NAGRADNA IGRA Štajerski tednik STAJERSKEGA TEDNIKA SW HOTELS i RfSORTS V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. Obrt Ptuj • Da bosta stroka in kakovost dobili še večjo veljavo O Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Na pločnik s smetmi kmalu tudi stanovalci Z> Stran 7 :r_. Ptuj, torek, 22. februarja 2011 letnik LXIV • št. 14 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257 V Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Atletika • Nina zmagala na DP in izpolnila normo za nastop na EP O Stran 11 Gabrnik • Sprejem za svetovnega prvaka Najponosnejsa vas v Sloveniji V soboto popoldan je bil Gabrnik najbolj oblegana slovenska vas, saj so tam že po tradiciji pripravili sprejem za Dejana Zavca. Boks • »Dejan udarja kot boksar težke kategorije« O Stran 12,13 Na sprejem ga je prišlo pozdravit, mu čestitat ali mu stisnit roko vsaj tristo ljudi. PGD Gabrnik je naredilo sprevod z vodo, skozi katerega se je Dejan zapeljal ob komadu, ki našega boksarja spremlja v ring - I Gotta Feeling skupine Black Eyed Peas. Zbrana množica je bila navdušena, iz njihovih grl pa je odmevalo Dejan, Dejan, Dejan... Župan občine Juršin-ci Alojz Kaučič je med drugim povedal: »Gabrnik je danes najponosnej-ša vas v Sloveniji. Po vsem tem, kar je Dejan dosegel, je za nas najboljši boksar v tej kategoriji in še dolgo bo.« Svetovni prvak je bil vidno utrujen, a ponovno ganjen ob sprejemu: »Tako močno, kot mi vi sledite, to je neverjetno. Pravzaprav življenjska zmaga je to, kar se sedaj dogaja tu; to ste ljudje, ki ste ob meni in me spremljate. Hvala vam, vsakemu posebej. Ni težko biti dober, če imaš takšne ljudi ob sebi!« V Gabrniku se je znova videla pristnost ljudi ob druženju z Dejanom, ki je dobil nekaj simboličnih daril (najbolj je izstopalo srce iz mesa Mesarije Fingušt). Sprejem se je po uradnem delu spremenil v sproščeno druženje. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Košarka • Ptujski klub brez denarja, a z odmevno zmago O Stran 15 Ptuj • Letošnji Kurentanc - jedro sporov v KPŠ Se vidimo, če se bomo hoteli prepoznati? Kurentanc, tradicionalna študentska pustna prireditev, doživlja letos »reklamo«, ki bi si jo v Klubu ptujskih študentov najmanj želeli. Način izvedbe tega dogodka je namreč postal kamen spotike med dvema po- loma, ki sta se oblikovala že v času zadnjih klubskih volitev. Ker so projekt letos želeli razširiti, je to posledično pripeljalo do večjih stroškov, zato naj bi za njegov sprejem bili potrebni dodatni postopki, pri katerih pa so se stvari zakomplicirale do te mere, da so morali iskati nove rešitve. In glede teh jim nikakor ni uspelo najti skupnega jezika. Tako so se nekateri skupaj s predsednico Doro Lenart opredelili za prenos dela stroškov na podjetje Kultum, s čimer pa so se po mnenju drugih zavestno izognili statutu Kluba, kar bi lahko prineslo tudi hujše posledice. Tako Lenartova kot Saša Lju-bec, vodja odbora za kulturo, ki se s takšno izpeljavo projekta ne strinja, sta sprva poudarila, da jima je žal za javno »pranje umazanega perila«, ampak da so prišli do točke, ko drugače enostavno ne gre. O Stran 3 NORA PUSTNA ZABAVA Z NAJBOLJŠIMI NARODNO-ZABAVNIMI ANSAMBLI SLOVENIJE !!! Radio-Tednik Ptuj' in PP Gostinstvo Ptuj samo za vas prirejata naj veselico leta 2011 na Štajerskem. Zabavali nas bodo: Modrijani, Iskrice, Juhej, Pajdaši, Štajerski baroni in Ansambel Saša Avsenika z najlepšimi Avsenikovimi vižami. Vabljeni v nedeljo, 27. februarja, ob 1 B. uri v Karnevalsko dvorano na Ptuju. Slovenija • OECD za racionalizacijo osnovnega šolstva Številčnejši razredi in zdruzevanje OS? Slovenija na ravni osnovnih in srednjih šol dosega dobre rezultate, vendar ob visokih stroških, zato bi kazalo reorganizirati obvezno izobraževanje, izhaja iz ekonomskega pregleda za Slovenijo, ki ga je opravil OECD. Prav tako v OECD menijo, da bi lahko dosegali boljše rezultate v visokem šolstvu, pri tem pa predlagajo tudi uvedbo šolnin. Kot je v sklopu petkove o izidu ekonomskega pregleda OECD za Slovenijo 2011, ki poteka na Brdu pri Kranju, med razpravo na temo izobraževanja izpostavil Mehmet Eris iz Pisarne za Slovenijo pri OECD, se je slovenski izobraževalni sistem relativno dobro izkazal, o čemer priča delež prebivalstva s končano srednjo šolo ter rezultati, ki jih v mednarodnem kontekstu dosegajo naši šolarji. Po drugi strani pa OECD ugotavlja nizko učinkovitost glede na porabljena sredstva pri osnovnem izobraževanju. Tako med drugim v organizaciji predlagajo povečanje številčnosti razredov ter reorganizacijo v smislu združevanja in zapiranja šol s prenizkim številom učencev. Po njihovem priporočilu bi se Slove- Uvodnik nija lahko lotila tudi racionalizacije pedagoškega in nepedagoškega osebja, denimo tako, da se upokojeno osebje ne nadomesti v celoti. Na visokošolskem področju OECD opozarja na prenizka sredstva na študenta, predolgo trajanje študija ter slabo razvito internacionalizacijo. Predlagane rešitve med drugim predvidevajo uvedbo univerzalne šolnine hkrati z zagotavljanjem posojil za študij ter sprostitev omejitev pri ponudbi študijskih programov, ki potekajo v tujih jezikih. Do ugotovitev OECD je bil precej kritičen šolski minister Igor Lukšič, ki je pojasnil, da so nekateri podatki, s katerimi operirajo, potrebni komentarja. Tako sredstva za osnovno šolo zajemajo tudi glasbene šole, kar je evropska posebnost, ki pa jo zavestno plačujemo, poleg tega pa stroški zajemajo še npr. prehrano, podaljšano bivanje otrok ter Podružničnim šolam odzvonilo? Slovenija na ravni osnovnih in srednjih šol dosega dobre rezultate, vendar ob visokih stroških, zato bi kazalo reorganizirati obvezno izobraževanje, stoji v ekonomskem pregledu za Slovenijo, ki ga je opravila Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD). V visokem šolstvu bi menda lahko dosegali boljše rezultate, vključno z višjo stopnjo dokončanja in krajšim trajanjem študija, kar bi lahko pospešili z uvedbo šolnin, skupaj s posojili, katerih vračilo bi bilo odvisno od prihodnjega dohodka študenta. Več sredstev bi moralipre-usmeriti v terciarno izobraževanje, na nižjih stopnjah izobraževanja pa povečati učinkovitost porabe sredstev. Slovenija je namreč edina članica OECD, v kateri je poraba na študenta na terciarni stopnji manjša od porabe na nižjih stopnjah izobraževanja. Privarčevali bi lahko tudi z izboljšanjem učinkovitosti porabe v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju, ki sta obremenjena z visokimi stroški zaradi nizkega razmerja med številom učencev in učiteljev, majhnih razredov in visokega števila nepedagoškega osebja. Z združevanjem šol in širitvijo šolskih okolišev bi lahko dosegli bistveno večjo učinkovitost, je zapisano v poročilu. To zveni povsem logično in racionalno, le da uradna slovenska politika rine glavo v pesek in si ne želi slišati, kaj ji sporoča poročilo. Sprememb ne bodo uvajali. To je na nek način tudi mogoče razumeti, saj bi bil to za vlado, ki je ne podpira že skoraj 80 % volivcev, ob odprtih frontah na pokojninski in zdravstveni reformi gotovo političen samomor. Pri tem ne gre spregledati tudi dejstva, daje šolski sindikat zelo močen in konec bo šele, ko se bodo tudi oni strinjali, da je konec. Poznam podružnične šole in njihovo pozitivno delovanje v majhnih krajih, a vseeno se bo treba vprašati, kje je meja, kdaj ima vse skupaj še smisel. Ali je šest otrok na šoli, v štirih oddelkih, v enem razredu, kijih poučuje ena učiteljica, res najboljša rešitev tako za učence kot tudi za učitelje? Pa pri tem ne gre le za vprašanje ekonomike. Je pa res, da bi pri morebitnem zapiranju podružničnih šol bolj bolela glava tiste, ki so si postavili predimenzionirane šole in telovadnice za peščico otrok. A brez skrbi, s tem se bo ukvarjala šele prihodnja vlada. Viki Ivanuša športne dvorane, ki pa niso zgolj v službi šol. Združevanje šol je po njegovem neracionalno in dražje, ker bi morali marsikje zgraditi popolnoma nove objekte. Državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Jozsef Gyorkos je pojasnil, da so v zadnjem času pripravili številne ukrepe, s katerimi odgovarjajo prav na opozorila OECD. Na ministrstvu zavračajo uvedbo šolnin na prvi bolonj-ski stopnji, a obenem v osnutku nacionalnega programa razvoja visokega šolstva raz- mišljajo o možnosti vračanja denarja v primeru neuspešno zaključenega študija. Predolgo trajanje študija je državni sekretar delno povezal z majhno veljavo prve bo-lonjske stopnje, za kar pa so odgovorni tudi visokošolski zavodi sami. Izenačitev stare univerzitetne diplome z bo-lonjskim magisterijem pa bo po oceni Gyorkosa mogoče le delno ublažiti prek nacionalnega ogrodja kvalifikacij. Zanemarjanje poklicnih srednjih šol pa je kot problem izpostavil rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik. Ker poleg tega univerze kljub možnostim, ki jih imajo na razpolago, razen točk iz srednje šole ne uvajajo drugih kriterij za sprejem, se dogaja, da se selekcija zgodi šele v prvem letniku študija. Takrat mladi šele ugotavljajo, ali so izbrali pravi študij ali ne, je pojasnil. Sicer pa je Slovenija po Pe-jovnikovem mnenju soočena z masifikacijo študija, kar nas postavlja pred vprašanje, kje bomo izvajali kakovostni in kje masovni študij. Glede uvedbe šolnin pa je Pejovnik skeptičen, saj česa takega ne bi mogli izpeljati brez širšega konsenza. Nekdanji minister za razvoj Žiga Turk pa je spomnil, da je prejšnja vlada pripravila številne reformne ukrepe tudi na področju izobraževanja, ki so bili vsebinsko podobni sedanjim priporočilom OECD, a jih v tem mandatu niso implementirali. Dokument OECD po njegovem sicer kaže, da imamo še precej rezerv, vprašanje pa je, ali bomo želeli poseči vanje. Pravilni odziv s slovenske strani bi moral, kot pravi, potrebne strukturne reforme, čeprav zoprne, postaviti v ospredje. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja ter glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj se je strinjal, da je terciarno izobraževanje podfinancira-no, vendar po njegovem ne gre posegati v preostanek šolske vertikale. Dovolj bi bilo, pravi, obrniti trend padanja sredstev za izobraževanje, ki jih beležimo zadnjih pet let, tako da ne bi bilo potrebno prihajati s predlogi o zapiranju šol in racionalizaciji. STA Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Referendum o malem delu 10. aprila Volivke in volivci bodo o usodi zakona o malem delu odločali na referendumu 10. aprila, so na izredni seji s 70 glasovi za in nobenim proti sklenili poslanke in poslanci. Zavrnili so predlog SDS, po katerem bi referendumsko odločanje o tem vprašanju potekalo 8. maja, hkrati z morebitnimi drugimi referendumi. Zahtevo za razpis referenduma o omenjenem zakonu so, skupaj s 47.000 podpisi volivcev, vložili predstavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker zahteva izpolnjuje vse formalne pogoje, ga je bil državni zbor dolžan razpisati. Odprto je bilo le vprašanje, kdaj bo referendum potekal, čemur je bil na izredni seji namenjen tudi večji del razprave. Od dneva razpisa do referenduma mora namreč preteči najmanj 30 in ne več kot leto dni. Matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predlagal, naj državni zbor referendum razpiše za 10. april. V opoziciji so se po drugi strani zavzemali, da bi referendumsko odločanje prestavili na poznejši datum in ga z namenom varčevanja združili z morebitnimi drugimi referendumskimi vprašanji. V SDS so tako z dopolnilom predlagali, da bi referendum potekal 8. maja. Takšnemu dopolnilu je večina poslank in poslancev z 28 glasovi za in 45 proti nasprotovala. V koaliciji so namreč menili, da bi bilo smiselno referendum razpisati čim prej, saj bo tako zakon ob morebitni potrditvi začel tudi prej veljati. Volivci bodo torej o usodi zakona o malem delu odločali v nedeljo, 10. aprila, roki za njegovo izvedbo pa bodo začeli teči 1. marca. To pomeni, da se bo uradna referendumska kampanja lahko pričela 11. marca, do 16. marca pa se morajo kot organizatorji kampanje prijaviti vsi, ki nameravajo pred referendumom nagovarjati volivce. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. novembra 2010?«. Zakon o malem delu bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. Če bodo volivci zakon zavrnili, pa v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. (sta) Tuji turisti se vedno bolj zanimajo za Podravje Maribor in okolico je lani obiskalo za 6,7 odstotka več tujcev kot leto prej, hoteli pa so zabeležili kar 12,4-odstotno rast tujih nočitev. Po besedah Vesne Male iz Zavoda za turizem Maribor je to nedvomno dokaz, da postaja ta del Slovenije v tujini vedno bolj znan, kar je dobra popotnica za prihodnji razvoj turizma na tem območju. Maribor je lani obiskalo 86.507 turistov, od tega so 76 odstotkov predstavljali tujci. V preostali turistični destinaciji Maribor-Pohorje, kjer so našteli skupno 30.477 turistov, so prevladovali Slovenci, tujcev pa je bilo 40 odstotkov. V celotni destinaciji, ki zajema 22 občin zgornjega Podravja, je število tujih turistov v primerjavi z letom 2009 zraslo za 6,7 odstotka. Pri privabljanju turistov vidijo na mariborskem zavodu za turizem veliko priložnost v spletnih medijih. Na spletni strani www.maribor-pohor- je.com so lani zabeležili 5,5 odstotka več obiskov kot leta 2009, pri čemer še vedno prevladujejo obiskovalci iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Italije. Zanimivo pa je, da je v zadnjem času največji porast obiskovalcev na omenjeni spletni strani iz oddaljenih držav, kot so Kitajska, Avstralija, Nova Zelandija, Brazilija, Južnoafriška republika. »To so perspektivni trgi, ki jih drugače zaradi omejenih sredstev težko dosežemo, z internetom pa je tudi to mogoče,« je povedala Maletova. V Turistično-informacijskem centru (TIC) Maribor so po drugi strani v lanskem letu zaznali velik porast španskih gostov. Skupno število obiskovalcev v TIC se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 15 odstotkov, pri čemer so na prvem mestu še vedno Slovenci, sledijo pa jim Nemci, Avstrijci, Italijani in Francozi. Največji obisk je bil med majem in oktobrom. Promet od prodaje spominkov se je zvišal kar za 86 odstotkov. Med najbolj iskanimi spominki so magneti, vratni trakovi, promocijski film mesta Maribor in izdelki z napisom I feel Slovenia, kot so skodelice, majice in USB ključki. (sta) Foto: S M Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Letošnji Kurentanc - jedro sporov v KPŠ Se vidimo, če se bomo hoteli prepoznati? Kurentanc, tradicionalna študentska pustna prireditev, doživlja letos »reklamo«, ki bi si jo v Klubu ptujskih študentov najmanj želeli. Način izvedbe tega dogodka je namreč postal kamen spotike med dvema poloma, ki sta se oblikovala že v času zadnjih klubskih volitev. Ker so projekt letos želeli razširiti, je to posledično pripeljalo do večjih stroškov, zato naj bi za njegov sprejem bili potrebni dodatni postopki, pri katerih pa so se stvari zakom-plicirale do te mere, da so morali iskati nove rešitve. In glede teh jim nikakor ni uspelo najti skupnega jezika. Tako so se nekateri skupaj s predsednico Doro Lenart opredelili za prenos dela stroškov na podjetje Kultum, s čimer pa so se po mnenju drugih zavestno izognili statutu Kluba, kar bi lahko prineslo tudi hujše posledice. Tako Lenartova kot Saša Ljubec, vodja odbora za kulturo, ki se s takšno izpeljavo projekta ne strinja, sta sprva poudarila, da jima je žal za javno »pranje umazanega perila«, ampak da so prišli do točke, ko drugače enostavno ne gre. Oba se strinjata tudi, da sodelovanje v Klubu med skupinama, ki sta se oblikovali že na volitvah, na katerih je bilo približno enako število posameznikov iz njunih vrst izvoljenih v organe KPŠ, ni najboljše. »Delo je sprva načeloma potekalo nemoteno, saj smo člani vodstva sklenili dogovor, da bomo kljub izvolitvi na različnih listah delali skupaj in v interesu študentov. Ponekod nam je to uspelo, nekje pa je seveda še precej rezerve. Nekateri morda vidijo v sklopu teh skupin tudi osebne in ideološke spopade, sama pa gledam predvsem na sposobnosti in vložen trud v delo. Moj cilj je delovanje v korist in za interese študentov in dijakov,« je pojasnila Lenartova, ki je letos tudi vodja projekta Kurentanc. Ljubec pa po drugi strani pravi, da so res poskušali sodelovati, ampak da nima občutka, da bi bila pripravljenost za skupno delovanje obojestransko iskrena. Vseeno poudarja, da razprtije glede Kurentanca nimajo drugega ozadja: »Preprosto se mi zdi, da gre za kombinacijo pomanjkanja časa in neresnosti. Že na začetku me je, recimo, motilo, da se o vodji projekta nismo pogovorili skupaj. V to potem več nismo drezali, smo pa zahtevali, da se vodja konkretno loti dela. Nima še veliko izkušenj, ampak pri tem bi ji lahko starejši precej pomagali.« Podobne teme se je dotaknila tudi Lenartova, ki vidi v vsem skupaj tudi nekakšen boj med generacijami. »Sicer me veseli, da je veliko članov vodstva pozabilo na ta fiktivna dva pola in da delujejo s svojo glavo v interese Kluba in študentov ter da z mnogimi uspešno sodelujemo. Vedno bolj pa se mi dozdeva, da gre za nek boj generacij - veliko nas je namreč mladih, po mnenju nekaterih celo premladih za vodstvene funkcije, nekateri pa so seveda starejši, že izkušeni študenti, ki bi v zadnjih letih faksa še želeli narediti kaj za Klub. Vendar pa se očitno mnenja "mlajših" in "starejših" razlikujejo do te mere, da enostavno skoraj ni mogoče sodelovati in ne razumem, zakaj ne moremo vsaj pri tako pomembnem projektu, kot je Kurentanc, stopiti skupaj in narediti največjega doslej. Prav tako mi ni čisto jasno, zakaj je tako težko pomagati "mladim" pri vodenju KPŠ in dovoliti da se stvari nadgrajujejo,« je razložila. »Stroške bomo samo porazdelili!« Pa začnimo na začetku, ko so se odločili, da Kurentanc razširijo s selitvijo v večjo dvorano (Campus) in izborom odmevne tuje skupine (Prljavo kazalište). »Kljub temu da so stroški projekta višji, je vseeno predvideno racionalno delo na projektu in tudi pokritje stroškov je v skladu s tem. Ne glede na njihovo odločitev na volitvah se mi zdi, da so člani vsaj v večini na strani Kuren-tanca, da so zadovoljni tako s skupino kot z lokacijo in to šteje največ. Veliko nas je, ki nas je res sitih delitev in mnogo jih je prišlo do mene izrazit podporo projektu,« je povedala predsednica. Da ni z razširitvijo projekta nič narobe, meni sicer tudi Ljubec. »S tem smo se strinjali vsi, Mladika je namreč zadnja leta res pokala po šivih, ljudje so morali ostajati zunaj ... Rad bi poudaril, da proti vsebinski zasnovi projekta nimamo čisto nič. Vendar to prinaša s seboj tudi do trikrat večje stroške in način, kako so prišli do sprejema tako velikega projekta, ni pravilen in tudi ne v skladu s statutom Kluba. Kot se je namreč izkazalo že po sestankih v januarju, bo vrednost projekta prerasla 10.000 evrov, zato mora biti za njegovo odobritev sklican izredni občni zbor. Že takrat sem jim dejal, naj čimprej napišemo projektni načrt, da se bo lahko o njem hitro glasovalo in da se bodo lahko začele priprave. Še zdaj mi ni jasno, zakaj se je s tem čakalo do prejšnjega petka, ko je bil šele sklican občni zbor,« je dejal. Kot je še dodal, je bil sklican tudi nepravilno, saj je bilo nanj povabljenim le 80 članov. Lenartova pravi, da je tukaj prišlo do napake odbora za informiranje, ki ni pravočasno in korektno obvestil članov. Skratka, ko občni zbor zaradi vsega tega ni uspel, je bila ogrožena izvedba projekta, zato so začeli iskati rešitve, pri katerih pa je prišlo do največjih razhajanj. V vodstvu so se namreč odločili za sodelovanje s podjetjem Kultum, d. o. o., ki sicer upravlja tudi s Kavarno ptujskih študentov in je v lasti Kluba. »Soorganizator projekta bo to podjetje, ki bo na prireditvi prevzelo gostinstvo in tudi pokrilo velik del stroškov projekta. Tukaj bi se rada dotaknila tudi obtožb o pranju denarja, ki so bila izrečena v nekaterih medijih. To je zelo huda obtožba in seveda zelo hudo dejanje; sama sem absolutno proti temu. Projekt ne bo izpeljan s pranjem denarja, ampak z delitvijo stroškov,« je poudarila Dora Lenart »Klub lahko zaradi tega izgubi finančna sredstva!« Po mnenju Ljubca in ostalih enako mislečih pa je šlo po propadlem občnem zboru samo še za namensko izogibanje statutu in drugim pravnim aktom, v čemer vidi največji problem: »Najprej je bila ideja, da bi se projekt prijavil v dveh delih, enkrat kot Kurentanc, drugič pa samo kot koncert, vse z isto lokacijo in datumom, zaradi česar bi lahko ustrezni organ Klub zaprl, zato se na izredni seji upravnega odbora s tem nismo strinjali. Takrat je Lenartova tudi nekako posredno priznala, da je kriva za nastalo situacijo, da ji je zmanjkalo časa in podobno, zato sem predlagal, da letos pač Kurentanc izvedemo v Mladiki z nekim manjšim bendom in ne gremo z glavo skozi zid, saj smo že prepozni. Potem pa sem izvedel, da je pogodba za dvorano že podpisana, kar je spet bilo neko samovoljno dejanje.« Nato je, kot je še dejal Ljubec, šla na glasovanje že omenjena ideja, povezana s Kultumom. »Tu je šlo za to, da prvi del projekta ostane kot Kurentanc 2011 brez stroškov za bend in vsega, kar spada k temu zraven, Kultum, ki se mu posodi denar, pa pokrije stroške skupine, nato pa po projektu vrne, koliko bo zaslužil z gostinstvom. To je še slabša varianta od prejšnje,« je prepričan. Ta ideja sprva ni bila izglasovana, sledila pa je korespon-denčna seja, kjer je še enkrat vseh sedem članov upravnega odbora glasovalo. Takrat je po besedah Ljubeca sklep bil izglasovan, ker si je eden izmed članov premislil in glasoval za, saj ni hotel še bolj škodovati imenu Kluba. »Upravni odbor o tem sploh ne bi mogel odločati, saj je vrednost projekta še vedno slabih 20.000 evrov. Gre za izmikanje nekaterim členom statuta,« je še zatrdil in poudaril, da bo marsikatere nepravilnosti zagotovo opazil tudi ustrezni organ, kar lahko po njegovem mnenju v najslabšem primeru pripelje celo do izgube finančnih sredstev Kluba. »Nič se ni kršilo!« Lenartova, ki se takšnega scenarija ne boji, pa na vse to odgovarja: »Glede podpisa pogodbe smo se na začetku vsi strinjali, da bo v Campusu in v poslovnem svetu je pač tako, da se želijo neke zagotovitve vnaprej. Da smo prepozni za nekatere zadeve, je Ljubec res opozarjal, ampak nam se ni zdelo tako in za tem še dalje stojim. Prepozno je samo za občni zbor. Morda sem res priznala krivdo, da sem si stvari malo drugače predstavljala, ampak to je pa tudi to. Prepozni nismo in vsi, ki želijo delati na projektu, delajo na njem.« Poudarila je še, da je bila ko-respondenčna seja sklepčna, s štirimi glasovi, in da je bil odločilen glas ravno tisti iz tako imenovanega nasprotnega pola. »In to posojilo Kultumu, ki bo v danem roku tudi vrnjeno, je edino smiselno in edino, ki je dejansko namenjeno študentom in ne gostilni. S pravnega vidika zaradi načina izpeljave projekta ni pričakovati kakršnih koli negativnih posledic, saj se ni kršilo nikakršnih pravnih aktov Kluba oziroma statuta, niti se ni kršilo nobenega zakona. Zelo mi je žal, da prihaja do takšnih obtožb v medijih, saj je zaradi tovrstnih govoric Klub bil zelo dolgo na slabem glasu. Njegovo ime se res trudimo oprati, tovrstne obtožbe pa nam to seveda preprečujejo. Ob tem bi zelo rada poudarila, da me boli način delovanja nekaterih posameznikov, ki gredo za dosego svojih ciljev celo preko trupel,« je še zaključila in dodala, da Kurentanc letos vsekakor bo, največji doslej in da se bodo imeli obiskovalci super. Kakorkoli že, škoda je, da tako prijetna, norčava in spro-ščujoča dolgoletna prireditev, ki ohranja tudi posebnosti tega okolja in se je maskirani študentje radi udeležijo v velikem številu, dobiva negativen prizvok. Bo tako letos namesto v tradicionalnem sloganu »Se vidimo, če se prepoznamo!« potekala v stilu »Se vidimo, če se bomo hoteli prepoznati!