Št 2. V Gorici, v četrtek dne 4. jatiiivarija 1912. Tečsg KUh Iikaialrikratoateiei, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4-uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom. pošiljana: vse leto . . 15 K »/, „ . . lO „ Za NaBBJd.« Z obiskom Prage je združil dr. VoŠnjak Še informacijo o čeških posojilnicah. Ko se je vrnil, je v »Sle/. Naroda« qbLirno razpravljal o posojilnicah in tako dal povod, da so se tudi pri nas pričele ustanavljati.- Slov. posojilništvo pa se je začelo razvijati od l. 1879. dalje, ko se je brat Mihael naselil v Celju ter svoje zmožnosti posvetil ustanavljanju in razvoju slovenskih denarnih zavodov... Že iz sedaj povedanega je razvidno, kako neumoren agitator, politik in naroden gospodar je bil dr Jos, VoŠnjak ... Nakopal si je sovraštvo Nemcev, ki so ga preganjali in mu hoteli odvzeti kruh. Sovražili so ga in mazali po svojih listih -— on pa je v štajerskem deželnem zboru govoril tako-le: »Narodnostna misel sili evropejske narode, da se združujejo; Slovenija bo prej ali slej nastala. Narodno središče Slovenije pa Je Ljubljana, U>Čitcv tudi ul težavna. Slovenija ima prav lope naravne meje: Spielfeld Je severni mejnik, Trst pa južni ... Za tako združenje prosita tudi 102 slovenski občini. In ko bi se tudi to gibanje v adresah kazalo, kdo pu zaslolpa narod? Njegova inteligenca in narodovi Časopisi*. Vsa slovenska inteligenca pa se je izrekla za to združenje in vse slovensko časnikarstvo dela že leta in leta v tem zmislu, Ideja pa, katero zugovarla vsa inteligenca, vendar ne ho v škodo narodu. Z našo inteligenco, / nnSIm narodnim Časopisjem vam še enkrat kličem v tone-hoch«-aIi svojemu nemškemu izvoljencu, (Pride še.) Maksim Gorki. FOMA GORD.1EJEV. i Roman. (Dalje.) »Zmernost je dobra, pravim. Bog jo daj vsakemu. Jaz sam ne pijem ... A zakaj te prireditve, čitalnice in vse to. če ljudstvo še citat: ne zna?« Odobravale je kimat guverner. »Porabite denar raje za kakšno tehniško šolo, pravim jaz. Ce se začne z malim, bode denarja ravno dovolj, .. če ne, pa se lahko prosi v Peterburgu za nadaljna sredstva, — tam dado! Potem mestu ni treba prispevati in stvar je pametnefa.« »Tako »e. Popolnoma vašega mnenja sem. A kako so se liberalci vrgli na vas. Hahaha!; »To je že njihova navada, da tako kričijo ...« Globoko kašljanje protidijakona je naznanjalo začetek službe božje. Soija Pavlcvna je stopila k Fomu pozdravila ga in dejala tiho," z otožnim glasom: »Na dan pogreba sem gledala v vaše srce in moje srce se je krčilo bolesti. Moj Bog, sem si mislila, kako pač trpi!« In Fomi, ki jo je poslušal, se je zdelo, da pije med. . »In ta vzklik! Moja duša je vztrepetala ob njem. Vi moj ubogi deček ... Saj lahko tako govorim z vami, ker sem že stara ...« »Vi«, je tiho vzkliknil Foma. »Ali ni tako?« je vprašala in mu pogledala naivno v obr^z. Foma je molčal, povešaje glavo. »Ali ne verjamete, da sem že stara ženica?« »Verujem vam ... to se pravi, vse bi veroval, kar bi vi rekli ... le ... to ni resnično!« je odgovoril Foma polglasno in naglo. »Kaj ni res? Da mi verjamete?« =»Ne! Ne to ... a to, da ... Jaz ... oprostite! Jaz ne znam govoriti!« je reksl Foma žalostno, ves rudeč od zadrege. »Nisem izobražen ...