ki bi pojasnjevalo ljudstvu njegove pravice in privilegije, izvirajoče iz carskih
vršil na Martinovo nedeljo ob nepričakovano obilni udeležbi volilcev; zato se je shod vršil v šolskih prostorih. Bilo jo gotovo nacl 200 volilcev. Shod otvori g. župnik in duhovni svetnik Jan. Ger-čar in imenuje za predsednika shodu vrlega brezoviškega župana g. Janeza Cerar. Besedo dobi g. kandidat v splošni kuriji, dekan Lavrenčič, ki so uvodoma spominja, stoletnice očeta, zatiranih naših bratov na Koroškem, katerim so zborovalci poslali brzojaven pozdrav. Potem omenja, da je takozvana napredna stranka bila zatiravka kmečkega stanu, saj je za povzdigo živinorejo v deželi dala na proračun komaj letnih 640 K. (Mimogrede omenjeno: sedaj je samo v dobsko faro prišlo skoro ravnotoliko podpore za živinorejo, kolikor jo je bilo preje namenjene za celo Kranjsko!) Nato obširno razpravlja o delu S. L. S. Za kmeta omenja postav, ki so pripomogle našemu ljudstvu do veljave v deželi. — Na shod je prišlo tudi nekaj nasprotnikov, ki pa shodu niso prav nič škodovali. Ko jc dal g. predsednik na glasovanje kandidaturo g. dekana Lavrenčiča in g. dr. Kreka, je bila kandidatura navdušeno sprejeta. Zoper kandidaturo jebil en sam. Tako je naš shod bil najlepši odgovor na hujskanje nekaterih liberalnih kriča-čev doma in po svojih umazanih listih.
Volilni s h o d i S. L. S. v B e I o -krajini. V nedeljo sta se vršila volilna shoda v Starem trgu v Poljanski dolini in na Sinjem vrhu, na katerih sta govorila kandidata Dermasiia in Mihclčič. Razpoloženje med volilci jc izvrstno.
Shod S. L. S. se je vršil v nedeljo 16. novembra v S t r a h i n j u pri Kranju, na katerem je govoril prof. Marinko iz Kranja o velikem delu, ki ga je vršila S. L. S. v zadnjih šestih letih. Navzoči so bili večinoma vsi posestniki vasi Strahinj. Priporočamo, da se prirejajo take vrste shodov tudi po drugih občinah.
Shod v K o š a n i minolo nedeljo popoldne je bil dobro obiskan. Govorila sta dr. P e ga n in dr. Žitni k. Na predlog domačega župana sta bila oba soglasno proglašena za kandidata. Na predlog g. nadučitelja Grada so zborovalci navdušeno izrekli zahvalo in zaupanje S. L. S. in njenemu načelniku kakor tudi vsem dosedanjim poslancem.
S. L. S. je preteklo nedeljo na Kranjskem priredila nad trideset shodov.
Mestni volilni okraj Vrhnika—Postojna— Lož.
V včerajšnji seji sc je poročalo Izvrše-valnemu odboru S. L. S., da so tudi zaup-
ukazov o osamosvojitvi kmetov... Revski sam gotovo no agituje, toda sin njegov punta kmete zoper vlado, a dokaz je ta knjiga v omari.
Zdaj se bo lahko pobotal z Pevskim, arhitekt pa naj zapre ali odpre cerkev, to jc njemu vseeno, kajti sprejeto odkupnino bo poravnal na drugačen način.
In postal jc vesel in so obrnil z nasmehom k arhitektu:
»Mihael Mihajiovič, torej ni nobenega drugega načina? Pomislite ...«
»Za vas, Ivan Petrovič, storim to, da zavlečem za mesec dni . . . naj sc potrudijo, toda povrnejo mi stroške.«
Po teh besedah je. vstopil Revski in pogledal pazljivo na gosta:
»Kaj, gospod arhitekt, ali naj dam načrt in proračun?«
»Jaz, gospod Revski, sem odkritosrčen, odkrit ruski človek,« udaril se je arhitekt na prsi, »in povem vam, da je cerkev stara, nevarnost jo, da se kmalu podere.«
»Saj je niste niti videli,« je zaklical razburjen.
»Mogoče, da .jo nisem videl, tocla vem in (o jo zame dovolj, toda jaz som dober človek, torej moreni jo radi vas, gospod Revski,« poudaril je (o besedo, »pustiti šc mesec, vaša reč jc pa, da se potrudite, prosite, pišete, morebiti jo puste šc dalje.«
niki postojnski in ložki pripravljeni sprejeti kandidaturo g. dr. Janko Marolta, ki so jo soglasno postavili vrhniški zaupniki, Izvrševalni odbor je vzel to pritrdilno na znanje.
Stara sleparija.
Liberalci nastopajo zopet kot »samostojni kandidati«, ker jih jc sram lastne stranke. Ti kandidatje so tako samostojni, da njihove kandidature objavlja — »Slovenski Narod;<. Šc pri nobenih volitvah ta volilna zvijača liberalcem ni nič pomagala. S tem si liberalna stranka daje samo največje ubožno izpričevalo, ker se niti s svojim imenom več ne upa na dan.
Radovljiški kolodvor in liberalni idiot.
Ni je stvari, za katero bi se Radov-ljičani bolj zanimali in katere bi bolj potrebovali, kakor novega razširjenega kolodvora in otvoritve postajališča za blagovni promet.
Železniško vprašanje mesta Ra« clovljice je bilo od prvega.početka popolnoma zavoženo in ponesrečeno. Ko so železnico projektirali pod mestom, po terenu največjega strmca, teclaj so odločevali privatni in politični oziri, ne pa zmisel za občni blagor radovljiškega. mesta. Radovljica je bila svoj-čas pravo nemškutarsko gnezdo, v katerem so imeli nemškutarji popolno oblast, in ko so v deželi prišli do veljave tudi slovenski poslanci, tedaj je prišla kazen za nemškutarijo — železnica pod mestom in Radovljičani niso imeli niti postajališča. Ko jc prišla mestna uprava v slovenske roke, tedaj so se morali slovenski župani leta in leta boriti za vsako drobtinico, da so jo iztisnili od železniške uprave. Ivo je železniška uprava dovolila postajališče v Radovljici, tedaj je mostna občina sama morala postaviti in dolgo vrsto let oskrbovati tisto kolibo pod mei-stom, ki nosi naslov: postajališče Radovljica.
Pred dobrimi desetimi leti jo mestni zastop prišel v roke zagrizenih liberalcev. Ti so vrgli tedaj nad vse delavnega in vplivnega župana Roble-ka in v mesto zanesli najhujši liberalizem. IGletna doba liberalnega vladanja je bila doba največje gospodarske stagnacije in največja nesreča za mesto. Liberalni mestni zastop ni ničesar uspešnega storil in ničesar dosegel za razširjenje kolodvora. V liberalnem mestnem zastopu so odločevali tujci, no domačini, ti pa so bili pač najboljši agitatorji liberalnih idej, za gospodarske interese mesta in za raz-
Revski je mračen in jezen pogledal na glavarja in rekel z grenkobo:
»Dobro jc bilo vaše poročilo.«
»Gospod Revski,« je izpregovoril glavar jako vljudno, »prosim za besedico . . . na samem . . . dovolite, Mihael Mihajiovič?«
»Prosim, jako prosim.«
Ko sta šla v drugo sobo, jc rekel glavar sladko:
»Čemu se vi, gospod Revski, jezite? Ali za onih neumnih sto rubljev? Vrnem vam jih takoj, vi mi boste pa plačali ne samo stotak, ampak tisočak, samo da bi molčal.«
»Jaz? Radoveden sem, zakaj? se je nasmehnil ne brez ironije.
»Vi se čudite, jaz pa no. Poslušajte. Vlada prepoveduje puntati kmete, a iz vaše hiše, gospod Revski, gredo prepovedane politične brošure med kmete. . . No, in moji stražniki so zasačili, ali hočete vedeti naslov, kaj?«
»To so šalo, gospod glavar,« .in silil je na. miren smehljaj, »ne mešam se mecl kmete, skrbim samo za gospodarstvo.«
»Veni, gospod Revski, toda vaš sin? Povem vam naslov: ,1'ravicc in dolžnosti kmečkih občin in kmetov v poljskem kraljestvu', brošura iz K rakova. Ali jo poznate, gospod Revski?« se ie nasmehnil zmagovito.
(Dalje.)
širjenje kolodvora pa niso ničesar storili. Pred dobrimi dvemi leti je prišla v Radovljici na krmilo S. L. S. in izvolila za mestnega župana gospoda Ro-bleka.
Prvo velikopotezno delo za gospodarsko povzdigo mesta je bil sklep mestnega zastopa vse storiti, da doseže mesto nov kolodvor, in v ta namen je županstvo vso akcijo z nova zapričelo, se obrnilo deloma samo, deloma po svojih poslancih do železniškega ministrstva; je neprenehoma prosilo in moledovalo, obenem pa tudi sklenilo, cla mestna občina sdrna po svojih skromnih gospodarskih močeh prispeva s primernim zneskom k skupnim stroškom, samo da mesto dobi postajo za blagovni promet.
Ta prispevek mestne občine k skupnim stroškom, osebni vpliv in stik poslancev S. L. S., posebno viteza Pogačnika in kanonika Novaka z železniškim ministrom baronom Foerster jem, je vplival, da se jc izdelal nov n a-č r t in u p o s t a v i 1 potrebni kredit 1 33.000 K v državni proračun za prvo polovico leta 1914.
Tako je klerikalni mestni zastop radovljiški, oprt na poslance S. L. S., predvsem na državnega poslanca viteza Pogačnika, na deželnega poslanca dr. Gregoriča in dež. poslanca Pibra in oprt na radovljiškega oki-ajnega glavarja, preblagorodnega gospoda Župneka, ki je vlacli vedno naj tople je priporočal nov kolodvor in sam dal mnogo tehnično važnih navodil inženirjem, — dosegel, cla se je vendar enkrat ugodno rešilo železniško vprašanje za mesto Radovljico. Tako je z velikim in v s t r a j n i m svojim delom in trudom popravil politične pog reške starih radovljiških nemškutarjev i n lenobo in zanemarjenost naprednih liberalcev zadnjih desetletij.
Zato se sedaj čisto nič ne čudimo, da liberalci, ki niso bili nikdar vajeni in zmožni uspehov doseči, tucli sedaj nočejo uspehov pripoznati delavnemu mestnemu zastopu in poslancem S. L. S., ampak še naprej dvomijo nacl novim kolodvorom in vidijo povsod samo volilni manever! Na manevre se pa res liberalci najbolje zastopijo, teh so pa navajeni, zato pa tucli o teh najraj-še govore.
Iz obeh člankov »Slov. Naroda« št. 257 in 259 z v e n i v e n k a j samo prikrita politična zavist združena z največjim idiot-s t v o m ! Ali ni to politično idiot stvo, če piše »clobro informirana oseba H.« iz Trsta v »Slovenski Narod«, da v Trstu ni nič znanega o r ad o v 1 j i š k e m kolodvoru, nobenih načrtov in nobenega proračuna, in ravno v tem času, ko ta liberalni idiot to piše, leže generalni načrti, odobreni od ravnateljstva državnih železnic v Trstu dne 18. 10. 1913, št. 1329/1./III. j avno razgrne n i vsakomur na vpogled v občinski pisarni mesta Radovljice in sicer od dne 4. novembra do 18. novembra 1913.
In te načrte si upa tržaški »H.«, pravilneje radovljiški »Š.« javno utajiti?!
Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 24. 10. 1913, št. 28.334, je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici o tem novem projektu, ki potrebuje tujega zemljišča, določilo političen obhocl v zvezi z razlastilno razpravo na licu mesta na dan 12. deccmbra 1913 ob pol 11. uri dopoldne.
Pri tej obhodni komisiji interesenti lahko stavijo morebitne ugovore proti projektu, ki je razdeljen v dva dela: prvi obsega zgradbo velikega že-lezobetonskega mostu, drugi del pa kolodvor sam.
Ali bode ta uradno razpisani in zaukazani politični obhod tudi samo politični manever?