«? Polona Ambrožič TERME Ptuj • Ustanovili Klub mojstrov Da bosta stroka in kakovost dobili še večjo veljavo V Miheličevi galeriji na Ptuju so se 17. februarja na ustanovnem zboru zbrali člani ptujskega pododbora Kluba mojstrov Slovenije. V prvi fazi je ustanovitev pododbora podprlo 44 mojstric in mojstrov s Ptujskega, kjer si je mojstrski naziv pridobilo že 125 obrtnic in obrtnikov. Ustanovitev pododbora sovpada s 40-letnico OOZ Ptuj. Ustanovitve se je iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije udeležila Barbara Vrhovnik, iz Kluba mojstrov Slovenija pa članica upravnega odbora Karmen Maretič De-beljak. V imenu OOZ Ptuj je ustanovitev ptujskega pododbora Kluba mojstrov Slovenije pozdravil predsednik Vladimir Janžekovič. Foto: Črtomir Goznik Za predsednika Kluba mojstrov - pododbor so izvolili mizarskega mojstra Marjana Zamuda. Ptujski pododbor je bila ustanovljen kot drugi v Sloveniji, za murskosoboškim. Letna članarina znaša 20 evrov in bo porabljena za delovanje kluba. Sekretar OOZ Ptuj Boris Repič je izrazil zadovoljstvo ob tako visoki udeležbi, za ustanovitev se je izreklo 44 mojstric in mojstrov. Prepričan je, da bodo v svoje vrste sčasoma pritegnili še več članov, s tem pa bodo močnejši in kompetentnejši. Mojstrski izpit se danes opravlja za 51 različnih mojstrskih nazivov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zaradi politike mojstrsko izobraževanje prekinjeno, mojstrska tradicija je bila pretrgana, škoda pa nenadomestljiva. Od leta 2000 se mojstrski izpiti lahko ponovno opravljajo. Z območja Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je mojstrski naziv v teh letih pridobilo 125 kandidatov, od tega 29 mojstric in 96 mojstrov. Na Ptujskem je največ frizerskih mojstric (19), sledijo mojstri avtomehaniki (16), elektro-inštalaterski mojstri (15), zidarski in mizarski (vsakih je po sedem), po šest mojstrov pa je med kleparji-krovci in avtokleparji. »Postati mojstrica ali mojster ni lahka naloga, imeti je treba širok spekter različnih znanj iz stroke, spoznati se je treba na zakonodajo in številne birokratske zadeve. Zraven tega morajo biti mojstrice in mojstri usposobljeni za uspešno prenašanje svojega znanja, spretnosti in veščin na svoje sodelavce in učence. Mojstrski izpiti dvigujejo strokovnost in kakovost, mojstrstvo pa daje tudi možnost, da določeni poklici, ki danes izumirajo in se ne izvajajo več v rednem izobraževalnem programu, ostanejo živi. Z mojstrskim izpitom se izobraževanje mojstric in mojstrov ne sme prenehati, zato naša zbornica že dalj časa opozarja, da je treba dvigniti nivo pridobljene izobrazbe mojstrov s srednješolskega na višješolski nivo. V tem duhu zato še posebej pozdravljam ustanovitev ptujskega pododbora Kluba mojstrov Slovenije. Za člane kluba bodo organizirana različna izobraževanja, seminarji, okrogle mize in strokovne delavnice. Pri svojem delu lahko člani Kluba uporabljajo zaščitni znak Mojster ali geslo Mojstrsko je napravljeno ter poseben žig mojstra in posebno reklamno tablo, ki potrošnikom sporoča, da gre za mojstrsko obratovalnico z vrhunskimi izdelki in storitvami. Mojstri in mojstrice moramo biti v našem okolju za vzor, ne samo po kvaliteti proizvodov in storitev, temveč tudi po našem obnašanju. Zato je pri Klubu mojstrov sprejet tudi etični kodeks. Ob tem želim še posebej poudariti našo vlogo, ne sme se dogajati, da mojstrica ali mojster 'šušma-rita', da zaposlujeta na črno ali opravljata svoje delo brez računa. Samo z lastnim zgledom in upoštevanjem načel etičnega kodeksa bomo v javnosti lahko predstavljeni kot gibalo razvoja naše družbe in bomo v očeh svojih stanovskih kolegov veljali za pravega mojstra oziroma mojstrico,« je ob ustanovitvi ptujskega pododbora povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, ki je posebno zahvalo izrekel sli-kopleskarskemu mojstru Fra-nju Toliču, ki je bil pobudnik in najglasnejši zagovornik ustanovitve kluba. »Mojstri smo vedno nagnjeni k nekemu interesu. Mojstrstvo naj bi bilo neke vrste interesno združenje, v okviru kluba imamo mojstri priložnost, da se družimo, uveljavljamo svoje interese in dvigujemo svojo strokovno raven. Klub ponuja tudi veliko možnosti dodatnega izobraževanja. Kot vemo, je zaprisegla tudi že četrta generacija sodnih izvedencev - cenilcev, vedno se nekaj dogaja. Tudi na Ptuju se želimo dodatno izobraževati,« je povedal Franjo Tolič, ki je mojster od leta 2004 in je med obrtniki na Ptujskem in širše znan tudi po svojem humanitarnem delu. Prepričan je, da naj bi vsak človek imel v sebi čut za humanitarnost, mojster pa še posebej. Nastanek in delovanje Kluba mojstrov Slovenije je predstavila članica upravnega odbora Karmen Maretič Debeljak. Pobudo za ustanovitev je dal Vili Brandt na zboru sekcije slikopleskarjev v Portorožu. Že pred desetimi leti so obrtniki ugotavljali, da so na sodiščih pri sodnih sporih, kadar gre za obrtniška izvedeniška mnenja, sami najbolj oškodovani. Izvedeniška mnenja so bila nemalokrat izdelana slabo ali pomanjkljivo, saj jih niso izdelali strokovnjaki obrtnega področja. Pobuda za izobraževanje sodnih izvedencev za obrt je bila leta 2000 posredovana ministrstvu za pravosodje, kjer je romala v koš. Končno jim je leta 2006 uspelo, sklenjeno je bilo, da se izobrazi 350 sodnih izvedencev, ki morajo imeti svojo asociacijo, pod katero bodo delovali. 2. junija leta 2007 je bil v Portorožu ustanovljen tako Klub mojstrov Slovenije. Mojstrsko izobraževanje želijo spraviti na višjo izobrazbeno raven, spremeniti želijo neenakopraven položaj malega izvajalca obrtnika pred zakonom in še marsikaj. Dela za stroko ne bo zmanjkalo. Za predsednika ptujskega pododbora Kluba mojstrov Slovenije so izvolili Marjana Zamudo, mizarskega mojstra, v upravni odbor pa so bili še izvoljeni Ciril Beranič, zidarski mojster, Peter Furman, mojster avtomehanik, Franjo Tolič, slikopleskar-ski mojster, Branko Veselič, mojster elektronik, in Ana Zupanič, frizerska mojstrica. Marjan Zamuda je bil z izvolitvijo presenečen, te funkcije ni pričakoval, trudil se po najboljših močeh, da bo zaupanje upravičil in da bo njegovo delo kmalu prepoznavno tudi v širšem okolju. Zaposlen je v očetovi mizarski delavnici, ki v letošnjem letu praznuje 30 let uspešnega dela. Za mojstrsko izobraževanje se je odločil med prvimi, že leta 2003, ker je želel svoje znanje nadgraditi. MG Foto: Črtomir Goznik Karmen Maretič Debeljak, članica UO Kluba mojstrov, je bila glavna govornica ob ustanovitvi ptujskega pododbora Kluba mojstrov Slovenije (levo), na fotografiji z Barbaro Vrhovnik iz Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije in predsednikom OOZ Ptuj Vladimirjem Janžekovičem. Od tod in tam Ptuj • Pust vse bliže Foto: Črtomir Goznik Tudi pustna podoba mesta, ki se v teh dneh zaokrožuje, letos z okrasitvijo izstopa Mestna hiša (na fotografiji), kaže, da je pust vse bliže. Tudi letos so pustne okraske izdelovali v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Sodeč po videnem so se izjemno potrudili. Upati je, da bo takšno vnemo začutiti tudi na letošjih pustnihpovorkah, zlasti pa še osrednji, nedeljski, v kateri je pustnih skupin iz Ptuja še vedno premalo. Prva otvoritvena karnevalska povorka, srečanje tipičnih pustnih likov in mask Slovenije, bo že v soboto, 26. februarja, ko bo na Mestnem trgu potekal tudi sedaj že tradicionalni ceremonial predaje mestne oblasti novemu princu karnevala. MG Ptuj • Ko zavlada Ptuju kurent Foto: Črtomir Goznik V trgovskem centru Qlandia na Ptuju so v petek, 18. februarja, odprli razstavo Zgodovinskega arhiva Ptuj Ko zavlada Ptuju kurent - Odsev kurentovanja v arhivskih virih, ki bo odprta do 8. marca. Pripravile so jo Katja Zaupanič, Marija Hernja Masten in Nina Goznik, volonterska pripravnica. Zbrane je v imenu ZA Ptuj pozdravil direktor Ivan Fras, v imenu trgovskega centra Qlandia Bojan Miško, v imenu organizatorjev kurentovanja pa Branko Brumen, kije spomnil, da v letu 51. kurentovanja praznujemo tudi 20. obletnico vstopa Ptuja in Slovenije v FECC ter na izjemno veliko dogodkov v okviru letošnjega kurentovanja, ki brez karnevalske dvorane presega številko 100. Skozi razstavo, ki je na ogled na 12 panojih, vsak pa v obrisih nakazuje širok spekter vloge in pomena kurenta na socialno, družbeno in društveno življenje na Ptuju, njegov magični vpliv na umetnost in reminiscenco v vseh umetniških vejah, je vodila Nina Goznik. Razstava prikazuje različne arhivske vire na temo kurenta, ki jih hrani v svojih zbirkah in fondih Zgodovinski arhiv na Ptuju. Iz 19. stoletja je gradivo ohranjeno le fragmentirano, najti je le naključne zapise o pustova-njih, ničesar pa o pustnih likih, saj so bili takrat mestni kronisti Nemci in jih naša kulturna dediščina ni kaj dosti zanimala. Nič bolje ni z gradivom 20. stoletja; stanje se je nekoliko izboljšalo, ko se na Ptuju začne organizirano prirejanje pustnih karnevalov. Večje zbirke, ki jih danes hrani arhiv, so dokumentirali zasebni zbiratelji, novinarji in fotografi, med njimi Jože Štafela, Jože Vrabl in Anton Purg. Starejša pustovanja in šemljenja na Ptuju v letih 1873 do 1941 so prikazana na prvih treh panojih. Prvi zapis o pustovanju v našem okolju sega že v leto 1610, prvi organizirani karneval pa so na Ptuju organizirali na pustni torek, 25. februarja 1873. Na ostalih panojih pa so v sliki in besedi predstavljena kurentovanja od leta 1960 do 2000. Čeprav je iz obdobja zadnjih 50 let, odkar poteka organizirano kurentovanje na Ptuju, ohranjenega več gradiva, pa je dejstvo, da mesto še vedno nima Indok centra za masko, kurenta in pustovanje, čeprav veljamo za enega izmed največjih karnevalskih centrov. Razstavo Ko zavlada Ptuju kurent, s podnaslovom Odsev kurentovanja v arhivskih gradivih, spremlja zloženka s kratkim zgodovinskim pregledom in originalna maska rogatega in pernatega kurenta z zvonci in ježevko, last Zvonka Križaja, drugega princa ptujskega karnevala. MG Ptuj • Še s kolegija županov Spodnjega Podravja Občine se bodo morale dogovoriti o odkupu deležev Do januarskega sestanka predstavnikov MO Ptuj, na katerem sta sodelovala dr. Boštjan Brezovnik in Milan Železnik, ki se kot svetovalca ukvarjata z organiziranostjo gospodarskih javnih služb, so odgovore glede preoblikovanja Komunalnega podjetja Ptuj v javno podjetje z odkupom delnic prejeli iz občin Destrnik, Kidričevo, Markovci, Sv. Andraž, Zavrč in Dornava, iz ostalih pa jih pričakujejo v prihodnjih tednih, če se bodo odločile za nakup deležev, je bilo dogovorjeno na februarski seji kolegija županov Spodnjega Podravja. Po zakonodaji je izvajanje javne službe mogoče preko javnega podjetja, s podelitvijo koncesije ali pa preko javnega gospodarskega zavoda. Komunalno podjetje Ptuj v zdajšnji organiziranosti v nobenem primeru ne more biti upravljavec infrastrukture, ki je bila zgrajena z evropskimi sredstvi. V tem času buri duhove tudi cena, ki jo želi Komunalno podjetje Ptuj iztržiti za prodajo 39-odstotnega deleža, po nekih informacijah naj bi zanj želeli dobiti 20 milijonov evrov, sami pa bi bili za 61-od-stotni delež občin pripravljeni dati dva milijona evrov, župani pa so pri tem opozorili tudi na podatek, da je na enem od sestankov sam direktor KP Ptuj govoril o tem, da je podjetje vredno 1,5 milijona evrov. Da občine v tem primeru niso v enakopravnem položaju, je opozorila županja občine Maj-šperk Darinka Fakin. Ponekod so že ustanovili svoja javna podjetja, v občini Majšperk tega niso naredili, niti ne bodo naredili, pa tudi koncesije niso podelili. Ker se je občinski delež v lastništvu Komunalnega podjetja Ptuj pred leti izračunal na osnovi porabljene vode, so v neenakem položaju. Ukrepati pa bo vendarle treba skladno za zakonodajo. Občina Žetale, je spomnil župan Anton Butolen, pa je celo ostala brez lastništva, ker v času lastninjenja niso imeli na svojem območju niti nega vodovodnega priključka. Postopek preoblikovanja KP Ptuj v javno podjetje naj bi bil izveden do konca leta 2011. Občine se bodo v prvi vrsti morale dogovoriti o odkupu deležev. „To varianto smo že tisočkrat preigrali. Je najbolj elegantna, da se jo hitro narediti, če je volja. Zasebni lastniki se prekleto dobro zavedajo, da brez proračunskega denarja MO Ptuj in brez naročnine, ki jo ostale občine plačujejo iz naslova vodovoda, njihovo podjetje ni vredno nič," je na seji kolegija županov posebej poudaril ptujski župan Štefan Čelan. Kolegij županov Spodnjega Podravja se je na letošnji prvi seji, ki je bila 7. februarja, seznanil tudi z delom Lokalne Foto: Črtomir Goznik Zupani se zavedajo, da bo preoblikovanje Komunalnega podjetja v javno podjetje nekaj časa trajalo, želijo pa ga izpeljati do konca leta. energetske agencije (LEA) ga je predstavil direktor dr. Spodnje Podravje, ki pokriva Janez Petek. Tako je LEA v področje trajnostno-energet- zadnjih dveh letih izvedla 14 skega razvoja za 30 občin, ki energetskih konceptov ob- Ptuj9 S pete seje sveta ČS Jezero S prodajo doma do sredstev za prizidek Na februarski seji sveta ČS Jezero so bila v ospredju vprašanja glede prioritet izgradnje in rekonstrukcije cest in prireditev, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu, zato so na tokratno sejo povabili tudi vse predsednike društev. Razpravljali pa so sicer še o nekaterih drugih vprašanjih, ki sodijo v njihovo pristojnost. Po grobi oceni naj bi bilo vseh makadamskih cest na območju ČS Jezero, za modernizacijo katerih bo poskrbel že koncesionar, dobrega 1,5 km. Prireditev ob 8. marcu bo skupna prireditev sveta ČS in vseh društev, izvedli jo bodo predvidoma 26. marca. Skupna prireditev bo tudi prireditev ob 27. aprilu in 1. maju, samostojno prireditev, koncert, načrtuje KD MoPZ JezeroBiri, ki ga vodi Franc Kuhar, prav tako Društvo ljudskih pevk Jezero, ki jih vodi Ana Pori, junija bodo že tradicionalno svoje dobrote predstavile članice Društva gospodinj Jezero, ki mu predsednikuje Marija Cvetko, za martinovanjsko prireditev se bodo kot organizatorji podpisali v DU Budina-Brstje, katerega predsednik je Venčeslav Galun. Pri srečanju starejših krajanov pa bodo znova združili moči vsi, ČS in društva. Prvič pa se je seje sveta ČS Jezero udeležila Olga Popov iz Krščansko-adventi-stične cerkve, ki ima sedež v tej ČS že leto in pol. Povedala je, da se v tem okolju zelo dobro počutijo. Kot so razbrali že iz programa ČS Jezero, bi lahko tudi oni kaj prispevali pri skrbi za krajane, zlasti še z Foto: Črtomir Goznik Člani sveta CS Jezero so se v novem mandatu sestali že na petih sejah. zdravstvenimi predavanji, in pri skrbi za okolje, na primer pri urejanju športnega parka, kjer bi lahko pomagali tudi z organizacijo humanitarnega koncerta, kjer bi lahko nastopil mandolinski ansambel Amos. Humanitarna organizacija Adra pa ponuja tudi poseben program, z gibanjem proti nasilju med vrstniki, ki je zelo velik problem in se ga še premalo zavedamo. Dvakrat so v teh dveh letih izvedli tudi petje božičnih pesmi. O konkretnem sodelovanju se bodo dogovorili na marčevski seji. V točki Pobude in vprašanje pa je Marija Cvetko predlagala, da bi prodali Dom krajanov Toneta Žnidariča, s tem pa pridobili sredstva za potrebna vlaganja v Dom krajanov Bu-dina-Brstje, saj je v letošnjem mestnem proračunu za vse domove v postavki vzdrževanja na voljo le 10 tisoč evrov. Cvetkova je spomnila tudi na predlagano širitev Doma krajanov Budina-Brstje, ki je sicer na ustanovnem občnem zboru KD MoPZ dobila podporo, pred kratkim pa jim je bilo sporočeno, da bodo morali s tem še počakati. Če bi Dom krajanov Toneta Žnidariča prodali, bi lahko naredili tudi prizidek. Pobudo Cvetkove so četrtni svetniki soglasno podprli. MG čin in energetske preglede v osmih vrtcih, 14 šolah, treh občinskih zgradbah, Bolnišnici Ptuj, dveh zdravstvenih domovih (Ptuj in Slovenska Bistrica), Šolskem centru Ptuj, sistemu javne razsvetljave MO Ptuj, podjetjih Iskra releji Makole in Pomurska mlekarne, SNG Maribor. Izdelali pa so še štiri načrte javne razsvetljave po uredbi o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja, poseben toplotni preračun nizkoenergijskega vrtca Duplek in Žetale, študijo izvedljivosti ogrevanja Vrtca Makole in Stare steklarske ter občinskih stavb v Plaški na Hrvaškem, prav tako pa tudi študijo izvedljivosti daljinskega ogrevanja v Sobetincih, kjer je mogoče ogrevanje iz biopli-narne, in študijo potenciala hidroelektrarn na reki Dravinji. Direktor Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje je župane občin v Spodnjem Podravju podrobneje seznanil tudi z novostmi na področju črpanja kohezijskih in drugih sredstev za energetske rekonstrukcije v javnem sektorju, prav tako pa tudi z vso podporo pri energetsko učinkoviti prenovi, kot tudi pri iskanju dodatnih finančnih virov. Župane občin Spodnjega Po-dravja je pozval, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje z Lokalno energetsko agencijo Spodnje Podravje, to pa je pomembno tudi zato, ker morajo v vseh občinah do konca leta 2011 izdelati in sprejeti lokalne energetske koncepte. V nekaterih občinah, kot MO Ptuj, občinah Ormož, Videm in Markovci, pa jih morajo posodobiti. Do leta 2013 je v veljavi razpis za izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja na lesno bio-maso, kjer je mogoče pridobiti do 40 odstotkov upravičenih stroškov, ekonomska moč sistemov je 1 MW, subvencijo pa pridobi koncesionar. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki se je odločila za energetsko rekonstrukcijo, je pridobila 2,3 milijona kohezijskih sredstev. Za energetsko rekonstrukcijo so se odločili tudi v Šolskem centru Ptuj. Razpis ministrstva za šolstvo in šport bo objavljen predvidoma marca. V kratkem pa je pričakovati tudi razpis ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje energetske rekonstrukcije javne razsvetljave. Letošnja nepovratna sredstva Eko sklada za občane, ki se bodo odločili za energetsko rekonstrukcijo, pa so predvidena v višini 19 milijonov evrov. V naslednjih letih pa je po besedah dr. Janeza Petka pričakovati kohe-zijska sredstva za energetsko rekonstrukcijo javnih stavb, pri tem pa je omenil, da projekt Elena, ki ga vodi Evropska investicijska banka, ponuja 50 milijonov evrov za energetske projekte v Sloveniji. Na februarskem kolegiju županov Spodnjega Podravja so imenovali tudi predstavnika ustanoviteljev v sedemčlanski svet zavoda Zdravstvenega doma Ptuj. Sestavljajo ga štirje predstavniki občin ustanoviteljic, dva predstavnika delavcev zavoda in en predstavnik uporabnikov. Predstavnike občin ustanoviteljic imenujejo sveti občin, dva imenuje MO Ptuj, ostale občine pa dva predstavnika, enega iz občin desnega brega Drave in enega iz občin levega brega Drave. Ta dva predstavnika občin pa sta po odločitvi kolegija županov Stanko Toplak iz Markovcev in Bojan Merc iz Vidma. Alenka Korpar, direktorica Skupne občine uprave občin v Spodnjem Podravju, je župane občin ustanoviteljic SOU občin v Spodnjem Podravju seznanila z interesom občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, da pristopijo v SOU občin v Spodnjem Podravju kot ustanoviteljice, z namenom skupnega izvrševanja nalog na področju občinskega redar-stva in občinske inšpekcije. Občine ustanoviteljice prosijo za načelno soglasje k pristopu, ocenjujejo, da bodo skupaj z drugimi občinami lažje bolj kakovostno in z manjšimi stroški zagotovile izvajanje nalog iz pristojnosti lokalne samouprave. Skladno z odlokom o ustanovitvi SOU občin v Spodnjem Podravju lahko nova občina pristopi v skupno upravo, če se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice in če sklep o tem sprejmejo pristojni organi občin. Če bodo vse občine soglašale s pristopom novih občin, bo SOU občin v Spodnjem Podravju pripravila nov finančni načrt in dopolnjen program dela. MG PTUJ Dornava • V Zavodu se veliko dogaja v ■ Uspesni plesalci, literati in glasbeniki V Zavodu dr. Marijana BorStnarja so valentinovo proslavili tako, kot je treba - z valentinovim plesom ob prepevanju pevke Mili. In delovnih enot (Dornave, Ptuja in Ormoža) je bilo res veliko, tako tistih v paru kot v skupini in celo na invalidskih vozičkih. [diradičin""-* H- T/ J 4 ^^B RT Kl 1 jWT MBñr ^Y 1 1J HM i J ■SrjjwM Mp jI /tiiŠV mmJ. -JBSSSH Plesalci standardnih plesov, ki jih prav tako kot folkloriste vodi Anita Špes (na sredini), so z odplesano četvorko že dvakrat gostovali tudi na maturantski paradi na Ptuju. Foto: SM Foto: SM Sicer pa ples med varovanci nikakor ni na vrsti samo ob tovrstnih dogodkih. Tisti, ki jih ritmično gibanje navdušuje, se namreč lahko redno udeležujejo plesnih delavnic, ki jih vodi Anita Špes: „V naši hiši se res odvija ogromno stvari, ki bogatijo naš vsakdan in med njimi so tudi literarne, glasbene in plesne delavnice, ki jih vodim. Literarne delavnice potekajo dvakrat mesečno. Skupina ustvarja na predhodno predlagano in iz različnih zornih kotov predeba-tirano temo, tako poezijo kot prozo. Posamezniki iz literarne skupine se vključujeta tudi v Literarni klub Ptuj, kjer ustvarjata pod mentorskim vodstvom Davida Bedrača. S svojimi nastalimi deli se predstavljajo v različnih publikacijah in prireditvah. Glasbene delavnice so pogostejše, na sporedu so dvakrat tedensko, namenjene pa so poučevanju citer in kitare. Najbolj množično pa se naši varovanci udeležujejo prav plesnih delavnic. Ples namreč osebam s posebnimi potrebami zraven zadovoljevanja primarne potrebe po gibanju predstavlja tudi sredstvo izražanja, ustvarjanja in sproščanja." Plesni navdušenci lahko v Folklorna skupina, ki deluje p štnarja, se je že izkazala z od katero je gostovala na veliko presenečenje. okviru zavoda obiskujejo dve delavnici; ena je namenjena folklori in druga standardnim plesom. „S folklornimi koraki smo začeli leta 2009, takrat se je zbralo sedem parov in začelo z raziskovanjem in poustvarjanjem ljudskih plesov, šeg in navad prebivalcev jugovzhodne Štajerske, natančneje Ormoža z okolico. Pri obujanju ljudskih plesov so nam bile v veliko pomoč tudi [riljem Zavoda dr. Marijana Bor-predstavo „Kak je lušno blo", s ditvah, letos pa načrtujejo novo cenjene mentorice folklornih skupin Tilika Kolarič, Leonida Novak in Mojca Gorjak. Ker pa si folklorne skupine brez folklornih kostumov, s katerimi nastopajoči interpretiramo nekdanje načine oblačenja, skoraj ne moremo predstavljati, smo si takrat priskrbeli tudi prve kostume; odeli smo se v oblačila, ki ponazarjajo kulturo oblačenja kmečkih fantov in deklet na ormoškem konec 19. in v začetku 20. stoletja." Folklorna skupina se je s samostojnim nastopom pod naslovom „Kak je lušno blo" predstavila leta 2010: „Vsebina nastopa se je navezovala na stare običaje kmečkega življenja, kaj vse so se kmečka dekleta pogovarjala ob večerih med lušče-njem fižola, opletanjem čebule in kako so se po tem opravilu odpravile plesat, kar smo prikazali s plesno zabavo Kosmatača. Da pa ne bi bilo preveč razpo- sajenosti je bila v splet vtkana še Požugana, kot svarilo vihravim dekletom. Ni pa manjkalo niti igre s klobuki in vitja kače ob odhodu iz odra. In prav ta odrska postavitev je botrovala številnim naslednjim nastopom, od nastopa na območni reviji odraslih folklornih skupin do državne glasbene revije Zapojmo,zaplešimo,zaigrajmo in vseh ostalih prireditev v ožji in širši okolici. Letošnje leto v folklorni skupini začenjamo plesalcev iz vseh treh z intenzivnimi vajami dvakrat tedensko, kajti v nastajanju je povsem nova odrska postavitev," je povedala Anita Špes. Nadvse aktivni pa so tudi plesalci standardnih plesov: „Ta plesna delavnica je na vrsti enkrat tedensko, vključenih pa je 16 plesalk in plesalcev. V delavnico se povsem prostovoljno in dobrodelno vključuje znan profesionalni plesalec, domačin Jernej Brenholc. Že drugo leto zapovrstjo plesalkam in plesalcem približuje različne zvrsti plesa. Naše plesalke in plesalci so tako že osvojili tudi znano četvorko in tudi že dvakrat sodelovali v maturantski paradi na Ptuju. Lani pa smo prav po zaslugi Jerneja nastopili na plavajočem odru na Lentu." Špesova ob predstavitvi dela še poudarja: „Ustvarjalce povezuje energija skupnega ustvarjanja, ki jo je čutiti pri vseh umetnostnih zvrsteh. Tako pri literatih kot pri glasbenikih in plesalcih. Naša druženja so vedno vesela, varovanci so srečni in zadovoljni, rezultati pa so vidni tudi v vedno višjih stopnjah medsebojnega institucionalnega povezovanja in vključevanja v širše okolje." SM Markovci • Dnevi pred pustom Ko zadisi po pustnih krofih in drugih dobrotah Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so letos v predpustnem času pripravile tradicionalno, letos že jubilejno, 10. ocenjevanje pustnih krofov. Tokrat so gospodinje za ocenjevanje pripravile deset vzorcev. Krofi so morali biti brez marmeladnega nadeva in sladkornega posipa. Štiričlanska komisija pa je ocenjevala zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus krofa. »Za vsak vzorec (krof) ocenjevalke izpostavimo dobre in slabe strani, opredelimo kvalitete in napake ter zapišemo ocene za posamezne lastnosti. Na koncu komisija obdela rezultate iz zapisnikov, na osnovi katerih izberemo najboljši krof in podelimo naziv Naj krof občine Markov-ci,« je pojasnila predsednica ocenjevalne komisije Marija Horvat, ki je sicer zaposlena v Izobraževalnem centru Piramida Maribor - Srednji šoli za prehrano in živilstvo. Kot je še povedala Horvato-va, je na Ptujskem tradicija priprave pustnih krofov izjemno živa in na podlagi tega se je razvilo neverjetno veliko različnih receptov. Za uspešno pripravo krofov so v prvi vrsti potrebne kakovostne sestavine, ki so pogoj za dober okus in lep videz. Prava pika na i pa je venec, ki pokaže, da je gospodinja res kos temu delu. »Sestavine za pripravo krofov naj bodo tople (primerna sobna temperatura). Pri izdelavi testa moramo biti pozorni na kakovost moke. Priporočam moko tip 400 in tip 500. Zmagovalka ocenjevanja Naj krof 2011 Slavica Vincek (v sredini s krofi). Na njeni desni članice ocenjevalne komisije Darinka Me-znarič, Bernarda Trafela in Marija Horvat. Na njeni levi pa članica društva Slavica Strelec in članica ocenjevalne komisije Cvetka Bogdan. S tečaja priprave peciva brez peke Druge sestavine so še jajca, sladkor, maščoba in rum. Za cvrtje lahko uporabimo svinjsko mast, ki pa ima specifičen okus. Večinoma gospodinje za cvrtje uporabljajo olja. Priporočam uporabo sončničnega olja, temperatura maščobe pa naj ne presega 170 stopinj Celzija. Vzhajane krofe polagamo v maščobo obrnjene. Pokrite cvremo približno štiri minute. Nato jih obrnemo in nepokrite cvremo še približno tri minute. Še tople krofe napolnimo z marelično marmelado in sladkamo s sladkorjem v prahu,« o pripravi pustnih krofov pravi Marija Horvat. Za odpravo morebitnih napak, ki se kaj hitro lahko pojavijo med pripravo ali cvrtjem, pa svetuje: »Gospodinje naj bodo pozorne, ali so krofi dovolj vzhajani. Napake se lahko pojavijo tudi pri za-mesitvi ali stepanju. Vzrok, da nam krofi ne uspejo po naših željah, je lahko tudi pretrdo, premehko ali prehladno testo. Pozorni moramo biti, da krofi med vzhajanjem niso na prepihu, saj se lahko zaradi prepiha na površini testa naredi skorji-ca, ki ne dopušča nadaljnjega vzhajanja. Zelo pomemben dejavnik za uspešno pripravo krofov je tudi primerna temperatura maščobe za cvrtje. In naj še enkrat poudarim, da so za dober okus in lep videz krofa v prvi vrsti pomembne kakovostne sestavine, ki morajo biti ob pripravi vse tople.