« . - »Nad tem se ne izpodtikajte«, je rekla Medinskaja milostno. »Mladi ste še in izobrazba je dostopna vsem. So pa tudi ljudje, katerim ni le odveč; marveč bi jih celo pokvarila. To so ljudje čistega srca.,... zaupni in iskreni, kakor otroci... in vi spadate med te ljudi Saj ste takšni, kaj ne, da?« Kaj je mogel Foma odgovoriti na takšno vprašanje? Rekel je torej odkritosrčno: L»Srčna vam hvala!« In ko je videl, da so njegove besede izzvale v očeh Medinske vesel sijaj, se je zazdel samemu sebi, smešen in glt:»p, razjezil se je sam nad seboj in rekel s tišjim glasom: »Da, tak sem jaz: kar imam v srcu, to imam tudi na jeziku Ne znam se prikrivati ... Če se mi kaj smešno v-d:„ se srneiem naravnost .. Neumen sem! ...« »No, no, zakaj take*?« je rekla žena z očitanjem in popravljaje nekaj na svoji obleki, je kakor po naključju potegnila z roko čez njegovo, ki je visela doli in držala klobuk, na kar je Foma svojo roko* pogledal'hi se nasmeh nil v radostni zadregi. »Saj se udeležite obeda?« je vprašala Medinskaja. »Da.« »In jutri pridete k moji seji.« »Gotovo!« »Corriere«. ki je neizmerno hvalil bivšega ravnatelja tukajšnje gimnazije dr. Tominška ter jokal, zakaj da gre tak gaJantuomo iz Gorice, tisti *Corriere« se zaletava j^novega predstojnika okrajne sodnije v Krminu, ker je Slovenec ter ga podi gor v Kanal, Tolmin ali v Bovec......Tako piše zopet »Corriere«, kakor piše navadno <« slovenskih uradnikih. ~~ Tu naj se *špe-gla« brunna »Gorica«, ki se je bila radi povsem umestnega Članka o Tominšku zagnala v »Sočo* ter tako priskočila na t se ni priučil sloven. jezika. Ko je bi! v ob- pomoč »Corrieru«! < x:~;__________t *____je:—: s« t.:i x- «-^,i i..«* e»~i_:ii__ «_.« Ceita perje ia pri za blazine {pernice) od K 1— do K 15— klg. prodajata na debelo in drobno Hedžet ft Koritsil; Gorica. Domače vesti. Goriški deželni zbor je torej sklican na dan 11. t. nt. Vsi tukajšnji listi naznanjajo to sklicanje in »Corriere« ve, da bo prva seja ob 11. dop. Po stari navadi. — Preteklo soboto ni vedel še nihče o sklicanju, tudi pri namestništvu ne. V nedeljo pa ie došla v Gorico brzojavka, ki je povabila v Trst nekega laškega poslanca. Konštatujemo, da s slovensko manjšino . ne le ni bilo nobenega dogovora, narobe, manjšina, ko je doznala, kaj se plete, je primernim potom naznanila vladi svoje stališče. Ako pa se je vlada odločila sklicati deželni zbor, bo za posledice odgovorna sama. Leta 1910. je bila zaključila dežehn^zbor, pustila čez leto dni vse v negotovosti ia končno v jednakih pravzaprav še slabših 'razmerah sklicala deželni zbor. To je dokaz, kako šibka je dunajska vlada nasproti posameznim mogotcem, ki uganjajo v svoji strankarski strasti najostudnejša nasilstva ter teptajo v blato vse parlamentarne običaje. Naše ljudstvo pa zopet lahko vidi, kako se z njega interesi lahkomiselno igrajo, katoliški možje v lepi zvezi laških liberalcev. — Od takega deželnega zbora nima naše ljudstvo m? dobrega pričakovati. Gostovanje sfc ^cdališča iz Trsta v Gorici. — V Tf^v^em Domu bo v . soboto. 