In če je minister sam sporočil, da je postavil v proračun za leto 1914. za radovljiški kolodvor kredit K 133.000, ali naj bode to tudi le manever?! Takih manevrov z visokimi krediti v državiTem proračunu si Radovljičani prav iz srca žele, samo to obžalujejo, da ni minister dodal šc nekaj tisočakov za izobrazbo političnih idiotov, kakor sta »II.« in »Š.«.
Radovljičani pa preko teh idiotskih liberalnih prerokov gledajo polni zaupanja v boljšo prihodnost in ostanejo zvesti in hvaležni možem, ki so jim zasigurali nov kolodvor.
Radovljiški kolodvor in liberalci.
Razen »Vodiške Johance« se liberalci za nobeno stvar bolje ne zanimajo kakor za radovljiški kolodvor. Iz raznih krajev slovenske domovine prihajajo dopisi v »Narodu«, v katerih liberalci dokazujejo, cla z radovljiškim kolodvorom nc bo nič. Ogla-
šajo se liberalci iz Trsta, iz Bleda, iz Ljubljane, samo radovljiški liberalci pa trdovratno molče. Hudoftfusni ljudje trdijo, da se oni ne upajo naravnost na dan, ampak puste samo, da njihov splošno znani dopisnik »Naroda«, ki je obenem tudi zaupnik napredne liberalne stranke v Radovljici, pošilja »dobtinice« raznim svojim prijateljem, da se ti mesto njega v javnosti s klerikalci vojskujejo. In ti liberalni dokazi? O preklicano idiotstvo! Ker še ni v Ljubljani urejenega južnega kolodvora in ne v Škof ji Loki, in tudi ne v Žirovnici, in ker še ni ceste iz Bleda v Radovljico, zato pa tudi kolodvora v Radovljici ne bo. To so same obljube in drugega nič, tako liberalci dan za dnevom pišejo. — Kaj pa je na vsem tem resnice? — Ceste z Bleda v Radovljico res še ni, toda tega niso krivi klerikalni poslanci niti deželni odbor, tega so krive le občine same, ki se niso mogle zediniti, kje naj se izpelje cesta. Vsak občan je hotel novo cesto imeti speljano tik mimo svoje hiše. Šele v zadnjem času se je doseglo sporazumljenje tn zato je gotovo sedaj, da se prične kmalu z zgradbo nove ceste. Žirovnica tudi ni dobila prispevka za nov kolodvor od države, to je jasno, ker občina sama noče ničesar prispevati k skupnim stroškom; kjer se občina temu protivi, tam tudi država ne prispeva. Res je tudi, da Ljubljana še nima svojega kolodvora urejenega, enako tudi ne Škofja Loka, zato naj liberalci primejo svoje poslance, ker so dosedaj ta mesta imela vedno le liberalne poslance, ki so bili brez vsake moči in brez vsakega vpliva. Ko bi Radovljica bila še vedno liberalna po svojem mestnem zastopu in po svojih poslancih, potem bi tudi še sedaj ne bilo nobenega govora o novem kolodvoru. Klerikalci so mestu Radovljici priborili nov kolodvor — odtod to vpitje v liberalnem taboru.
Zakaj hoče Trebušnik priti v deželni zbor?
Zato, da bo inženirje učil mostove delati in račune pisati. Trebušnik je bil namreč prej župan brezniške občine. Kot tak je flikal in krpal most čez Savo na čudovite načine. Še bolj čudoviti so bili pa potem računi. Trebušnik je porabil za te račune višjo matematiko, ki je še inženirji ne razumejo. Zato se je pa zdela Brezni-čanom Trebušnikova kunšt prevelika in so mu vzeli županstvo. Zdaj pa hoče priti Trebušnik v deželni zbor, da bo te račune pojasnil in inženirje naučil, kako se mostovi delajo in računi pišejo. Zadnjič ga je obiskala ministrova hči, ki je rekla, da deželni inženirji ne znajo elektrarne delati in da mora priti Trebušnik v deželni zbor, ker le on bo to reč izpeljal. Naredil se je dopis za »Narod«, v katerem je bilo to natančno dokazano. »Piber pa Lampe sta že preč! Ta dopis ju je uničil!« se je potem slišalo. Ministrova hči je rekla, da ima Završnica premalo vode, pa Trebušnik bo že pomagal. Prilil bo tinte in telečje krvi, pa bo šlo! Ministrova hči ga bo že naprej spravila. Trebušnik bo še imeniten, Po zaslugah, ki si jih je pridobil za občino, je postal Trebušnik tako težak, da se je županski stolček pod njim polomil. Ker v celi občini niso mogli dobiti zanj dovolj močnega stola, je moral županstvo pustiti. Zato si je pa ogledal stole v deželnem dvorcu. Videl je, da so v deželni zbornici sedeži široki in močni iz hrastovega lesa. Tu bi že sedel, če bi se mogel le vseSti! Pa še nekaj drugega si je ogledal Trebušnik v deželnem dvorcu. Oglasil se je pri deželni banki in ta se mu je zelo dopadla. Hotel je imeti posojilo. Tu so ga pregledali in slednjič rekli: Oče Trebušnik, mi smo pripravljeni, vam posoditi nekaj tisočakov, če sodnija dovoli, da se vknjižimo na vaš trebuh. Sodnija je pa odgovorila, da trebuha še ni v gruntnih bukvah. Zdaj je pa šel Trebušnik k samemu dr. Lampetu in mu je povedal, da je on bil »krelikalec« in bo tudi vedno ostal »krelikalec«. Liberalci ga naj le volijo, saj je prav, če »kre-likalca« enkrat tudi liberalci izvolijo. Samo denarja naj se mu posodi, to je glavna reč. Dr. Lampe pa je dejal, da ne bo nič, ker imajo gospodje pri deželni banki svoje rajtenge. Sicer pa bo že ministrova hči poskrbela, da pride Trebušnik na konja. Če bo pa izvoljen, kar je gotovo, če ga volijo liberalci in »krelikalci«, pa se bo lahko kar preselil v deželno banko. Trebušnik se že zastopi na politiko. Takih mož nam je treba, pa bodo ministrske hčere presneto rade hodile okoli Kranjcev!
Liberalni shodi v Belikrajini.
Dako Makar prireja pridno shode, na katere ga spremlja njegov brat, sodni ad-junkt Milan Makar. Kako se vrše ti shodi, se razvidi iz tega, da jc shod na Sinjem vrhu trajal četrt ure, potem sta prišla dva litra vina in s tem je bila stvar končana. — V Starem trgu je imel Makar shod pri Fugini. Poslušalo ga je 13 liberalnih kapacitet, kakor Peter Majerle, Ostcrman itd. Med temi 13 poslušalci jc bil 10 volil-cev. Shod je trajal dalje časa kakor na Sinjem vrhu, zato se je pa ludi temu primerno več izpilo,
Mohorjani!
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-
tinki »Slovenski Straži«!! ............
Pred odločitvijo na HrvaŠkem.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza se je včeraj od 10. do 12. ure in ocl i. do 6. ure pogajal s srbsko- hrvško koalicijo. Pogajanj so se udeležili poleg Tisze minister za Hrvaško grof Pejače-vič, kraljevi komisar baron Skerlecz; za srbsko-hrvaško koalicijo bivši sekčni načelnik Nikolič, Badaj, Medakovič in Mažuranič. Kakor poročajo iz Budimpešte, so pogajanja sklenjena tter se je doseglo znatno zbližanje. Člani hrvaške koalicije bodo danes v Zagrebu konferirali s člani svoje stranke. Kakor zatrjujejo poročila, smo tik precl zopetno vpostavo normalnih razmer na Hrvaškem. Komisarijat se opusti, Skerlecz bo imenovan za hrvaškega bana. Nove volitve v hrvaški sabor se izvrše še pred Božičem. Baje je vlada pristala na to, da se sestavi pravilni imenik hrvaških krajevnih imen, dala nekaj koncesij za skušnje poštnih uradnikov ter je pristala na to, da se izpremeni službena pragmatika za železniške uslužbence na Hrvaškem. Kršitev hrvaške ustave po železniški pragmatiki tako odpravijo, da dotični paragraf izpremene in da podrobnosti po odredbah določijo. Mažarščina se omeji po državnih železnicah na Hrvaškem na notranje poslovanje. Volitve v sabor se, kakor rečeno, kmalu razpišejo, ker zavzema koalicija stališče, da se mora finančna nagodba še letos obnoviti, kar je vzel Tisza na znanje. Dva voditelja opozicije ostaneta v Budimpešti, da se pogajata s Skei-leczem o vprašanjih, ki tičejo samoupravni delokrog hrvaške vlade. Šlo bo za koncesije ob volitvah. Finančno nagodbo nameravajo skleniti samo za eno leto. O sporazumu se je sestavil in podpisal zapisnik.
Katoliška cerkev v Srbiji.
Belgrajski dopisnik zagrebškega »Srbobrana« poroča svojemu listu o naslednjih izjavah prosvetnega ministra Ljube Jovanoviča o katoliški cerkvi v razširjeni Srbiji:
Katoliški duhovniki, ki so se za časa osvobojenja nahajali v naših novih pokrajinah, so do danes ostali na svojih mestih. Izjavili so svojo lojalnost in izrekli željo, cla ostanejo na svojih župnijah. Srbska vlada je njihovo željo upoštevala in so katoliški duhovniki — kakor tudi duhovniki ostalih veroizpovedi — dobivali ves čas stalno plačo, in sicer višjo nego preje od konzulatov zainteresiranih držav. Tako je bilo tucli v Črnigori, izvzemši patra Palica, ki je bil puntar. — V državnem prosvetnem proračunu je do konca tekočega leta samo postavka za katoliško škofijsko stolico v Prizrenu, in sicer po 1000 dinarjev na mesec. Kakor hitro mogoče se pa reši tudi vprašanje o nadškofu, ki bo imel svoj sedež v Belgradu in bo diecezan katoliške škofije, ki bo obsegala stare meje Srbije. Razen njega bo v Skoplju ali event. v Prizrenu drugi katoliški škof, čegar škofijo bo obsegala meje nove Srbije. Ako bi se pa kasneje pokazala potreba za ustanovitev nove katol. škofije, se Srbija ne bo protivila verskim potrebam svojih podanikov. — Kar se tiče pogajanj z Vatikanom, bom, kakor upam, lahko v kratkem kaj več povedal. Za danes le naglašam, da v Srbiji za ureditev katoliškega cerkvenega vprašanja ne obstoje nobene ovire. Svoj čas je bil na mojem sedanjem mestu moj rojak katoličan Jovan Djaja, pa ni nikomur padlo na um proetstirati, da katoličan vodi šo'ske in cerkvene stvari v pravoslavni Srbiji. Odslej se bo še manj kdo upiral proti katoličanom in njihovi cerkvi. Poudarjam, da kljub vsem neurejenim razmeram izza osvobojenja v novih krajih ni bilo ves čas do danes najmanjšega dogodka, ki bi spravljal v nevarnost sporazum s tamošnjimi katoličani. Istotako naglašam. cla so bili tucli katoličani v Belgradu in starih mejah Srbije vedno najkorektnejši podaniki in ni dvoma, cla bodo potem še lojalnejši, k0 dobe svojega nadškofa. —-Kar se tiče osebnega vprašanja bodoče naclškofije v Belgradu, je danes šc prezgodaj govoriti. Mogoče, da bo imenovan frančiškanski pater Radič (ki se je moral svoj čas vrniti iz Belgrada kot novoimenovani škof), mogoče tudi kak dalmatinski kanonik ali pa kateri izmed katoliških duhovnikov na Hrvaškem, med katerimi je mnogo častitljivih mož. — S tem jc minister zaključil svoj pogovor.
Danes smo prejeli z Dunaja naslednjo brzojavko: V zadevi konkor-data z Rimom je srbska vlada sestavila komisijo. Sklepi te komisije bodo tvorili podlago za ugotovitev kemkordata z Rimom,
Slovensko gledališče.