« Deset let ocenjevanj Letošnje ocenjevanje je bilo jubilejno, 10. po vrsti. Prvo in drugo leto ocenjevanja je naziv za naj krof občine Mar-kovci prejela Marija Bezjak iz Markovcev. Dve leti zapored je nato po oceni komisije najbolj- še krofe pripravila Marija Me-znarič iz Stojncev. Leta 2006 je bil naziv naj krof podeljen Bri-giti Cimerman iz Stojncev, leto kasneje Mariji Rizman iz Nove vasi, leta 2008 Ingi Žnidarič iz Sobetincev, 2009 Jožici Štrafela iz Nove vasi, lansko in letošnje leto pa je ocenjevalno komisijo s svojimi krofi najbolj prepričala predsednica Društva podeželskih žena Slavica Vincek iz Stojncev. Tečaja polstenja volne in priprave sladic brez peke Ob tradicionalnem ocenjevanju pustnih krofov sta v or- ganizaciji Društva podeželskih žena občine Markovci v prvih dveh mesecih tega leta potekala tudi dva tečaja. Enodnevni tečaj polstenja ovčje volne je bil organiziran zadnje dni januarja. Tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan, je vodila Erna Korošec iz Strmca pri Leskovcu. Ko-roščeva se z izdelavo naravnih volnenih izdelkov ukvarja že nekaj let, in sicer kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Članicam društva je na tečaju predstavila lastnosti volne in možnosti izdelovanja različnih volnenih izdelkov (oblačil in modnih dodatkov, igrač in različnih okraskov). S postopkom polstenja so na tečaju članice same ustvarile več mojstrovin. V četrtek, 17. februarja, pa so se markovske podeželske žene zbrale še na tečaju priprave peciva brez peke. Tečaj je vodila Darinka Gostenčnik, učiteljica slaščičarstva na Živilski šoli Maribor. Zaradi velikega zanimanja je bil tečaj organiziran v dveh terminih (dopoldan in popoldan), udeleženke pa so pripravile več vrst sladic, ki jih ni treba peči. Gre za trajne in priljubljene sladice, ki se jih oblikuje v majhne koščke in se jih ponudi k aperitivu, sladkim in polsladkim vinom, šampanjcu ter pravi kavi. MZ Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Kdaj bodo počistili Volkmerjevo Na pločnik s smetmi kmalu tudi stanovalci Volkmerjeva ulica vsak dan vrvi od mladosti, dva tisoč in več dijakov se po njej sprehodi najmanj dvakrat dnevno, veliko s cigareti v ustih, ogorki pa klavrno končajo na bližnjih zelenicah. Najbolj so na udaru objekti, ki ležijo nasproti Šolskega centra in njihove zelenice. Njihova dvorišča in zeleni prostori vsak dan napolnijo novi cigaretni ogorki, pločnik na relaciji od križišča Volkmerjeve s Kraigherjevo in Volkmerjevo s Peršonovo oziroma Volkmerjeva v nadaljevanju proti kotlovnici je vsak dan tudi polna najrazličnejših izpljunkov, plastične in druge embalaže alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter cigaretnih škatlic. Tisti stanovalci tega območja, ki imajo to nesrečo, da se z dijaki vsak dan srečujejo ob njihovih konicah, zjutraj pred začetkom pouka, med glavnim odmorom in tudi drugimi odmori, morajo hote ali nehote vase posrkati tudi veliko dima, o tem, da bi pločnik sprostili za mimoidoče, mladi niti ne pomislijo, starejši se morajo umikati pred njimi na eno najbolj prometnih cest. Vodstvo Šolskega centra je ob uvedbi novega kadilskega zakona, ki je območje šole iz-vzel iz kadilskega rajona, vehe-mentno oznanilo, da je kajenje na pločnikih Volkmerjeve in Peršonove pričakovana alternativa. V vseh teh letih se stanje ni izboljšalo, iz leta v leto je stanje slabše, nekajkrat je sicer bilo videti srednješolske mladce in mladenke z metlami v rokah, a to je bil le občasni obliž. Malo so čistili tudi prejšnji teden, pred informativnimi dnevi, ampak samo na domi-cilnem območju, na pločnikih vzdolž same šole, preko ceste niso prišli. Dobro videči pa bodo hitro opazili, da je zeleno območje pred centrom pravo leglo cigaretnih ogorkov; kot Potem ko smo sestavek o nasmeteni okolici Šolskega centra že pripravili za tisk, se je v petek, 18. februarja, zgodil tako rekoč čudež: po dolgem času so očistili najbolj onesnažen del nasproti Šolskega centra Ptuj. In ker so ta teden počitnice, bo najbrž ostalo čisto najmanj do ponedeljka. piš me v uho podatek, da en v naravo odložen cigaretni ogorek onesnaži 40 litrov vode! Zdaj so se proti stanovalcem tega območja zarotili še uradni čistilci ptujskih mestnih ulic, ki jih imajo v koncesiji Javne službe, za katere pa jih čistijo ptujski komunalci. Metle po najbolj nasmetenem delu niso povlekli že nekaj tednov. Tudi ptujskega župana so stanovalci že povabili k ogledu tega območja, večkrat pa tudi mestno redarstvo, ki sicer ne more stalno dežurati in opozarjati, ker jih je premalo, pravijo. Glede na spremembe odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj pa bi mirno lahko začeli pisati globe, saj so opozorila že dajali. Ampak, tudi tu je problem, ker mora nekdo biti star 18 let, pri mlajših pa je pisanje glob jalovo početje, pravijo odgovorni, kar poenostavljeno pomeni, da ker še niso stari 18 let, lahko svinjajo mirno še naprej, ker jim tako in tako nihče ne more nič. Lahko pa bi kakšno kazen občasno napisali staršem dijakov, ki si na tem območju privoščijo številne prekrške, od ustavljanja na prehodih za pešce, v križiščih in podobno. Od ravnateljev ptujskih srednjih šol na območju svinjanja in kravžljanja živcev stanovalcev, ki morajo vse to mirno prenašati, ker je mladina naša svetla prihodnost, verjetno pa ne tista, ki nima odnosa do okolja, do tuje lastnine in ki meni tebi nič pride na tvoje dvorišče, se polula, pokaka, pokadi travico, malo popljuva in gre naprej, bi v letih veljavnosti novega zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov pričakovali vsaj majhen punt, da bi tistim na vrhu, ki so sprejeli takšno zakonodajo, povedali, da vso območje šole le ne velja označiti kot nekadilsko cono, da prijazna šola, slovenska naj bi bila, »mora« poskrbeti tudi za tiste, ki pač kadijo. S tem, ko so dijake pregnali s svojega območja, so poskrbeli le zase, ne pa tudi za okolje, ki so ga s svojimi dejanji neodgovorno obremenili. Le kje bi dijaki kadili, če bi bila območja šol ograjena, bi plezali čez ograjo, da bi lahko kadili? Po nekaj letih onesnaževanja, ki je z leti dobilo samo dodatne razsežnosti, je tudi stanovalcem počasi vsega dovolj. Tudi oni imajo »orožje« v rokah, bodo pač tudi oni začeli smeti-ti pločnik, za začetek bodo tja zvozili svoje posode za smeti in jih izpraznili. Verjetno bodo takrat hitro prileteli skupaj vsi odgovorni in pričeli iskati rešitve. Nič ne pomaga projekt Evropske prestolnice kulture in ploskanje na velikih kulturnih dogodkih, če ne zmoremo niti elementarne kulture in poskrbeti za lepe zglede, med katere sodi tudi kultura obnašanja na prostem. MG Zavarujte svoje sanje V bližnji preteklosti smo se soočali z razmerami, ki so še bolj osvetlile pomembnost zagotovitve socialne varnosti nas samih in naših družin. Hkrati pa je potrebno razmišljati tudi o dodatnem varčevanju za prihodnost. Nova pokojninska reforma, plačilo študija v prihodnosti, vse to so razlogi, da kot odgovorni starši že sedaj razmišljate o prihodnosti vaših otrok. Nimate otrok? Potem pa je tukaj nakup stanovanja, novega avtomobila, potovanje po eksotičnih deželah, izobraževanja ali dodatna pokojnina, ki bo še kako potrebna. Kako primerno in donosno varčevati? Skladno s svetovnimi trendi varčevanja vam svetujemo naložbo, ki vsebuje: • vlaganje sredstev na perspektivne gospodarske trge držav Azije, Latinske Amerike, Vzhodne Amerike in Afrike ter na vzhajajoče trge (Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija), na katerih se v prihodnosti pričakuje pozitivno rast, • mesečno varčevanje, kjer se bodo vaša sredstva plemenitila tako, kot da bi bila celotna dogovorjena premija plačana v enkratnem znesku že ob začetku, • optimiziran vstop v naložbo in izstop iz nje, • naložbeno politiko, ki se je v preteklosti izkazala z višjimi tveganju prilagojenimi donosi v primerjavi z naložbami v delniške trge, • preprosto sklenitev z mesečnim vplačilom že od 35 EUR naprej. Vse zgoraj naštete ugodnosti ponuja življenjsko zavarovanje Fondpolica® TREND, s tem pa dodatno poskrbite tudi za socialno varnost. Zaupanja vreden je tudi upravljavec vaših sredstev, ena najmočnejših in najuspešnejših svetovnih bank BNP Paribas, s katero smo v zavarovalnici KD Življenje uspešno razvili že nekaj naših produktov. Mirjam Nerat, svetovalka pri KD FT in Partnerji d.o.o., ekskluzivno za KD Življenje d.d., svetuje: Kaj konkretno vam naložba prinese? 35-letna mamica želi svojemu 7-letnemu sinu pomagati pri uresničitvi njegove želje, da bi postal pilot. Zato se odloči za sklenitev življenjskega zavarovanja z obročnim plačilom premije - Fondpolico® TREND. Zavaruje se: • za obdobje 15 let, • z mesečno premijo v višini 100 EUR in z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti, ki znaša 1.800 EUR + odkupna vrednost zavarovanja. Fondpolico® TREND lahko sklenete le pri zavarovalnici KD Življenje. Na voljo je le v omejeni izdaji, zato ne zamudite edinstvene priložnosti za naložbo na razvijajočih se trgih. Predpostavljene povprečne letne stopnje donosa indeksa Emerging Markets 6 % 8 % 10 % Informativna vrednost premoženja po 15 letih* 36.449 47.975 63.122 'Informativna vrednost premoženja po petnajstih letih je izračunana ob predpostavki različnih povprečnih letnih stopenj donosa indeksa Emerging Markets In 12,5 % konstantni voiatilnostl indeksa Emerging Markets ter nespremenjenih tržnih obrestnih merah. V izračunih informativnih vrednosti v tabeli so upoštevane 6 %, 8 % in 10 % povprečne letne stopnje donosa, ki niso zajamčene, zato tudi informativna vrednost ob izteku zavarovanja ni zajamčena. Naložbeno tveganje v času trajanja zavarovanja prevzema zavarovalec. Namen članka je podati kratek pregled In strnjene informacije o produktu Fondpolica® TREND. Čeprav je bil skrbno pripravljen, lahko ustvari dvoumen aH nepopoln vtis. Obvezujoče In popolne informacije o produktu so dostopne v zavarovalnih pogojih, ponudbi ii zavarovalni polici, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. 080 30 30, www.kd-zivljenje.si KD Življenje zavarovalnica, d.d. Bruselj • Odločitev Evropske komisije Slovenija zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Sodišče EU Evropska komisija se je odločila, da bo vložila tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU, ker slovenski predpisi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju niso skladni z evropskim pravnim redom, so danes sporočili v Bruslju. Komisija Sloveniji očita, da tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem trgu in omejuje izbiro potrošnikom. Slovenski predpisi po navedbah komisije zdravstvenim zavarovalnicam iz drugih držav članic omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja storitev v Sloveniji. »To tujim zdravstvenim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem zavarovalniškem trgu in tako omejuje izbiro, ki je na voljo slovenskim potrošnikom,« so poudarili v Bruslju. Današnjo odločitev Evropske komisije je danes v Strasbourgu v pogovoru z STA komentiral tudi sam komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Komisar je dopolnilno zdravstveno zavarovanje poleg direktive o storitvah in javnega naročanja izpostavil kot najbolj problematično pri prenašanju evropskih pravil na področju notranjega trga v slovensko zakonodajo. Primer slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je po komisarjevih besedah predan Sodišču EU, ker »Evropska komisija in slovenske oblasti ne razumejo na enak način pravne in finančne narave sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. »Tako bo o tem odločilo Sodišče EU, kot je normalno in pravilo v primerih, ko obstajajo različna stališča,« je še dodal komisar. Slovenski predpisi po navedbah komisije niso v skladu z evropskimi direktivami, ki se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, ter pravili o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev. Evropska zakonodaja na tem področju spodbuja svobodno zagotavljanje storitev zavarovalnic v celotni uniji s ciljem krepitve konkurence in izboljšanja zaščite potrošnikov. Slovenija to krši, ker nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktiv o neživljenj-skem zavarovanju. Ta zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. Komisija meni, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu z evropskimi pravili zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati storitve. »Čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, so zdravstvene zavarovalnice omejene pri delitvi dobička delničarjem,« še menijo v komisiji in izpostavljajo, da je to v navzkrižju z evropskimi predpisi o prostem pretoku kapitala. Slovenski zakon od zavarovalnic zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za nadzor. Ta lahko, če ima pomisleke, na primer o dvigu premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preišče. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice. Komisija je lani septembra Slovenijo že drugič opozorila, naj svojo zakonodajo uskladi z evropsko, vendar ta doslej po navedbah Bruslja ni bila ustrezno spremenjena, zato mora sedaj Slovenija na Sodišče EU. (sta) Gospodarstvo po svetu Šanghaj • Nepremičnine na Kitajskem so se januarja podražile. Od 70 večjih mestih, ki so zajeta v izračun državnega statističnega urada, so se cene znižale le v dveh mestih, v petih so ostale nespremenjene, v ostalih pa so se zvišale. Najbolj so se podražile nove nepremičnine v manjših mestih. Nepremičnine so se januarja na letni ravni najbolj podražile v mestu Haikou, kjer je bila rast cen 21,6-odstotna, in mestu Sanya, kjer so se cene novih stanovanj zvišale za 19,1 odstotka. Medtem so se cene novih stanovanj v Pekingu v primerjavi z januarjem 2010 zvišale za 6,8 odstotka in v Šanghaju za 1,5 odstotka, podatke statističnega urada povzema ameriška tiskovna agencija AP. Washington • Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke je danes v senatu zagovarjal lani sprejeto reformo finančnega sistema, pri čemer se je skupaj s kolegi iz drugih regulativnih agencij soočal z opozicijo republikancev, ki reformam nasprotujejo skupaj z največjimi bankami Wall Streeta. Po »revoluciji« gibanja čajanke, ki je zraslo znotraj republikanske stranke, se sedaj zadeve postavljajo nazaj na svoje mesto in republikanci ponovno prevzemajo vlogo zaščitnikov velikega kapitala. Zakon o reformi finančnih regulacij je bil sprejet lani z namenom, da prepreči ponovitev hude finančne krize leta 2008 in malce bolj zavaruje ameriške potrošnike pred plenilskimi praksami finančnih ustanov. Washington • Osnovna inflacija na ravni potrošniških cen je v ZDA januarja porasla najhitreje v zadnjem letu, vendar pa rast še ni tako velika, da bi vzbujala zaskrbljenost, pojasnjujejo analitiki. Konferenčni odbor pa je medtem danes poročal o minimalni rasti indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev. Ministrstvo za delo je poročalo, da je bila januarska inflacija 0,4-odstotna, prav tolikšna je bila tudi decembra lani. Osnovna inflacija, brez cen energije in hrane, pa se je z decembrskih 0,1 odstotka okrepila na 0,2 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali, da bo ostala nespremenjena. Za višjo osnovno inflacijo so najbolj krive cene oblačil, stanovanj in letalskih vozovnic, hrana in energija pa sta poskrbeli za dve tretjini rasti skupne inflacije. Osnovna inflacija, ki jo ameriška centralna banka Federal Reserve upošteva pri svoji monetarni politiki, je bila v obdobju od januarja lani do januarja letos enoodstotna, od decembra predlani do decembra lani pa 0,8-odstotna. Bruselj • Evropska investicijska banka (EIB) je v sredo sprostila 110 milijonov evrov posojila za projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Gre za prvi del od skupno 550 milijonov evrov vrednega kredita EIB, so sporočili iz Teša in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). EIB je sredstva sprostila na podlagi dejstva, da so bili izpolnjeni vsi s strani banke postavljeni pogoji za financiranje projekta. Izpolnjeni pogoji zadevajo okoljsko sprejemljivost Teša 6, zagotovitev virov financiranja projekta ter tako imenovano pismo soglasja slovenske vlade, so zapisali v sporočilu za javnost. Za projekt Teš 6 (vrednost celotne naložbe je 1,2 milijarde evrov) bo HSE zagotovil 308 milijonov evrov, Teš 130 milijonov evrov, 200 milijonov evrov posojila bo zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), EIB pa bo dodala že omenjenih 550 milijonov evrov posojila. EIB sicer za posojilo zahteva poroštvo države - ta bi jamčila za 80 odstotkov posojila oz. za 440 milijonov evrov. Peking • Tuje neposredne naložbe na Kitajsko kljub ukrepom oblasti za omejitev količine denarja v obtoku in brzdanje inflacije še naprej beležijo občutno rast. Januarja je tako Kitajska po podatkih ministrstva za trgovino privabila nekaj nad deset milijard dolarjev naložb, kar je 23,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Januarska vrednost naložb je bila sicer za 25 odstotkov nižja kot tista decembra lani, a je bila medletna stopnja rasti januarja za 7,8 odstotne točke višja, podatke ministrstva povzema francoska tiskovna agencija AFP. V celotnem lanskem letu je Kitajska privabila rekordnih 105,7 milijarde dolarjev tujih neposrednih naložb, kar je bilo za 17,4 odstotka več kot v letu 2009, več kot petina naložb pa se je natekla v hitro rastoči gradbeni sektor. Dunaj • Trgovska skupina Spar Österreich, ki je navzoča tudi na slovenskem trgu, je v letu 2010 povečala prihodke za 4,4 odstotka na 11,71 milijarde evrov. Od tega je dobro tretjino prihodkov ustvarila na tujih trgih; v Sloveniji denimo je Spar lani prodal za blizu 700 milijonov evrov blaga. Prihodki na domačem, avstrijskem trgu, so se lani okrepili za 4,5 odstotka na 5,15 milijarde evrov. S tem se lahko Spar pohvali z 29,5-odstotnim tržnim deležem, kar je eno odstotno točko več kot leta 2009, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Prodaja na slovenskem trgu, kjer ima Spar 70 supermarketov in 12 Interspar hipermarketov, se je leta 2010 povečala za 2,4 odstotka na 694 milijonov evrov, je razvidno iz danes objavljenih poslovnih rezultatov avstrijske trgovske skupine. V poslovnem letu 2010 je bilo predvsem v Jugovzhodni Evropi opaziti posledice gospodarske krize, ugotavlja Spar, ki je navzoč še v Italiji, na Madžarskem, Češkem in Hrvaškem. Tako so se prihodki na Madžarskem lani zmanjšali prvič v zadnjih 20 letih, in sicer za štiri odstotke na 1,38 milijarde evrov. Na Češkem se je prodaja lani zmanjšala za 2,5 odstotka. (sta) Zagreb • Za mlajše od 45 let Hrvaška bo subvencionirala nakup prvega stanovanja Hrvaška vlada je predstavila predlog zakona o subvencijah in državnih garancijah za stanovanjska posojila, ki ga je napovedala prejšnji mesec. Državljani, ki so mlajši od 45 let in kupujejo svoje prve stanovanje, bodo lahko imeli državo kot poroka ali pa jim bo država prva štiri leta plačala polovico obresti za posojilo. Minister za varstvo okolja, prostorsko ureditev in gradbeništvo Branko Bačic je po današnji vladni seji novinarjem pojasnil, da je vlada pripravila dva modela za spodbujanje prodaje in izgradnje novih stanovanj. V proračunu je temu letos namenila približno 3,7 milijona evrov. Kot je pojasnil Bačič, je prvi model usmerjen na stanovanjske kredite do 100.00 evrov ali 1900 evrov za kvadratni meter, z efektivno obrestno mero 4,95 odstotka in z rokom odplačila med 20 in 30 let. Vlada predlaga, da država štiri leta plačuje polovico obresti državljanom, ki se odločijo za omenjeni model, in sicer brez povračila. To bi pomenilo, da bi za posojilo v vrednosti 100.000 evrov, ob subvencijah pri plačevanju obrokov, država subvencionirala približno 14.000 evrov ali osem odstotkov od celotnega zneska posojila. Po štirih letih bodo državljani sami nadaljevali z odplačevanjem posojila, obrestna mera pa v dveh naslednjih letih ne bi smela biti višja od 5,5 od- stotka. Drugi model pa zadeva državna poroštva tistim državljanom, ki bodo do konca letošnjega leta ostali brez služb. Ti bodo lahko računali, da bo država prevzela odplačevanje posojil za največ eno leto ali do največ 2500 evrov. Vlada namerava za omenjeni model tudi v naslednjem letu v proračunu zagotoviti 6,7 milijonov evrov. Ta vladni ukrep deluje po principu »kdor prej pride, prej dobi subvencionirano posojilo«, ker so proračunska sredstva omejena. Načrtujejo, da bodo v dveh letih pomagali k prodaji približno 1900 novih stanovanj, ki jih gradbeniki zdaj ne morejo prodati. Po podatkih ministrstva, ki ga vodi Bačic, je na Hrvaškem med 10.000 in 13.000 neprodanih novih stanovanj, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo, da jih je vsaj dvakrat več. Bačic je še spomnili, da so lani na Hrvaškem državljani najeli za približno 472 milijonov evrov stanovanjskih posojil, za dva do tri odstotke pa je bilo takih, ki niso mogli izpolnjevati obveznosti. (sta) Washington • Ameriški obrambni minister: Guantanama ne bo mogoče zapreti Foto: spiegel.de Ameriški obrambni minister Robert Gates je na zaslišanju v senatnem odboru za oborožene sile povedal, da so obeti za zaprtje taborišča za teroristične osumljence v Guantanamo na Kubi »zelo, zelo majhni«, v prvi vrsti zaradi nasprotovanja kongresa. Predsednik ZDA Barack Oba-ma je januarja 2009 napovedal, da bo taborišče v Guantanamo zaprl v letu dni, vendar dve leti kasneje temu cilju ni nič bližje. Bela hiša je sicer pred kratkim zagotovila, da je predsednik še vedno odločen zapreti taborišče, vendar pa ni jasno, kako mu bo to uspelo, saj je januarja letos podpisal zakon, ki prepoveduje selitev ujetnikov na ameriška tla. Gates v teh dneh pred ameriškim kongresom zagovarja nov proračun Bele hiše za leto 2012 in skupaj z vojaškim vrhom opozarja, da naj kongres ne pretirava s krčenjem obrambnega proračuna. Guantanamo je le eno od vprašanj, ki se pojavlja. Poleg kongresne opozicije zaprtju taborišča naj bi obstajali tudi praktični zadržki. Pentagon ocenjuje, da se je 25 odstotkov ljudi, ki so jih doslej izpustili iz Guantanama, vrnilo na bojišča. Pred izpustitvijo bi tudi morali potrditi, da se osumljenec ne bo vrnil na bojišča oziroma ne bo predstavljal nevarnosti za Američane. Gates je priznal, da jim doslej ni šlo ravno naj- bolje pri teh ocenah. Prav tako obrambni minister ne ve, kam bi lahko ljudi izpustili. V ZDA jih ne morejo, nekaterih ne morejo poslati domov, ker jim tam grozi pregon ali še hujše kršenje pravic kot na Kubi, zavezniške države pa se doslej niso ravno izkazale z gostoljubnostjo do ujetnikov pripravljenih na izpustitev, čeprav so vedno nasprotovale Guanta-namo in zahtevale zaprtje. Namig, da bo taborišče ostalo odprto še za nedoločen čas, je v sredo v kongresu dal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta, ki je v odgovoru na vprašanje dejal, da bi vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna v primeru aretacije najverjetneje poslali v Guantanamo. (sta) Alžir, Kairo, Teheran • Brez miru Na muslimanski dan molitev napoved novih protestov V več državah v arabskem svetu, kjer so v zadnjem času vse glasnejše zahteve po pro-demokratičnih spremembah, so za petek, muslimanski dan molitev, napovedani protesti. Vrenje na ulicah je pričakovati predvsem v Bahrajnu in Libiji, proteste pa napovedujejo tudi v Alžiriji. V Egiptu je napovedan »pohod zmage«, v Teheranu pa shod v podporo režimu. V Bahrajnu napovedujejo nadaljevanje protestov, pa čeprav so varnostne sile prepovedale vsakršno zbiranje. V tej državi v Perzijskem zalivu so bili v četrtek, ko so varnostne sile protestnike razgnale, ubiti najmanj trije ljudje, okoli 200 pa je bilo ranjenih. Pričakovati je tudi nadaljevanje protestov v Libiji proti diktaturi Moamerja Gadafija, ki državi vlada že štiri desetletja. V četrtek je v tej državi v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj 14 ljudi, po nekaterih navedbah pa celo več deset. Proteste napoveduje tudi alžirsko prodemokratično gibanje, ki združuje opozicijske stranke, skupine za človekove pravice in neuradna sindikalna združenja. Napovedali so protestni pohod v prestolnici Alžir. V Egiptu pa nameravajo s »pohodom zmage« proslaviti dosežke ljudske vstaje, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega predsednika Hosnija Mubara-ka, in se pokloniti ubitim v protestih. Teh je bilo po uradnih številkah 365. V Teheranu pa je napovedan prorežimski shod, na katerem naj bi zbrani izrazili nasprotovanje opozicijskim protestom, še napovedujejo tuje tiskovne agencije. (sta) Strasbourg • Iz Evropskega parlamenta Potrjen prostotrgovinski sporazum EU -Južna Koreja Evropski parlament je mi- nuli teden prižgal zeleno luč sporazumu o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ki sta ga strani podpisali oktobra lani. Parlamentarci so soglasje podali potem, ko so v sporazum vnesli posebno zaščitno klavzulo, po kateri lahko unija znova uvede ali zviša nekatere carine, če pride do resnega ogrožanja evropskih proizvajalcev. Z današnjo potrditvijo v parlamentu se je tudi zaključil postopek ratifikacije sporazuma v EU, veljati pa naj bi začel julija letos, so sporočili iz Evropskega parlamenta. V skladu s sporazumom, najbolj ambicioznim tovrstnim do- govorom sedemindvajseterice, o katerem sta se unija in Južna Koreja pogajali dve leti in pol, bosta partnerici v prihodnjih petih letih odpravili skoraj 99 odstotkov, dolgoročno pa vse uvozne dajatve in mnoge necarinske ovire. Evropski izvozniki industrijskih in kmetijskih izdelkov v Južno Korejo bodo tako oproščeni plačila carine, s čimer naj bi ob popolni ukinitvi carin na leto prihranili 1,6 milijarde evrov, medsebojna trgovina pa naj bi se po ocenah Evropske komisije povečala za dobrih 19 milijard evrov, po nekaterih drugih ocenah pa bi se lahko celo podvojila. Foto: vecernji.hr Videm • Krstna uprizoritev gledališčnikov Ženske stvari Če je pri hiši ljubosumna žena, je cel hudič, če je ljubosumen mož, sta pa dva. O tem, kako izgleda druga možnost, govori tudi nova igra Ženske stvari, ki so jo videmski gledališčniki premierno predstavili v soboto zvečer in jo poimenovali komedija ali pa tudi ne. Zato, ker se takšne ljubosumne zgodbe dogajajo tudi v resničnih življenjih ... Zgodba komedije pripoveduje o nekaj družinskih parih, ki živijo življenje po ustaljenih tirnicah; žene so doma in skrbijo za vse, možje si pa privoščijo skorajda vse. Potem pa se nekega dne tudi žene odločijo, da bodo imele svoj ženski večer, in to v vikendu enega od mož - Jožeta. Prav ta Jože pa je strašno ljubosumen možakar, ki nikakor ne more verjeti, da gre res le za ženski večer v hišici v planinah. Tako uspe pregovoriti kolege, da v vikend postavijo kamere, nato pa se možakarji odločijo preko kamer spremljati dogajanje na ženskem večeru. Toda - ženske niso tako zelo neumne in prav hitro ugotovijo, da je v sobi kamera. A namesto vika in krika se zvito dogovorijo, da bodo možem pripravile sceno, ki jo bodo še dolgo pomnili; in razvijejo neverjeten pogovor o čarobnih ljubimcih, vsaka pač o svojem, čakajoč na njihov prihod ... Kako je ob poslušanju takih ženskih pogovorov zvijalo može in kako se je vsa zgodba končala, pa naj ostane skrivnost, ki vam bo razkrita, če si boste ogledali enega od prihodnjih nastopov videmskih gledališčnikov. „Komedija Ženske stvari je popolnoma nov tekst, ki ga je prav za naše člane gledališke sekcije pripravila Romana Er-cegovič. Izvirno besedilo smo sicer morali z njeno odobritvijo nekoliko skrajšati in obdelati, saj bi bila sicer igra predolga. Tekst je izpod peresa Ercegovi-čeve nastal lani kot darilo našim članom za pomoč pri izvedbi Romanine igre Bela bizonka v Šturmovcih. Osebno sem zelo vesela, da lahko odigramo nekaj povsem novega, ne le besedi- la že precej zlajnanih avtorjev, ki se kar naprej pojavljajo po vseh lokalnih ljubiteljskih gledaliških deskah," je povedala režiserka Metka Ostroško, ki je to funkcijo prevzela iz rok dolgoletne režiserke Marije Črnila. Črnilovi, pa tudi Ercegovičevi, so se igralci v soboto na premi-erni in hkrati krstni uprizoritvi zahvalili