6. t. m. ob 8. uri zvečer gledališka predstava. Uprizori se »V&iar«, igra v 3 dejanjih; spisal H. Bernstein, posl. Gove-kar. V Predprodaja vstopnic v trgovini: A, GabršČčk v Trgovskem Domu* v Nadejamo se obitae udeležbe. Igra je zanimiva ter je na repertoarju raznih gledališč, igralci so pa;tudidobrh Čini spor med atarašini, je bil še pred krat-kim tudi župan. Pokojnik je imel vile v Gradežu in je bil podpredsednik kurato-rija tamkajšnjega morskega zdravilišča. Za okrajnega komisarja je imenovan g. L. Zupančič, namestništveni koricipist j na tukajšnjem glavarstvu. j Slovenska čitalnica v Gorici priredi , dne 18, t. m. za svoje člane in vabljene družabni večer s plesom, v veliki dvorani Trgovskega doma, kar naj ptesaželjni na znanje vzamejo. | Pri Južni Železnici v Gorici so Imeno-, vanl: Status 11, višku revidentom gg. re-videnta Pran LavriČ in Josip VViJlisdch; revidentom gg. pristava Herman Canetti in Josip Collorig. — Satus III, asistentom gg. pisarniški odpravitelji Edvard Demonte, Aleš Aviani, Alojzij Bresausig in Ivan Damini. I Dr. A. Gregorčič je slavil v torek svojo 60ietnico. Njegova »Gorica« ga hv&*L; kako pa! Kdor ga pozna pobiiže osebno in kdor ga zna prav ceniti po njegovem delovanju, se mora nasmehniti, ko prečita hvalisanje v »Gorici«. Nekoč je bil dr. Gregorčič nekaj vreden, toda doba zadnjih 11 let, odkar je zvezan ? Pajerjem, je popolnoma zatemnila njegovo nekdanjo svetlo stran. »Šolski Dom« postavljajo v ospredje. Kaj je res kje kdo, ki misli, da je S. D. le njegovo delo?! So tudi drugi delali in temelj postavili; vse trdo prvotno delo je opravil v glavnem tisti, katerega dandanašnji Gregorčič najbolj črti! Ima tudi dr. Gregorčič zasluge na šolskem, polju, priznavamo mu jFh, obsojamo pa ob lednem politično barantanje s S. D. Kaj nam pomaga to, če dobi par sto kron za Š. D., če pa nam pri tem zapravi slov. trgovsko šolo?! — Temen spomin zapusti za seboj. Ni ljubljenec, zgubljenec naroda je in radi zveze s Pajerjem, ki rodi vedno hujše zlo goriškim Slovencem, ga bodo kleli še prihodnji rodovi. ¦*? y*v V goriški okrajni šolski svet jelenova! deželni odbor, svoja zastopnika^ v osebah prof. Berbuča in poslanca* if^ri-niča. - -^ j| V sežanski okrajni šolski sver*je poslal dežemi odbor komenskega .žugala Jazbeca in župana v Vel. Dolu I. ČlrgfČa. V tolminski okrajni šolski svet k poslal deželni odbor cerkljanskega župana A. Kosmača in podbrdskega poštarja A. Torkarja. Same velike prijatelje učitelistva je iabral deželni odbor v okrajne šolske svete, Berbuč, Marmič, Jazbec, Grgič, Kosmač m Torkar, ti naj ugonobljajo tičrte^e in šolo, — V goriškem okraju menda odpadejo sedaj vse šoiske doklade, ker so izvoljeni sami pristaši S. L. S. Tako }%&}-diti namreč po »Novem času«, ki je za naprednim sežanskim okr. šolskim sve-?| tom vskliknil na naslov davkoplačevalce^ še boste plačevali velike Šolske doklade! .— o novem gorišfcem okr. soi- Beležimo tudi to. — »Corriere« pripoveduje, da je bil glede imenovanja no-vega predstojnika okrajne sodnije v Kr-minu poprašan od vlade »neki višji slovenski sodni uradnik in.... poslanec«, ki je imet povedati svoje mnenje o dveh kompetentih, o Italijanu in Slovencu (ki je imenovan). Ta višji uradnik-poslanej, katerega imena ni težko uganiti, se je izreke! 