V nedeljo zvečer so igrali »Revčka Andrejčka«. Lože prazne; parter, galerija in stojišče razprodano; to je znamenje, da ima gledališče svojo publiko, ako igra primerne igre. — »S' Nullerl« je stara ljudska igra, obnesla se je skoro po celi Evropi; umetniške vrednosti nima, a je pošteno delo, ki ga človek lahko vzljubi, dasi so mu zo-perne razne jokavostne scene. Značaji so pretirani v luči in sčnei, a kljub temu ima vsak tip svoje ostre konture in zlato jedro. Dejanje, dasi neverjetno, se zdi gledalcu verjetno; efekti sijajni, a pošteni. Samo preblagi so ti ljudje v svoji celoti in se kar cede poštenja in samozatajevanja; dasi vemo, da ima tako pisateljevanje blažilen upliv, smo vendar prepričani, da je včasih malo manj, malo več. Vendar rad priznam, da je poleg Schon-herrjevih in Anzengruberjevih ljudskih iger »Revček Andrejček« najboljše delo tega genreja. — Mar bi ne kazalo lož kot takih pri dramah kasirati? Kdo pa hodi še pri drami v lože? Prah! Drug nihče! Naj se v ložah prodajajo posamezni sedeži za isto ceno, kot v parterju ali na gjfclfTiji —, merilo cene bodi lega lože — ostanejo naj samo kot lože prve tri ob prosceniju. Druge lože naj se pri dramskih predstavah preleve v posamezne sedeže. S tem se odpre širši masi pot v gledišče in se povišajo dohodki. To je samo nasvet, ki ni dogma, a je po mojem prepričanju uvaževanja vreden.
Inscenacija I. in IV. dejanja je nemogoča taka, kot je bila v nedeljo zvečer. — Zračni loki v četrti in peti ulici so nonsens, posebno če visi prospekt mesto na ozadnjem odru na odru samem. — Perspektiva trpi in verjetnost. Naj se poizkuša z mešanjem gozdnih in skalnih stranskih kulis, ali pa naj se če je to inscenačna potreba, gre na posodo v Ljudski dom. Če je treba globokega odra, naj se ne skrpuca stvora, ampak s sredstvi, ki so na razpolago, kombinira možno scenerijo. Kaj je imela v noči opraviti luč na oderskem levem delavskem odru, da je strahotno razsvetljevala v pramenu del odra. Saj delavec pri vetru in dežju ne potrebuje luči. — Ne omenjal bi tega, ako bi ne šel v nedeljo s prepričanjem iz gledališča, da je nastopila nova era za nas. »Revček« sc je igral nad srednjo mero dobro, in zato si ne maram na poti navzgor zakrivati oči. Če se že popravlja, naj se popravi vse. — Borštnik je gotovo mož, da v prihodnje odpo-more tem neclostatkom. — Borštnikov Andrejček je zmes dobrovoljčka-star-čka in trpina, ki mu je beda izmozga-la življenje. Vytem okviru jc izpopolnil ostale svoje kreacije — kako lepo je zaspal, kako realističen je bil po prizoru ob vodnjaku, kako verjetno je mrmral kuplet o blaznici. Upal si ni govoriti z županom, samo nemirni njegov pogled je govoril o upognjeni mladosti in o trdih srcih. — Danilov-Jeklen je bil šablonski, a rutinirano igran, velik v negovorjenih umetniških pavzah, majhen v večni monotoni modulaci-ji zadirčnega glasu. — Škrbinskov-Grešnik zasluži pohvalo od maske do igra, priznanje pa prizor, ko ga ujamejo. — Bergantova je onemogla v gostilniškem prizoru, kjer bi imela biti rafi-nirana koketa, nc pa nerodna natakarica. V ostalih scenah je stala v prvih vrstah in jc lahko sama s sabo zadovoljna. — Povhetov Anže je šel s pota pretiravanju, ni jecljal prekomerno in bil vseskozi ljubljenec publike. Samo Millocker ne spada v Revčka. Najboljši je bil na planinah s kosom kruha; konec prvega dejanja, ki se mora po bliskovito igrati, je pa nemalo zavlekel glede tempa. Sicer je pa dober med srednjimi. Zvitorog-Šest je bil odurna karikatura, naravnost neužiten. Dekla-Gorjupova je bila prav dobra resolut-ka. Naj se ji cla prilika, da se pokaže v veliki, ležeči ji vlogi. Drenovec-Pavel je bil diletant z jokavim glasom in salonskimi kretnjami. Birič-Ivovač zasluži globo za svoje moren je občinstva na odru. Grom je bil kot Domen obupen pojav kmečkega patetika. Jerica-Juva-nova ni bila slaba. Kadar so pa stali na odru štirje igralci (gostilna), tedaj ni bilo niti sledu o kaki skupni igri in so bile te scene vredne diletantov. Tu mora Borštnikova roka vmes in sicer takoj in trdo. — Režija je bila prav vestna, samo blisk nas je res navdajal z grozo!	A. R.
XXX PLES V MASKAH.
(Gostovanje hrvaške opere.)
Guverner grof Rihard pripravlja eliten ples v maskah. Z vidnim zadovoljstvom dozna, da je obljubila svojo udeležbo med drugimi damami tudi Amelija, žena Re-natova, njegovega največjega prijatelja. Rihard jo ljubi s strastno ljubeznijo in ne vpošteva dosti svetosti njenega zakona.
Amelija se težko bori proti grešni ljubezni. Pri vedeževalki Ulriki išče zdravila, da premaga grešno srčno bol. Po njenem nasvetu 'išče zdravilnega zelišča v temni noči na samotnem kraju. Rihard, ki je skrivaj poslušal nasvet vedeževalke, pričaka na omenjenem mestu v slepi strasti dobro Amelijo. Pregovarja jo, naj se mu vda, ona se brani dolgo uspešno, slednjič jo trenotek omami, da mu prizna svojo ljubezen. V tem hipu prileti Renato, svareč Riharda pred zasledujočimi ga zarotniki, ki mu strežejo po življenju. Amelija si zakrije obraz s črnim pajčolanom, Renato je ne spozna. Proti slovesni obljubi, da Renato damo spremi do mestnega obzidja in je ne pogleda in tudi ne vpraša po imenu, se Rihard odstrani, da si reši življenje. V hipu pridrve zarotniki in zasmehujejo Renata. Boj prepreči Amelija, ki se vrže med lesketajoče se meče. Ta hip je usodepolen. Nekdo ji potegne pajčolan raz obraz, Renato spozna svojo ženo. Dejanje se zasuče. Renato se pridruži zarotnikom, ženo pa hoče prepustiti njeni usodi. V svojem stanovanju se posvetuje z zarotniki, kako priti grofu do živega. Zvečer je ples. Na plesu se dobe. Žreb naj določi tistega, ki ima izvršiti napad. Amelija dvigne listek, usoda si izvoli Renata, Paž guvernerjev vstopi — še enkrat vabi navzoče na ples; vsi obljubijo, tudi Amelija se ga mora udeležiti. Na plesu spozna Riharda, ga svari, sluteč usodepolne trenutke, Na njeno iskreno prošnjo ji grof obljubi, da jo pošlje naslednjega dne z Renatom na Angleško, da si ozdravi bolno srce. Ginljivo se poplavljata, zadnji »z Bogom«, v tem hipu zasadi Renato grofu nož v srce, guverner se opoteče na stol. Umirajoč pa brani nedolžnost Amelije in odpušča svojemu prijatelju, ki strmi srepo pred se in bojuje najhujše dušne boje. Grof umrje. S tem se izpolni prorokovanje (gatanje) vedeževal-kino, ki je prerokovala Rihardu, da bo padel zadet od tiste roke, ki jo stisne prvo v pozdrav. Nihče navzočih mu noče dati roke. Nihče noče biti morilec, V tem hipu vstopi Renato in objame svojega prijatelja, Usodepolna tragika.
Dejanja je zelo malo v operi, a je sila dramatično, posebno še, ako se tako lepo igra, kot se je igralo sinoči.
Rihard (Lowczynski) nam je znan že iz prejšnjih nastopov. Igra mu je vedno zelo naravna, kretnje, mimika sila neprisiljena. Petje mu ne moti in ne ovira naravne igre. Vlogo Jgra do konca posebno konsekventno in ne pozabi sebe niti za trenotek. Posebno gracijozno je pel nežno arijo v drugem dejanju pri vedeževalki, ko se iz njene prorokbe norčuje.
Vuškovič v vlogi Renata je bil junak večera. Plemenit značaj, zvest svojemu gospodu, se prelomi in preokrene, ko mu le-ta oskrunja zakon. Ljubezen matere do otroka mu omili srd do nje; njej hoče pozneje odpustiti, maščevati se hoče le nad zapeljivcem. Krivda Rihardova je velika, zato jo plača z življenjem. Vloga zahteva igralca prve vrste. Duševni boji, zlasti v sceni z ženo ter v zadnjem dejanju na plesišču kot na morišču. Vuškovič je bil velik, Krasen je bil v vlogi moža: zavrže ženo, prepušča jo usodi, ker mu je nadaljna zveza ž njo nemogoča, a njena materinska ljubezen do otroka ga premaga in omeči; žalno, v srce segajoče tarna po bridki prevari: največjo zvestobo mu plača grof z zahrbtnim zapeljevanjem ljubeče Amelije. Duševne boje predzadnjega in zadnjega dejanja je bojeval Vuškovič nadvse mojstrsko. Vrline njegovega simpatičnega in zelo obsežnega glasu mu pridobe posebne simpatije občinstva.
Amelija (Koroščeva) je bila tudi to pot prav dobra, Zelo dobra v igri, ne zaostaja v pevskem oziru. Posebno lepo se je prilagodila grofu — Lowczynskemu v dvospevih.
Kako se mora premostiti razloček med »glavnimi in stranskimi« ali »velikimi hi malimi« vlogami nam je pokazala ga. rolakova v vlogi paža. Ah, da, to je umetnost, ki je ne moremo dosti ceniti. Pa občuduj naravno, živo igro, naivno preprostost ali pa prelestni glas. Ga. Polakova je kreirala vlogo paža tako izborno, da je prodrla v vseh scenah, kjer je nastopila, v ospredje, ne moteč pri tem drugega dejanja. Vrlinam in krasotam njenega glasu se pero ne more bližati, komaj da jih zna ceniti uho. Kar srčkano je pela koncem četrtega in v začetku petega dejanja. Kajni bil visoki cis nadvse lep! Ga. nastopi tudi danes zvečer.
V ostalem omenjamo tudi pohvalno Vlogo vedeževalke, ki je bila v igri kot v petju zelo dobra, tudi v maski zelo primerna. Lepo so se prilagodili celoti tudi plemenitaši-zarotniki, na čelu jim Silvan in Samuel.
Zbor je bil, kot vedno, zelo točen, orkester primerno diskreten. Vodil ga je z vidno mirnostjo zelo sigurno pl. Faller.
Gledališče je bilo razprodano, občinstvo je manifestiralo zasluženo priznanje po vsaki sceni z burnimi aplavzi.	B.
Predstavi so prisotvovali: Baronica Schvvarzova, divizijonar fml. ^Sianck s soprogo, deželni glavur
dr. Šusteršič s soprogo in graščuk vitez Gutmansthal-Benvenuti.
RUSI POMNOŽIJO SVOJO ARMADO.
Z Dunaja poročajo: Cujc se. da hoče Rusija svoj kontingent novincev vsako leto pomnožiti za 25.000 mož, skupaj v vseh treh letnikih torej za 75 tisoč mož. Gotovo pa je, da si bo Rusija 7.a sedaj že pomagala po francoskem zgledu s tem, cla bo podaljšala službeno clobo. Prezenčno službo najstaršega letnika, ki bi imel biti koncem oktobra odpuščen, sso že podaljšali do konca oktobra t. 1., torej dotlej, da boclo novinci, ki so v jeseni vstopili, žc kolikor toliko izvežbani in se morejo uvrstiti v slučaju potrebe. Zdaj pa zahteva ruska vlada, cla se službovanje najstarejšega letnika potom zakona zopet podaljša za tri mesece, torej do konca marca 1914. Na ta način se boclo tretjeletniki odpustili šele, ko bodo zadnji novinci že popolnoma pripravljeni in izvežbani '"'za orožje. To je dokaj važno, ker nastajajo politične napetosti navadno spomladi. V slučaju potrebe bo ruska vojna uprava lahko zadnji letnik še nadalje obdržala pod zastavami, obenem pa poklicala pod orožje tucli novi letnik, tako, da bi imela pet letnikov zbranih, ne da bi trebala vpoklicati pod orožje rezervo. Na ta način bi se mirovno stanje pomnožilo skupaj za približno 450.000 mož.