s šopkom rož. V povsem novi in izvirni ko- mediji na naših tleh pa igrajo: Metka Ostroško (Eliza), Srečko Bedrač (Zlatko), Uroš Šimenko (njun sin), Biserka Selak (Elizina mama Terezija), Andrej Forstne-rič in Doroteja Širovnik (par srednjih let), Bojana Orešek in Bojan Trafela (par še bolj srednjih leti), Nuša Sitar (ločenka Beti) in Marko Kosednar (vedeževalec). Za tehniko so poskrbeli: Miran Ostroško, Mirko Rihtarič, Matic Ptuj • Pred Art karnevalom 2011 » Priče bomo spektaklu! « Art karneval poteka letos že drugič, saj so na pobudo Mestne občine Ptuj v Arsani, društvu za glasbeno umetnost, že lani, v času 50. Kurentovanja, organizirali umetniški dogodek. Takrat so izvedli delo znamenitega skladateljica Camilla Saint-Saensa Živalski karneval, pri katerem je sodelovalo 11 glasbenikov iz Slovenije, Italije, Francije in Rusije. Obiskovalci so si tako lahko ogledali glasbeno predstavo s klasično glasbo in nastopajočimi, oblečenimi v kostume. »Projekt je bil zelo dobro izpeljan in še danes ima ponovitve - maja, recimo, gostuje v Parizu,« je povedal Mladen Delin, vodja projekta, katerega naročnik je ptujska Občina. Organizatorji želijo, da postane umetniški dogodek v času Kurentovanja tradicionalen in da ima v sebi nekaj karnevalskega, hkrati pa je še vedno na visokem umetniškem nivoju. »V okviru tega skušamo najti nekaj novega in pripeljati na Ptuj oziroma v Slovenijo nekaj, česar še ni bilo,« je dodal sogovornik. Tokrat so tako k sodelovanju povabili umetnike svetovnega Foto: arhiv Trio Čajkovski Del ptujskega pustnega dogajanja bo tudi umetniški karnevalski dogodek, na katerem bo med drugim nastopil Trio Čajkovski. slovesa in prireditev, na kateri se bo prepletalo več sklopov, poimenovali Karnevalske zgodbe. »Na začetku bo glas-beno-plesna predstava italijanskih umetnikov na glasbo Erika Satieja, francoskega skladatelja, ki je veliko pisal za kabaret in je tako ta glasba zelo zanimiva in poslušljiva za vse, ne samo za ljubitelje klasike. Potem bo sledilo presenečenje, nato pa glavni del dogodka - koncert Tria Čajkovski, ki velja za enega največjih svetovnih triov in že več kot 30 let koncertira po celem svetu,« je razložil Delin. Člani zasedbe Konstantin Bogino (klavir in umetniški vodja), Pavel Vernikov (violina) in Chaucsian Alexander (čelo) bodo uprizorili Letne čase Petra Iliča Čajkovskega, zelo romantično delo, ki se sprehodi skozi vsa obdobja leta, njihov nastop pa bo s kratkimi pesniškimi zgodbami ruskih in tudi slovenskih pesnikov povezoval Foto: Bojana Orešek Romana Ercegovič, avtorica predstave, Marija Črnila ter Metka Ostroško. Bedrač in Aleš Rihtarič, šepe-talki sta Ančka Selak in Polona Huzjan, režija pa je, kot že rečeno, v rokah Metke Ostroško. Komedijo (ali pa tudi ne) Ženske stvari si lahko ogleda- te še v petek, 25. februarja, ob 19.30 v Vidmu, v soboto, 26. februarja, ob 18. uri na Pobrežju in v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri v Vidmu. SM Gledališčniki Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm so z režiserko Metko Ostroško pripravili premiero komedije Ženske stvari. V petek, 25. februarja, ob 19.30 se bo v dvorani ptujske gimnazije zgodil drugi Art karneval, v sklopu katerega bo na ogled glasbeno-kabaretska predstava En Habit De Satie, nastopil bo tudi svetovno priznani Trio Čajkovski, vse skupaj pa bo povezoval igralec Pavle Ravnohrib. Ravnohrib. Kostume bo sešila Stanka Vauda Benčevič, pod scenografijo pa se bo podpisal Jernej Forbici. Umetniki bodo na Ptuju predvidoma tudi ostali nekaj dni ter tako imeli priložnost na kratko spoznati naše kraje in tukajšnje pustne običaje. »V času Kurentovanja, ki daje energijo mestu, Ptuj namreč ponuja res največ,« meni vodja projekta, ki ogled le-tega priporoča prav vsem. Prepričan je namreč, da bomo priče spektaklu in enemu izmed dogodkov leta. Slednje nakazujejo tudi precejšnji stroški projekta: »Točne številke ne bi znal povedati, ker vključuje še vso organizacijo, od nočitev do letalskih kart ... Samo honorarji vseh nastopajočih umetnikov pa znašajo več kot 10.000 evrov.« Še večji projekt pa organizatorji načrtujejo za prihodnje leto - torej za čas EPK 2012. Takrat naj bi se namreč zgodila avtorska predstava na temo mask iz našega območja, pri kateri nameravajo sodelovati znani slovenski glasbeniki. Polona Ambrožič Pa brez zamere Slovenci kremeniti? Kaj se lahko naučimo iz uspeha (uspehov) Tine Maze Sicer vrhunski trener (in partner, a to navajamo zgolj kot faktografski podatek) smučarske šampionke Tine Maze Andrea Massi je ob nedeljskem sprejemu na Prešernovem trgu v Ljubljani zbrani množici dejal: "Pravijo, da Slovenci ne znate držati skupaj. Mislim, da danes to ne drži. Vsi skupaj navijate za Tino, zato je tudi tako hitra in o tem sem stoodstotno prepričan. Čestitam Slovencem in Ljubljani.'' To izjavo je malo zatem še dodatno podkrepila Mazejeva z besedami: ''Moji navijači so tudi danes tu, bravo! So krasni, vedno, ko so z mano, smučam hitreje.'' Ne dvomim, da sta oba svoji izjavi mislila povsem resno in da ju nista izrekla zgolj v populistično-propagandne namene ali v evforiji trenutka. Tega mnenja je verjetno tudi veliko smučarskih navdušencev, navijačev Mazejeve in na splošno Slovencev. A poznam vsaj eno osebo, ki se s tem nikakor ne bi strinjala. Še več, moj prijatelj (ki je ta oseba) se ob takih najbolj vrhunskih rezultatih športnikov ter ev-forijah, ki zajamejo nacijo ob/po njih, zmeraj znova cinično vpraša nekako takole: »Pa kaj. Kaj imamo ostali od tega (razen tistih, ki so igrali športne stave ter zaslužili nekaj denarja)?« Seveda poznam veliko takih, ki se s to pozicijo nikakor ne bi strinjali (konec koncev najbrž tudi vsa zgoraj opisana množica navdušencev), a kar za odpisati pa tega prijateljevega stališča vseeno ni (čeprav sam nisem povsem enakega mnenja kot on). Predvsem ne zaradi tega, ker implicitno vsebuje puščico glede na prepričanje, ki je na tem prostoru (pa tudi drugje, a to nas danes ne zanima) precej pogosto oziroma prevladujoče. Gre za prepričanje (ali vsaj nek prevladujoč splošni občutek), da so taki in podobni uspehi slovenskih športnikov nekakšen dokaz nacionalnega karakterja; če se izrazimo z besedami, ki zlovešče spominjajo na neko obdobje v sredini prejšnjega stoletja - nek triumf volje naroda. Skratka, da pri zmagah -konkretno pri zlati medalji Tine Maze - ima svoj (nezanemar-ljiv) delež tudi narod, nacija, kateri šampion/ka pripada, in da je torej ta triumf nekakšna potrditev in zadovoljitev slovenskega naroda, v smislu: »Oštja, pa res zmoremo, če hočemo; dobri smo mi Slovenci!« Kar je torej na tnalu kritične presoje, je prepričanje, da se narod in celokupen karakter naroda sodi po tistih, ki najbolj izstopajo, se pravi, da šampioni in šampionke predstavljajo narodovo resnično bistvo, karakter in moč. Zraven tega, da je to prepričanje precej nevarno, kar se tiče potencialnih tendenc k hujskajočim tezam ter razmišljanjem o superiornosti naroda, zastopam tudi mnenje, da je zmotno. Menim, da se profila, karakterja naroda, ne sme soditi po nekaterih izstopajočih in izjemnih posameznikih, ampak po vsakdanjem človeku, po tipičnem predstavniku naroda. To pa šampioni, čeprav bi veliko ljudi to rado verjelo, žal niso. Tipičnega predstavnika naroda je torej treba iskati med vsakdanjiki, med ljudmi, ki predstavljajo vrh/sredino Gaussove krivulje, katere skrajni konec so šampioni, kot je Tina Maze. Le-ti so namreč izjeme in ne pravilo; in na izjemah ni mogoče oblikovati vzorca za celoto. Bolj primerno bi se bilo torej vprašati, ne kaj imamo mi od uspeha Tine Maze (kot se sprašuje prijatelj), ampak kaj imamo mi pri uspehu Tine Maze. Oz. bolj direktno -kaj ima Tina Maze od tega, da je Slovenka. Zgolj v razmislek. Gregor Alič Foto: DR Ormož • Zbornik referatov ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza Prispevek k umestitvi Stanka Vraza Zgodovinsko društvo Ormož, Občina Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož so v prostorih ormoškega gradu predstavili zbornik, ki so ga izdali s skupnimi močmi ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza ali Jakoba Frasa, domačina, ki je bil rojen na Cerovcu. S to prireditvijo so se pridružili praznovanju slovenskega kulturnega praznika. „Po svoje je celo nekoliko ironično, da bomo nocojšnji večer združili misli o dveh možeh, ki sta vsak po svoje zaznamovala slovenski literarni in kulturni prostor, o možeh, ki sta se sicer spoštovala, strokovno pa sta si povsem nasprotovala. Zmotno bi bilo, kot je v svojem prispevku v zborniku zapisal dr. Miran Puconja, če bi medsebojne stike med Prešernom in Vrazom zreducirali zgolj na odnos nasprotovanja. Prešernov kritični odnos do Vrazovih jezikovnih pogledov, čeprav v temelju odklonilen, je vendarle pri Vrazu vzpodbujal ustvarjalni vzpon. Prlek Stanko Vraz je v resnici hotel napraviti slovenski jezik pestrejši, jezikovno bolj bogat, zato je Prešernu predlagal, naj v slovenski slovar in slovensko slovnico vtkejo tudi elemente vzhodnoštajerskega narečja in štajersko različico slovenske romantike. Stanko Vraz je Prešernu in Čopu celo pripravil svojo verzijo slovenske slovnice in slovarja. Prešeren je Vraza nekajkrat grmeče zavrnil s pripombo, da ne on, ne drugi Slovenci ne razumejo tega narečja. Vsi Vrazovi poskusi so bili neuspešni, zavračal ga je širši krog Prešernovih sodobnikov, Kastelic, Čop, Murko in celo Miklošič," je Vrazov odnos s Prešernom in do slovenskega jezika predstavil predsednik društva Anton Luskovič. Stanko Vraz je, razočaran, ker ni uspel v svoji deželi, odšel k svojim prijateljem na Hrvaško, kjer se je uveljavil kot prvi moderni literat in kjer je postavil temelje nove hrvaške slovstvene zgodovine. Slovenci vse do danes Stanka Vraza nismo dokončno umestili v slovenski literarni prostor. Luskovič meni, da je eden od razlogov za to prav gotovo spoštovanje do Prešerna in njegovega pesniškega opusa, drugi razlog pa je seveda ilirizem, za katerega včasih prav tako ne vemo, ali naj se z njim ponašamo ali naj se ga sramujemo. Zbornik je uredila Manica Hartman in ga na kratko tudi predstavila. Na 138 staneh so zbrani prispevki 11 avtorjev, ki odkrivajo pogled na življenje, delo, osebe in dogodke, ki so sooblikovali življenjsko usodo prleškega poeta Stanka Vraza. Iz prispevka Ivana Frasa izvemo, kako je Jakob Fras oz. Stanko Vraz pravzaprav dobil ime, po praprapradedu, ki je bil rojen konec 17. stoletja in je živel v župniji sv. Rupert v Slovenskih goricah. Kraje Vrazovih otroških let razkrijejo razglednice v članku kustosinje etnologinje Nevenke Korpič. Zgodovinske osebnosti, ki so bile povezane z Vrazom in so se zapisale v slovensko zgodovino bodisi kot narodni buditelji, pisatelji, pesniki, jezikoslovci, kot osebe hrvaškega preporoda, predstavlja Zdenka Kresnik. Prispevek mag. Vlaste Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor predstavi rokopisno zapuščino Stanka Vraza tudi širši javnosti. Mag. Nataša Kolar opisuje poskuse narodnega prebujanja na Ptuju v prvi polovici 19. stoletja. Franc Krnjak je spregovoril o iskrenem prijateljstvu med Stankom Vrazom in zdravnikom Štefanom Kočevarjem. Letos mineva 175 let, odkar je prav Stanko Vraz prvič zapisal slovensko ime za mesto Maribor v obliki, kot ga poznamo še danes. O tem je več v svojem prispevku zapisal profesor zgodovine Saša Radovanovič iz Maribora. Dr. Bernard Rajh je razčlenil glavne kulturnozgodovinske razloge, zaradi katerih se je Stanko Vraz odločil za ilirizem. Dr. Janez Cvirn v svojem prispevku pojasni, zakaj se je Vraz ob grobih Gajevih besedah v Zagrebu počutil kot Guliver v deželi Liliputancev in kateri so bili razlogi za razdrto prijateljstvo med Ljudevitom Gajem in Stankom Vrazom. Poznavalec dr. Stane Granda je Vraza umestil med velike osebe slovenskega narodnega in političnega preporoda v revolucionarnem letu 1848/49, saj je ta z veliko verjetnostjo podpiral politična prizadevanja rojakov, s katerimi je prijateljeval, čeprav konkretnih poročil v zvezi s tem ni. Dr. Miran Puconja pa v svojem referatu posveča pozornost Vrazovi povezovalni kulturnoagitacijski funkciji znotraj hrvaškega in slovenskega kulturnega prostora. Viki Ivanuša Ptuj • Zgodovinski arhiv vabi na ogled filmov Tokrat filmi o pustnem času Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj vabi vse Ptujčane na projekcijo slovenskih kratko-metražnih filmov o pustnem času in kurentovanju v okolici Ptuja, v četrtek, 3. marca, ob 18. uri v Mestni kino Ptuj. Ogled filmov je brezplačen! Predvajali bomo naslednje filme: Kurenti v Markovcih (leto 1946, snemalec Božidar Jakac, 16 mm), Družinski film in kurenti v Ljubljani (leto 1951, snemalec Božidar Jakac, 16 mm), Velika čarovnija (leto 1966, producent Unikal studio, scenarist Marijan Cilar, režiser Slavko Jančar, skladatelj Uroš Krek, 16 mm), Kurentovanje (leto 1949, producent Triglav film, scenarist in režiser Zvone Sintič, snemalca Milan Kumar in Anton Smeh, skladatelj Ciril Cvetko, 35 mm), Zima mora umreti (leto 1954, producent Triglav film, scenarista Mirko Mahnič in Zvone Sintič, snemalca Milan Kumar in Anton Smeh, skladatelj Ciril Cvetko, 35 mm) ter fantazijski film Fantastična balada (leto 1957, producent Triglav film, scenarist Lojze Go-stiša, režiser in montažer Boštjan Hladnik, snemalec Janez Mally, skladatelj Bojan Adamič, 35 mm). Zgodovinski arhiv na Ptuju nadaljuje projekt Ptuj na filmskem platnu, katerega namen je prikazati Ptujčanom dokumentarno vrednost starih slovenskih filmov in ohranjati stik s filmskim platnom. Z omenjenim projektom želimo obenem predstaviti tudi »skrite« poklice, ki sodelujejo pri ustvarjanju filma. Tokrat se nam bo pridružil kot gost Borko Radešček, filmofil, velik tehnološki entuziast in mojster zgodovine filmskih tehnik, ki nam bo predstavil snemalno knjigo filma Fantastična balada režiserja Boštjana Hladnika, s katerim sta bila tudi velika prijatelja. Vljudno vabljeni! Nataša Majerič Kekec, Zgodovinski arhiv na Ptuju Na knjižni polici Polde Bibič Spominjarije Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011 Recenzijski izvod Polde Bibiá Polde Bibič, vrhunski gledališki in filmski igralec, pedagog in pisatelj, se nam je že predstavil s svojimi spominskimi literarnimi deli: Igralec (1986), Prispevki (1989), Pravljičar (1992), Soigralci (1998), Soigralke (2000), Izgon: pripoved o uspehih (2003). S Spo-minjarijami (2011) nas S P O MIN J AR IJ E popelje v svoje otroštvo "" in odraščanje, posebna čustva in pozornost nameni mami in starim staršem po obeh rodovnih straneh, ki so najbolj zaznamovali njegov mladostni čas. Fragmentarno pa se dotakne tudi drugih dogodkov do prihoda v Ljubljano in spominov na nekatere znamenite gimnazijske sošolce. Njegova literarna dela niso naključna, sprva je bil literat in sodelavec mariborske ilegalne šolske revije Iskanja. Pisanje je opustil, ker ga je igralstvo bolj osrečilo. Rojen je bil v Ciril Metodovem drevoredu, prvi dom je bil v Studencih, nasproti Jožefove cerkve. Obe zanemarjeni stavbi še danes stojita. Prvi spomin je igranje s sosedovim Sreč-kom, drugi, po pripovedovanju domačih, pobeg od doma. Klicali so ga Leo. Kot šestnajstletnik je objavil novelo Ivan v ilegalni, tipkani reviji Iskanja. Osrednji motiv je vrv. Tudi on dolgo ni nič vedel o skrivnostni očetovi smrti. Mama je bila Miklavž in Božiček. Naslednje domovanje je bilo v Žabji vasi. Najlepše je bilo zunaj na planjavi, kjer so se lovili. Nasproti ribnika je stala na videz imenitna stavba, ki pa je prav tako imela stranišče na štrbunk. V hiši je živel Emil, ki je danes njegov najstarejši živi prijatelj. Prvo srečanje s smrtjo, kropi-tvijo, je bilo mistično in je sprožilo vsa mogoča vprašanja o smrti. Največji strah v mladosti je doživljal ob srečanju z nunami, ki so bile do tal oblečene v črno in z belo obrobljenimi pokrivali. Še pred šolo sta ga naučili brati sosedovi punci. Najljubša in prepovedana knjiga je bila omina o zdravilstvu. Otroške bolezni je zdravila mama najprej s sokom rdeče pese, nato s toplim mlekom, v katerega je vmešala ščepec smodnika. Mama je bila šivilja in kot otrok je bil lepo oblečen in luštkan. Šivala je doma in v šteri. Bila je strokovnjakinja za modrce, on kot otrok seveda ni vedel, čemu služijo. Po vojni je morala delati v tovarni perila, zato sta se preselila nazaj na Studence v podstrešno stanovanje. Tu ni imel prijateljev niti travnikov. Med vojno so živeli še slabše, najvažnejša je bila skrb za preživetje. Po vojni je mama v službi napredovala, tovarno pa so ukinili in za delom je morala v Ljubljano. Ko se je vrnila, se je poročila in se pisala Razlag. On pa je želel ostati Bibič. Sošolci in prijatelji so ga imeli za poslednjega romantika. Omama je kuhala najboljše grisknedle, opapa je bil socialno čuteč levičar. Hvaležen je Jožici Bibič za raziskovanje prednikov. Odkrila je, da imata skupnega pradeda, najdlje dosegljiv prednik je bil Mathias Wiwicz 1570 iz Vitne vasi, potomec Uskokov. Praded Martin pa je slovanski krvi primešal še romansko. Po očetu je bil Polde pol Nemec. Opapa ni hodil v cerkev, tudi ostali ne, na Ruški 7 je bilo predsedstvo socialnih demokratov. V začetku vojne sta morala z mamo k teti v Loke nad Peklom v Urhovo domačijo. Danes ni več lepega posestva. Med vojno je hodil v nemško šolo in seveda ni znal nemško. Poslali so ga k omini sestri v Avstrijo. Njen mož je bil oboževalec Hitlerja, sinova sta bila esesovca. Spoznal je, kaj je nadčlovek. Spominja se bombardiranja leta šti-riinštirideset in otroškega lagerja v Rogaški Slatini. Šlajfanje je bilo neusmiljeno. Iz šole ga je nekega dne rešila oma. Kako ji je to uspelo, ni nikdar povedala. Njegova velika ljubezen po vojni je bilo Ljubno, kamor je večkrat zahajal. V jeseni je začel obiskovati Tegetthoff Gymnasium. Vojna se ni končala tako veselo in lepo, kot je pričakoval. 1946 je kupil Prešernove poezije s Slodnjakovimi opombami za darilo mami, bral pa jih je sam. Bral je vsepovsod, kasneje je takšno bralno navdušenje videl le še v Sovjetski zvezi. Umrl je ota, njegova smrt ga je zabolela. Ota je bil garač, železničar in strasten kadilec, samo med spanjem ni kadil. Danes ne more dojeti, da se letališče imenuje po Pučniku. Morda zaradi Janševe slabe vesti, ker ga je izrinil iz stranke? Sošolec Pučnik se jim je pridružil v petem razredu gimnazije. Bil je močna pojava, govoril je premišljeno s prirojeno modrostjo in izkušnjami kmeta. Ko so drugi brali Karla Maya, je Pučnik bral Nietzscheja. Bral je vse po vrsti, bila sta redna obiskovalca študijske knjižnice, kjer sta odkrila Balantiča, Ušeničnika. Malo se ve, da je Pučnik tudi pesnil. Skupaj sta bila na obvezni delovni brigadi Zagreb-Beograd. Udba je pregledovala celo njihove šolske naloge. Z Božičem so ju dobesedno vrgli iz šole. Sprejeli so ga na igralsko akademijo, potrebno pa si je bilo poiskati sobo. Večkrat je prespal v Tivoliju ali v čakalnici železniške postaje. Prvo sobo je dobil v zakonski postelji! To je bil čas, ki sta ga zaznamovala mraz in lakota. Postal je igralec, ni bil več Leo, temveč Polde. Vladimir Kajzovar Boks »Dejan udarja kot boksar težke kategorije« Stran 12, 13 Anketa po dvoboju Zavec - Delgado Strani 13 Aft NZ Slovenije Čeferin novi predsednik, Glažar podpredsednik Strani 14 Kegljanje Ptujčanke so se utrdile v vodstvu Stran 14 Košarka Brez denarja, a z odmevno zmago Stran 15 Strelstvo Venta zmagal v Zagrebu in izpolnil normo za EP Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prijateljski tekmi Sladke skrbi« Bojana Flisa » Aluminij - Maribor 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Lugonjič (5) ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Sambolec, Romih, Rešek, Djokič, Režonja, Kmetec, Bingo, Lugonjič. Igrali so še: Pučko, S. Krajnc, Bajlec, Pejič, Draškovič, Majer, Vrač-ko. Trener: Bojan Flis. MARIBOR: Radan, Filipovič, Mi-lec, Pavličič, Lonzarič, Potokar, Ploj, Berič, Rep, Da Silva, L. Krajnc. Igrali so še: Črnic, Mejač, Sirk. Trener: Darko Milanič. V petek so nogometaši Aluminija gostili 'drugo' ekipo vodečega moštva v 1. slovenski nogometni ligi iz Maribora. Gostujoči trener je dal priložnost igralcem, ki sicer manj igrajo, le Rajko Rep in Robert Berič sta igrala v petek v Kidričevem in v soboto v Kranju s Triglavom, kjer so nastopili z najboljšo sestavo. Očitno je Darko Milanič iskal rešitve za sobotno gostovanje v Velenju, ko bodo vijoličasti v prvem spomladanskem delu gostovali pri Rudarju. Nogometaši Aluminija so sicer precej nepričakovano ugnali vodeče moštvo 1. slovenske nogometne lige in tako samo potrdili svojo dobro formo, ki se očitno stopnjuje. Res je, da gostje niso igrali v popolni postavi, vendar to nič ne zmanjšuje uspeha Kidričanov, saj jim je nasproti stalo vodilno prvoligaško moštvo. V bistvu so bili nekoliko razočarani le gledalci v Kidričevem, ki so želeli videti najverjetnejše bodoče državne prvake v najmoč- nejši sestavi. Nogometaši Aluminija so povedli v peti minuti, ko je izkušeni Bingo potisnil žogo do prostega Lugonjiča, slednji pa je matiral mariborskega vratarja. V tem delu igre so bili domačini boljši in so imeli še nekaj priložnosti; večkrat so tudi poskusili s streli proti mariborskim vratom. Drugi del tega srečanja so bolje pričeli gostje, ki so preko Črnica v 47. minuti zadeli okvir vrat (prečnik). Terenska pobuda je bila na strani Maribora, domačini pa so se organizirano branili ter pretili preko hitrih nasprotnih napadov. Tako se je v 64. minuti sam pred Radanom znašel Pučko, vendar je bil vratar gostov uspešnejši. V zadnji minuti se je izkazal vratar Murko, ki je bravurozno ubranil strel Krajnca in tako so nogometaši Aluminija slavili minimalno zmago. Očitno je, da so Kidričani že sedaj v dobri formi, ki bi jo bilo treba zadržati oz. nadgraditi do prvega prvenstvenega srečanja 6. marca proti vodečemu In-terblocku. Veseli dejstvo, da se v ekipo vračajo poškodovani igralci, kar strategu Bojanu Fli-su povzroča »sladke skrbi«. Danilo Klajnšek Zmaga nad Malečnikom: Labod Drava -Malečnik 4:1 (3:0) STRELCI: Čeh, Kulčar, Bakovic in Kokol za Labod Dravo; A. Dvoršak za Malečnik LABOD DRAVA: Bučar, Gorinšek, Toplak, Marlon, Perger, Spahic, Per-kovič, Čeh, Bakovic, Kulčar, Šturm. Igrali so še: Vrečko, Zagoršek, Dugo-lin, Rakovec, Kokol, Krajnc, Pranjič. Trener: Bojan Špehonja Nogometaši Laboda Drave so v soboto v tekmi pod reflektorji na ptujskem igrišču z umetno travo odigrali prijateljsko srečanje s tretjeligašem Ma-lečnikom, ki ga vodi nekdanji igralec Drave Viktor Trenevski. V prvem delu igre, ko je igrala udarna postava, so bili precej boljši domačini, ki so trikrat zatresli mrežo nogometašev Malečnika. Še posebej velja izpostaviti zadetek Kristjana Kučarja, ki je mrežo gostov zatresel s čudovitim strelom s kašnih 20 metrov rahlo z leve, poleg tega pa je v prvem delu igre stresel še vratnico. Drugi polčas je bil, potem ko je domači strateg Bojan Špehonja opravil nekaj menjav, bolj izenačen, kljub temu pa so imeli še naprej rahlo terensko pobudo domačini. Kljub temu so prvi dosegli zadetek igralci iz predmestja Maribora preko A. Dvoršaka. Za Ptujčane je za končnih 4:1 zadel Miha Kokol, okrepitev Laboda Drave iz lendavske Nafte. Naslednje prijateljsko srečanje bodo nogometaši ptujskega drugoligaša odigrali v sredo, ko se bodo ob 15.30 v Stojncih pomerili z domačim tretjeliga-šem, s katerim dravaši tudi sicer dobro sodelujejo. tp Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v rdečem dresu Klemen Bingo) so na domačem igrišču presenetili kombinirano ekipo Maribora (posnetek je s srečanja Aluminij - Šentjur). Atletika • Državno prvenstvo v Celju »Skočila bo na Eifflov stolp« Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič je s trenerjem Gorazdom Rajherjem v dvorani Campus odpravljala napake z zadnjih nastopov. Z rezultatom 637 cm si je priskakala vozovnico za Pariz in nov naslov državne prvakinje. Po več poizkusih je najboljši ptujski atletinji Nini Kolarič vendarle uspelo sestaviti mozaik in skočiti preko 630 centimetrov, kar je bila norma za udeležbo na letošnjem dvoranskem atletskem prvenstvu, ki bo v začetku marca v francoski prestolnici. »Ob dosegu norme je z mene padlo veliko breme. Pred začetkom sezone sem namreč bila prepričana, da mi norma ne bi smela delati težav, ampak moja disciplina je tehnična, kjer je zelo pomembna sama izvedba skoka, s čimer sem imela kar precej težav,« je povedla članica AK Cestno podjetje Ptuj. Kolaričeva je na državnem članskem prvenstvu v Celju zmagala z rezultatom 637 centimetrov, poleg tega pa je skočila še 631 centimetrov, kar je drugi najboljši izid sezone. »Uspelo mi je nekako sestaviti skok, ki pa je bil še daleč od idealnega, tako da imam še precej rezerv,« je Kolaričeva pospremila svoj zmagovalni skok. Pa še: »To normo bi morala doseči že na začetku sezone, a očitno sem bila s tem preveč obremenjena, ker mi na začetku ni šlo. Zdaj se lahko v miru pripravim na evropsko prvenstvo.« Najdaljše skoke v letošnji sezoni s trenerjem Gorazdom Rajherjem načrtujeta seveda za Pariz. Sklepni del priprav bosta opravila na Ptuju, v načrtu pa nimata nobene tekme več, saj bo največje tekmovanje letošnje zimske sezone že čez dva tedna. Do takrat se bosta posvečala predvsem finaliza-ciji skokov in stabilizaciji občutkov, ki vodijo v dober skok, je povedal Rajher. Za svojo varovanko ocenjuje, da je dobro pripravljena in sposobna skočiti daleč. »Ko je bila v najstniških časih, sem ji vedno dejal: 'Danes gre le za eno od tvojih iger, zato se igraj, saj boš skozi igro dosegla največ.' Rezultat ne more in sme biti narejen na silo, ampak na sproščenost. Tudi danes ji to rečem in se veselim, ko vidim, da se igra,« je predstavil Rajher svojo trenersko filozofijo. Optimizem pred Parizom je podkrepil še z igro številk; leta 2009 je Kolaričeva odšla na evropsko prvenstvo v Torino, kjer je dosegla odlično četrto mesto z istim rezultatom 637 centimetrov in dosegla osebni in hkrati državni rekord 667 centimetrov. Na vprašanje, koliko bi lahko skočila v Parizu, Rajher v šali odgovori: »Skočila bo na Eifflov stolp.