7/a Italijana proti Slovencu, »Corriere« pravi, da je oni sodni uradnik in poslanec...... »valantuomo«. Torej To- minSek galantnomo, ta uradni :<-poslanec tudi galantuomo. — Naša javnost sedaj ve, kdo je pri Italijanih galantuomo! Veliki planinski ples, ki ga priredi »podružnica slov. planinskega društva ** Radovljici« čnč 6. t m. v zdraviškem domu na Bledu, obeta biti nekaj posebnega. Obširna dvorana zdraviškega doma se spremeni ta dan v ljubko planinsko pokrajino z »Aljaževim Domom« v ozadju m Triglav bo labko vsakdo občudoval z zračne višine — galerije. Nad vse zanimivo bo planinsko življenje na Trenti, kamer bo pač težaven dohod, a vendar $o tu prepovedani podkovani čevlji. Kdor i?h ima, naj jih dene v nahrbtnik. Za postrežbo je izborno preskrbljeno. — Drug dan t. j. 7. t. m. je posvečen sankanju, kajti večja družba sankačev zdrsne na Vršeč. Omenjamo, da so razni gostilničarji skleniti odati posamezne sobe izletnikom za polovično ceno. Lekarne v Gorici še vedno nimajo vseh potrebni slovenskih napisov in naznanil. Katera ima ponosno shtžbo, katera je odprta ob nedeljah !n praznikih popoldne, to je naznanjeno le po laško za — slovensko večino odjemalcev! Zahtevamo ponovno, da se uvedejo nemudoma po lekarnah v Gorici vsa naznanila tudi v slovenskem jeziku! Morajo pa zahtevati to tudi vsi slovenski odjemalci l V tukajšnji ženski bolnišnici, kjer so tako lepe razmere, kakor jih je opisal dr. Pontoni, je bilo lani bolnih žensk 1067; oštak) jiJi je z novim letom 173; v psihiatričnem oddelku jih je 173. Požar v LočiiHm. — Pišejo nam: Dne I. jan. ob 8. zvečer, ko so se ognje-gasci najbolj zabavali pri plesu v široko-znanem »Acfilu«, — prireditelji tega plesa so bili ognjegasci — pozvani so bili na •pogorišče. Ni bilo torej drugače, kakor prekiniti z zabavo in nastopiti bridko shi-žbo ognjegasca. Gorela je mizarska zaloga, Ie kakih 50 m od »Acfila« oddaljena. Lastnik zaloge je tu znan pod imenom »Bevilacraa« m ima precej dela po bHžnjih Brdih. n. pr. «-Vipolžah, Cerovem, Kozam. Ker se je požar silno hitro širil, se je prav malo reči rešilo. Mislimo, da je tu kakih 8000 K škode, ki je pa krita z zavarovalnino. Tukaj je splošno znano, da je vsakokrat gotov požar, ko prirede ognjegasci svoj ofkšjelni ples. Gotovo je kje torej idob- \ šk& svetu pa lepo molči. Torej? — | než, ki jim ne privošči zabave, oziroma denar, dobička in jih prisili od plesa k — ognju. To je v teku jednega meseca že tretji požar. »Goriška slovenska mladina«. — Ker se plesna vaja ne more vršiti v soboto, dne 6. t. m., na sv. Treh kraljev dan, vsled gostovanja članov Tržaškega slov. gledališča sklenil je odbor prirediti v nedeljo, dne 7. t. m. plesno vajo z vojaškim orkestrom v dvorani Trgovskega doma, kot običajno od 4.—8V2 ure zvečer. Brezdvomno je vsakemu posamezniku, ki se udeležuje plesnih prireditev »Q. S. M.« z vojaškim orkestrom, na tem ležeče, da se čim mogoče dlje časa pri takih plesnih vajab zabava, uverjen haj bo, da bo odbor ob sijajni udeležbi obiskovalčev, plesno vajo za eno uro podaljšal, v dosego tega pa naj vsak član in prijatelj društva pridno agitira med obiskovalci naših plesnih prireditev in gotovo mu bodemo tudi v tem oziru ustregli. Nadejaje si živahne udeležbe pri prih, nedeljski vaji z vojaškim orkestrom, kličemo: *Na svidenje!« NB: Veliki ples »O. S. M.« bo 3, svečana 1912. Odbor »O. S. M.« Jubilejne slavnosti ob 50 letnici Na« rodns čitalnice v Ljubljani se bodo vršile dne 5. in 6, januarja 1912, Spured: V petek, 5, januarja 1912: 1, Ob polu 8. zvečer slavnostna predstava deželnega gledališča v Ljubljani. V soboto, 6. januarja 1912: 2. Ob 11. dopoldne slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. 