Rusija tudi žc delj časa namerava, pomnožiti števil ovojnih zborov za dva, in sicer v Kijevu in v Odesi.
»Die Zeit« jc prepričana, da jc ost teh korakov ruske vojne uprave naperjena proti Avstroogrski, ker bodo novi vojni zbori pred vsem na razpolago ob naši severovzhodni meji — na črti Lvov —Kijev. Pri nas v tem oziru še pogrešamo protiuteži. Morda boclo omenjeni ruski koraki tucli v naši monarhiji pospešili ustanovitev že davno nameravanih novih vojnih zborov.
Dnevne novice,
'+ Železniški svet in želje občin.
Prve dni decembra zboroval bo državni železniški svet. Zastopnik c. kr. kmetijske družbe v tem svetu poslanec gosp. P o v š e je pripravljen prevzeti predloge od posameznih 'občin, ki bi želele staviti kake v ta svet spadajoče zadeve. Ce ima kdo katero tako zadevo, naj jo vsaj do 25. t. m. prijivi omenjenemu poslancu.
Najnovejša protektorica liberalne stranke je — »G r a z e r T a g b 1 a 11«. Ta zagrizeni nemškoliberalni in protislovan-ski list, kojega glavna naloga je zlasti dosledna hujskarija zoper vsako najmanjšo pravičnost napram avstrijskim Jugoslovanom, je vzel pod svojo zaščito naše liberalce in milo toži, da se jim tako slabo godi. Še celo — Hribarja (!!) je začela »G r a z e r Tagespost zagovarjati, četudi še nekoliko sramežljivo in plašljivo, — Mi privoščimo liberalcem to protekto-rico — še t e jim je manjkalo — obratno pa tudi privoščimo protektorici našo liberalno stranko. Sta eden drugega vredna!
+ Iz ljubljanskih hlevov. Ljubljanski advokat dr, Kokalj (Luigi Calco) piše sedaj podlistek z naslovom »Cerkvene miši« v »Slovenski Narod«, Tam govori o slovenskih duhovnikih tako, kakor zna govoriti samo zadnji šnopsar pri frakijih žganja v podzemeljskih brlogih. Samo par vrstic! »Doli s farškim lumpom, doli s far-škim obrekovalcem! Dvignilo se je nebroj krepkih kmetskih pesti in kaplanovo blagoslovljeno truplo je odletelo iz odra v naročje razljučenim možem. Njegovega po-kvečenega telesa so se začele dotikati trde kmetske pesti in okovani kmetski škornji, da se je valjalo po blatu na dvorišču kakor telo mladega mačka.« V tem tonu je spisan ves podlistek. Samo po sebi se razume, da so dr. Kokalju duhovniki sami prešestniki, goljufi in lakomniki. Podlistek je pravi škandal za človeka, ki hoče veljati za slovenskega advokata. In take politične svinjarije so piča za liberalno inteligenco in liberalne literate! Tako daleč so padli liberalni politiki, liberalni listi in liberalna inteligenca, ki hoče predstavljati slovenska kulturna društva! Pripomnimo, da je ta ton v slovensko kulturo prinesel dr, Tavčar, ki tudi sedaj drži roko takim svinjarijam,
— Gibanje v tiskarski obrti. Med tiskarji se pojavlja neko gibanje, ki se širi po celi monarhiji in ki se jc pri nekaterih nedeljskih jutranjih listih, n, pr, v Gradcu, kot poročajo, že jasno pokazalo na dan kot nekak tih pasivni odpor v tem, da nočejo tiskarji več delali čez ure. Vzrok tega gibanja tiči v tem, da so podjetniki stavili predlog glede obnovitve tarifa, ki sc mora izvesti s 1. januarjem 1914, ki so ga pa pomočniki označili kot nesprejemljivega. Zahtevajo nov tozadevni predlog principalov, ki sc pa do danes še ni izvršil, Ker je termin za novi predlog potekel z včerajšnjim dnem 17. t. m., so ponekod že pričeii z delno pasivno rezistenco, ki je n. pr. v Gradcu skoro pri vseh listih imela ooslc-
dico, da so prinesli par strani inseratov manj, — Odposlanci tiskarskih pomočnikov so se danes zbrali na Dunaju, da prič-no pogajanja s principali avstrijskih tiskarn.
—	Prvi Vičan, ki bo svoje otroke
—	poturčil. Z Viča nam poročajo: Iz zanesljivega vira sipo na včerajšnjem volilnem shodu na Viču čuli — neču-veno, žalostno novico. Ante Kristan, tukajšnji rojak in voditelj socijev, se je že pred več leti izjavil, da neče pripadali nobeni veri. Poročen je civilno. Tudi otrokom svojim ni privoščil luči svete vere in jih v šoli ne pusti biti pri krščanskem nauku. Seveda je to v protiglasju s cerkvenimi in državnimi paragrafi, ki velevajo, da v Avstriji do 14. leta mora vsak otrok pripadati kaki v Avstriji priznani veri. Ante Kristan, eden prvoboriteljev socijev, se je dolgo upiral oblastem, ki so zahtevale, da naj sina, ki je prišel žc do četrtega razreda ljudske šole, pusti učiti se krščanskega nauka. A slednjič se je le udal, ker se mu je reklo, da sin tako ne more s študijami dalje. Udal se je, da se bo sin učil veronauka, in sicer mu je prisodil — turško veroizpoved! Turški mufti bo učil Kristanovega sinčka v verouku! Žalostno! Daleč je zašel Tone! Vičanov nas je sram imenovati te rojaka. In tega Kristana imajo sociji za svojega voditelja in mu pomagajo zidati krasno vilo in boclo najbrž še plačevali turškega muftija za sinčka! In tega Kristana bodo volili v deželni zbor! In ti sociji še vedno trdijo, da niso proti sveti katoliški veri!
—	Umrl je na Dunaju 13. t. m. c. in kr. generalni major v p. Emil Eschler, znan strokovnjak na polju topničar-stva.
—	Iz Senožeč. Senožečam smo res srečni ljudje. Imamo dva vodovoda, a manjka nam vedno vode. Stari vodovod so hoteli liberalci ob napeljavi novega vodovoda razdreti, in zahvaliti se imamo gospodu Josipu Zelenu, ki se je temu uprl, da jc ostal. Kaj bi počeli brez njega! Enkrat nam zapre novi vodovod župan, cla. more pivovarna nemoteno in brez večjih stroškov kuhati pivo, enkrat se pokvari. Da jc vodovod slab, jc kriv naš »napredni« župan. Dal je napraviti načrt za vodovod nekemu učitelju, torej nestrokovnjaku. Gotovo bi bil pa načrt rad napravil naš rojak inženir gospod Sbrizaj za svoj rojstni kraj. Umevno je, da bi v tem slučaju ne bil pustil glavne besede županu, ki hoče biti strokovnjak v vsem, čeprav ne razume ničesar. Koliko jc njemu skrb za občino pri srcu, se vidi že iz tega, ker pusti tako vsoto vodarine pivovarni Adria. Dolžnost njegova je, cla skrbi za dobiček delniške družbe Adria, katere predsednik je, a da mu je več pivovarna kot občina, je pa nekaj nečuvenega. Takega župana občina ne potrebuje. V tem smo edini vsi.
—	Garzarolli nam je tekom svojega županovanja preskrbel tako slabo upravo, da je nima nobena vaška občina. Ako hodiš po občinskih potih, moraš paziti, cla si ne zlomiš noge. Pod njim smo dobili tako drago občinsko upravo, da pride na vsako glavo v občini, bodisi otrok ali starček, 3 K občinskih upravnih stroškov. Kljub tako dragi občinski upravi imamo vse. zanemarjeno. Po pravici se občani popra-šujemo, aii smo zato tukaj in plačujemo občinske doklade, cla redimo nekaj ljudi! — To vse nam je preskrbel v času svojega županovanja Franc von Garzarolli, ki meni, da je že dovolj za naprednost, zabavljanje čez vero, ko niti očenaša ne zna moliti. Pregovor pravi: »Čevljar ostane naj pri kopitu!« On si drugače misli: Kdo bo pa uganjal neumnosti, ako bi župan kaj pametnega delal. Tako je zopet zdaj nekaj čednega skuhal v restavraciji na »Stari pošti«. Toda v Trst ni ušel kot 19. marca 1913. on — ampak ona. In zclaj se čudi, cla, mu ljudje hrbet obračajo in se ga vsi pametni ljudje ogibajo.
—	Klub slovenskih tehnikov v Pragi je na svojem rednem občnem zboru dne 7. novembra t. 1. izvolil za zimski tečaj 1913/14 v odbor sledeče člane: Predsednik: Žerjav Josip, stavb, teh.', podpredsednik: Ciaffarin Fran. kult. teh., tajnik: Sirk Jože, stavb, teh., blagajnik: Abram Edvard, kult. teli., knjižničar: Cej Ciril, stroj, teli., preglednika: Pajer Hinko, elektroteh., Perko Ignacij, stavb. teli.
—	Nesreča v litijski predilnici. 21 letni delavki Tereziji Pchardi je včeraj v predilnici v Litiji odtrgal stroj vseh pet prstov na desni roki. Pripeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico.
—- Mednarodna telovadna tekma v Parizu. Pri mednarodni telovadni tekmi v Parizu so dobili prve nagrade: Čehi, ki so izmed 840 mogočih točk dosegli 804, Francozi (777 točk), Italijani (772), Belgijci (733) in Slovenci s 706 točkami na petem mestu.
Iz zapora pobegli morilec zopet prijet. V Semecu so orožniki prijeli morilca Štifta in kaznjenca Suretovida in Hrada-ca, ki so iz sarajevskih zaporov pobegnili,
—	Nova zvijača izseljencev. V Fran-zensfestu so aretirali več novačenju podvrženih izseljencev, ki se zdaj poslužujejo zvijače, cla bi čez mejo prišli, da se elegantno oblečejo in se po ovinkih v inozemstvo vozijo,
—	Pomlad v jeseni. Gdč. Matilda Piškurjeva, c. kr. poštarica na Trebcl-nem, nam je poslala šopek vijolic, nabranih na prostem ob robu pota.
Primorske vesli.
p Nadomestna volitev deželnega poslanca v Istri. Pri včerajšnji volitvi v mestni skupini Vodnjan-Pazin-Buzet je zmagal italijanski liberalec dr. Sbissa s 134 glasovi. Neodvisni laški nacionalec dr, Dalla Zonca je dobil 65 glasov, hrvatski števni kandidat Bertoša pa 36 glasov.
p Nadvojvodinja sprejela sloven« ske in hrvaške pevce v Miramaru. V, nedeljo je poletelo hrvaško pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba v Trst, kjer je hrvaške pevce sprejela na kolodvoru slovenska množica, broječa 2000 oseb.
V	soboto zvečer je »Kolo« priredilo koncert v tržaškem »Narodnem domu«, v nedeljo sc jc pa vršil izlet po morju. Vzlic temu, cla biva sedaj članica, cesarske rodbine v Miramaru, so si vendar »lvolaši« mogli ogledati ta krasni košček naše zemlje. Ogledali so si park, a pred gradom samim je povabila nadvojvodinja Marija Josipina, na kratek pogovor voditelja clr. Rybara s Kolovim tajnikom prof Griinwaldom in dr. Jedlovvskim. Menda jc prvikrat ob tej in taki priliki zadonela pred cesarskim gradom miramarskim naša jugoslovanska himna »Lepa naša domovina«, in visoka gospa jc le obžalovala, da ni bil to popolni zbor Kolašev, ki jo je zapel s svojimi tržaškimi spremljevalci. Oddelek pevcev se jc namreč že zjutraj odpeljal v Pazin, kjer je priredil koncert. Nadvojvodinja se je zanimala celo tudi za to, kdaj se zopet povrnejo zagrebški pevci v svojo domovino, a izrazila je svoje odkrito priznanje naši lepi pesmi. Ko so pevci odkritih glav zapeli cesarsko himno, je prišla nadvojvodinja Marija Josipina k oknu ter dvignila na roke svojega malega, vnuka, sina nadvojvode Karla Frana Josipa in nadvojvodinje Cite. Mali nadvojvodič je z največjo radostjo pozdravljal pevce s svojimi drobnimi ročicami, dočim je starejši nadvojvoda, sin nadvojvodinje Marije Josipine, po vojaško salutiral, dokler se jc pela himna.
p Smrtna nesreča z avtomobilom.