« Na državnem prvenstvu v Celju se je s četrtim mestom na 60 metrov z ovirami izkazala mladinka Nuša Turk, ki je progo zmogla v 9,33 sekunde. Prav tako četrta je bila Nastja Klanjšek v skoku v daljino (517 centimetrov). Dan kasneje so se v Celju zbrali še metalci krogle, Ptujčani pa so okrog vratu obesili tri kolajne. Najvišje na zmagovalni oder je z drugim mestom v metu krogle stopila pionirka Veronika Do-mijan. Kroglo je sunila 10,80 metra. Mlajši mladinec Aljaž Ramot je bil tretji (11,82 metra), isto uvrstitev pa je dosegel še starejši mladinec Arne Korsika (10,84 metra). Praznih rok na četrtem mestu in z rezultatom pod svojimi sposobnostmi (12,25 metra) pa je med člani končal Rok Grdina. Uroš Esih Nosilci kolajn z državnega prvenstva v suvanju krogle: Arne Korsika, Veronika Domijan in Aljaž Ramot Foto: UE Boks • Po dvoboju Zavec - Delgado v Stožicah » Dejan udarja kot boksar težke kategorije « Pretekli konec tedna sta s svojimi uspehi znova zaznamovala najboljša športnica in športnik preteklega leta v Sloveniji: Tina Maze in Dejan Zavec. Prva je kombinacijske-mu srebru dodala zlato velesla-lomsko medaljo na svetovnem prvenstvu v nemškem Garmi-sch-Partenkirchnu, drugi pa je v razprodanih Stožicah še tretjič ubrani naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Svojeglava Črnjanka je štirim srebrnim medaljam iz največjih tekmovanj tako dodala toliko želeno zlato, do katere je prišla s pomočjo svoje majhne, a uspešne ekipe Team to aMaze. Igra stotink, zaradi katere je že nekajkrat izgubila najsijajnejše odličje, se je tokrat obrnila njej v prid - Italijanka Brignone je zaostala 9 stotink - in ji pomagala na vrh. »Nisem bil obremenjen s K. O.« Precej bolj prepričljivo se je na tronu obdržal Dejan Zavec, ki je svojega tekmeca, Američana Paula Delgada, premagal s tehničnim K. O. v 5. rundi. »Dejan me je presenetil predvsem z močjo udarca -udarja kot kak boksar iz težke kategorije. Tega nisem doživel še nikoli, niti na sparingih s težjimi tekmeci. Resnično si zasluži borbo z najboljšimi,« je Američan po tekmi laskal našemu šampionu. Glede na to, da je doslej stopil v ring že s kar nekaj močnimi tekmeci, npr. Ukrajincem Demyanenkom, Maročanom Oualijem, rojakoma Hopkinsom in Malignaggi-jem, je njegova ocena še toliko več vredna. Edina pripomba iz njegovih ust je bila ta, da ga je Dejan nekajkrat zadel v zatilje, zaradi česa je nato dobil »mehke noge«. »Nikakor ga nisem poskušal namerno udariti v vratni predel, a je nekajkrat toliko sklonil glavo, da je udarec zadel napačni cilj. To so stotin-ke, ne morem udarca prekiniti sredi izvedbe, preveč energije je v njem,« je pojasnil Dejan, ki je sicer takole videl potek dvoboja: »Paul me je na začetku nekoliko presenetil s svojo agresivnostjo, saj je začel precej močno napadati. Sam sem po ogledu posnetkov pričakoval, da bo bolj čakal na moje napade in poskušal nanje odgovori- Foto: Črtomir Goznik Naš šampion je v peti rundi uprizoril silovit napad, proti kateremu Američan ni imel več odgovora . ti. Seveda sem na to odgovoril z ustreznim odgovorom: ko se je odprl, je sledil udarec ali dva. V drugi rundi sta se zgodila dva spontana udarca, ki sta Paula zamajala in takrat sem zaslutil predčasni zaključek. Mislil sem, da bo dovolj počakati na pravi trenutek in z rahlo pobudo končati borbo, a se je tekmec izkazal za precej žilavega. Zato sem peto rundo začel z vso silo in pred koncem je bilo to dovolj za predčasni konec. Sam s tem nikakor nisem bil obremenjen, zame šteje vsakršna zmaga: ali predčasni konec ali po točkah, to zame ni najpomembnejše.« Simčič do zmage s počenim bobničem Dejana je prišla znova vzpodbujat velika množica navijačev, blizu 12 tisoč se jih je zbralo v dvorani Stožice, ki se je začela polniti že kakšni dve uri pred pričetkom glavne borbe večera. Za prvi val navdušenja je Foto: Črtomir Goznik Denis Simčič (levo) je svojega tekmeca, Gruzijca Sandra Sipro-shvilija, ugnal po točkah. Foto: Črtomir Goznik 20-letna Christina Hammer (levo) je brez težav ubranila naslov svetovne prvakinje po verziji WBF. poskrbel Denis Simčič, ki je po točkah ugnal tekmeca iz Gruzije. »Po enem izmed udarcev mi je v začetnih rundah počil bobnič v ušesu. To se mi je doslej zgodilo že tretjič, zato sem znal pravilno reagirati. Z nekaj težavami zaradi sluha in ravnotežja sem dvoboj uspešno pripeljal do zmage,« je povedal simpatični Simčič, ki je tako zabeležil že svojo 26. profesionalno zmago (1 poraz). Zmage se je v naslednjem dvoboju veselila še Nemka Christina Hammer (9 zmag, brez poraza), nato pa se je vse v dvorani začelo pripravljati na vrhunec večera: dvoboj našega Dejana Zavca z Američanom Paulom Delga-dom. Slednji je v ring stopil ob glasnih žvižgih gledalcev (»zaslužil« si jih je s strganim plakatom na novinarski konferenci pred dvobojem), zato pa so de-cibeli poskočili do vrhunca zaradi navdušenja zbranih, ko se je v kotu dvorane pojavil Dejan Zavec! Tega so s »častno stražo« Dejan na sprejemu za Tino Maze Dejan je bil v nedeljo gost na sprejemu za Tino Maze, ki so ji ga pripravili na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na enem mestu sta se tako znova znašla športnika, ki sta s svojimi uspehi zaznamovala lansko leto. Oba sta tudi na najboljši poti, da ta uspeh ponovita ... V spremljevalnem programu tudi Ela Pred glavnim dvobojem večera so gledalce s svojimi programi zabavali plesalci in pevka Ela, ki se je številnemu občinstvu predstavila z dvema pesmima. pričakali najprej Primusovi legionarji, nato pa še kurenti. »V modrem kotu ... Dejaaaan Zaaaaavec,« je uradni napovedovalec pričakal Dejana in vsi v dvorani so bili na nogah. Ameriško himno je v živo odpela Alenka Gotar, slovensko pa so posebej za to priložnost ob štiriglasnem petju posneli slovenski filharmoniki. Enosmerna ulica Dvoboj je bil po obetavnem začetku enosmerna ulica: Delgado je bil prvič na tleh že v prvi rundi, a takrat še zaradi zdrsa. Pravi začetek konca je bil napovedan v drgi rundi, ko sta se Dejanu posrečila dva izjemna udarca, ki sta Delgada poslal na tla. Naslednjega napada Delgado znova ni vzdržal in na tleh se je znašel drugič. Če bi ta runda trajala samo nekaj sekund dlje, bi bilo vsega konec že takrat. Tako pa se je Američan v odmoru nekoliko opomogel in z močno zdela-nim obrazom je zdržal naslednji dve rundi na nogah. V začetku pete runde se je videlo, da je Dejan »prestavil v višjo prestavo« in da je predčasni konec na vidiku. Tako je tudi bilo, saj Američan po seriji De-janovih močnih udarcev ni bil več sposoben nadaljevati boja. Dejan je tako storil še en korak več k uresničitvi cilja, ki ga zasleduje že nekaj časa: boksati v zibelki boksa - ZDA. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Množica novinarjev na tiskovni konferenci po dvoboju Ze v drugi rundi se je Delgado dvakrat znašel na tleh ... Glavno vprašanje: kdaj v ZDA? »Danes je čas za slavje, o načrtih bomo več povedali v bližnji prihodnosti,« je po dvoboju povedal Dejanov menedžer Ulf Steinforth, ko smo želeli več zvedeti o načrtovanju nadaljnjih korakov boksarske poti Mr. Sympatikusa. »Imamo kontakte z več agencijami in boksarji v ZDA, a v tem trenutku ni še nič določenega. Odprte so še vse možnosti, ne izključujem niti opcije še kakšnega dvoboja v Sloveniji.« Dejstvo je, da je Dejan evropske okvire že presegel. To se je najbolje videlo v petek, ko je sicer solidnega Američana (Delgado je trenutno na 37. mestu Foto: Črtomir Goznik Dejanovih boksarskih spektaklov si ni moč predstavljati brez kurentov. med več kot 250 ameriškimi boksarji, ki so registrirani v Foto: Črtomir Goznik Ljubljanski župan Zoran Jankovič v pogovoru z Natašo Zavec velterski kategoriji) odpihnil z ringa. A pri tem ni toliko kriv tekmec, ampak Dejan sam, ki pri svojih 34 letih dokazuje, da je na vrhuncu tehnične in taktične dovršenosti, niti za odstotek pa ni od svojih enako starih ali mlajših tekmecev slabši tudi v fizični pripravljenosti (kvečjemu nasprotno). Dokaz temu, da lahko boksarji tudi v teh letih krojijo svetovni vrh, je pogled na lestvico velterske kategorije, na kateri so v najboljši deseterici le trije boksarji, mlajši od 30 let. Prav bi bilo, da bi Dejan od Ulfa Steinfortha za 35. rojstni dan dobil darilo, ki si ga zasluži: napoved dvoboja v ZDA! Jože Mohorič V Stožice so pripotovali številni navijači s štajerskega konca. Anketa po dvoboju Zavec - Delgado »Redki so v Sloveniji, ki se lahko ■ ■ ■ Bfe ■ primerjajo z Dejanom Andrej Klasinc (direktor Term Ptuj): »Zares sem računal na zmago Dejana Zavca že v drugi rundi, ampak obveznosti do medijev, sponzorjev in vsega ostalega so velike in je v redu, da je bil dvoboj vsaj malo daljši. Vse čestitke Dejanu! To je bilo enkratno, kar je pokazal in si je zaslužil nastop v Združenih državah Amerike.« Darko Jazbec (kirurg iz ptujske bolnišnice): »Dejan je bil tako, kot je vedno, profesionalen in plod tega odnosa je tudi rezultat. Mi mu vsi želimo uspehe tudi v bodoče, takšne, kot si jih sam želi. Vse kaže na to, da gre po svoji zmagovalno začrtani poti.« Davorin Lampe (glavni organizator dvoboja): »Dejan je dokazal, da lahko premaga vsakega Američana. Ti so ga želeli zaustaviti že tukaj v Sloveniji, vendar jim to ni « uspelo. Želim si, da bi dobil v prihodnosti priložnost boksati z najboljšimi na svetu. Njegovo popularnost ste lahko videli, saj je več kot deset tisoč ljudi bučno navijalo za našega svetovnega prvaka.« Marko Potrč (radijski in televizijski voditelj): »Na Dejana gledam z globokim občudovanjem, spoštovanjem in navdušenjem; je fantastičen športnik. Redki so v Sloveniji, ki se z njim lahko primerjajo. V tem dvoboju je še enkrat več dokazal, da je več kot zrel za odhod preko luže.« Marko Vozelj (pevec): »Že v naprej sem videl, kako bo spet zmagal. Dejana spremljam že zelo dolgo in sva tudi zelo dobra prijatelja. Iz srca mu privoščim te uspehe, saj je šampi-on na celi črti.« Tomaž Barada (trener borilnih veščin): »Jaz mislim, Foto: Črtomir Goznik Dejan je tretjič ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF. Foto: Črtomir Goznik Tomi Jagarinec, Dejan Zavec, Dirk Dzemski in Ulf Steinforth v trenutkih slavja Foto: Črtomir Goznik da je Paul Delgado prišel sem z malo prelahkimi mislimi. Na našo srečo in na njegovo žalost je spoznal, da Dejan Zavec ni umetni svetovni prvak, ampak pravi svetovni prvak.« Vladimir Sitar (trener borilnih veščin): »Dvorana je bila polna, kar je velik uspeh. Dvoboj je bil veselje celotne Slovenije, saj so ljudje dobili to, kar so želeli, Dejanovo zmago. Mogoče je škoda, da Delgado ni bil malenkost boljši, da bi se bolj upiral Dejanu. V tem dvoboju smo videli, da je naš boksar prerasel te tekmece; sedaj rabi boljše. Upam, da se bo to zgodilo, da bo Dejan zares lahko pokazal, iz kakšnega testa je. Prepričan sem, da lahko boksa s komerkoli, zasluži si dvoboj z najboljšimi v velterski kategoriji.« David Breznik, Tadej Podvršek Lahkota prihodnosti TAL UM d. d. KIDRIČEVO Nogomet • Ženski nogomet ZNK Pomurje slavil na Ptuju Na Ptuju v športni dvorani Center je v soboto potekal zaključni turnir ženske futsal lige v vseh starostnih kategorijah. Organizatorji, ŽNK Dornava, Komisija za mali nogomet in Komisija za ženski nogomet pri NZS, so odlično izpeljali turnir, na katerem se je zbralo veliko gledalcev (na finalnem srečanju selekcij U-12 in finalu članic je bilo prisotnih preko 200 gledalcev). Tudi na parketu je bilo zanimivo, največ pa so povečini pokazale tiste ekipe, ki so tudi sicer izstopale med sezono. V finalu selekcij U-12 je nastopil tudi ŽNK Dornava in se odlično upiral favorizirani ekipi ŽNK Pomurje, toda sreča in nenazadnje tudi kakovost sta v prid mladim Prekmurkam odločili srečanje po izvajanju šestmetrovk. Sicer pa so mlade igralke iz Dornave dokazale, da se v njih ob primernem nadaljevanju skriva velik potencial. Morda bo varovankam Mirana Zorčiča že prihodnje leto uspelo dvigniti titulo najboljšega v državi. Rezultati: Finale U-12: ŽNK Pomurje - ŽNK Dornava 2:1 Finale U-14: ŽNK Pomurje - Rudar Škale 5:2 Finale U-17: Maribor - Pomurje 4:1 Najbolj zanimivi in kakovostni boji so potekali v članski konkurenci, kjer so v polfina- Foto: Črtomir Goznik Ekipa Dornava U-12 je nastopila v naslednji sestavi: Katarina Rakuša, Katja Petek, Mojca Gomboc, Rika Herga, Barbara Hebar, Karmen Munda, Eva Toplak, Nika Petrovič, Sabina Kurbos, Naja Miličic. Trener: Miran Zorčič lu Mariborčanke presenetljivo ugnale favorizirano Krko. Po-murje je brez težav opravilo z ekipo Rudarja. Za 3. mesto: Rudar Škale - Krka 0:6 Za 1. mesto: ŽNK Pomur-je - ŽNK Maribor 9:2 Povsem zasluženo so naslov najboljšega v državi osvojile igralke ŽNK Pomurje, ki so v ekipi imele tudi Matejo Zver, sicer najboljšo slovensko igral- ko nogometa, ki si svoj nogometni kruh služi na Islandiji. Najboljša strelka lige v članski konkurenci je postala Dominika Čonč, članica ŽNK Maribor. tp Miran Zorčič, trener ŽNK Dornava, selekcije U-12: »Ponosen sem na svoja dekleta, ki so v finalu odigrala odlično. Moramo se zavedati, da so ta dekleta skupaj komaj od lanskega septembra, medtem ko je ekipa Pomurja skupaj že od osmega leta. Vsekakor pa gre za velik uspeh naših deklic. Tudi sicer se trudimo glede sistemizacije dela. Letos smo vzpostavili selekciji U-10 in U-14, načrtujemo še U-17, tako da bo lahko člansko moštvo črpalo iz lastnega pogona. Selekcija še ni gotova in vabim vsa dekleta od desetega leta starosti naprej, ki jih zanima nogomet, da se nam pridružijo.« Nogomet • NK Gorišnica Z nespremenjeno ekipo v drugi del Nogometaši Gorišnice so po jesenskem delu prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj v sredini prvenstvene razpredelnice, na šestem mestu, z 18 točkami. Do drugega mesta jih ločita samo dve točki in kaj lahko bi z dobrimi igrami napredovali. Priprave so pričeli 15. februarja in takoj odigrali prvo pri- pravljalno srečanje s sosedi iz Stojncev, proti katerim so izgubili 1:4. Trener NK Gorišnica Filip Žnidarič nam je o začetku priprav in pričakovanjih dej al: »Do začetka spomladanskega dela prvenstva imamo načrtovanih šest prijateljskih tekem. Ekipa je ostala v enaki igralski zasedbi, kot je igrala v jesenskem delu prvenstva. Z resnim in rednim treniranjem ter srečo s poškodbami pričakujem uvrstitev med prvih pet ekip.« Danilo Klajnšek Članska ekipa NK Gorišnica Namizni tenis V ljutomerski športni dvorani ŠIC je bil odigran zaključni turnir občinskega prvenstva. Zmagovalca sta postala Laura Perčič in Aleš Ploj (oba Cven). Na medobčinskem prvenstvu za veterane (+40 let) pa je med šestimi igralci slavil Bojan Jagodič (Ključarovci), ki je v finalu ugnal Darka Krznarja (Cven) s 3:0. NŠ Kegljanje • 2. SKL (ž), 3. SKL (m) Ptujčanke so se utrdile v vodstvu Prepolje - Nafta 5:3, Žalec - Lokomotiva 7:1, Litija - Radenska II. 5:3, Rile servis - Piramida 6:2. Ptujske kegljavke in kegljači so v 14. krogu gostovali v Ravnah na Koroškem in ga zaključili s polovičnim uspehom. Tudi tokrat so bila uspešnejša dekleta, ki so visoko zmagala in ostala na vrhu prvenstvene razpredelnice. »Dosegle smo pomembno zmago na poti k uresničitvi našega cilja. Želimo si namreč prvega mesta in upam, da bomo tudi uspele,« je dejala Nada Fridl, sicer vodja ptujske ženske ekipe. Dekleta bodo v četrtek ob 17. uri gostila ekipo Nafte iz Lendave. Kegljači Drave so bili visoko poraženi. Že od samega začetka jim ni šlo od rok, edino točko za Ptujčane je dosegel Boris Premzl, kar pa je bilo premalo, da bi se resneje lahko ogrozili zmago domačinov. Poskušali so narediti vse, da bi spremenili potek dvoboja, tudi z menjavami, vendar se ni izšlo v njihovo prid. 2. SKL vzhod (ž) REZULTATI 14. KROGA: Gašper Korotan - Drava Deta Center 2:6, Ceršak - Nafta 5:3, Komcel - Šoštanj 7:1, Lanteks III. - Litija 5:3. 1. DRAVA DETA CEN. 13 10 0 3 20 2. RUDAR 12 8 0 4 16 3. CERŠAK 13 8 0 5 16 4. LITIJA 12 7 1 4 15 5. LANTEKS III. -2 12 7 1 4 13 6. GAŠPER KOROTAN 13 6 0 7 12 7. NAFTA 13 5 1 7 11 8. KOMCEL 12 3 1 8 7 9. ŠOŠTANJ II. 12 0 0 12 0 GAŠPER KOROTAN -DRAVA DETA CENTER 2:6 (3053-3144) DRAVA DETA CENTER: Krušič 56, Plajnšek 520, Fridl 496, Kolar 509, Kramberger 524, Bombek 533. 3. SKLvzhod (m) REZULTATI 14. KROGA: Gašper Korotan - Drava Deta Center 7:1, 1. PREPOLJE 14 9 1 4 20 2. LITIJA 14 9 1 4 20 3. NAFTA 14 8 2 4 18 4. GAŠPER KOROTAN 14 8 0 6 16 5. ŽALEC PETROL 14 6 1 7 13 6. RADENSKA 14 6 1 7 13 7. LOKOMOTIVA 14 6 0 8 12 8. DRAVA DETA CEN. 14 6 0 8 12 9. RILE SERVIS 14 5 0 9 10 10. PIRAMIDA 14 3 2 9 8 GAŠPER KOROTAN -DRAVA DETA CENTER 7:1 (3174 - 3062) DRAVA DETA CENTER: Podgoršek 507, Čuš 240, Arnuš 272, Premzl 542, Sušanj 111, Žnidarič 365, Kozoderc 506, Čeh 519. Danilo Klajnšek Nogomet • NZS Čeferin novi predsednik, Glažar podpredsednik Nogometna zveza Slovenije je v četrtek, 17. 2., na volilni skupščini na Brdu pri Kranju izvolila novega predsednika. To je pričakovano postal odvetnik Aleksander Čeferin, ki je bil po odstopu od kandidature Tugomirja Frajmana edini kandidat za predsedniški stolček. Čeferin je tretji predsednik NZS v samostojni Sloveniji (pred njim sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič). Od 29 delegatov jih je podporo 43-letnemu Grosupeljčanu namenilo 24 (pet jih je oddalo neveljavne glasovnice). »Kot sem že večkrat povedal, se bo treba temeljito ukvarjati s klubskim nogometom, potreb- no bo urediti odnose z reprezentanco, izjemno pomemben element slovenskega nogometa je tudi mladinski nogomet in tudi ta potrebuje pozornost,« je na kratko o ključnih točkah programa še spregovoril Čefe-rin. Na skupščini so izvolili tudi štiri podpredsednike. To so Stane Oražem, Stanko Glažar, Radenko Mijatovic in Franc Kopatin, kandidati pa so bili še Rudolf Turk, Danilo Kaci-jan, Damir Ban, Ivan Marjon in Marjan Vengust. Peti podpredsednik NZS je predsednik Združenja klubov 1. SNL Brane Florjanič. sta, jm Športni napovednik Nogomet • Prijateljska tekma Nogometaši Laboda Drave bodo v sredo ob 15.30 gostovali v Stojn-cih, kjer se bodo pomerili z domačim tretjeligašem. Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 15. KROG: Drava Deta Center - Nafta (četrtek ob 17.00 na kegljišču Deta Center na Ptuju). Rokomet • 1. SRL (m): Ormožani gostje »osjega gnezda« V sredo, 23. februarja, rokometaše Jeruzalema ob 19. uri v Rdeči dvorani čaka gostovanje pri Gorenju. Glede na formo Velenjčanov in formo Ormožanov prihaja gostovanje v »osjem gnezdu« v nepravem trenutku. Velenjčani so v soboto v Pokalu EHF s kar 17 zadetki na-digrali avstrijski Bregenz (32:15). Visoka zmaga samo dokazuje moč Gorenja, ki je tudi na odlični poti, da osvoji naslov državnih prvakov. Ekipi Jeruzalema in Gorenja sta se srečali pred dobrimi tremi tedni, ko so na Hardeku po hudi borbi slavili gostje z 32:29. Od takrat je forma Ormožanov strmo padala, forma Gorenja pa naraščala, zato so Velenjčani absolutni favoriti na jutrišnjem srečanju. Cilj gostov v Rdeči dvorani bo samo en, in sicer se velenjski publiki predstaviti v čim svetlejši luči. Rokomet • 1. SRL (ž): Z Mlinotestom ena ključnih tekem Rokometašice Mercatorja Tenzorja do konca rednega dela prvenstva čakajo še štirje obračuni. Jutri bodo Ptujčanke najprej igrale v Ajdovščini z domačim Mlinotestom, v soboto pa se bodo v domači dvorani Ljudski vrt pomerile z ekipo Veplasa iz Velenja, nato pa sledita še tekmi z Žalcem in Olimpijo. Sredin nasprotnik Ptujčank je trenutno predzadnjeuvrščena ekipa, ki je v zadnjem krogu izgubila z Olimpi-jo, pred tem pa ugnala Žalec. Ekipi sta se letos enkrat že pomerili, v 8. krogu pa so Ptujčanke slavile s 37:34. V vsakem primeru ekipe iz mesta burje ne gre jemati »z levo roko«, kajti v ekipi je nekaj dobrih posameznic. Tako je npr. v 6. krogu na Ptuju Mrmoljeva zabila kar 14 zadetkov. Sicer pa so rokometašice Mercatorja Tenzorja imele dovolj časa, da se pripravijo na sredine tekmice, saj pretekli vikend niso igrale prvenstvene tekme. V ekipi večjih težav ni, dekleta so zdrava in optimistično potujejo na dolgo pot, ki pa bo ob morebitni zmagi precej lepša in lažja. dk, uk, tp Nogomet • Prijateljski tekmi Podvinci - Bistrica 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Lukič (50), 1:1 Po-žegar (50) PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Bratec, Marinič, Lah, Belšak, Kokot, D. Petrovič, Požegar, Jevšek, Haupt-man. Igrali so še: Mulej, Ivančič, Ku-serbanj, R. Petrovič, Brumen, Toplak, Borko. Trener: Miran Ljubec. BISTRICA: Trajkovski, Novak, Levar, M, Modrič, Čander, Jelenko, Razboršek, Lukič, Hrušman, Iršič. Igrali so še: Bresnik, Herga. Trener: Mladen Dabanovič. V prijateljski tekmi sta se Podvinci in Bistrica razšla z neodločenim izidom. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, v katerem so zamudili številne priložnosti, v nadaljevanju srečanja pa so gostje povedli, domačini pa hitro izenačili. Zavrč -Tehnostroj Veržej 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Marinič (24), 2:0 Murat (60), 3:0 Antolič (82) ZAVRČ: Sagadin, Šnajder, Murko, Lenart, Gabrovec, Darmopil, Kuser-banj, Fridl, Čeh, Murat, Marinič. Igrali so še: Fruk, Simonič, Vinkovič, Antolič. Trener: Miran Emeršič. Vodeče moštvo Štajerske lige je v svojem drugem pripravljalnem srečanju na igrišču z umetno travo v Kidričevem gostilo tretjeligaša iz Veržeja. Zavrčani svojo travnato površino »čuvajo« za prvenstvene tekme, zato vse pripravljalne tekme gostujejo. Tokrat so po dobri igri brez težav ugnali varovance nekdanjega uspešnega mariborskega igralca Petra Breznika. Danilo Klajnšek Košarka • 3. SKL vzhod (m) Piše: Uroš Krstič Izjemno uspešen evropski vikend Ljubitelji rokometa smo minuli vikend z velikim veseljem spremljali nastope slovenskih klubov v evropskih klubskih tekmovanjih. Naše ekipe so nas razveselile z dokaj odmevnimi zmagami v Ligi prvakov, Pokalu EHF, Pokalu pokalnih zmagovalcev in v Pokalu Challenge. Užitek je bil v Ligi prvakov gledati borbene Celjane, ki so se predstavili z mladimi močmi in ugnali solidno zasedbo poljskih Kielc. Izjemno vlogo so opravili tudi izkušeni Metličic, Prieto in Alilovic, ki so kljub napakam bodrili mlade Celjane in jim deliliprepotrebne nasvete. Jasno je, da bo ta celjska ekipa v nadaljevanju sezone doživela še nekaj porazov, ki pa jih navijači ne smejo vzeti tragično, saj so Celjani pokazali, da so končno na pravi poti. Upamo lahko le, da bodo na pravi poti vztrajali dovolj časa. Odlično so zaigrali v Pokalu EHF rokometaši Gorenja, ki so zmleli še vedno aktualne avstrijske prvake. 17 zadetkov prednosti bi moralo zadostovati za napredovanje v četrtfinale. Pohvaliti pa je treba odlično velenjsko obrambo, ki je prejela le 15 zadetkov. V Pokalu pokalnih zmagovalcev so si napredovanje že zagotovili Mariborčani, ki so na gostovanju v Lazarevcu proti Ko-lubari slavili s 40:26. Gre za zmago nad aktualnimi srbskimi državnimi in pokalnimi prvaki. Še en dokaz, koliko je 1. SRL močnejša od elitne srbske lige in še en dokaz več, da slovenskim klubom ni treba zaigrati v ligi, ki bi jo sestavljali klubi bivših držav Jugoslavije. V Pokalu Challenge Slovenijo zastopata Cimos in Slovan. Koprčani so na Švedskem pri drugouvrščeni ekipi švedskega prvenstva Guifu slavili z izidom 33:32 in imajo predpovratnim srečanjem na Bonifiki lepe možnosti za napredovanje med osem najboljših ekip tega tekmovanja. Ljubljanska zasedba Slovana bo obe tekmi odigrala 26. in 27. februarja pri norveškem Arendalu. Uspešni nastopi naših klubov v Evropi bodo še dodatna motivacija tudi naši reprezentanci, ki jo v sredo, 9. marca, v Areni Stožice čaka pomembna kvalifikacijska tekma proti rokometni velesili Poljski. UK Tenis • 1. Zimska liga Rezultati prestavljenega 3. kroga: TRGOVINE JAGER - TK SUMA- RI 3:0 (Križe - Premužič 9:7, Jagarinec - Sternad 9:4, Jagarinec/Pisar - Sternad/Horvat 9:3, TC GOJA - TK GORIŠNICA 3:0 (Plajnšek - Ši-rovnik 9:3, Glodež - Žnidarič 9:0, Plajnšek/Gregorec - Žnidarič/Jurič 9 4); HIŠA KAGER - HORTIKULTURA 2:1 (Urbič - Bezjak 7:9, Šabeder - Brlek 9:3, Škrinjar/Kreševič - Brlek/Bezjak 9:5). V soboto je bil odigran tretji krog, ki je bil prestavljen zaradi mladinskega prvenstva Slovenije v tenisu. Visoko zmago je zabeležila ekipa Trgovine Jager, s tem pa se je na vrhu po točkah izenačila z ekipo Hiša Kager. Slednja je ekipi Holtikultura oddala točko. TC Goja je visoko premagala ekipo TK Gorišnica in ostaja na 3. mestu lestvice s tremi točkami zaostanka za vodilnim dvojcem. igre gemi 1 HIŠA KAGER 16 168 2 TRGOVINE JAGER 16 157 3 TC GOJA 13 154 4 HORTIKULTURA 10 135 5 TK ŠUMARI 6 117 6 TK GORIŠNICA 2 67 Pari 8. kroga (26. 2.): 8.30: Hortikultura - Hiša Kager, TK Šumari - Trgovine Jager; ob 11.45: TK Gorišnica - TC Goja. JM Šolski šport • Odbojka Učenci iz OŠ Hajdina na državnem tekmovanju Učenci OŠ Hajdina so se z dobrimi igrami na obočnem tekmovanju v odbojki za starejše učence uvrstili na četrtfinalno državno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Prevalje. Ekipo so sestavljali Simon Kaisersberger, Jaka Purg, Žan Dobrajc, Vid Markež, Blaž Peklič, Tadej Bauman, Žiga Glažar, Marko Panikvar in Erik Nahberger. Tam so se pomerili z ekipami iz OŠ Hoče, OŠ Veržej in OŠ Prevalje. Zasedli so četrto mesto, kljub temu pa so letos velikokrat dokazali, da se na OŠ Hajdina z mladimi kvalitetno dela. Učencem in mentorici Tatjani Pačnik je za športni uspeh čestital celoten kolektiv. UR Odbojkarska ekipa učencev OS Hajdina z mentorico Tatjano Pačnik Brez denarja, a z odmevno zmago SRK Koši - Terme Ptuj 64:87 25:22, 12:21, 10:17, 17:27 KK TERME PTUJ: Hameršak, Ferme 8 (2:2), Nadižar, Gojznik 12 (1 x 3), Radič, Krajnc, Pleskonjič 3 (1:2), Vodušek 12 (2:3), Horvat 13 (7:8), Koprivc 2, Dobrin 17 (10:10, 1 x 3);. Ajhmater 20 (3:8,1 x 3). Trener: Rat-ko Radovic Ptujski košarkarji so v Šentjurju slavili odmevno zmago proti ekipi ŠRK Koši, ki je v dosedanjem delu prvenstva doživela le tri poraze (Ptujča-ni sedem). Ekipa KK Terme Ptuj dokazuje, da je sposobna odmevnih dosežkov, čeprav na spletni strani KZS ob vsaki tekmi zapišejo, da še nima po- 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 14. KROGA: ŠRK Koši - Terme Ptuj 64:87, Komenda Hram Gorjan - Ivančna Gorica 98:94 (22:20, 23:24, 28:20, 25:30), Ruše - NONA Lenart 93:100 (23:34, 21:24, 27:27, 22:15), Primafoto SG - Posavje Podbočje 82:75 (17:17, 17:18, 20:11, 28:29). Prosta je bila ekipa Koroške. 1. NONA LENART 12 12 0 24 2. IVANCNA GORICA 13 9 4 22 3. KOMENDA HRAM GORJAN12 10 2 22 4. ŠRK KOŠI 13 9 4 22 5. TERME PTUJ 13 6 7 19 6. PRIMAFOTO SG 12 5 7 17 7. RUŠE 13 3 10 16 8. POSAVJE PODBOČJE 12 2 10 14 9. KOROŠKA 12 0 12 12 V soboto v Centru z Ivančno Gorico Ptujske košarkarje že v soboto čaka nova težka preizkušnja, saj bodo ob 20. uri v dvorani Center gostili ekipo Ivančne Gorice. Foto: Črtomir Goznik Ptujski košarkarji (na fotografiji Vodušek) so v 14. krogu prvič zmagali z ekipo iz prve četverice. ravnanih vseh obveznosti do krovne organizacije. V Šentjurju so Ptujčani odigrali tako, kot bi morali po be- sedah trenerja Radoviča že nekajkrat doslej. Vzdušje v ekipi je bilo odlično, prav vsi igralci pa so prispevali pomemben delež h končni zmagi. Že v začetku so gostje prevzeli pobudo in vodili do zaključka 1. četrtine, ko so zgrešili nekaj nasprotnih napadov, kar so domačini izkoristili in prešli v vodstvo. V 2. četrtini so Ptuj-čani nadaljevali dominantno igro, ostali so zbrani do konca in na odmor odšli s prednostjo šestih točk. V drugem delu so samo stopnjevali ritem in prednost se je višala iz minute v minuto. Tokrat so bili gostje izjemno uspešni pri skokih pod lastnim košem, zaradi česar so izpeljali precejšnje število nasprotnih napadov. Najučinkovitejši v ptujski ekipi je bil z 20 točkami Ajhmajer, 17 jih je dodal še Dobrin, ki je v zaključku tekme odlično zadeval proste mete. JM Strelstvo • 37. dvoboj Hrvaške in Slovenije Venta zmagal in izpolnil normo za EP V soboto je na zagrebškem strelišču Vrapčanski potok potekalo tradicionalno 37. mednarodno srečanje Slovenije in Hrvaške, na katerem sta se pomerili slovenska in hrvaška izbrana vrsta z zračnim orožjem in opravili še zadnje tekmovalno preverjanje strelske forme pred EP v Brescii, ki se bo začelo natanko čez en teden - 1. 3. 2011. Gostitelji so dvoboj v ekipni razvrstitvi dobili z rezultatom 7:1, edino točko za Slovenijo si je priborila ekipa članov s puško, med posamezniki pa so slovenski strelci dosegli tri zmage, dobro formo pa so pokazali predvsem Robert Markoja in Mitja Černi med člani in mladinci s puško ter Kevin Venta med mladinci s pištolo. Na dvoboju je še posebej navdušil prav slednji, ki je z rezultatom 572 krogov dosegel svoj nov osebni rekord, izpolnil mladinsko normo (566 krogov) in se kvalificiral na EP! Največji talent ormoškega strelstva zadnjih let, ki se je s streljanjem začel ukvarjati šele pred dobrim letom, je tako izjemen napredek v tem času kronal prav z zmago na zadnji kvalifikacijski tekmi pred vrhuncem sezone z zračnim orožjem - EP. Ormoški strelec Kovinarja je bil težek boj z najboljšim hrvaškim mladincem - Antejem Krištom (2. v absolutni konkurenci na MT v Trzinu!), s katerim sta bila s tremi enakimi serijami popolnoma izenačena s 96, 93 in 97 krogi. V četrti seriji desetih strelov si je Krišto priboril minimalno prednost s 95 : 94 krogi, za veliko navdušenje pa je poskrbel najboljši slovenski mladinec v 5. seriji, kjer se je z rezultatom 98 krogov odlepil od svojega zasledovalca (93), v zadnji seriji, ko sta oba dosegla po 94 krogov, pa le še potrdil svojo veliko zmago v zelo kratki strelski karieri. Kevin Venta je tako slavil še drugič zapored, najboljši je bil že na zadnjem turnirju mladinske državne lige s 376 krogi, in pokazal, da je odlično pripravljen, še posebej pa preseneča s svojo fizično kondicijo in sposobnostjo dobre koncentracije. Ostala slovenska mladinca, Rožle Re-pič in Klemen Juvan, sta s 560 in 546 krogi osvojila 4. in 6. mesto, v ekipnem seštevku pa so s pičlo prednostjo dveh krogov slavili hrvaški strelci z rezultatom 1680 : 1678. Med članicami s pištolo je svojo formo, pred prvenstvom v Italiji, pilila tudi Ptujčanka Majda Raušl in s 375 krogi osvojila 3. mesto. Raušlova je streljanje začela precej medlo z 92 in 93 krogi, nadaljevanje je bilo boljše s 94 krogi, največ pa je pokazala prav z zadnjo serijo s 96 krogi. Zmagala je Dalma-tinka Marija Marovic z odličnim dosežkom 383 krogov. Pri mladincih s puško je zmagal Mitja Černi iz Gančanov s 588 krogi, s čimer si je prav tako pristreljal normo (587) za nastop na EP in se kvalificiral v 10-člansko slovensko ekipo, ki bo nastopila na prvenstvu Stare celine. Zelo dobro je nastopal tudi drugi Kovinarjev reprezentančni strelec Jan Šu- Foto: Simeon Gönc Slovenska ekipa mladincev s pištolo je za svojimi hrvaškimi vrstniki zaostala le za dva kroga, veliko posamično zmago pa je dosegel Ormožan Kevin Venta (v sredini) z novim osebnim rekordom 572 krogov in si priboril še zadnjo vstopnico za marčevsko EP z zračnim orožjem v Brescii! Za ekipo sta nastopala še Rožle Repič in Klemen Juvan. mak, ki je s 586 krogi osvojil tretje mesto, tretji slovenski mladinec Kidričan Uroš Mo-horko pa je s 579 krogi tekmovanje končal na 6. mestu. Podobno smolo kot slovenski mladinci s pištolo so imeli tudi strelci s puško, ki so v ekipni razvrstitvi zaostali za svojimi hrvaškimi kolegi za vsega en krog z rezultatom 1754 : 1753. Največ uspeha pa je slovenska reprezentanca požela med člani s puško, kjer je dosegla trojno zmago, z dosežkom 593 krogov je slavil Robert Markoja, Željko Moičevic je s 591 krogi osvojil 2. mesto, Grega Potočnik pa je bil s 589 krogi tretji. Zelo dobro je med mladinkami s puško znova streljala tudi Živa Dvoršak in s 396 krogi osvojila 2. mesto, zmagala je izjemna Hrvatica Tanja Perec s 399 krogi, ki je bila edina boljša od Dvoršako-ve tudi v Munchnu. V zadnjem tednu pred prvenstvom bo slovenska reprezentanca v Turni-šču in Ljubljani opravila še zadnje taktično-tehnične priprave, danes teden (1. 3) pa bodo prvenstvo v Italiji s prvimi nastopi že odprli mladinci, člani in članice pa bodo tekmovali v drugi polovici prvenstva. Vrhunec bo zadnji dan prvenstva - 6. 3., ko bodo nastopali člani s puško (Debevec, Markoja in Moičevic) in članice s pištolo s Ptujčanko Majdo Raušl. Zaradi bližine prvenstva, od Ptuja do Brescie je slabih 550 km, in zelo zmernih cen nastanitve gre pričakovati, da bosta imela tako Raušlova kot tudi Venta močno podporo svojih klubskih strelcev. Simeon Gonc Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (13. del) Ameriška pošta Že takoj po prihodu v Ameriko sem iz domovine pričakoval pošto. Vseh svojih potrebščin za šolo namreč nisem uspel spraviti v kovčke na letalo, saj je bila teža kovčkov z njimi prevelika. Ob odhodu sem skrbno izbral, kaj vse lahko odnesem s sabo z osebno prtljago, šolske knjige in druge potrebščine pa so s pošto potovale za mano. Starša sta skrbno zapakirala moje knjige ter mi jih poslala na moj novi naslov. Prvi paket, ki sem ga tako prejel, so bile slovenske knjige in drugi material, namenjen za promocijo Slovenije in Ptuja med sošolci, znanci in sorodniki. Po času sodeč je paket prišel relativno hitro - v sedmih dneh. Paket mi je na dom prinesel poštar, ki še očitno ni bil seznanjen, da prebivam na tem naslovu. Pa naj opišem tukajšnjega poštarja. Pri nas nosi pošto poštarka srednjih let. Vsi poštarji so tako kot v Sloveniji uniformirani. Njena uniforma je temno modre barve. Na glavi nosi kapo z znakom ameriške pošte (USPS). K nam se pripelje s posebnim poštar-skim dostavnim vozilom. Ta so izdelana in prirejena posebej za pošto. Pošto raznašajo tudi peš. Način dostave je odvisen od naslova prejemnika (ali živi v mestu ali zunaj). Zunaj mesta za raznašanje pošte raznim kmetijam in drugim po navadi uporabljajo poštarji svoje vozilo. Med pogovorom s tukajšnjo poštarko sem ugotovil, da ima tako kot v Sloveniji vsak poštar svoje območje, ki ga mora dnevno obiskati. Z ljudmi na svojem območju nimajo veliko stika. Tukajšnji poštar ni vsiljiv s prodajo srečk in lota, prav tako ne zbirajo točk od prodanih artiklov na terenu. Poštar je plačan glede na obseg in kvaliteto poštnega dela. O višini poštarjeve plače sem uspel pridobiti le okvirne podatke. Okvirna plača poštarja znaša okrog 45.000 dolarjev letno. To pomeni okrog 3750 dolarjev mesečno. Za ameriške razmere je to solidna plača. Zraven plače še dobijo plačano zdravstveno zavarovanje in dobro pokojnino. Ker pa so v državni službi, se lahko upokojijo že po le 25 letih delovne dobe. Pri dostavi paketa poštarji ne gledajo na ime prejemnika, pač pa na naslov, ki je napisan na kuverti oz. paketu. Tako se je že nekajkrat zgodilo, da je na naš naslov bilo dostavljeno pismo, namenjeno sosedu. Ampak to ni bila poštarjeva napaka, saj morajo spoštovati pravila pošte. Drugi paket, ki je prišel nekaj dni za tem, bi prav tako moral sprejeti na domu. Ker nikogar ni bilo doma, me je čakalo pisno obvestilo, da moram paket osebno prevzeti na njihovi pošti. Tja sta me odpeljala starša. Takrat sem prvič stopil v prostore pošte. Tukajšnja pošta se nahaja v centru mesta, v manjšem poslopju, saj za naše meso ne potrebujejo večjega. V prostoru je več uslužbencev, ki opravljajo svoje delo za pultom. Tam sprejemajo in predajajo poštne pošiljke. Sam sem se namenil tja, da prevzamem svoj paket. Po izročitvi obvestila o prispelem paketu in predaji osebnega dokumenta sem proti podpisu prejel svoj paket. Vsi uslužbenci so bili zelo prijazni in profesionalni do strank. Opazil sem, da na pošti prodajajo najrazličnejše artikle s področja poštnih storitev (kuverte, znamke, škatle za pošiljanje itd.). Nikjer pa nisem zasledil prodaje sveč, šolskih potrebščin, raznih malih slaščic in čokoladic, pa tja do ženskih torbic ali drugih nepotrebnih predmetov, ki jih sicer lahko kupiš na vsakem koraku. Res sem dobil občutek, da se pošta ukvarja le z raznašanjem in dostavo poštnih pošiljk in paketov. V ZDA pa je tudi veliko zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo izključno z raznašanjem in pošiljanjem paketov. Ta so po navadi malo dražja od pošte. Naročnik pa na koncu izbere ponudnika glede na svoje potrebe. Neželene pošte je tudi v ZDA ogromno. Razlikuje se od slovenske v tem pogledu, da ne prejemamo veliko reklam od trgovin, pač pa veliko pošte od raznih zavarovalnic in bank, ki poskušajo prepričati prejemnike v svojo ponudbo. Časopise po navadi raznašajo dostavljavci časopisov, pa še ti so tako zgodnji, da jih nisem uspel spoznati. V poletnih mesecih mnogo dijakov opravlja to delo. Pred novoletnimi prazniki sem od doma pričakoval paket s slovenskimi izdelki za novoletna darila - božička. Kljub temu da je bil paket poslan že v začetku decembra, je pošta kaj krepko zamujala. Zelo sem bil v skrbeh, ali bom lahko razdelil svoja izvirna slovenska darila prijateljem in sorodnikom. Pošta je zaradi vremenskih razmer in razmer na letališčih krepko zamujala, zato sem tudi sam z darili nekoliko zamujal. V zadnjem času ugotavljam, da je pošta tukaj zelo dosledna. Vse poštne pošiljke preverjajo na različne načine, saj preverijo vsako posamezno pošiljko, šele nato jo dostavijo naslovniku. Pošta iz Slovenije potuje dalj časa, saj navadna pošta potuje od 14 dni naprej. Vsak paket pa okoli 30 dni. Tudi na pošti v ZDA ni nič prepuščeno naključju. Poštne storitve se mnogim zdijo samoumevne. Včasih lahko malo zamuja, a na koncu vedno pride do naslovnika. Dobro, da je v ZDA za pošto dobro poskrbljeno. Aljaž Jelen, Sheboygan Falls - Podlehnik Ptuj • Ekonomska šola na 6. mednarodnem sejmu učnih podjetij Ko se pouk poveže s prakso Dijaki EŠ Ptuj, program ekonomski tehnik, so se 2. februarja udeležili 6. mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju. Na sejmu sta se predstavili dve učni podjetji: UP Super planet d. o. o. (3. a/E) in UP Prodajna galerija d. o. o. (3. b/E). V vsakem podjetju je zaposlenih 16 dijakov, ki so z veliko truda pripravili vse potrebno za predstavitveni stojnici na sejmu. Za vsakega izmed zaposlenih se je našlo kaj, kar ga zanima. Ustvarjalni so poskrbeli za vizualni izgled stojnice in predstavitveni film. Oddelek tržnega komuniciranja je poskrbel za dobro komunikacijo s strankami na stojnici. Prodaj- ni oddelek je pripravil prodajni katalog, ki so ga dijaki prevedli v angleški in nemški jezik. V dvojicah so dijaki pripravljali Super planet Foto: arhiv ES Ptuj tudi posamezne reklamne letake. Računovodski oddelek je poskrbel za vsak izdan račun. Na sejmu so sklepali posle, spoznavali druga podjetja iz Slovenije in tudi iz drugih držav (Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Avstrija, Nemčija, Romunija ...) Simona, Lidija in Monika, UP Prodajna galerija: »Za nami je nepozabna dogodivščina, med katero smo se naučile sodelovanja, poslovanja in komuniciranja. V projekt smo vložile veliko truda in novih poslovnih idej, na podlagi katerih smo pridobile nove dragocene izkušnje. Pripravile smo katalog učnega podjetja, razstavni prostor in poslovna darilca. Za sejem smo se tudi posebej pripravile, se postavile v vlogo poslovnih žensk in se temu primerno uredile. Največ truda smo vložile v katalog, ki je bil izviren in predvsem drugačen po obliki in vsebini. Katalog smo poslali v oceno, ampak žal Prodajna galerija Foto: arhiv ES Ptuj se nismo uvrstile med prve tri, čeprav bi si po mnenju marsikoga to zaslužile, tudi pri stojnici smo se zelo potrudile. Na stojnici smo urejale frizure in privabljale stranke, jim ponujale naše izdelke in storitve in ob tem izdajale račune. Kljub napornem tempu smo to delo opravljale z veseljem in neverjetno voljo, saj je bila to nova izkušnja, ki nam lahko v življenju še kako pomaga. Spoznale smo tudi nove mlade bodoče poslovneže in se z njimi hitro ujele, saj smo vse zelo komunikativne.« Martina, UP Super planet: »Naše priprave na sejem so izgledale nekako takole. Vsak je dal neko idejo in med temi smo morali izbrati najboljše. Ni bilo lahko, a nam je uspelo. Tako smo v slabem mesecu dni naredili katalog, ga prevedli v nemščino in angleščino, poskrbeli za izgled stojnice, letake in za animacijo. Sejem je potekal odlično, vsak se je našel v svoji vlogi in jo opravil po najboljših močeh. Ta sejem je bil velika izkušnja za vse nas, ki smo sodelovali, saj smo spoznali, da ni lahko prodati izdelkov na trgu.« Dijakom je pouk, v katerem lahko teoretično pridobljena znanja povežejo in pokažejo v praksi, zelo všeč. Profesorji se trudimo učne predmete in module povezati na takšen način, da se lahko dijaki predstavijo na sejmih, kot je bil ta v Celju. Prepričana sem, da nam vsem skupaj to odlično uspeva. Mentorica: Patricija Koler, prof. Na valovih časa Okoli sveta - Iran (67) • Piše: Filip Kovačič Shiraz, mesto pesnikov Vzletna steza na otoku je bila kratka. Potem je bilo le še morje. Letenja me nikoli ni bilo strah, veliko časa sem že prebil v letalih vseh vrst. Pravzaprav sem vedno užival v avionih, tudi na dolgih prekooceanskih poletih, kjer si v zraku tudi po štirinajst ur. Veselje do letenja je mogoče „v krvi", saj je bil oče, med drugim, tudi vojaški pilot. Tokrat pa mi ni bilo vseeno. Utrip se mi je povišal že pred vkrcanjem. Letalo je bilo vidno slabo vzdrževano, vsaj tisto, kar smo lahko kot potniki videli. Motor je žvižgal, kot da se mu ne bi ljubilo delati. Po kratkem pozdravu posadke smo se začeli premikati proti vzletni stezi. Ko je pilot „pohodil" plin do konca, je žvižganje zamenjalo glasno rohnenje. Tako glasnega motorja še nisem slišal. Nad nami so se s čudnimi zvoki oglašali predali za prtljago in se tresli, kot da bi jih nekdo žagal. Ko smo se odlepili od tal, se je letalo nenavadno strmo dvignilo. Letalo je vedno bolj ječalo, kot da se nam trudi povedati, da bo kmalu za staro šaro. Jeklenega ptiča je premetavalo sem ter tja. Sam pri sebi sem se pogovarjal s pilotom, naj zaboga že umiri letalo. Ko Foto: Filip Kovačič Del mesta Shiraz sem pogledal okrog, sem videl, da Iranci na sosednjih sedežih molijo, moja dva popotniška prijatelja pa sta prebledela. V letalu je med ljudmi za čuda vladala grozljiva smrtna tišina. Kje je bil razlog, da smo se tako strmo vzpenjali, pa čeprav ni bilo nikjer v bližini gora, nisem nikoli dognal. Po skoraj vojaškem pristanku, ko je potniško letalo strmo zavilo v desno in se tako nagnilo, da je krilo kazalo proti zemlji, smo vedeli, da v Iranu ne bomo več leteli. Pa čeprav nas je v Shirazu, ker smo pristali, do Teherana ločilo 1000 kilometrov. Milijonsko mesto Shiraz, šesto največje v Iranu, je eno izmed najlepših. Znano je tudi po čudovitih grobnicah velikih perzijskih pesnikov, še posebej po dveh največjih, Hafeza in Sa'dia. Baje je v vseh iranskih domovih mogoče najti Hafezo-vo pesniško zbirko z naslovom Divane. Shiraz je kot velik del Irana skok v neverjetno zgodovino človeštva. Ogromno spomeni- kov kaže na to, da je bila Perzija nekoč bogata dežela, še posebej ji je to uspevalo s kraljem Darejem Velikim. Zdaj je to seveda nekoliko drugačna dežela, ampak preseneča neverjetna gostoljubnost ljudi. Povabila na čaj so kar deževala. Na ulicah so nas neprenehoma pozdravljali in nam želeli dobrodošlico, pa četudi so navadno znali le besedo ali dve v angleščini. Ko smo se zvečer potepali po mestu, se nam nenadoma s širokim nasmehom približa suhljat fant. Takoj po pozdravu nas povabi na čaj domov, in ko povabilo sprejmemo, kar skače od veselja. Ura je bila sicer za iranske razmere že precej pozna, ampak to ga ni motilo. Med potjo s taksijem, ki ga je na vztrajanje plačal on, nam razloži, da je študent, medtem pa, da je njegov oče univerzitetni profesor in da ga bo zelo veselilo, če nas bo spoznal. V hiši profesorja najprej opazim satelitsko anteno. Ko ga vprašam, ali lahko spremljajo tuje programe, pove, da jih uradno ne smejo, vendar se veliko ljudi za te prepovedi ne zmeni. Profesorja je najbolj zanimalo, kakšno mnenje imamo o Iranu. In kakšno je mnenje povprečnih ljudi in kaj o njihovi državi poročajo naši mediji. Med pogovorom je njegova žena skoraj neslišno prinesla čaj in piškote. Nadaljevanje prihodnjič Prijazni Iranci, ki so nas gostili Foto: Filip Kovačič Hafezova grobnica Foto: Filip Kovačič Poslovno svetovanje • Prava in napačna vprašanja Prava vprašanja so pomembnejša kot pravi odgovori Je že res, da imamo sami s sabo neprestano nek notranji dialog in ta notranji dialog sprožamo predvsem z vprašanji. Kaj se zgodi, če si zastavljamo napačna vprašanja? Običajno se vrtimo v krogu. Še več; če to počnemo dalj časa, se srečamo z negativno spiralo in vedno bolj tonemo in tonemo v neproduktivno razmišljanje, praktično smo ujeti v tem negativnem razmišljanju. Takšen vedenjski vzorec pa sproža ravno napačna vprašanja. Katera so napačna vprašanja? Katera so tista vprašanja, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju, pa naj gre za denar, zdravje ali pa medčloveške odnose, srečo; skratka pri vsaki dejavnosti in stiku z ljudmi? Prav vsa so povezana z razumevanjem skrite, neizkoriščene moči, ki je v nas. Tako pozitivne, kot žal tudi negativ- ne. Prav zdaj vaše življenje odseva misli, ki so vas spremljale v preteklosti. To zajema vse čudovite stvari in tudi vse tiste, za katere menite, da niso tako čudovite. Z gotovostjo lahko pritrdite dejstvu, da k sebi pritegnemo tisto, o čemer razmišljamo največ. Zlahka opazite, kakšne misli so v preteklosti prevladovale v vas prav na vsakem področju vašega življenja. Vaše misli so ustvarjala vaša izkustva. Če nekaj vidite v svojih mislih, boste slej ko prej to držali tudi v svojih rokah. Misli postanejo stvari! Veliko ljudi si prizadeva, da bi uspeli. Hočejo čudovit dom, uspešen posel in vse možne zunanje materialne stvari. Hitro lahko odkrijemo, da te zunanje stvari še ne zagotavljajo nujno tistega, kar si ljudje re- snično želijo. To pa je nedvomno sreča. In tako se podimo za temi materialnimi stvarmi in mislimo, da nas bodo osrečile, a se to ne zgodi. Ravno nasprotno. Namesto tega se moramo potruditi, da najprej dosežemo radost v sebi, notranji mir, duhovni pogled; potem se bodo pojavile tudi vse materialne, zunanje stvari. Pogosto dajemo drugim priložnost, da ustvarjajo našo srečo in velikokrat se zgodi, da jim to ne uspe tako, kot bi si mi želeli. Zakaj že? Zato, ker lahko za našo radost in srečo poskrbi samo en človek, in to smo mi sami. Celo naši najbližji nimajo nadzora nad našo srečo. Imajo le priložnost, da se veselijo skupaj z nami. Sreča je v nas. Usodo imamo v svojih rokah. Smisel svojega življenja torej določimo sami. Naša naloga je tista, ki si jo zadamo sami. Naše življenje bo najverjetneje takšno, kot ga bomo ustvarili sami. Tablo svojega življenja moramo popisati tako, kot želimo sami. Zbrisati moramo stvari iz preteklosti, ki nam ne služijo več in bodimo hvaležni za njih; prav zaradi njih smo prišli do sem, kjer smo in ker je zato sedaj pred nami nov začetek. Odkriti moramo, kaj nas veseli, odgovoriti si moramo na številna vprašanja in začeti moramo živeti; živeti v skladu s tem. Za vse, kar si želimo, se moramo potruditi z delom na svoji notranjosti. Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved GSM: 031 708 026 Danes je torek, 22. februar Danes goduje Marjeta. 1732 se je rodil ameriški državnik in vojskovodja, prvi predsednik ZDA George Washington. 1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt svoj znameniti Sonetni venec. 1882 je Milan II. Obrenovic proglasil Srbijo za kraljevino, sebe pa za njenega kralja. 1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico. Delo so končali naslednjega dne ob 14. uri. 896 je prišel z vojsko v Rim Arnulf Koroški in bil kot zadnji Karoling kronan za cesarja. Danes je sreda, 23. februar Danes je svetovni dan meteorologije. Danes goduje Marta. 1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj Matjaž. 1910 so Kitajci zasedli Tibet, Dalaj lama pa je moral bežati. Tibe-tanci imajo že skozi dolgo zgodovino težave s Kitajci. 1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije. 1949 je postal Peking glavno mesto Kitajske. 1980 je bil za nadškofa in metropolita ljubljanske nadškofije imenovan dr. Alojzij Šuštar. Dr. Šuštar je tretji ljubljanski nadškof in drugi slovenski metropolit. Danes je četrtek, 24. februar Danes goduje Matija. 1619 se je rodil francoski slikar Charles La Brun, ustvarjalec sloga Ludvika XIV. 1889 se je rodil v Hrastenicah pediater Matija Ambrožič, ki je osnoval prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji. 1897 je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja. 1897 se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar. 1903 se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bar-tol. 1920 je Adolf Hitler v Münchnu oznanil program Nacionalne socialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP) v 25 točkah. 1946 so izvolili v Argentini za predsednika Juana Perona. 1969 so izstrelili proti Marsu ameriško sondo Mariner 6. Danes je petek, 25. februar Danes goduje Sergej 1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni, ki je ustvaril poseben lahkoten tip komedije. Napisal je čez sto komedij. 1841 se je rodil francoski mojster impresionizma Pierre Auguste Renoir. 1842 se je rodil nemški pisatelj Karl May. 1898 se je rodil v Tolminu slovenski slikar Ivan Čargo. Umrl je leta 1958. 1904 so na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov Sava. 1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali pakt o medsebojnem ne-napadanju. Ta sporazum ni preprečil kasnejšega napada Italije, ko je to storila Nemčija. 1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti. Danes je sobota, 26. februar Danes goduje Andrej. 1522 je dal španski konkvistador Hernan Cortes obesiti zadnjega azteškega vladarja Cuauhtemoca. 1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo. 1846 se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda. 1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo. 1909 je Turčija priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine. 1946 je Skupina duhovnikov tržaško-koprske škofije pred prihodom razmejitvene komisije izdala brošuro z naslovom Razgovori in članki, Primorska duhovščina za SFRJ. 1993 so islamski fundamentalisti hoteli s 550-kilogramsko bombo porušiti stavbo Svetovnega trgovskega centra v New Yorku. Danes je nedelja, 27. februar Danes je svetovni dan gledališča. Danes goduje Gabrijel. 280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico. 1738 se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in filolog Blaž Kumerdej. 1824 je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa. 1847 je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani. 1873 se je v revni italijanski družini z dvajsetimi otroki kot osemnajsti rodil operni pevec Enrico Caruso. 1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1902 se je rodil brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie. Danes je ponedeljek, 28. februar Danes goduje Roman. 1792 se je rodil baltiški raziskovalec, utemeljitelj embriologije Karl Ernst Baer. 1922 je Britanija razglasila neodvisnost Egipta. 1922 je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki je enotno uredil sistem delovnega razmerja v Kraljevini SHS. 1933 je Hitler odpravil ustavno zajamčene svoboščine v Nemčiji. 1943 so podpisali Dolomitsko izjavo, ki je oblikovala razvoj Osvobodilne fronte. 