V	nedeljo popoldne okrog 4. ure jc pri Cerničah vojaški avtomobil, ki ga je vodil poveljnik zrakoplovnega oddelka stotnik Stohanse iz Gorice, povozil 15-letnega dečka. Fant je ostal na mestu mrtev. Kakor poročajo, je avtomobil vozil naprej, ne zmeneč se za nesrečo.
p Nedelja pretepov. V Gorici se jc v noči ocl nedelje na ponedeljek vršilo polno hudih pretepov. V gostilni Kož-nar v ulici Formica št. 9 so se stepli vojaki in civilisti. Vojaki so obdelavali civiliste z bajoneti in sabljami, ti pa one s stoli. Gostilničar je zelo nevarno ranjen z bajonetom v levo stran. Ranjeni so poleg nekaterih vojakov še civilisti: Forja Hlede, Batistič Alojzij, Angelj Abramič, Jožef Černovic. — Pretep se jc vršil tudi na Korzu. — V Pod-gori pri plesu jc 191etni čevljar Peter Vižintin iz Podgore obstrelil 341etnega kmeta Avgusta Succo iz Ločnika. Težko ranjenega Succo so prepeljali v bolnišnico v Gorico, Vižintina pa v zapor. — Pri pretepu v Dolenjem pri Krminu je bil etžko ranjen 221etni kmečki sin Leopold Simon,etič iz Dolenj. Tudi ta sc nahaja goriški bolnici. — Res, alkoho/ da »moč in korajžo«!
p Samomorilec v Gorici agnoscl-ran. Končno se je le dognalo, kdo je oni samomorilec, ki je v Gorici sočil z mosta v hudournik Koren dne L t. m. Samomorilec se imenuje Alojzij Kader-nac, 27 let star, mizar. Izkopali so truplo in sestra njegova jc v njem spoznala svojega, brata.
p Umrla je v Trstu gospa Norbcrta Ružička, rojena Mally.
p Umor pri belem dnevu. Iz Trsta\ Včeraj ob štirih popoldne sc je nahajal 531etni čevljar Josip Umek v gostilni v ulici Commerciale št. 5. Ko sc je odločil, da ide spat v ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi, mu jo nenadoma na voglu ulice Pauliana prišel nasproti nepoznan človek, ki je spregovoril z njim par besed in mu zasadil brez vsakega povoda bodalo v prša. Ubogi Umek je nato parkrat zakričal: pomoč, pomoč in se zgrudil mrtev na tla.
P Poroka. Poročil se je gospod Andrej C eni pro, vpokojeni orožniški stražmešter v Gorici, z gospodično Terezijo Gruden iz 0,zcljaua»
- uiijl
i Li an t.
p Škoda vsled viharja v Lovrani.
V Lovrani je vihar v četrtek zvečer odnesel streho z neke vile dvajset metrov daleč. Blago, naloženo na novem pomolu, je valovje vzelo s seboj. Mnogo škode je na oljkah, ker jc vihar nezrelo sadje stresel na tla. Me,d viharjem je padala tudi toča.
p Odpuščanje italijanskih delav-cev v avstrijski ladjedelnici. Ravnateljstvo tržaške ladjedelnice v Tržiču je doslej odpustilo na višji ukaz 23 delav-cev-regnikolov. Odpustili jih bodo še več.
p Obolenje vsled otrpnenja tilnika na parniku Avstro - Amerikane. Ravnateljstvo Avstro - Amerikane v Trstu je dobilo iz Rio de Janeiro poročilo, da se je na parniku »Evgenija«, last Avstro - Amerikane, ki je dospel tjakaj dne 31. oktobra zvečer, pojavilo več slučajev bolezni meningitis, ocl katerih so bili nekateri tudi smrtni. Na krovu parnika je vseh potnikov 827, od katerih se jih je 180 vkrcalo v Trstu, a tudi ti niso vsi Avtsrijci. Parnik je ostal do 16. t. m. v Rio de Janeiro v kvaranteni, nakar je odplul dalje v Bucnos Aires.
p Smrtna kosa. V goriški umobolnici je umrl včeraj gospod Marcel K r o n e g g e r, c. kr. domobran. evid. nadoficial v pokoju, imejitelj vojne kolajne itd., star 67 let. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10. uri.
p Srednje šole v Zadru zaprte. Včeraj so v mestu Zadru zavoljo škrlatinke zatvo-rili vse srednje šole.
p Vojaško letališče v Gorici. Okrajno glavarstvo v Gorici je prepovedalo pristop na vojaško letališče in je določilo za tozadevne prestopke do 14 dni zapora ali pa primerno globo.
p Zimsko kopališče na Brijonih. Brijonski otoki se čim dalje bolj modernizirajo. Za raznimi kurijoznostmi je pričaral njih lastnik Kupelvvieser nanje tudi moderno žensko klimatsko kopališče, kakor ga nimajo in ga tudi ne more imeti francoska riviera ali pa kako špansko modno kopališče. Novo žensko kopališče je seveda zatvorjen prostor, kojega osnovna površina meri 192 m! in kojega temperatura se da poljubno regulirati. Običajna normalna toplota je +22° R., torej temperatura lepega letnega dneva ob našem obrežju. Stene in streha kopališča so iz stekla in gost gleda navzgor vedro nebo in solnce, skozi stene pa vidi bujno zelenje.
p Kuga na Pireju ponehala. Ker je
kuga na Pireju ponehala, so pomorske ob-lasit v Trstu tozadevne zdravstvene odredbe razveljavile.
Ljubljanske novice.
lj V Rokodelskem domu je bila v nedeljo prav lepo uspela Martinova veselica Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Vsa prireditev nam je podala prav plemenito zabavo in nam ostane v blagodejnem spominu. Občinstvo, ki jc do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je sprejelo vse točke z očividno zadovoljnostjo. Z burno pohvalo so bili sprejeti dobro priučeni in lepo prednašani štirje moški zbori pod vodstvom gospoda P. Gorjupa. Odlikovala sta se tudi gospoda solista. Posebno pozornost je vzbudil govor vč. gospoda profesorja dr. J. Jeršeta, ki je podal mnogo času primernih naukov v resnično lepi, prikupni obliki in povdarjal važnost rokodelske organizacije. Nekaj novega je bila romantična igra »Vražji kovač«. Postavila nas je v staro Ljubljano, kakor je bilo naše mesto v petnajstem stoletju. S toliko večjim zanimanjem smo sledili razvoju dejanja, ker se je gospod režiser Rudolf V r a n č i č v resnici potrudil, da smo videli pred seboj clobro predočeno nekdanje obzidje ljubljanskega mesita, kakor tudi notranjščino stare kovačnice. Da je igra dosegla tolik uspeh, imata največ zaslug pred-stavljalec glavnega junaka g. J. P e -ter lin in igralec težke vloge tujca-vraga, za katero je treba posebne spretnosti in jo je prav dobro pogodil g. R. Vrančič. Tudi druge vloge, zlasti načelnika kovaške zadruge (g. Iv. Beden), prvega njegovega pomočnika (g. BI. Novak) in ljubljanskega župana (g. Iv. Kimovec) so bile v prav spretnih rokah. — Vsa prireditev dela čast Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov.
lj Na pokopališču pri Sv. Križu jc
zadnji vihar povzročil precejšnjo škodo pri spomenikih. Pokopališka uprava prosi lastnike grobišč in spomenikov, naj sc čimpreje potrudijo na pokopališče ter odrede, da sc izvršo potrebne poprave in odstrani vse, kar leži vprek. — Obenem pa prosi uprava tudi vse ključavničarske mojstre, naj v bodoče več ne delajo ograj s spičastimi nastavki, ker se take ograje ne bodo smele več postavljati.
lj Srednješolstvo. Kranjski deželni šolski svet je suplenta na II. državni gimnaziji Marko Bajuka dodelil I. drž. gimnaziji kot namestnika profesorja Julija Kreka, ki ima zaradi bolezni do konca šolskega leta 1913/1914 dopust.
lj G. profesor Ivan Masovec je že dalje časa bolan, radi tega odpade jutri pouk hrvaščine v S. K. S. Z. Prihodnji teden prične, kakor upa, z rednim poukom,
lj Proslava spomina bratov Ipavic.
»Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavica, Koncert se vrši v nedeljo, dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih.
lj Resnica o Rauberblattu. Učiteljsko zborovanje v Sežani je »Dan« proglasilo za Rauberblatt, zato bi ne bilo čuda, če bi kdo »Dan« na juž. kolodvoru tako tituliral, ko so ga že učitelji sami tako musolinsko krstili. Na željo prodajalke časopisov na južnem kolodvoru povemo, da ni ona tega imena »Da-nu« izbrala, ampak učiteljska delegacija v Sežani, ki ga še bolj pozna kot pa na južnem kolodvoru.
lj Tat na trgu. Že dlje Časa so mesarji v Šolskem drevoredu pogrešali večje in manjše kose mesa, a nikakor niso mogli priti tatu na sled. Danes se je to pa vendar posrečilo. Pri neki stojnici ni bilo nobenega človeka, in ko se mesar nekoliko obrne, je kos še preje visel, tokrat ga pa ni bilo. V tem je pa že opazil tatu, ki je z zadovoljstvom odhajal s svojim plenom. Bil je nek velik črn pes, ki se je neopaženo priplazil k stojnici, pograbil kos mesa in jo z njim odkuril. Kuža je znan in tudi njegov gospodar, ki bode moral ali neredneža zapreti, ali ga pa z bičem naučiti poštenosti.
lj Umobolni »slepi« pasažir. V petek se je v Sežano s tovornim vlakom v vozu, kjer je bilo razno blago, »slepo« pripeljal 241etni Oger Janoš Spernoga. Ko je v Sežani stopil iz voza, si je preje nabral v vozu sira in kruha, ter s to prtljago hotel pobegniti. Ker so ga pa še pravočasno opazili, sc jc začel za njim lov in ubogi Janoš je bil kmalu ujet in odveden k okrajnemu sodišču v zapor. Tam mu pa ni nič kaj ugajalo in hotel se je oprostiti s tem, da je jel kopati v zid lukno. a mu jc nakano zopet preprečil jetničar. Ker je bil spoznan za umobolnega, ga je sodišče oprostilo in drugi dan se je Janoš sicer brez sira in kruha, pa vendar zopet zastonj peljal v spremstvu dveh oboroženih mož proti svoji domovini. Baje je Janoš takih zabavnih izletov že navajen, neverjetni Tomaži pravijo, da je samo toliko neumen, cla lahko živi.
Merske novice.
š Umrl je včeraj v Gradcu bivši pro-vincijal usmiljenih bratov pater Ema-nucl L e i t n e r v 69. letu starosti.Uži-val je kot redovnik in tudi kot zdravnik splošno spoštovanje. R. i. p.!
š Dr. Kukovec se še sedaj ne zaveda, oziroma noče zavedati, kakšno škodo je napravil s tem slovenskemu narodu, da je kar na lastno roko napravil tajno pogodbo z erarjem glede najemnine njegove hiše za gimnazijske prostore slovenskih nižjih razredov. Mož misli, da živi v znamenju absolutizma. Niti svojih bližnjih celjskih Slovencev, kaj šele druge merodajne Slovence, ni obvestil, da je najemninska pogodba potekla. Še enkrat smelo pribijemo: Za slovenske razrede bi se bilo našlo prikladne prosto-r e , a k o n c b i d r. K u k o v e c s 1 c p o-m i š i 1 z v 1 a d o oziroma c r a r -j e m. Tako »skrb« ima general »Narodne stranke« za ugodno rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja. Odlični in pametni slovenski politiki se že, leta in leta, da desetletja borijo z Nemci in z vlado za slovensko gimnazijo v Celju, a dr. Kukovec postaja vedno bolj neroden. Čestitamo spodnještajerskim trgom, da njih poslanec tako »izborno« skrbi za ugodno rešitev vitalnih interesov slovenskega prebivalstva — pomno-žitev svojih tisočakov.
š Boj med Celjem in Mariborom. Kakor znano, je »Marburgcr Zeitung« hudo nastopila proti celjskim nemškim politikom, ki so v deželnem zboru glasovali za slovenske zahteve; meščansko šolo iu gospodinjsko šolo. Marburgcrca zove Celjane in vse nemške poslance, ki niso hoteli plesati tako kot jc piskal Wastian, »narodne izdajice« itd. Iz tega časnikarskega boja, ki jc nastal med celjsko »Wachto« in »Mbg. Ztg.«, se vidi, da je VVastian sedaj popolnoma osamljen med nemškimi deželnimi poslanci. Edino Ornig in Neger ga podpirata. Mariboržani so že mod seboj trovo-
l-ili: VVastian še postane minister. Sedaj so pustili Nemci, ki v politiki kaj veljajo, Wastiana popolnoma'na cedilu, Šc Schmiderer mu obljubljenega županskega mandata za mesto Maribor noče odstopiti, kakor VVastian in njegova milostna želita.
š Nesreča. Posestnikov sin J. Roj na Sladki gori pri Cmureku je dne 10. t. m. peljal voz listja skoz globoki in ozki klanec. Ko se je voz nagnil, hotel ga je 181etni Roj podpreti in zabraniti, da se ne bi prekucnil. A teža jc bila prevelika. Voz je stisnil Roja tako močno ob steno klanca, da je bil ta čez kratek čas mrlič.
š »Kmečki strah« riga kakor osel. Stari lovec H. Semmereyer je nekaj dni zasledoval »kmečki strah« in ga slišal rigati kakor osla. Sicer pravi, da je tak izraz gladnega želodca lasten tudi mačjemu rodu in da slišimo pri krmitvi v menežarijah take glasove iz grl pum in leopardov, toda nam se zdi, da je vse skupaj, kar se je s to skrivnostno zverino doslej uganjalo, prav dobro označeno z »i-a«-oslarijo!	*
š Razkritja n«šlb listov o raznih ekspenzarjih, telefonskih pogovorih, mastnih obedih, dragih vožnjih kartah na Dunaj, ki si jih je zaračunal dr. Alois Kukovec v zadevi šoštanjske posojilnice, so našla tudi v zmernih liberalnih krogih globok odmev. Govori se celo, da so o teh računih poučeni tudi »na zgoraj«. »Straža« poroča, da si je dr. Alois Kukovec, ko je, reševal šo-štanjsko posojilnico, zaračunal za en telefonični pogovor 50 K, za dvakratno prenočišče in večerjo na Dunaju 250 kron. To je moralo biti življenje na Dunaju!
š Gospodarske tečaje priredi mariborski oddelek Zadružne zveze sporazumno s S. K. S. Z., in sicer po tem le redu: dne 19. novembra v Frankolo-vem pri Vojniku, dne 20. novembra v Št. Jurju ob Taboru. Začetek na ol»eh krajih ob 8. uri zjutraj. Tečaji se vrše cel dan. Dne 27. novembra pa bo tečaj za Posavje v Rajhenburgu v kaplanijl. Začetek ob 9. uri. Na teh tečajih predavajo: župnik Tomaž Rožnik, živinorejski inštruktor Fr. Krištof in nadre-vizor Vlado Pušenjak. Predavanja se bodo tikala narodnega gospodarstva. Pozivamo vse naše zaupnike, posebno častite gospode duhovne in župane v omenjenih krajih, da tečaje primerno razglasijo in sploh skrbe za obilno udeležbo. Posebno povabljena tudi dekleta in gospodinje.— Tudi za Laški trg se pripravlja enak tečaj.
š Vlom v poštni urad. V noči na 5. novembra so poizkušali neznani tatje vlomiti v trgovino Ane Mirnik v Št, Petru v Savinjski dolini. Ker pa so jih pregnali, so šli na pošto in tam poizkusili svojo srečo. Ravno ko so poizkušali odpreti vrata v poštni urad, pa so se vsled šuma zbudili domači ljudje, vsled česar so tatovi vse popustili in zbežali. Pustili so na licu mesta razno vlomilno orodje.
STAPIN5KEGA DEMISIJA.
Poslanec Stapinski je odstopil od načelstva parlamentarnega kluba Poljske ljudske stranke in od načelstva Poljskega kola, ker ni bil izvoljen v delegacije.
Koroške novice.
k Doberniga je celovška trgovska In obrtna zbornica izvolila soglasno za koroškega deželnega poslanca.
k Brzovlak ga je povozil. Iz Beljaka poročajo: V soboto opoldne je hotel iti čez tir na tukajšnjem glavnem kolodvoru poduradnik na kolodvorski pošti Jožef Radičnik. V tistem trenotku pa je privozil brzovlak št. 1108 iz Pontafla, Stroj je zgrabil Radičnika in ga povozil. Odrezal mu je glavo od trupla in mu je popolnoma zmečkal.
Rožne stvori.
Za kolero je na Ogrskem zadnja dva dni 11 oseb obolelo,
Velikansk požar na Ogrskem. V Sze-kelyju je zgorel največji mlin v provinci. Goreti je pričelo dne 17. t, m. ob 8. uri dopoldne. Ognjegasci niso dosti opravili, ker je bila prevelika vročina. En delavec je bil nevarno ranjen. Akcijska glavnica mlina znaša poldrug milijon kron, blago pa je bilo po zadnji bilanci vredno 4 milijone 300,000, oprava pa dva milijona kron.
Krvava stavka v južni Afriki. V Dur-
banu so pričeli stavkati Indijci, ki so bili pri železnici in pri mestni upravi nastavljeni. Pridružili so se jim tudi indijski ko-čijaži, sluge, kuharji in natakarji. Na sladkornih plantažah je položaj resen. Več Indijcev, ki so sorojake k stavki pregovarjali, se je ustavilo policiji. Ranjenih je bilo 30 Indijcev i« en policist, Indijci so zažgali več olantaž,
IvUJ. CiU\.
Osleparjenl morilec grofa Potočke«
ga. Krakovski listi poročajo, da je zbral odbor sedmorice za Sycinskega, ki je, kakor znano, pred leti usmrtil gališke-ga namestnika grofa Potockega, a se mu je posrečilo, da je ušel iz ječe in pobegnil v Ameriko, velike vsote, katerih pa Sycinski nikoli ne bo videl, ker so izginile neznano kam.
Zborovanje gospodinj na Dunaju. Vče» raj, dne 17, t, m., dopoldne se je vršilo na Dunaju prvo splošno avstrijsko zborovanje gospodinj. V raznih okrajih se je vršilo 13 shodov, na katerih se je poudarjala draginja živil ter pozvala vlada, naj pri sklepanju novih trgovinskih pogodb varuje koristi konzumentov, V sklenjenih resolucijah se zahteva neomejen uvoz zaklane živine in mesa ob znižani carini, kakor tudi uvoz žive živine in neomejen uvoz pre-komorskega mesa, da se tako odpomore draginji mesa.
Cesar Viljem proti tango - plesu. Ce« sar Viljem je prepovedal častnikom nemške armade in mornarice udeleževati se v uniformi modernih pohujšljivih plesov tango in twostep. Kdor bi ne ubogal, bo moral armado zapustiti.
Veliki viharji v Severni Ameriki. Iz Montreala poročajo, da se je na velikih severno-ameriških jezerih potopilo vsled nočnih viharjev okoli 20 tovornih parnikov v vrednosti 15 milijonov mark. Samo na Huronskem jezeru se je potopilo šest tovornih parnikov. Na stotine ljudi je prišlo ob življenje.
Delavsko gibanje v Ameriki. Iz Hou-stona poročajo, da je 2500 železničarjev pacifiške železnice med postajama E1 Pasg in New Orleans pričelo stavkati.
Nezgoda dvornega vlaka. Iz Garmi* scha poročajo 14. t. m.: Pri dvornem vlaku, v katerem je bil saški kralj, je malo pred postajo skočil en tovorni vagon s tira, Kralj je stopil iz vlaka in šel peš do postaje, Večje nesreče ni bilo.
— Pretep vojakov s smrtnim izidom v Sarajevu, V Sarajevu so se ponoči na 17. t, m, stepli topničarji s sanitetnimi vojaki, Artilerijskega četovodjo Roszlerja je neki narednik sabljo usmrtil, četovodji Ernsta in Nagelreiterja, vsi Nižjeavstrijci, pa nevarno ranil.
Zopet velikanski vihar na Huron* skem jezeru. Iz Chicage poročajo: Ponoči na nedeljo je zopet divjal snežni vihar, ki ni za prvim prav nič zaostal. Na Huronskem jezeru so se tri velike ladje potopile. Utonilo je nad 275 oseb.
Predsednik italijanskega osrednjega volilnega društva o nalogah katoli-čanov po zadnjih volitvah. Grof Gen-tiloni, predsednik društva »Unione ettorale catholica« v Italiji jc v razgovoru z urednikom lista »Giornale cl' Italia« izrazil razne zanimivosti, ki se ne tolmačijo živahno samo v časopisju, temveč tudi v krogih italijanske zbornice. Gentiloni je izjavil, da so zadnje italijanske volitve sijajno izkazale vrednost političnega dela italijanskih katolikov. Katoličani so se borili v 330 volilnih okrajih oficielno, v 178 okrajih pa so se vzdržali vsake udeležbe in uspeh je sledeči: v 230 volilnih okrajih so katoličani pripomogli svojim kandidatom do zmage. Gentiloni se je v nadaljnjem izjavil proti pred-bacivanjem od strani liberalnega bloka, češ da so zmerni liberalci pri teh volitvah žrtvovali svoje prepričanje in morali nastopiti proti svojemu boljšemu naziranju. To pa nikakor ni res. Tudi katoliki so se borili na konstitu-cijonelni podlagi, zahtevali garancijo za konstitucijonelni reci ter na svoj prapor zapisali podporo oni politiki, ki jc zmožna, dvigniti ekonomično in mora-lično silo dežele in ojačiti italijanski vpliv v mednarodnem civiliziranem svetu. Ako »Corriere clella Sera« in enakomisleči listi nadaljujejo boj proti katoličanom, vsekakor v strahu, da bi mogli liberalci napram katoličanom izgubljati tla, potem se more tem ljudem popolnoma mirno reči: Katoličani morejo popolnoma mirno zreti v bodočnost, sami, brez kompromisov, in oprti na svojo dobro stvar ter v sporazumu z ljudstvom, ki si želi prave krščansko socialne politike. Mi se ničesar ne bojimo, nasprotno, vsa znamenja kažejo, da bomo končno zmagali.
Pes, ki nosi domov denar. Neverjetni dogodek se je pripetil minuli teden v Piznu. Pes nekega tamošnjega gostilničarja v Veleslavinovi ulici se je celo noč okrog potepal. Ko je pa zjutraj pritekel domov, je imel v gobcu nekaj — bankovcev. Kje je dobil pes nenavadni plen, ni znano. Gostilničar je oddal denar policijskemu uradu.
Skromne Parižanke. Te dni je ne* ka Parižanka zahtevala od sodišča, da postavi njenega moža radi zapravlji-vosti pod kuratelo, češ: drugodi zapravlja, meni pa ne da za najpotrebnejše. K razpravi je mož poslal svojega odvetnika, ki je sodnikom to-le povedal: Ko bi kuratela ne bila poniževalna, bi jo moj klicni z veseljem .sprejel iu bi bil srečen, ako bi ne pri-
stransk kurator razpolagal z njegovimi dohodki. Ti dohodki znašajo na leto 40.001) frankov. To bi končno zadostovalo za meščansko družino brez otrok. Toda njegova žena porabi na leto samo za svojo toaleto 23.000 frankov, torej nad 50 odstotkov vseh dohodkov. Na posameznosti troši tako-le: frizer 567 frankov; vsaka dva meseca 16 srajc, vsaka po 255 frankov, nekatere tucli 450 frankov; najcenejši njen klobuk stane 700-800 frankov; za svojo strežbo rabi 9 služabnic in slug. Tu pa še niso vštete obleke, čevlji itd. Ko jc bila letos na letovišču, je potrosila na teden po 1*00 frankov. Sedaj pa zahteva, naj se njen mož radi razsipnosti postavi pod kuratelo- To je malo preveč. Tako odvetnik, in sodišče je bilo istega mnenja ter je zahtevo gospe G. odbilo.
ODPOKLICANJE RUSKEGA POSLANIKA NA DUNAJU.
Odpoklican je ruski poslanik na Dunaju pl. Giers.