1989 je srbska politika kot odgovor na »Cankarjev dom« organizirala študentske demonstracije pred skupščino SFRJ. AvtoD£OM X3 zdaj bližje večjemu „bratu" Novi X3 je zrasel v več pogledih: glede dimenzij, všečne oblike, kakovosti materialov in vgrajene tehnike, ki je prenesena iz dražjih hišnih modelov. Trenutno je na voljo z naprednim štirikolesnim pogonom in dvema motornima variantama. In zakaj so Nemci potrebovali toliko časa, da so ga naposled vendarle oblikovno približali večjemu X5? Pri BMW so očitno našli čas za nadgradnjo X3 z všečno obliko oziroma podobo pomanjšanega X5, karse kaže vskladnosti, eleganci in bolj urbani usmerjenosti. Monotonijo bočne linije spretno razbija kombinacija vbočenih in izbočenih površin ter v spodnjem delu zaobljen okvir velikih steklenih površin. Za doplačilo so na voljo prilagodljivi ksenonski žarometi v kombinaciji z LED-diodami, sprednji meglenki sta precej nenavadno postavljeni višje v odbijač, značilnima „ledvičkama" pa se oblikovalci tudi tokrat niso hoteli izognili. Še večji napredek je bil storjen pri ergonomi-ji notranjosti, kjer so uporabili kakovostnejše in na otip prijetne materiale, ki v vozilu za najmanj 43.000 evrov ne smejo manjkati. Ureditev notranjosti je za razred boljša, stikala pa se nahajajo tam, kamor intuitivno tudi sodijo. Voznik bo v novem X3 pogrešal bolj malo stvari, med drugim je na voljo ¡Drive nadzorni sistem z 8,8-palčnim zaslonom, s katerim upravlja nastavitve športnega terenca. Avto je mogoče opremiti tudi s tehnologijo Connected Drive, ki potnikom ponuja internetni signal, z vzvratno kamero s funkcijo pogleda od zgoraj, projekcijo podatkov na vetrobransko steklo, sistemom za samodejni preklop med zasenčenimi in dolgimi lučmi, tempomatom z zavorno funkcijo, računalnikom ali televizijo. Zaradi nedavnega prihoda najmanjšega bavarskega X1 na trg je X3 nekoliko zrasel, kar je vplivalo na udobje zadaj sedečih in prtljago, saj naj bi prostor zanjo postal največji v svojem segmentu. V številkah to pomeni osnovnih 550 litrov prtljage, podiranje sedežev v razmerju 40:20:40 pri- nese do 1660 litrov velik nakladalni prostor. Tudi voznik in sopotnik ne bosta zmajevala z glavo, saj sta njuna sedeža v samem vrhu, res pa je, da je udobje odvisno od doplačljive opreme. Na začetku prodaje sta na voljo dva stroja (20d in 35i), ostale bodo na cenik dodajali, ko bo prodaja v polnem teku. 2,0-litrski turbodizel 20d je pridobil na moči in sedaj zmore 184 KM, bencinski šestvaljnik 35i pa razvija za ta razred ogromnih 306 KM. Kot že omenjeno, bodo kasneje na voljo še drugi agregati; med njimi 3,0-litrski dizelski šestvaljnik, katerega moč je narasla na 258 KM, in bencinski šestvaljnik z 258 KM. X3 je na voljo s šeststopenjskim ročnim oziroma samodejnim menjalnikom s kar osmimi stopnjami prenosa. Prav vsi motorji so serijsko opremljeni z regeneracijo zavorne energije in s tehniko start/stop, ki samodejno ugaša motor pri krajših postankih, prvič pa je ta sistem na voljo v kombinaciji s šestvaljnikom in samodejnim menjalnikom, zato znašajo izpusti ogljikovega dioksida pri osnovnem dizlu 149 gramov na kilometer vožnje. Pogon je prvič (za ta model) speljan preko vrhunskega štirikolesnega pogona xDrive tretje generacije, ki sodeluje s sistemom za nadzor stabilnosti in razporeja navor na prednji oziroma zadnji kolesni par. Osnovna delitev motornega navora 40 : 60 govori v prid zadnjim kolesom in se lahko v skrajnem primeru spreminja od 100 : 0 do 0 : 100; torej tudi do 100 odstotkov navora na eno samo kolo! V osnovi ta pogon izboljšuje trakcijo v slabših voznih pogojih (voda, blato, sneg), nov pa je način, kako kombinacija pogonske mehanike in stabilizacijske elektronike pomaga pri boljši vožnji v ovinek. Na seznamu dodatne opreme je tudi izbira med tremi tipi podvozja: standardno je moč zamenjati z nastavljivim, ki ponuja izbiro med udobjem in športnostjo. Naj še dodam, da je bavarskim inženirjem kljub velikostni rasti vozila uspelo znižati težo, saj so v povprečju prihranili 25 kilogramov teže avtomobila. Nemški BMW je tako tudi na slovenskem trgu začel prodajati drugo generacijo športno-teren-skega modela X3, kije ne izdelujejo več v tovarni Magna Steyr v Gradcu, temveč v severnoameriškem Spartanburgu. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Želodčne težave Nadaljevanje Ranitidin je zdravilna učinkovina, ki zavira zvečano izločanje želodčne kisline v želodčni sluznici. Učinek zdravila nastopi nekoliko kasneje kot pri antacidih, vendar traja dlje (6-12 ur). Zdravilo je na voljo v obliki tablete, ki jo morate pogoltniti celo z malo tekočine, ne glede na obrok hrane. Za preprečevanje zgage lahko vzamete eno tableto ranitidina pol ure do eno uro pred jedjo in pijačo, ki vam težave povzroča. Pantoprazol je zdravilna učinkovina, ki zavira nastanek želodčne kisline v želodčni sluznici. Zaradi načina delovanja ima celodneven učinek. Zdravilo je na voljo v obliki tablete, ki jo morate pogoltniti celo z nekaj vode pred obrokom, najbolje zjutraj na tešče. Zdravilo rastlinskega izvora vsebuje izvlečke devetih različnih zdravilnih rastlin. Deluje tako, da zmanjšuje izločanje želodčne kisline in povečuje izločanje varovalne sluzi v želodcu. Pomembno vpliva na pravilno raztezanje in krčenje želodca in črevesja, zmanjša preobčutljivost želodca in črevesja ter lajša težave sindroma razdražljivega črevesa. Prvi učinki so občutni že 10-15 minut po zaužitju zdravila. Raztopino nakapate v pol kozarca vode in popijete pred ali med obrokom. Vsi zgoraj našteti ukrepi in samozdravljenje vedno ne dosežejo želenega učinka, zato je potreben obisk pri zdravniku. Vsekakor je to potrebno, če: občutite zgago dalj časa (nekaj dni, teden) kljub spremembi načina življenja in jemanju zdravil brez recepta težave popolnoma ne prenehajo. Bolniki s simptomi GERB-a morajo takoj obiskati zdravnika, če se pojavijo alarmni znaki: hujšanje, težje požiranje in zatikanje hrane, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega blata ( če temu ni vzrok hrana - borovnice), kakršna koli sprememba težav brez jasnega vzroka. Želodčne težave se lahko kažejo kot občasna ali stalna bolečina v zgornjem delu trebuha oziroma spodnjem delu prsnega koša. Strokovno to bolečino imenujemo dispep-sija. Bolniki jo opisujejo kot bolečino v žlički pod obema rebernima lokoma, včasih se širi v hrbtni del ali spodnji del trebuha. Lahko so ji pridruženi še drugi simptomi, kot so napihnjenost, spahovanje, slabost ali celo bruhanje. Dispepsijo lahko povzročijo različne bolezni, povezane Foto: Črtomir Goznik Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. s prekomernim izločanjem želodčne kisline. Te bolezni so: razjeda želodca (ulkusna bolezen želodca), razjeda dvanajstnika (ulkusna bolezen dvanajstnika), vnetje sluznice želodca in dvanajstnika, vnetje trebušne slinavke, okužba z bakterijo Helico-bater pylori, rak prebavil. Razjeda želodčne sluznice in posledično dispepsija je lahko posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. To je bakterija, ki se naseli v želodčni sluznici in vpliva na povečano izločanje želodčne kisline, hkrati pa zmanjša obrambno sposobnost sluznice. Okužba s to bakterijo je najpogostejša kronična okužba na svetu, vendar pri večini okuženih ne povzroči bolezni. Okužba se zdravi s kombinacijo zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Vzrok za bolečino (dispep- sijo) je lahko tudi poškodba sluznice želodca ali dvanaj-stnika zaradi uživanja nekaterih zdravil (nesteroidni anti-revmatiki, acetilsalicilna kislina). To so zdravila, ki jih uporabljamo za lajšanje bolečine, zniževanje telesne temperature in zdravljenje revmatskih bolezni. Zelo pomembno je, da ta zdravila vzamete vedno po obroku, nikoli na prazen želodec. Nekatera od teh zdravil lahko kupite v lekarni brez recepta (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen ). Nesteroidni antirevmatiki in acetilsalicilna kislina poškodujejo sluznico želodca na dva načina. Po zaužitju pride zdravilo v neposreden stik s sluznico prebavil in jo lahko poškoduje. Prav tako so ta zdravila nevarna tudi, če jih ne zaužijemo skozi usta (svečke, injekcije), ker zavirajo nastanek snovi, ki ščitijo sluznico želodca pred delovanjem želodčne kisline. Pri številnih dispepsije ne povzročajo bolezni ali zdravila, ampak je samo posledica motenj v gibanju prebavne cevi (DYS - slabo, PEPSIO -prebava). Stena prebavil je prepletena z živci, ki vzdržujejo primerno krčenje mišic. Slaba hrana, hitro hranjenje, psihične in fizične preobremenitve, stresno življenje lahko spremenijo gibanje prebavne cevi, posameznik pa to občuti kot bolečino. Nadaljevanje prihodnjič Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. Lekarne Ptuj Moje cvetje Zima še maha z repom Letos je pust pozen, zato kurenti s svojimi maskami zime še niso pregnali in se po obrokih še vrača k nam. Tako so noči še hladne, a dnevi, predvsem pa zvončki in trobentice le vzbujajo upanje, da bo pomlad kmalu tu. K pomladanskim opravilom na vrtu sodi tudi obrezovanje. Ker opažam, da se je v zadnjih letih obrezovanje preveč razpaslo tudi pri okrasnem drevju, naj zapišem nekaj osnovnih pravil glede tega vrtnega opravila. Obrezovanje je ukrep, s katerim pospešujemo cvetenje in oblikujemo naše rastline. Pri sadnem drevju in vinski trti je pomembno predvsem, da čim bolj rodijo, pri tem pa preprečujemo tudi preveliko rodnost, saj ta vodi v izmenično rodnost. Pri okrasnem drevju in predvsem grmičevju pa večina ljudi obrezuje zato, da rastline prilagodi svojim željam, kar pa je popolnoma napačno. Vsaka rez namreč rastlino oslabi, ji vzame nekaj njene energije, obrezane rastline so tudi bolj občutljive na bolezni, bolj privlačne za škodljivce, posebej, če obrezujemo kar na pamet, povprek. Vsaka rez tudi pospešuje rast, kar pomeni, da tisti, ki režete zato, ker so rastlin prerasle prostor, ki ste jim ga namenili, pravzaprav sami sebi delate vedno več dela. Redno obrezovane rastline imajo krajšo življenjsko dobo. Foto: Miša Pušenjak Pravilno porezano - pokrajšano drevo Že pri sajenju izberite takšne vrste in sorte okrasnih grmovnic in dreves, katerih oblika in končna velikost bosta ustrezala vašim željam. Tako odpade vsakoletno rezanje in manjšanje rastlin , ki tega ne želijo in slabo prenašajo. Pred rezjo skrbno izberemo orodje in predvsem nabrusimo škarje. Rez naj bo kar se le da gladka, tako preprečimo večje okužbe z glivicami. Vsaka rastlina ima svoj čas, ko je zanjo obrezovanje najprimernejše. Večino režemo v času zimskega počitka, lahko je to pozno jeseni ali najbolje zgodaj spomladi. Nikoli ne režemo po prvem septembru, začnemo lahko spet, ko rastlinam odpade vse listje, še bolje pa je počakati na začetek pomladi. Samo spomladi cvetoče grmovnice, najbolj poznamo forzicije, japonsko kutino, španski bezeg, režemo po cvetenju. Rezi se, če je le mogoče izognemo. Večina okrasnih grmovnic potrebuje le občasno obnovitveno rez, kar pomeni da vsake tri do štiri leta izrežemo stare veje in grm pomladimo. Obvezno obrezujemo samo vrtnice čajevke, plezalke visterije in lataste hortenzije ter seveda žive meje. Že pri teh pa svetujem, da se vsi, ki imate dovolj velik prostor, odločite raje za prosto rastoče žive meje, ki jih ne obrezujemo, vsaj redno ne. Foto: Miša Pušenjak V sredini vidite obglavljeno brezo; njene sosede že lepo ženejo, pri tej pa še ne vemo, ali bo pognala ali ne. Preden se lotimo rezi, si rastlino dobro ogledamo, poiščemo glavni vrh, glavne, ogrodne veje in potem se dela lotimo od tukaj. Pri obnovitveni rezi poiščemo stare veje, prepoznamo jih po debelini, barvi, včasih luščenju lubja, skrivenčenosti, skratka, če rastlino dobro opazujemo, jih najdemo. Te veje odrežemo pri tleh, jih izrežemo iz grma. Namesto vsake tako izrezane veje poiščemo eno mlado, dobro razvito vejo in jo z rezjo ali s privezovanjem usmerimo v pravo smer tako, da bo grm simetričen, da bodo veje enakomerno razporejene. Vedno izrežemo tudi veje, ki senčijo celoten grm. Ne krajšamo kar sredi veje, ampak smer rasti oblikujemo tako, da veje odrežemo centimeter nad manjšo stransko vejo, ki raste v pravo smer. Tako rast upočasnimo, ne pospešimo in oblikujemo grm. Najhujše in najslabše za prevelika drevesa je, da jih preprosto porežete, kot kaže slika 2. Pravilno krajšanje dreves je prikazano na sliki 1, vedno izberemo v ustrezno smer rastočo šibko vejo, za katero glavno, predolgo ali previsoko vejo poreže-mo. Tako bomo rast usmerili, oblikovali in umirili, drevo ali grm po bosta rasla počasneje. Naj vam ne bo za zgled nemogoče, grdo ravnanje s ptujskimi platanami ob minoritskem samostanu in topoli na koncu ptujskega mostu. Dela z obrezovanjem se je potrebno počasi lotiti, zato bo nadaljevanje tega prispevka naslednjič. V tem tednu pa pripravite orodje, če imate v načrtu izrezati večje veje, pa nabavite tudi cepilno smolo. Miša Pušenjak S svetovne ¿Mene scene GRAMMY 2011 Pred dnevi so v Los Angelesu že triinpetdesetič podelili nagrade grammy za najboljše dosežke v glasbeni industriji. Veliki zmagovalci letošnje prireditve so bili člani ameriške country zasedbe Lady Antebellum, ki so bili nominirani šestkrat, osvojili pa so kar pet grammyjev, vključno z nagrado za najboljšo skladbo leta za svoj hit Need You Now. Razvpita Lady Gaga je domov odnesla tri grammyje, mojstrica ekstravagance je tudi tokrat poskrbela, da je bila opazna, saj so jo na oder prinesli kar v jajcu, kjer je predstavila svoj novi hit Born This Way. Raper Jay-Z in soul glasbenik John Legend sta prav tako prejela po tri nagrade. Med največjimi poraženci letošnje podelitve je bil zagotovo Eminem, ki je bil nominiran kar desetkrat, na koncu pa je osvojil le dva grammyja, in sicer za najboljši rap album leta Recovery in najboljšo rap izvedbo za skladbo Not Afraid. Razočaran je lahko tudi najstniški zvezdn ik Justin Bieber, ki ni prejel nobenega kipca. Nagrado za najboljši rock album leta so prejeli Lady Gaga Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. To je to Foto: wordpress.com Bruno Mars Foto: wordpress.com člani kanadske zasedbe Arcade Fire za album The Suburbs, Paul McCartney je nagrajen za najboljšo solo rock izvedbo za svoj live album Good Evening New York City. Zasedba Muse je zmagala v konkurenci rock album leta, za najboljšo rock skladbo pa je bil nagrajen Neil Young, ki je tako prvič v svoji bogati glasbeni karieri končno osvojil tudi grammyja. Prireditev so odprli s posvetilom legendi soula, 68-letni Arethi Franklin, ki se zaradi bolezni do maja ne želi pojavljati v javnosti. Nekaj njenih hitov so zapele Christina Aguilera, Jennifer Hudson, Yolanda Adams, Martina McBride in Florence Welch. Za nekaj smeha je ponovno poskrbela Christina Aguilera, saj ji je na koncu nastopa nerodno zdrsnilo. Zadnji mesec očitno ni njen najboljši, saj je nedavno na odprtju Super Bo-wla narobe zapela ameriško himno. Med nastopajočimi je bil tokrat prvič tudi 67-letni Mick Jagger, ki je pel v čast pokojnemu Solomonu Burkeu, kot najstarejši pa je nastopil skoraj 70-letni Bob Dylan. Na oder so med drugim stopili še Barbra Straisand, Cee Lo Green, Gwyne-th Paltrow in številni drugi. DOBITNIKI GRAMMYJEV: Album leta: Arcade Fire -The Suburbs Pesem leta: Need You Now -Lady Antebellum Posnetek leta: Need You Now -Lady Antebellum Najboljši nov izvajalec/-ka: Esperanza Spalding Pop: Ženska vokalna izvedba: Lady Gaga - Bad Romance Moška vokalna izvedba: Bruno Mars -Just The Way You Are Vokalna izvedba dueta ali skupine: Train - Hey, Soul Sister Vokalni album: Lady Gaga -The Fame Monster Instrumentalni album: Larry Carlton & Tak Matsumoto -Take Your Pick Plesni posnetek: Rihanna -Only Girl (In The World) Elektronski/plesni album: La Roux - La Roux R&B: Skladba: John Stephens -Shine Album: John Legend & The Roots - Wake Up! Sodobni R&B album: Usher -Raymond V Raymond Moška vokalna izvedba: Usher - There goes my baby Ženska vokalna izvedba: Fantasia - Bittersweet Izvedba dueta ali skupine: Sade - Soldier Of Love Rap: Izvedba soloizvajalca: Eminem - Not Afraid Izvedba dueta ali skupine: Jay-Z & Swizz Beatz - On To The Next One Skladba: Jay-Z & Alicia Keys -Empire State Of Mind Album: Eminem - Recovery Rock: Vokalna izvedba soloizvajal- ca: Paul McCartney - Helter Skelter Vokalna izvedba dueta ali skupine: The Black Keys - Tighter Up Skladba: Neil Young - Angry World Album: Muse - The Resistance Instrumentalna izvedba: Jeff Beck - Hammerhead Metalna izvedba: Iron Maiden - El Dorado Alternativni album: The Black BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BORN THIS WAY - LADY GAGA 2. FIREWORK - KATY PERRY 3. GRENADE - BRUNO MARS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. PRICE TAG - JESSIE J FT BOB 2. CHAMPION - CHIPMUNK FT CHRIS BROWN 3. BORN THIS WAY - LADY GAGA NEMČIJA 1. ROLLING IN THE DEEP - ADELE 2. GRENADE - BRUNO MARS 3. WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN Osmi Prišel je nekaj časa nazaj na spored en tak hecen dan, namreč 8. februar. Kot se spodobi, smo bili tistega dne oproščeni šole, zakaj slavisti nas že od J\ : osnovne šole dalje uče, da je to najve- - čji slovenski kulturni praznik. Kakopak, temu ne gre oporekati; to je dan, ko (naj bi) se spomnimo našega največjega pesnika, kulturnika. Pa sem se takole tam okrog poldneva zbudil in se odpravil za računalnik nekaj pisat. Vse je bilo precej mirno, kot kakšna nedelja pred desetimi leti, nakar izvem vest. Na koledarju smo osmega februarja, naša ljuba Qlandia pa je odprta. Bil sem povsem šokiran, celo pretresen. Kar nisem mogel dojeti, da je na tak dan odprto nekaj tako plehkega, kot je nakupovalni center. Ne rečem, bolnišnice in policija, ampak nakupovalni center ...! Bil sem (in še vedno sem) absolutno zgrožen, da se kaj takšnega lahko sploh zgodi. Kajti osmi februar ni samo osmi februar, dan ko je umrl Prešeren in ko se pač ne gre v službo, pač pa ima ta dan simbolno vrednost. Simbolizira slovenstvo, slovensko kulturo in slovenski narod. Kar pa je na žalost pri veliko ljudeh vredno ravno toliko kot sosedova sreča. Odnos do tega praznika je odnos do slovenske kulture. In ni rodnost tista, zaradi katere bomo izumrli, ampak ta brezbrižnost do slovenstva. Zavedati se in ceniti lastno kulturo in zgodovino ni nacionalizem, ni poslušanje Avsenikov in ni dreti se "Slovenija, Slovenija!" na nogometni tekmi ali med pretepanjem priseljenca. To je osmi februar. Ampak pri tem jaz kaj veliko tako ali tako ne morem pomagati. To mora spoznati vsak zase, to mora vsak zase tako začutiti in vsak pri sebi se mora tega zavedati . Kajti to je največji slovenski kulturni praznik in je simbol slovenstva. Praznik Slovencev. Med tem pa Slovenceljni čakajo na petnajsti avgust, da bodo proslavili tisti pravi slovenski praznik, Marijino vnebovzetje, ki je mimogrede tudi dela prost dan. In tudi še dolgo bo, za osmi februar pa sem vse manj prepričan. In to v državi, ki je baje ponosna in zavedna ter ločena od Cerkve. Matic Hriberšek Keys - Brothers Country: Skladba: Lady Antebellum -Need You Now Album: Lady Antebellum -Need You Now Moška vokalna izvedba: Keith Urban - 'Til Summer Comes Around Ženska vokalna izvedba: Miranda Lambert - The House That Built Me Izvedba dueta ali skupine: Lady Antebellum - Need You Now Latino: Pop album: Paraiso Express, Alejandro Sanz Rock, Alternativni ali urbani album: El Existential, Grupo Fantasma Tropical latino album: Viva La Tradición, Spanish Harlem Orchestra Tejano Album: Recuerdos, Little Joe & La Familia Norteño Album: Classic, Intocable Banda Album: Enamórate De Mí, El Güero Y Su Banda Centenario Nagrade za življenjsko delo Nagrade za življenjsko delo, ki so jih podelili dan pred podelitvijo glasbenih nagrad, so prejeli country pevka Dolly Parton, skupina Ramones in britanska igralka Julie Andrews. Poleg omenjenih imen so si jih prislužili še Juilliard String Quartet, folk zasedba Kingston Trio in legenda gospe-la, častitljivo 101 leto star George Beverly Shea. Janko Bezjak estvi NAJ 1. GRENADE - BRUNO MARS 2. ROLLING IN THE DEEP - ADELE 3. FUCKIN' PERFECT - PINK 4. HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON 5. FIREWORK - KATY PERRY 6. YOUR SONG - ELLIE GOULDING 7. PYRO - KINGS OF LEON 8. THE BEST THING ABOUT ME - R. MARTIN & J. STONE 9. SHE'S GOT NOTHING - ROXETTE 10. WHEN WE COLIDE - MATT CAR[ 11. WHAT'S MY NAME? - RIHANNA I DRAKE fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Testenine z ostanki TOREK testenine z ostanki pečenke*, zelena solata SREDA slivovi cmok, jabolčni kompot ČETRTEK ričet s prekajenim mesom PETEK ocvrte ribe, krompirjeva solata SOBOTA kislo zelje s piščancem** NEDELJA cvetačna kremna juha, goveji zrezki v omaki, njoki, solata PONEDELJEK makaronovo meso (porabimo včerajšnje ostanke govejih zrezkov), solata *Testenine z ostanki pečenke Sestavine:40 dag testenin, 30 dag ostankov pečenke, 1 malo pločevinko pelatov, 1 strok česna, 4 paradižničke češnjevce, baziliko, smetano, olivno olje, maslo, parmezan, sol, poper. Testenine skuhajte in zabelite z žličko olivnega olja. Ostanke pečenke narežite na trakove. Na olivnem olju in česnu podušite nasekljane pelate. Začinite s soljo, poprom in baziliko. Odcejene testenine, paradižnik in meso (jed bo odlična tudi brez mesa) zmešajte in nadevajte v modelčke ali pekač. Pokapljajte s smetano, potresite z naribanim parmezanom in koščki masla ter obložite s prerezanimi paradižnički češnjevci. Hitro zapecite v pečici, ki ste jo ogreli na 200 stopinj Celzija. **Kislo zelje s piščancem Sestavine: 500 g kislega zelja, 50 g pečene slanine, 1 čebula (ne prevelika), 4 piščančja bedra, 1/2 žličke vegete, 1 strok česna, 1 lovorjev list, olje. Čebulo drobno sesekljamo, slanino zrežemo na kockice, zelje na hitro splaknemo s hladno vodo. V ponev vlijemo malo olja in na hitro po-pečemo piščančja bedra, ki smo jih prej osolili. Nato vzamemo meso iz ponve in ga damo na toplo. V olju od pečenja popražimo čebulo, da postekleni, dodamo slanino, še malo popražimo, nato dodamo še kislo zelje, lovorjev list, česen in vegeto. Vse skupaj prepražimo in zalijemo z vodo. 1/2 ure počasi dušimo, po potrebi dodajamo vodo. Ko se zmehča, na njega naložimo po-pečena bedra tako, da je koža obrnjena gor. Vse skupaj položimo v naprej ogreto pečico na 200 stopinj in pečemo 1 uro. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko Iskrice E Ne more se mi narediti nič hujšega, kakor če me kak lopov pohvali. (Robert Schumann) •kick Prijatelj je oseba, s katero si lahko takšen, kakršen si. (Pam Brown) -k-k-k Polovica spolne privlačnosti je tisto, kar pre-moreš, druga polovica pa tisto, kar ti pripisujejo. (Sophia Loren) •k-k-k Dvomiti o sebi je prvi znak inteligence. (Ugo Ojetti) -k-k-k Glas poljuba ni tako močan kot glas topa, vendar odmev traja mnogo dlje. (O.W.Holmes) -k-k-k Huje kakor v soboto ali nedeljo je lahko samo še na dopustu. (Dušan Ra-dovic) -k-k-k Norci zastavljajo vprašanja, na katera modrijani ne znajo odgovoriti. (Minette Walters) -k-k-k Laž je redko skromna. V njej bujno raste plevel. (Ignatij Kračkovski) -k-k-k Stari bi mladim raje kot položaje prepustili revmo. (Jože Olaj) Pride Mujo domov in pove Fati. »Fato, ali veš, da novi zakon določa penzijo ženi, ki je rodila štiri otroke?« Fata: »Žal imava midva samo tri.« Mujo: »Jaz imam še enega, nezakonskega. Pripeljal ga bom domov, da bodo štirje.« Kmalu pripelje Mujo svojega nezakonskega sina, vendar je doma samo Fata: »Kje imaš otroke, Fata?« »Prišli so moški in odpeljali svoje ...« SESTAVIL EDI KLASINC UDAREC Z DLANMI Štajerski TEDNIK NERODNOST, LESENOST OTRESENO SADJE, OTRESKI KOS GOVEDINE ZA PEKO ŽENSKO IME ŽELEZOV OKSID A ERAK MESTO V ŠPANIJI GROBA OBDELAVA KAMNA SERVIRNI PLADENJ (POGOVORNO) PROPADLI UMETNIK GOBA MAVRAH SIROMAŠTVO SELEN NAJEMNIŠKO DELO POSODA ZA VINO MIODRAG, PETROVIČ... ŽIDOVSKA DRŽAVAV PALESTINI iiiiiiiiiiiiiiiiiii PEVKA (ANITA) KMETIJSKA ZADRUGA PRESNET TRAK HODNIK S STEBRI MUSLIMAN. OBLAČILO VODNA PTICA NA DRAVI ERBIJ FORMAT PAPIRJA LAPOR (NAREČNO) VAS PRI SL. BISTRICI KRAJ PRI SROMLJAH PRIPADNIK OLMEKOV POVRŠINA, OBMOČJE VULKANSKO ŽRELO, ŽEKNO VINOGRADNIK, VINIČAR NASELJE PRI CERKVENJA- KU LONČNA NARCISOVKA FRANCOSKI DRAMATIK (EUGENE) IZ BESED DRVA + ELAN KEMIČNO SREDSTVO ODPRTA KOČIJA IRSKI BRINOVEC BIKOV GLAS VAS PRI VOJNIKU ANTON ČEHOV BELI ŠPORT NAŠ PESNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiii POLJSKA ZNAMENITOST ANTON OCVIRK Zakaj so se začeli Črnogorci masovno seliti v Slovenijo? Ker so izvedeli, da v Sloveniji nimajo prostih delovnih mest. Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka pingvinček in bruha kot nor. Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengurujček, občasno kihne in zagodrnja: "Klinc pa ta izmenjava študentov." Majhen Indijanec vpraša svojega očeta, plemenskega poglavarja in vrača: »Oče. Zakaj imamo Indijanci tako dolga imena, belci pa tako kratka kot na primer Bill, Tex ali pa Sam?« Oče mu pojasni: »Vidiš, sin, naša imena so simboli, znaki, smisel, ne po tako kot pri belcih, kjer imena prenašajo iz generacije v generacijo. Na primer: tvoji sestri je ime Mali romantični mesec nad jezerom, ker je bil tiste noči, ko se je rodila, krasen mesečev odsev v jezeru. Tvoj brat je Veliki beli konj, ki galopira skozi prerijo, ker to lahko vidiš iz našega tabora. Enostavno in razumljivo. Ali bi še kaj rad vprašal, Mali počeni kondom made in Kina?« Veliko podjetje je v želji po spremembah zaposlilo novega direktorja. Šef je bil odločen, da se bo v podjetju znebil vseh »zabu-šantov«. Na ogledu prostorov opazi moškega, ki se je naslanjal na steno. Soba je bila polna delavcev in želel jim je pokazati, da z njim ni dobro češenj zobati. Šef je pristopil k moškemu, ki je še vedno slonel na zidu, in ga vprašal: »Koliko zaslužite v enem tednu?« Rahlo presenečen moški ga je pogledal in odgovoril: »Zaslužim 200 evrov na teden. Zakaj?« Novi šef je segel v žep, izvlekel denarnico in porinil moškemu v roke 1.000 evrov in zavpil: »Tukaj je plača še za 4 tedne, sedaj pa se spokajte od tu in se ne vračajte nazaj!« S precejšnjim samozado-voljstvom je novi šef pogledal okoli sebe in vprašal: »Ali bi mi sedaj kdo povedal, kaj je ta zabušant sploh delal tukaj?« Čez sobo se je iz oddaljenega kota zaslišalo: »Pico nam je pripeljal.« Pokoplje mož ženo in uredi vse potrebno na pokopališču. Ko pride domov, se ulije, utrga se oblak, grmi, strele švigajo povsod . Pogleda mož v nebo in reče: "Prispela je!" Prideta dva klošarja pred davčno upravo. Prvi vstopi, ven pride nag. Ko ga drugi vpraša, zakaj je takšen, pove, da mu niso mogli vzeti drugega kot obleko, ki jo je imel na sebi. Drugi se zato sleče do golega in vstopi k davkarjem. Ven pride s čepom v riti in ščipalko na tiču. Prvi ga vpraša, kaj naj to pomeni. "Ker sem vstopil nag, mi niso imeli kaj rubiti, zato so mi zaprli vodo in plin." Ugankarski slovarček: AFRIDI = bojevito nomadsko ljudstvo v vzhodnem Afganistanu, ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž, 1905-2004), BABAKULI = turkmenistanski šahovski velemojsterAnnakov, EMRI = slovenski strojnik (Igor, 1952-), ETANOAT = zastarel naziv za acetat, LE-VINE = ameriški filozof (Joseph, 1952-), LIBOR = češki hokejist Prohaska, PA-RIŽLJE = naselje pri Zrečah, ŠTOKA = slovenska pevajalka (Tea, 1964-). ■>I!J3 'euais 'se 'ejes 'el9>! 'WP0 'e^eu^o 'snq 'aíizuej 'eja|o>j '>jooua 'ojiaw 'Aom '>jeg '¡uajj 'jbao|s 'si 'eg '^g 'ezod 'oy 'oey 'íeljsaAez '33 'eu|e}3|/\| 'eqse|§ dod 'leoueia 'eíupuey 'epua 'poqez 'epv 'qaiey :ouAejopoA ■gpezuji 9} A9HS9y íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: AŠV ZAREZA, ČRTA nih« težav ne bi izšel. ... da se v šterntalski občini obeta bogato pomladno družbenopolitično, morda celo referendumsko dogajanje, kajti nestrankarsko gibanje za odcepitev dela občine očitno misli resneje, kot je predvideval župan. ... da si je naš najboljši boksar s svojo zadnjo zmago v Stožicah samo še bolj zaprl Govori se ... ... da za letošnji 40-dnevni post v marsikateri hiši vernikov sploh ne bo treba posebej pripravljati. Kašče so v glavnem prazne, denar pogrešajo tudi v nadškofiji, da o redkih podeželskih kolinah, ki so se včasih dogajale prav predpu-stom, ne govorimo. ... da je še dobro, da se slovenska policija in preventivci lotevajo pomladanske akcije 40 dni brez alkohola šele po pokopu pusta. Drugače bi bila akcija v časupredpustnih norčij vsaj pri nas na Štajerskem verjetno že vnaprej usojena na propad. ... da je po svoje pravi čudež, da bo torkova številka Štajerskega tednika sploh izšla, saj jo je večina novinarjev - z urednikom na čelu - ustvarjala s temperaturo iz domače bolniške postelje. Pred kakim desetletjem časopis zaradi »tehnič- Foto tedna • Bralci fotografirajo vrata Amerike. Le kdo bi želel boksati z najboljšim? Vidi se ... ...da so se ob bombastičnih reklamah o velikih predspo-mladanskih razprodajah znašli tudi nekateri pustni liki. Hudiček na posnetku si je »po znižani ceni« privoščil simpatično trgovko. Za ostre oči • Najeli razlike Foto: Jože Mohorič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat pa smo prejeli prav posrečeno fotografijo, ki jo je naredil Jože Mohorič. Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51 Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Danijela Vinko, Podlehnik 7, 2286 Podlehnik. Anekdote slavnih *** Prvi predsednik Zvezne republike Nemčije Theodor He-uss je svoje govore večinoma pisal sam. Kmalu po letu 1950 je imel glavni govor pri odpiranju razstave moderne umetnosti v Baden-Badnu. Navzoči so govor pohvalili, nekdo pa je hotel vedeti, koliko je časa je porabil, da ga je napisal. »Štiri steklenice,« je dobil natančen odgovor. *** Avstrijski skladatelj Franz Schubert je bil samec. To se je poznalo na njegovem življenju. Nekoč je iskal po stanovanju cel par nogavic, vendar ga ni mogel najti. Stvar je komentiral z besedami: »Bojim se, da delajo danes na Dunaju samo še nogavice z luknjami!« 3 2 1 9 2 8 9 2 4 1 6 3 1 5 9 4 9 7 9 1 8 3 8 5 6 4 6 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© € 000 Bit vvv © €€ 00 Dvojčka VV ©©© € 000 Rak. VVV © €€ 0 Lev VV ©©© €€€ 000 Devica V ©© €€€ 0 Tehtnica VV © € 0 Škorpijon VV ©©© €€€ 00 Strelec V ©© €€ 0 Kozorog VV ©©© €€ 000 Vodnar V ©© € 000 Ribi VVV ©© €€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. februarja do 21. februarja 2011. 1 znak-slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Glasbeni kftbctre EN HABIT »E SATIE & TRI® ČAdKfiVSKI Glasbeni kabare EN HABIT DE SATIE (IT) Vodja predstave in koreografija: Elisabetta Fiorini TRIO ČAJKOVSKI (RUS/FRA) Konstantin Bogino - klavir, umetniški vodja Pavel Vernikov - violina Chaucsian Alexander - Čelo m PROGRAM: £. SATIE, P. 1. ČAJKOVSKI, R. ŠČEDRIN Vodja jtrofekia: Mladeti Delhi Scenografija: Jernej Forbid Kosltmografia: Statika Vauda Benčevič Beseda: Pavle Ravitoftrib POSKOČNIH Ji f POP 7 TOP 1. Ans. ZDOMARJI - Na okence ti trkam 2. Ans. ŠARMERJI ■ Le pesem ti poklanjam 3. Ans. ŠESTICA - Med iskrenimi ljudmi 4. Ans AKORDI - Hočeš nočeš 5. DOMEN KUMER in ŠPELA GROŠELJ - Čez leto ali dve 6. Ans. LUBA OŽMAHA - Glasba moj zaklad 7. Ans. VIŽARJI - Stari vižar 1. MARJAN ZGONC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi 2. BOŠTJAN KONEČNIK in NAVIHANKE - Obljubi mi 3. NOVA LEGUA- Dotik srca 4. MAJDA PETAN in MARJAN PETAN ■ Ko bova midva le spomin 5. NATAŠA MADJAR - Angel maj 6. BRIGITA ŠULER - Žigoio 7. BORIS KOPITAR - Ko sva se spoznala ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Ima in priimek; Tel. Številka: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.jp.p. 13, 2288 Hajdina Or fejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAMO mladiče ovčk, različnih pasem, tudi kamerunk, ki so kratkodlake in se ne strižejo. Tel. 031 424 952. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. Petek, 25. feE>rt»«r 2©ff, »t» (9.39 t»rf v dvarem Gimnazije Cena vstopnic: odrasli 15 f . otroci, študenti in upokojenci 12 £ Pred prodaj a vstopnic: Društvo Arsana, T!C Ptuj, Hotel Mitra, Dom KULTure MuziKafe, Park hotel Ptuj, www.eventim.si in prodajna mesta Eventim Informacije: ARSANA, Društvo za glasbeno umetnost, Jadranska ulica 4, 2250 Ptuj tel; 05 99 55 041, gsm: 041 2SO 934, www.arsana.si, info@arsaMa.si VSAK ČETRTEK 03 20.00 URI 7Acr>iTA „ „ « -i o no/ 77n i a a a tekmujemo in zmagujemo v oblačilih prion NAGRADNA IGRA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 11. februarja pa vse do 25. februarja bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 2. marca bomo izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon term ptuj. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, k. marca, v časopisu Štajerski tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti. PTUJ SAW HOTELS & RESORTS V Štajerski TEDNIK Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio tednik Ptuj, Rai{eva ulica 6,2250 Ptuj. Častni pokrovitelj Kurentovanja 2011 dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS i7 CISTA ENERGIJA! PTUJ Evropska prestolnica kulture 2012 partner iFE< K***- jf/lii KONZORCIJ KURENT MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptui Krai 20 let članstva Ptuja in Slovenije v Evropskem združenju karnevalskih mest - FECC MEDNARODNI PUSTNI FESTIVAL INTERNATIONAL CARNIVAL FESTIVAL ft urentovanje 2011 PTUJ, SLOVENIJA, 26. FEBRUAR - 8. MAREC Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja! 25. februar, Gimnazija Ptuj, 19.30 ART Karneval - karnevalske zgodbe (Arsana) 26. februar, Mestni trg, 11.00 Otvoritvena slovesnost Kurentovanja 2011 s predajo oblasti princu karnevala in tradicionalnim FECC srečanjem slovenskih pustnih likov in mask (povorka) 26. februar-8. marec, Mestni in Slovenski trg, 16.30-19.00 Prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask 27. februar, Mestni trg, 11.00 Karnevalsko srečanje pihalnih godb in mažoretnih skupin (povorka) 3. marec, Karnevalska dvorana, 15.30-18.30 Poli žur - animacijski in zabavni program za otroke 4. marec, Mestni trg, 10.00 6. tradicionalna pustna povorka osnovnih šol 4. marec, Grand hotel Primus, 19.00 Slovenski dobrodelni pustni ples 5. marec, Karnevalska dvorana, 20.00 Veliki karnevalski bal 6. marec, Mestni trg, 14.00 Mednarodni EtnoFest - 51. Mednarodna pustna in karnevalska povorka 7. marec, Mestni trg, 10.00 Srečanje veselih maškar iz vrtcev (povorka) 7. marec, Karnevalska dvorana, 16.30-18.30 Velika otroška maškarada (CID Ptuj in DPM Ptuj) 8. marec, Mestni trg, 17.00 Pokop pusta in predaja oblasti Karnevalska dvorana, 25. februar- 8. marec Izvajalce zabavno glasbenega programa v Karnevalski dvorani med 25. februarjem in 8. marcem, je izbrala PP Gostinstvo d.o.o. s partnerjem, Idejaldeja d.o.o., na osnovi javnega razpisa. Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih 5. marec, Vinarski trg - dvorišče Ptujske kleti, 10.00-13.00 Tradicionalna dobrodelno-kulinarična Obarjada 2011 WWW.kurentOVanje.net Lions kluba Ptuj [¡¡|5] fen®^ f«*™* PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, tel. 051 828 683. PRODAM balirko za kockaste bale, generalno obnovljeno, cena ugodno Tel. 041 283 892. PRODAM bukova, gabrova in brezova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957. V NAJEM oddam vinograd na lepi legi v Vičanskem Vrhu pri Veliki Nedelji, občina Ormož. Tel. 04 204 51 65. BUKOVA drva, razžagana 33 cm, zložena na paleti, prodajamo. Tel. 041 893 305. BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo na telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE PRODAM vinograd, 180 trsov, z majhno brunarico in lepim dostopom. Tel. 041 779 755. PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842. KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899. GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264. DOM-STANOVANJE BLIZU bolnišnice oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje. Inf. na tel. 041 676 634. VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, želebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899. Prireditvenik Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10 UPB-1), Občina Videm objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za enoto urejanja P18-M1 Območje poslovno logistične cone Videm 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja P18-M1 Območje poslovno logistične cone Videm (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 5744-29-10. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za območje podrobnega načrta izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o., Maribor; številka projekta je 3259/10. 2. Območje podrobnega načrta je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema naslednje parcele ali dele parcel v k. o. Lancova vas: 306/2, 307/1, 307/2, 310/1, 310/2, 311/1, 311/4, 316/1, 316/2, 316/3. Površina območja podrobnega načrta meri približno 5,85 ha. Podrobni načrt bo omogočil izgradnjo industrijskih, obrtnih, poslovnih in trgovskih objektov, različnih tlorisnih velikosti ter etažnosti P+1. Zgradi se tudi pripadajoča energetska ter komunalna infrastruktura in uredijo se prometne, zelene in druge površine. 3. Javna razgrnitev podrobnega načrta ter okoljskega poročila bo v času od srede, 2. 3. 2011, do vključno petka, 1. 4. 2011, v prostorih Občine Videm. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta ter okoljskega poročila izvedena v sredo, 16. 3. 2011, ob 16. uri, na sedežu Občine Videm (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Videm (www.obcina.videm.si). Številka 3505-2/2010 Datum 18. 2. 2011 Občina Videm, župan Friderik Bračič Torek, 22. februar 10.00 do 13.00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice z bratoma Malek, RUD Eleja: izdelovanje zimskih in pustnih trgank, jelenčkov ter zabavne igre -žongliranje z različnimi rekviziti 10.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center: počitniške delavnice 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: počitniške delavnice za osnovnošolce 10.00 do 12.00 Ptuj, na gradu: počitniške pustne delavnice PM Ptuj-Ormož - maske iz odpadnega materiala - papirnate kurentove maske 18.00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: potopisno predavanje društva PoTUJ - Maroko, v družbi sedmih popotnic, novinark Sreda, 23. februar 10.00 do 13.00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice z bratoma Malek, RUD Eleja: izdelava kurentov in klovnov 10.00 do 12.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: ustvarjalna delavnica z Zdenko Kosi 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: počitniške delavnice za osnovnošolce 10.00 do 12.00 Ptuj, na gradu: počitniške pustne delavnice PM Ptuj-Ormož - maske iz odpadnega materiala - lasulje iz plastičnih vrečk 11.00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: sprejem paraolimpijke Tatjane Majcen Ljubič, uspešne na svetovnem prvenstvu v atletiki Četrtek, 24. februar 10.00 do 13.00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice z bratoma Malek, RUD Eleja: beneške maske in pingvini 10.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center: počitniške delavnice 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: počitniške delavnice za osnovnošolce 10.00 do 12.00 Ptuj, na gradu: počitniške pustne delavnice PM Ptuj-Ormož - maske iz odpadnega materiala - obrazne maske iz blaga 15.00 Makole, knjižnica: pravljične urice - Ščeper in MBA 16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljične urice - Torta za medveda 19.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstava Ferija Lainščka, Gajaš arestant, z Vladom Novakom, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana Bistriškega gradu: prireditev Me PZ Glaska z gosti Petek, 25. februar 10.00 do 13.00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice z bratoma Malek, RUD Eleja: poslikava obraza in obrazne maske 10.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center: počitniške delavnice 10.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: počitniške delavnice za osnovnošolce Polenšak, Turistični dom: letna skupščina domoljubnega slovenskogoriškega društva Generala Maistra Ptuj, dvorana Gimnazije: pustni ART KARNEVAL 2011, sodelujejo plesalci iz Italije z glasbenim kabaretom in svetovno priznani Trio Čajkovski, povezoval bo Pavle Ravnohrib Videm, predstava R. Ercegovič, Ženske stvari, v izvedbi gledališča KD Videm Ptuj, CID: koncert meseca Adanna z Janom Tomšičem (kitara, bansuri in vokal) in Borisom Magdalencem (hang in digderidoo) 18.00 19.30 19.30 20.00 Kino Ptuj Torek in sreda, 22. in 23. 2., ob 17.00 Zlatolaska - v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina, ob 19.00 Gulliverjeva potovanja - pustolovska komedija Petek, 25. 2., ob 16.30 Zlatolaska - v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina, ob 18.30 Dilema - komedija, ob 20.30 Zeleni sršen - kriminalna komedija urentovarye ptuj 2011 :k> odganja, fitato energija na Organizator Kurentovanja 2011 razpisuje nagrade za 51. mednarodno karnevalsko povorko na Ptuju v vrednosti 8.000,00 EUR za najbolj domiselne skupinske maske na 51. mednarodni karnevalski povorki Posebna komisija bo na 51. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 6. marca 2011, izbrala najmanj 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost. Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijavit na: Javne služba Ptuj d.o.o. Ulica heroja Lacka 3,2250 Ptuj - Slovenija Tel. (02) 620 73 35, Fax: (02) 620 73 31. www.kurentovanje.net. monika.klinc@ptuj.si. branko.brumen@ptuj.si. Prijava naj vsebuje ime in kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je potrebno do petka, 25. februarja 2011. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ naročnica -^štajerski Ime in priimek:_ Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Pomlad na naš vrt bo prišla in čakala, da prideš tudi ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. SPOMIN Danes mineva dve leti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Dolinar IZ VITOMARCEV 5 Hvala vsem, ki se poklonite njenemu spominu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Franca Preloga IZ ULICE PRVEGA MAJA 3 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter duhovniku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Posebej hvala tudi zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir in govorniku z OE Elektro Ptuj. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Vincenca Klemenčiča IZ KORAČIC 62 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa, ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala župniku Stanku Matjašcu za opravljena sveto mašo in obred, pevcem pod vodstvom Stanka Pšaka za odpete žalostinke, Mirku Cvetku za ganljive besede slovesa, predvsem pa hvala njegovim lovskim prijateljem, ki so ga ob zvokih rogistov ponesli na njegovo zadnje domovanje. Žalujoča žena Marta ter hčerki Gabi in Viki z družinama ODKUPUJEMO različne sortimente hlodovine: ideči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 /51 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče. KERAMIČARSTVO Eiih Kosec s.p. Zelo kvalitetno polaganje vseli vrst keramičnih ploščic in okrasnega kamna. V februarju in marcu tirnima masa ZASTONJ. Tel:040/716-086 PIUJSKA TELEVIZIJA Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ipenD M 22.2. 10:05 Hrana in vino 10:30 To bo maj poklic—Pečar pon. 11:25 Modni -pon. 12:00 Ptujska kronika 14:00 Ptujska kronika-poo. 16:05 Ptujska kronika-pon. 1G:25 Polka in majolka 17:30 Hrana in vino 17:55 Ptujska krenika-pun. 18:15 Povabilo na kavo-pon. 18:50 Pust pred pustom-3. del 20:00 Ptujska kronika - pon. 21:40 Pust prod pustom-3. del 22:00 Ptujska kronika—pon. 22:20 Info kanal Sreda 23.2. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika—pon. 10:50 Pust pred pustom -3. del 11:10 Modre - pon. 10:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Pust pred pustom-3. del 20:00 Regi TV 21:50 To bo moj poklic - Vzdržovaloc tokstilij 22:45 Povabilo na kavo-pon. 23:20 Info kanal pean PROGRAMSKA SHEMA PeTV Četrtek 24.2. 10:20 Hrana in vino 10:45 To bo moj poklic - Vzdrževalec tokstilij pon. 11:40 Pust pred pustom-3. del 12:00 Ptujska krenika 13:00 Regi IV -Oimož 13:50 Ptujska kronika-pon. 14:10 Povabilo na kavo-pon. 14:45 Rog IV-Goriinica 18:00 Ptujska krenika -pon. 16:20 Polka in majolka 17:25 Hrana in vino 18:00 Ptujska krenika-pon. 18:20 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Pust pred pustom-3. del 21:25 Modre—pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Petek 25.2. 10:00 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika-pon. 11:30 Modra-pon. 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrena in vino 18:05 Pust pred pustom-3. del 20:00 Ptujska krenika-pun. 20:20 Pust pred pustom -3. del 21:30 To bo moj poklic-Mesar 22:25 Info kanal Ptojska talavizija PaTV, SlmniMtiil, M «5 9011» 21 www.petv.tv Odsltj nas lahko spremljate Mi na 12 Ptuj • Drugi občni zbor gobarskega društva Zbralo se je blizu 100 ljubiteljev gob in gozdov V Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj se je v četrtek, 17. februarja, na 2. občnem zboru Gobarskega društva Ptuj zbralo že blizu 100 članov ter ljubiteljev gob in gozdov. Tudi letos bodo osrednjo pozornost namenili izobraževanju svojih članov. Uvodni del občnega zbora Gobarskega društva so s prijetno pesmijo o življenju v naravi popestrile dijakinje ptujske Gimnazije, po izvolitvi organov občnega zbora pa je na aktivnosti v minulem obdobju opozorila predsednica društva Alenka Plohi Pod-gorelec. Ob tem je najprej spomnila, da je bil ustanovni zbor Gobarskega društva Ptuj 12. novembra 2009, prvi, ustanovni občni zbor društva pa 2. februarja 2010. Že 6. aprila so izvedli začetno predavanje o spoznavanju gliv s predavateljem determinatorjem Slavkom Šerodom iz GD Lisička Maribor. Nato so 22. maja pripravili spomladansko gobarsko ekskurzijo v savskih gozdovih z determinatorjem Antonom Polerjem iz GD Lisička Maribor.Ob koncu maja so pripravili zanimiv ogled gojenja gob šitak pri gojitelju Marjanu Slani v Novi vasi pri Markovcih. V sodelovanju s člani gobarskega društva Lisička Maribor so 10. julija pripravili poletno gobarsko ekskurzijo v polenških in savskih gozdovih. S ptujskimi dijaki in pod mentorskim vodstvom mednarodnega mojstra fotografije Stojana Kerbler-ja so 21. julija v prostorih občinske stavbe v Dornavi postavili na ogled zanimivo razstavo fotografij pod naslovom Gobe, gobe, gobice. Sicer pa so množično in uspešno sodelovali tudi na gobarskem prazniku v Žamencih v drugi polovici julija. Foto: M. Ozmec Na številne aktivnosti v minuli gobarski sezoni je spomnila predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec. Uspešna in nadvse poučna je bila njihova gobarska ekskurzija na Pohorju, kjer je bil 25. septembra njihov gobarski determinator-svetovalec Ivan Ferčič, član gobarskega društva Lisička iz Maribora. Nato so se 2. oktobra udeležili že 5. tradicionalne Ježkari-ade na Muti, 14. oktobra so v sodelovanju in ob pomoči gobarskega društva Ježek z Mute pripravili za ptujske gimnazijce zanimivo in nadvse poučno gobarsko ekskurzijo na Kozjaku. Osrednji in najbolje obiskan dogodek je bil zagotovo ptujski gobarski praznik, ki so ga pripravili 8. oktobra ob Pomaranči v Ptuju. Izredno dobro pripravljeno razstavo številnih užitnih in strupenih gob, ki so jo ob pomoči deterimantorja in znanega gobarskega strokovnjaka Antona Polerja opremili s slovenskimi in latinskimi ime- Foto: M. Ozmec Slavko Šerod, podpredsednik gobarskega društva Lisička iz Maribora, je ptujskim kolegom tudi v bodoče obljubil vso pripravljenost za pomoč in sodelovanje. Napoved vremena za Slovenijo Petrovega stola zima (22.) dolgo ne odkima. M/-6 21-5 rV~v-""'v _ /1/-7 1/-6 Ä .-/^-IMO Vfi*" ^ / " 0 7/-2 L fci jO J „, _ / 21-4 2'"5 7 I? —J 21-3 2/~3 1/-4 8/-1 )\ ji p-^p w IE Obeti Foto: M. Ozmec Po občnem zboru so člane in ljubitelje gozdov povabili na ogled zanimive fotografske razstave o gobah. ni, si je namreč ogledalo več sto obiskovalcev od blizu in daleč. Zanimivo pa je bilo tudi jesensko predavanje o zdravilnih gobah Branka Vrhovca, avtorja priročnika Zdravilne gobe in 100 okusnih gob Slovenije. V okviru letošnjega programa aktivnosti načrtujejo 24. marca predavanje Antona Polerja o spomladanskih gobah. V sodelovanju z GD Lisička Maribor načrtujejo v aprilu začetni tečaj spoznavanja gliv, v maju pa se ponuja možnost nadaljevalnega tečaja spoznavanja gliv v Mariboru. Spomladansko gobarsko ekskurzijo na Ptujsko Goro načrtujejo 21. maja, prav tako z Antonom Polerjem. V začetku junija naj bi pripravili razstavo o spomladanskih gobah, po vsej verjetnosti v prostorih Mercatorja. Poletno gobarsko ekskurzijo v gozdove okrog Polenšaka načrtujejo skupaj s člani gobarskega društva Lisička Maribor 9. julija. Predavanje Slavka Šeroda o jesenskih gobah načrtujejo 8. septembra, jesensko gobarsko ekskurzijo na Pohorje ali na Goričko z Antonom Polerjem pa 24. septembra. Tudi letos bodo pripravili tradicionalni ptujski gobarski praznik 8. oktobra pred lokalom Pomaranča, ko obljubljajo še nekaj drugih novosti in presenečenj. Jesensko predavanje o zdravilnih gobah z Janezom Gorenškom pa načrtujejo 24. novembra. Sicer pa smo med drugim slišali, da je v lanskem letu kar 26 članov Gobarskega društva Ptuj uspešno opravilo tridnevni začetni gobarski tečaj z de-terminatorjem Srečkom Še-rodom iz GD Lisička Maribor in si z dobrim poznavanjem 76 vrst gob pridobilo naziv determinator pripravnik. Članom Gobarskega društva Ptuj je v imenu gobarskega društva Lisička iz Maribora podpredsednik Slavko Šerod tudi v bodoče obljubil vso pripravljenost za sodelovanje in pomoč pri izvedbi prireditev. Hudomušno je pripomnil, da tudi mariborsko društvo Lisička vodi predsednica, tako kot je to v primeru ptujskega društva, sicer pa jih je že sedaj seznanil, da bodo letos proslavili že 45-letnico uspešnega delovanja ter ptujske kolege povabil, da se udeležijo katere od njihovih številnih dogodkov. Novost v tekočem in uspešnejšem obveščanju svojih članov pa je zagotovo spletna stran gobarskega društva www.gobarskodrustvo-ptuj. si, kjer lahko najdete tudi vse druge koristne informacije. Za pravo presenečenje pa so v Gobarskem društvu Ptuj poskrbeli ob koncu občnega zbora, saj so udeležence povabili na ogled zanimive fotografske razstave o gobah ter na prijetno druženje ob gobjih in drugih specialitetah, ki so ga ob izdatni pomoči kolektiva Pomaranče nadaljevali v gimnazijski jedilnici. M. Ozmec Ptuj • Salon umetnosti Foltinovi kurenti 17. februarja so v Salonu umetnosti odprli razstavo likovnih del slikarja Jožeta Foltina, ki je del prireditev, posvečenih 51. ptujskemu Kurentovanju. Razstava je namenjena tradicionalnemu pustnemu liku, ki s svojo podobo in poslanstvom vedno znova navdušuje številne različne umetnike doma in iz tujine. Foltina, sen-zibilnega ptujskega slikarja, se je dotaknil na prav poseben način. »Ker sem odraščal na Ptuju, je ta motiv vedno nekako živel v meni, 25 let pa sem prav tako služboval v šoli v Markovcih, kjer je ta tradicija zelo živa, in tudi to je vpliva- lo name,« je pojasnil umetnik, katerega razstavljena likovna dela, ki bodo na ogled do 31. marca, pripovedujejo svojevrstno zgodbo o maskiranju, tradiciji in poslanstvu lika kurenta ter njegovi samosvoji umetniški izraznosti. »Razstavljenih je 16 del zelo različnih formatov, tudi v obliki triptiha so, zraven korantov pa vidimo za popestritev tudi piceke in druge like,« je zaključil Foltin. Polona Ambrožič Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna burja, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Na Primorskem bo še pihala burja. Osebna kronika Rojstva: Simona Pevec, Ko-kolova ul. 14, Ptuj - deček Tim; Tjaša Nauhold Črešnar, Ul. Heroja Lacka 66, Lenart v Slov. Goricah - deklica; Karmen Kozel, Rimska ploščad 10, Ptuj - deklica Maja; Anja Polanec, Križeva vas 2, Polj-čane - deček Urban; Hedvika Korez, Zg. Hajdina 130 a, Hajdi-na - deček Maj; Jasna Fajfarič; Ptujska Gora 51, Ptujska Gora - deklica Tia; Urška Kocbek, Rogaška cesta 33, Miklavž na Dravskem polju - deček Brin; Marica Sirk, Radehova 10, Lenart v Slov. Goricah - deček Jakob; Andreja Prosenjak, Kalše 28, Šmartno na Pohorju - deček Tadej; Liljana Zelenjak, Ul. 25. maja 6, Ptuj -deklica Eva; Petra Kokol, Dornava 61 a, Dornava - deklica Zala; Ha-smire Ramanaj, Pohorskega obreda 7, Slovenska Bistrica - deklica Mirije; Petra Štrucl, Porabska ul. 2, Gornja Radgona - deček; Janja Kostanjevec, Bukovci 119 a Mar-kovci - deček Maksi; Urška Kola-rič, Kajžar 66, Miklavž pri Ormožu - deček Tevž; Sarita Djekic, Ulica 5. prekomorske 2, Ptuj - deček Mark; Mihaela Puster, Olešče 15, Laško - deček Nejc; Ines Ostruh, Prnek 17, Rogaška Slatina - deček Nik; Andreja Kotnik, Čagona 18, Cerkvenjak - deček Evgen; Anja Štiftar, Cesta k Dravi 6 a, Spodnji Duplek - deček Nik; Eva Janžekovič, Stojnci 101, Markovci - deček Žan; Barbara Šmidleh-ner, Hlaponci 46, Polenšak - deček Jan. Umrli so: Janez Mlakar, Vin-tarovci 44, rojen 1935 - umrl 3. februarja 2011; Antonija Štumberger, rojena Gregorec, Drstelja 12, rojena 1926 - umrla 3. februarja 2011; Ana Ogrizek, rojena Lenart, Zgornja Hajdina 133, rojena 1929 - umrla 3. februarja 2011; Marija Vogrinec, rojena Vaupotič, Mala vas 16 a, rojena 1921 - umrla 3. februarja 2011; Ana Emeršič, rojena Milošič, Lancova vas 43, rojena 1921 - umrla 27. januarja 2011; Anton Krajnc, Mala Varnica 10, rojen 1936 - umrl 5. februarja 2011; Marija Veronek, Draženci 62, rojena 1923 - umrla 4. februarja 2011; Zlatko Petrovič, Pristava 38, rojen 1929 - umrl 4. februarja 2011; Stanislav Lah, Moškanjci 87, rojen 1951 - umrl 4. februarja 2011; Rosana Kosi, Spuhlja 87 c, Ptuj, rojena 1988 - umrla 4. februarja 2011; Ivana Lah, rojena Grabar, Podvinci 101, rojena 1937 - umrla 7. februarja 2011; Drago Pukšič, Pacinje 38 a, rojen 1958 - umrl 7. februarja 2011; Vladimir Klaneček, Vin-tarovci 71, rojen 1936 - umrl 9. februarja 2011; Pia Golob, Mala vas 2, roj. 2009 - umrla 11. februarja 2011; Anton Hajšek, Cirkovce 44, roj. 1923 - umrl 13. februarja 201; Alojz Gajšek, Skr-blje 1, roj. 1931 - umrl 11. februarja 2011; Rozalija Mesarič, roj. Bukošek, Lešje 15 a, roj. 1942 -umrla 10. februarja 2011; Branko Pernat, Kozminci 10, roj. 1972 - umrl 7. februarja 2011; Janez Štrucl, Kajžar 64, roj. 1933 -umrl 15. februarja 2011; Julijana Majcen, roj. Mušič, Grabe 12, roj. 1929 - umrla 11. februarja 2011; Franc Prelog, Ulica 1. maja 3, Ptuj, roj. 1932-umrll5. februarja 2011; Amalija Stopajnik, roj. Bratušek, Strmec pri Leskovcu 12, roj. 1926 - umrla 14. februarja 2011; Marija Ana Gašparič, roj. Pihler, Mestni Vrh 121, Ptuj, roj. 1928 - umrla 15. februarja 2011; Leopold Javoršek, Kraigherjeva ul. 22, Ptuj, roj. 1931 -umrl 12. februarja 2011; Jožef Kolarič, Polenci 49, roj. 1926 -umrl 19. aprila 2011. Poroke - Ptuj: Jožef Štumberger, Zagrebška c. 77 a, Ptuj, in Dušanka Vidovič, Zakl 13 b.