OGRSKA PARLAMENTARNA STRAŽA NA DUNAJU.
Pod poveljstvom podpolkovnika Hor-vatha se je na Dunaj pripeljal oddelek ogrske parlamentarne straže, ker bodo delegacije na Dunaju zborovale.
Zodnie vesli.
RUSINSKO-POLJSKA POGAJANJA.
Dunaj, 18. novembra. Danes se nadaljujejo rusinsko-poljska pogajanja. Sedaj se gre še za narodnostno sestavo gališkega deželnega odbora in za volilno pravico petih galiških mest: Przemisla, Stanislava, Drohobiča, Kolomeje in Tarnova. Ako se tu doseže soglasje, je kompromis mogoč. Stranke bloka zahtevajo za vsako teh mest po dva mandata, dočim protiblokove stranke zahtevajo za ta mesta proporcionalno volilno pravico. Posebna težava je z Rusini, ki perhorescirajo vsako premem-bo svojčas sklenjenega kompromisa.
Dunaj, 18. novembra. Pri ministrskem predsedniku se je vršila danes konferenca načelnikov velikih strank o tem, ali se Rusinom da nekaj sej drž. zbora prostih dni za pogajanja s Poljaki. Nemški načelniki so se izrekli za to, vendar s pogojem, da sc prej glasuje o predlogi za davek na žganje. Dr. Korošec je imenom hrvaškoslovenskega kluba izjavil, da se sedaj ,ko imajo Rusini pred seboj konkretne predloge, morajo imeti nekaj časa za posvetovanja. Iz načina kako Rusini obstruirajo, jc razvideti, da nočejo razbiti zbornice, ampak da hočejo doseči le uspeh v volilni reformi. Izvajanjam clr. Korošca so pritrdili vsi načelniki in pristali na njegove argumente. V posvetovanjih državnega zbora nastopi odmor osmih dni. Danes se debata o davku na žganje dovrši s sklepnim govorom poročevalca dr. Steinwenderja. Glasovanje pa se vrši prihodnji torek. Pogajanja med Rusini in Poljaki se nadaljujejo in je upati, da se ugodno dovrše.
BOSANSKE ŽELEZNICE.
Dunaj, 18. novembra. Danes je železniški minister predložil državnemu zboru predlogo o prispevku države za zgradbo bosenskih železnic.
PREDLOGA O LOKALNIH ŽELEZNICAH.
Dunaj, 18. novembra, V svojem poročilu o bosenskih železnicah je napovedal železniški minister, da vlada takoj po rešitvi malega finančnega načrta predloži predlogo o lokalnih železnicah. Izvršitev te predloge pa da bo odvisna od novih davkov, ki naj pokrijejo izdatke za lokalne železnice. Tako je med lokalnimi železnicami in vilikim finančnim načrtom, ki obsega zvišanje in regulacijo pristojbin pri sodiščih že naprej napravljen iunktim,
JUGOSLOVANSKI DELEGATI IN BOSNA.
Dunaj, 18. novembra. Jugoslovanski člani avstrijske delegacije'v bosen-skem odseku iz političnih in državno-pravnih razlogov niso sprejeli nobenega referata v bosenskem odseku, da imajo popolno proste roke proti politiki Bilinskijevi.
SPOMENIK CESARJU.
Dunaj, 18. novembra. Izšel jc oklic, naj se cesarju Francu Jožefu ob 651et-nici njegovega vladanja narodi trozve-zc postavijo na Dunaju spomenik.
DE MEREY OBUPAN.
Rim, 18. novembra. »Giornale d' Italia« poroča, cla je avsto-ogrski poslanik pri kvirinalu Merey z Dunaja pisal nekemu prijatelju v Bimu, da je obupan, ker da na Dunaju ne razumejo sedanjega trenutka in nočejo razumeti potrebe, da je zadosti razjarjenemu italijanskemu javnemu mnenju. To je v zvezi z odredbami tržaškega namestnika proti italijanskim državljanom. Te odredbe torej ostanejo v veljavi.
GIMNAZIJA NA SUŠAKU PBEOSNO-VANA V REALNO GIMNAZIJO.
Zagreb, 18. novembra. Uradni list objavlja odlok, s katerim se gimnazija na Sušaku preosnuje v realno gimnazijo in sicer stopnjema od 1. do 8. razreda. Dve uri na teden se bo poučevalo italijansko kot obvezen predmet.
OBSODBE ZARADI VOHUNSTVA V SARAJEVU.
Sarajevo, 18. novembra. Tu se je pri okrožnem sodišču v Banjaluki končala kazenska pravda proti Todoru Popoviču in Dragoljubu Kosiču zaradi vohunstva. Oba sta bila že leto dni v preiskovalnem zaporu in obdolžena, cla sta si v dobi avstro-ogrske mobilizacije nabavila podatke o moči in porazdelitvi čet v Bosni z namenom, da bi te informacije podala srbskemu vohunskemu agentu Milovanoviču v Sabcu. Po-poviča so obsodili v 10, Kosiča pa v 9 mesecev ječe. Oba. sta kazen že prestala s preiskovalnim zaporom. Oba so izpustili na svobodo. Državni pravdnik je uložil ničnostno pritožbo.
SRBI OBSODILI BULGARE.
Soiija, 18. novembra. Srbske ob-lastnije so obsodile 46 Bulgarov, mecl njimi 11 duhovnikov, ki so bili zaprti v Bitolju, v desetletno ječo pod pretvezo, da je duhovščina za časa albanske vstaje pri službi božji molila za carja Ferdinanda in za bulgarskega metro-polita. Ostali obsojenci pa so bili »ko-mitadži«.
NAPREDOVANJE V SRBSKI VOJSKI.
Belgrad, 18. novembra. Uradne »Srpske Novine« prinašajo kraljev ukaz, s katerim se je pomaknilo mnogo rezervnih častnikov na višje stopnje. 430 podčastnikov je uvrščenih med častnike. Veliko častnikov, podčastnikov in prostakov je dobilo srebrne ozir. zlate kolajne.
AVSTRIJSKA ZRAKOPLOVCA NESREČNO PADLA V RUSIJI.
Varšava, 18. novembra. Pri vasi Babice jo treščil vihar avstrijski vojni zrakoplov, v katerem sta bila poročnika Palmar in Luter, na tla. Palmar je mrtev, Luter pa težko ranjen, da ne more govoriti. Iz zapiskov, ki so jih našli v čolnu, izhaja, cla sta se pone-si^ečenca dvignila, iz kake gališke trdnjave proti Pragi, a ju jc vihar zane sel čez rusko mejo.
V GORAH ZAMEDENA.
Dunaj, 24. novembra. 24 let stari asistent južne jteleznice Ernst Aschenbren-ner in asistent državne železnice J. Sko-fizh sta napravila izlet v koroške gore, od koder se nista vrnila. Boje se, da ju je za-medel sneg,
Z jop.
Iz Zagreba poročajo, da so pri volitvi v akademično podporno društvo zmagali pravaški akademiki z veliko večino,
Rumunija odločiteljica na Balkanu. Dosedanji avstro - ogrski poslanik knez Fiirstenfeld zapusti Bukarešto in ga je rumunski kralj dne 17. t, m. v poslavilni av-dienci zaslišal. V »Bukarester Tagblattu« knez Fiirstenfeld objavlja daljši interviev, v katerem sodi, da je Rumunija v kratkem času zelo napredovala in da je politično in gospodarsko poklicana, da odločuje na Balkanu.
Koliko je veljala balkanska vojna?
Težko je dandanes natančno preračunati stroške kake vojne, ker se mora poleg direktnih izdatkov računati tudi z izgubami vojnega materiala, uničenjem raznih stavb in kultur, prekinjenjem trgovine in ne v zadnji vrsti tudi s človeškimi žrtvami, ako se hoče natančno proučiti gospodarske posledice. Pred kratkim so finančno-tehnični komisiji v Parizu predložile balkanske države proračune svojih direktnih izdatkov, ki so jih imele v prvi balkanski vojni od 1. oktobra 1912. do 31. marca 1913. Imela je v tem času stroškov Srbija 226'3 milijonov, Grška 349, Bulgarija 767 in Turška 900 milijonov frankov. To je okoli dve in pol milijardi frankov, h katerim pa se mora prišteti še eno milijardo za razne druge izgube,
Srbsko-turška mirovna pogajanja, se najbrže v kratkem končajo. Srbi so voljni Turčiji dovoliti tiste koncesije, ki so jih Grki dovolili. Posebna komisija izdeluje poročilo, ki bo tvorilo temelj pogajanjem z Vatikanom o sklepanju konkordata.
Srbski trgovci proti trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Iz Belgrada poročajo: »Trgovinski Glasnik« nadaljuje boj proti reviziji trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko in pravi, cla bo škoda, katera bo v prihodnjih štirih letih, t. j. do leta 1917. zadela Avstro-Ogrsko vsled tega, ker jc izginil večji del evropske Turčije, dosegla vsoto 260 milijonov. Avstro-ogrske finance bodo to izgubo bridko občutilo. Revizija trgovinske pogodbe s Srbijo bi naj pomagala pokriti ta primanjkljaj. Ako hoče Avstro-
Ogrska ugodnih trgovinskih zvez s Srbijo, mora biti pripravljena za enakovredne koncesije.
K bojkotiranju avstrijskega blaga v Srbiji. Belgrajski »Mali Zurnal« predlaga, naj bi se iz bojkota izvzolo blago onih avstrijskih tvrelk, katerih gospodarji so zavedni Slovani, in sicer na ta način, da bi vsi avstrijski slovanski narodi osnovali svobodno strogo narodne gospodarsko-trgovske organizacije, neodvisne od vladnega vpliva, ki bi potom stopilo v stik s srbskim trg. društvom. Tako bi avstrijski slovanski narodi imeli le korist od bojkotiranja ostalega avstrijskega blaga v Srbiji.
Srbsko kmečko ženstvo so jo v zadnjih vojnih časih izvrstno izkazalo. S pomočjo otrok in starcev j.g letos spomladi obdelalo polje; in ko se je približala jesen in je bilo treba spraviti pridelke s polja. — je zopet nenadoma ostalo samo, kor so možje in sinovi znova morali pod orožje radi arnavtskega vpada. In njihove sile tudi sedaj niso odrekle: kakor spomladi so tudi sedaj opravile vse poljsko delo in tako rešile miljone narodnega premoženja. Tu se vidi, kaj pomeni pravo in zdravo kmečko ženstvo!
Povišanje srbskih poslanikov. Srbski kralj jc podpisal ukaz, s katerim jc vseli sedem srbskih poslanikov povišanih v čin poslanikov prvega razreda. Doslej je imel ta čin samo poslanik v Parizu.
Listnica uredništva.
Dopisnica o obravnavi: Prepozno dobili. Sporočite nam, kako je z zadevo.
Po bolezni
sledi navadno čas, v katerem sc ozdrav-ljenec počuti slabega in celo pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služi ozdravljencu vedno lahko prebavljiva
Scottova ribjega olla emulzija
ki mu vzbudi prav posebno še veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in telo okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja.
Scottova emulzija učinkuje v poletju ravnotako kot v hladnejših let-nili časih.
Coua originalni steklenici K 2 50. Dobi so v v.-.fh lekarnah, Kilor jioiljo 50 vin. v/.nnm-kab na Scott k Bon-ne. G. m. b. H., Onua.j TO. in so sklirujo na ta časopis, dostavi so mu ena pošiljatev potom lokamo au poskusnjo,
6
Glasbo.
Hribar p. Angelik. Adventne in božične pesmi za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. Grum Anton. Deset, adventnih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 40 vin., glasovi po„20 vin. Hribar p. Angelik-Premrl. Slava Brezmadežni. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Obsega Marijine, obhajilne in druge pesmi.
Foerster Anton. Deset avharističnih pesmi za mešan zbor. Part. 2 Iv, glasovi po 40 vin. Premrl St. 3 Ave Maria za mešan
zbor. Part. 25 vin. Gerbič Fr. Slava nebeško Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi po 60 vin. Foerster Anton. 3 Ave Maria za 1, 2 in
3 glasove z orglami. Part. 70 vin. Sattner p. Hugolin. Šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi po 50 vin. Sicherl Josip. 6 mašnih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K. Sattner p. Hugolin. Mašne pesmi, op. 9, za mešan zbor. Part. 2, glasovi po 40 vin.
Eladnik Ig. 16 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin. Grum Anton. Deset blagoslovnih pesmi za mešan zbor. Part. 1 Iv. Dr. Kimovec Franc. Rihar ronatus. 21 cerkvenih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi po 40 vin. Leban Janko. Cerkvene pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 40 vin. Obsega Marijine, obhajilne, mašne in druge pesmi.
XXX
Prijateljem glasbe priporočamo, cla si ogledajo našo veliko zbirko anti-kvaričnih muzikalij za dvoročno igranje na glasovirju. Na razpolago so najrazličnejše skladbe od priznanih mojstrov, kot so: Bach, Beethoven. Behr, Bayer, Brahins Chopin, Cramor, Dvo-f-ak, Eilenberg, Haydn, Iluiuniol, Jung-mann, Mondolsohn, Mozart, Ptulere\v-ski, Schubert itd, Muzikaliio so nn raz-
polago po čudovito nizkih cenah v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Brez posebnega obvestila.
Anton Kajfež, c. kr. sodnik, naznanja potrt globoke žalosti, v svojem. svoje hčerke Jellce in v imenu vseh sorodnikov, da je njih iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči, sestra in svakinja, gospa
Danica Kajfež,
roj. Kavčič
dne 17. novembra 1013 po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirtjoče, v26.1etu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nopozabne rajnee bo dne 19. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše hranilnice v Radovljici na Radovljiško pokopališče.
Predraga rajnea se priporoča v molitev in blag spomin. 3534
Prosi se tihega so/alja.
Radovljica, 17. nov. 1913,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 18. novembra 1913.
Pšenica za oktober 1911 . . . 1P3G Rž za oktober 1914 .... Oves za oktober 1914 . , . Koruza za maj 1914 ....
8-71 7-34 6-32
jžanesljivo dobro
blago moške in jenske obleke najdete	3428
„?ri Škofu" '
Ljubljana praven škofije. (Tajite na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je veliko skladišče Ugotovljenih oblek•
Kurzne cene
dne 17. novembra 1913.
Državne rente.
4% konv. dav. pr kron. renta (maj—iiov.) 4°/0 konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4'2°/0 avstr. velj. papir, renta (febr.—avg.) 4'2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta. . . 4°/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 o/0 ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4'/2°/o ogr.renta v kronah iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4 % kranjsko deželno posojilo i/. 1.1888. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kranjske deželne banke.....
4 o/0 bosansko deželno posojilo.....
4°/o obveznice Rudolf, železnice 4% obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obvcznicc dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4 0/0 drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5%don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 30/0 avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. . 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld, . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir . .
josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Živnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine ...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	h
	55
81	55
<S4	80
84	85
104	10
81	90
81	55
Uit	10
80	55
88	50
02	50
Jii) 81	50
82	_
!)2	75
91	-
1G30 IQA	__
+ou 687	50
352	_
270	50
245	50
20	50
02	50
51	75
31	75
44	75
15	_
232	_
28	-
621	75
2045	_
338	40
511	50
410	_
400	_
	50
202	50
615	_
691	10
105	50
784	40
781	—
19	09
23	56
24	09
253	75
>be tudi v	
podružnici c. br, nrtv. nvs r, kredit, zavoda v Linbitanl
Razne slvarl.
Materinska ljubezen. Angleški listi pripovedujejo pretresljiv dogodek materinske ljubezni. V Alderneyu živi delavka Carriova v veliki bedi s svojimi osmimi otroki. Najmlajše deto, Bertka, je stara dve leti in pol. Ta do-deklica je dušica cele vasi. Lase ima zlate in kodraste, oči pa velike in modre, kakor da jih je ukradla z neba. Nedavno tega je prišla v rečeno vas. bogata gospa iz Londona. Ko jc zagledala krasno deklico, je kar obstala. Sklonila je, da jo vzame za svojo. Mati pa ni hotela o tem ničesar slišati. Tudi ni odnehala, ko ji je bogata gospa ponudila za dete 160.000 K, s pogojem, da se mati odreče vseh pravic do deklice. Revna, v bedi živeča mati je pač dobro vedela, kaj bi zanjo pomenila velikanska vsota, ali vendar je ponudbo zavrnila. Rekla jc bogati gospej: »Lajša ostanem v pomanjkanji, kakor da bi zabarantala svoje lastno dete.« Enakih nazorov jc bil tudi mož, ki se je zvečer od dela domov vrnil. Kako čudno sc sliši ta genij iv dogodek v naši ciniški dobi. Take reči se dandanašnji ne dogajajo in ne pišejo!
Električna železnica med Dunajem in Požunom in Dunajem in Brnom. Meseca dccembra bodo otvorili brzovozno električno železnico iz Dunaja v Požun. Vožnja po novi železnici bo trajala med navedenima mestoma komaj dve uri. Zgraditi nameravajo tudi brzovozno električno železnico med Dunajem in Brnom, kar bi bilo velikega pomena za moravsko industrijo, ki ima ravno v Brnu kot znano svoje središče. Železniško ministrstvo je izdalo za to železnico že koncesijo.
Projektil za uničenje zrakoplovov. iY nemškem vojnem ministrstvu preizkušajo nov projektil, ki je namenjen za uničevanje zrakoplovov. Novi projektil ima v svoji notranjosti jeklen zračni vijak, ki se po izstreljenju iz topa avtomatično izloči iz projektila. Kakor hitro pride vijak v dotiko z zrako-plovovim ovojem, začno vrteče se vi-jakove lopatice trgati ovoj, vsled tega začne uhajati plin in jo uničenje zra-kopldva gotovo. Projektil užge tudi vsak plin, skozi katerega leti. Akorav-no je tak projektil zelo nevarno orožje, vendar sam na sebi ni eksploziven in je pred strelom brez nevarnosti in le malo poškodovan, ko pade zopet na zemljo. Nevarnost, v kateri sc nahajajo lastne čete pri streljanju dosedanjih granat proti zrakoplovom, je bila že davno dognana, novi projektil pa ne bo v nobenem oziru povzročil škode, in ako pade na zemljo, je brez nevarnosti za ljudi.
Avstrijski nadvojvoda — vseucili-ški dijak. Nadvojvoda Maksimilijan, mlajši brat nadvojvode Franca Jožefa, je bil pred kratkim vpisan na dunajski univerzi kot. reden slušatelj. Po dolgem času je on prvi nadvojvoda, ki obiskuje avstrijsko univerzo. Nadvojvoda je pred kratkim napravil, kakor znano, zrelostni izpit na neki dunajski gimnaziji in sc sedaj vpisal v juridično fakulteto, ker se hoče baviti z državno-pravnimi študijami.
Slovo od turške cigarete. Kavala s svojim zaledjem jo prišla v grško posest in s tem je izgubila turška cigareta svojo »narodnost«. Kot, »turške« slovite cigatere so namreč vse iz vzhodne Makedonije. Sandžak Drama, distrikt Ksanthi kakor tudi večji del sandžaka Serres so pravzaprav prava domovina finega turškega tobaka. Skoro vse prebivalstvo v teli krajih se živi od pridelovanja tobaka. V Kavali sami, kakor tudi v njenem okolišu jc doslej tekmovala turška tobačna režija pri nakupovanju finega tobaka z zastopniki največjih evropskih in amerikan-skih tobačnih tovaren. Produkcija dobrega in zelo finega tobaka v zaledju Kavale jc izredno velika. Na leto znaša povprečno: v Serresu okoli 1,200.000 kg, v Drami 2,700.000 kg, v Pravi 1 milijon kg, v Ncvrokopu kakih 500.000 kg, v Djumi 500.000 kg in v Kavali sami kakih 300.000 kg. Poleg tega pa pride še v poštev produkcija tobaka v Ksan-thiju, Gumuldjini in Chech Dumi v višini 2,300.000 kg na leto. Za ves la tobak je Kavala izvozna luka, odkoder sc odpošilja tobak v Evropo, Ameriko itd. Izvoz tobaka preko Kavale znaša na leto povprečno 0 milijonov kilogramov v vrednosti 36 milijonov frankov. Te na tobaku bogate pokrajine je se-daj Turška izgubila in prešle so v last Grške in deloma tudi Bulgarije. Kmalu bodo grške in bulgarske cigarete preplavile svet in turške ne bodo ostale niti v spominu.
Kako se na Ogrskem širi židovstvo. To dni jc izšla knjižica, ki ji jo naslov »Propadanje madjarstva«. Po njej posnemamo sledeče zanimivo številke: Leta 1912/13 jo na ogrskih vseučiliščih študiralo medicino 1813 katolikov, 201
grško-katolikov, 382 roformiraneov, 209 luterancev, 16 unitarcev in — 2231 židov. Zemljišč imajo Židi v lasti 2,116.279 oralov, v najemu pa 2,715.189 oralov. Zanimivo jo, da so so saške velike žu-panijo na Scdmograškom znalo šo najbolj ubraniti židovskih pijavk. V velikih županijah Brašov (Kronstadt) in Si-binj (Hermanstadt) nimajo židje niti pedi zemlje v lastnini ali v najemu, medtem ko so madjarske velike župa-nije, kjer obsega židovska lastnina do 15, židovski najem pa do 68 odstotkov vseh zemljišč. — Daleč jc spravila gospodujoča klika s svojim blaznim raz-naročlovalnitn delom tudi madjarsko ljudsftvo: v suženjstvo židov! Zato pa toj kliki po celem svetu slavo poje baš in edino židovski žornalist!
Naravna
najbogatejši alkaličui (nalron - lithion) kislec na Češkem. Izborila dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R, M i k 1 a u c
(Medena ulica).
Poseben oddelek 1. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2622
paacnaBtnaaiaasaaaBKacaiiBsaEgaBagBB
V najem se da pod zelo ugodnimi pogoji • H	• i	e
v Logatcu, Brod štev. 14. Ondi jc tudi pripraven prostor za kupčijo z lesom ali s senom.	3506
ILNiCi
za krojno risanje, za prlkro-jevanje ln izdelovanje ženskih in otroških oblek
Reza Hutimayer
Liiiana, Mestni ir$ 24, ll. nailslropie.
Pouk se vrši v tečajih ali pa posamezno. Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. Naročila sprejema od 12. do '/21. opoldne in od do 7. zvečer. 2852 4-1
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — (Jena lončku z jamstvenim
pismom 1 krono,
Kenieny, Ksschou (Kassa) I.
336
Poštni predal 12.160 Ogrsko
1 Odkar zaitrkuiem in iužnam!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in sc čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redi I nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke S L A D IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunncr-strnite 109, Radeckyplatz l, Josctstadtcr-strnile 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 109
Itipiijle le vžigalico: (Morisl olipSlom
Za podgane K 4'—, za miši lv 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Ounaj, 2. Ba Irk, Aloisgasse 3 24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V e. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446.
Proda se kompletna
3525
kopalna oprava
še skoro nova, popolnoma v dobrem stanu, radi preselitve. Ogleda se lahko vsak dan pri lastniku Anton Maver-ju zaloga mengiškega piva Metelkovu ulica 13, Ljubljana.
Sanatorium Emona :..Li.u°'?T.':,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šet-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. iti. boln.
© v
Vsako sredo in soboto se prodajajo
ostanki različnega blaga
za obleke in perilo skoro polovico cenejše kakor v celih kosih pri tvrdki „HERMES" Brata Wokat, Selenburgova ulica štev. 5, v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte). 3378
Našim stalnim in en gros- odjemalcem oddajamo nepremoč-Ijive pelerine, najboljše kakovosti, pod lastno ceno, samo do novega leta.
Dežne plašče v vseh barvah in velikostih po najnižjih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek 352*	O. BernatOViČy Mestni trg 5-6.
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljubljana, nasproti slavne pošte.
Št. 24173.
azglas.
3514
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1914 in sicer:
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada o meščanski imovini;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
6.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
7.	mestnega vodovoda;
8.	mestne elektrarne;
9.	mestne klavnice in 10. mestne zastavljalnice
že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnimi knjigovodstvu štirinajst dni,
od 15. do 28. novembra letos,
javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
M?g'strat deželnega stolnega mesta v Ljubljani,
dne 13. novembra 1913.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarae«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni u"slanec.