3. Ob 5. popoldne telovadna prireditev ljubljanskega Sokola na čast udeleženem jubilejnih slavnosti v sokolski telovadnici Narodnega doma. 4. Ob 8. zselet jubilejni ples v gorenjih prostorih Narodnega doma. Konj se je spJatil včeraj po 5. uri meče farju A. Kulinelu, in sicer na Korsu. Voz se je prevrnil, 'Kfihnel je padel ter se pobil na čelu in kolenu. Konj pa je tekel z glavo nizdol proti tramvaju. Sprevodnik ti ustavil tramvaj, konj pa se je zatet-1 vanj in se ubil. Sprednji del tramvajskega voza je poškodovan precej. Vojaška godba bo svirala v soboto 6. t. :n. v mestnem vrtu od poldne do I. pop. Program: 1. Blaton »82. polka koračnica«; 2. Kcmzak »fiadner Mad'!ri«, valjček; 3. Flotov, oiivertura k Operi »Indra«; 4. Verdi, Fantazija iz opere »II Trovato-re«; 5. Fetras »V sedmih nebesih«, pot-pourri. Alojzij Iilicher iz Gorice je bil pred kratkim aretiran radi izvršenih tatvin v dneh trga sv, Andreja po raznih prodajalnah: pri Wehrleta, pri Gabrščeku, okr- del je Pcdberšiča in služkinjo Bres-ca. Kradel je daljnoglede, denarnice in krene in 6 nožičev so našli pri njem. Obsojen je na 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Ko prestane kazen, ga pošljejo v prisilno delavnico. Pred procesijo se ni odkrit in občinskega redarja je bH razžalil v Tržiču. 14. aprila lanskega leta neki Jos. Canevesi, ctoina iz Trsta, star 17 let. Procesija je bila na veliki petek. Redar ga je pozval parkntt, naj se odkrije pa se nt hotel. Radi tega so ga ovadili in je bil pozvan Canevesi pred kratkim pred okrožno sodnijo v Gorico, ki mu je prisodila 10 dni zapora in 1 post. Čast procesije ie rešena. Licitacija listov. — Odbor Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici naznanja, da se bo vršila v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih licitacija listov. Prihodnja številka »Soče« izide 9. t. m. Kar je nujnega in važnega do jtrtri, še priobči v »Primorcu«. Društvom! — Med društvi, ki pri-občujejo v »Soči« svoje občne zbore, veselice itd„ se dobi večkrat kako, ki pošlje zamazano naznanilo in še težko čitljivo. Prosimo torej vsa društva, da pošiljajo svoja naznanila lepo in pravilno pisana (večina dela tako!), ker nimamo v uredništvu časa za (prepisovanje in sestavljanje društvenih naznanil! Odprti lekarni: — V soboto na praznik bosta odprti v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V nedeljo popoludne pa bosta odprti lekarni Liberi-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 7. —14. t. m. Zgubljeno. — Na Silvestrov večer je neka gospodična zgubila v »Trg. domu* ročno torbico, v koji je bila denarnica in razni ključi. Pošten najditelj naj jo adii I v našem upravništvu. Danes zvečer ob 8.30 uri se vrši letal redni ofečai 3hor telovadnega1 .društva »Sokol« v Gorici v. prostorih pri »Zlatem jelenu« z že naznanjenim dnevnim redom. Prosimo pohioštevime udeležbe. Na zdar! Odbor. Veseličm odsek telovadnega društva »Sokol« v Gorici izreka tem potom s*'ojo zahvalo vseB^tt&in^"-^^^ mete za 'šaljivo loterijo na Silvestrovem večeru, kakor tudi vsem onim, ki so pre-plačaK vstopnino. Predsedstvo Goriške Sokolske Župe naznanja,, da se bo vršil letni fedni občni zbor v nedeljo dne 14. januarja 1913 v Gorici v prostorih hotela pri Zlatem jelenu z naznanjenim dnevnim redom. Poživljamo bratska društva, da vpošljejo svoje delegate. Društvo »Sokol« v Mirau bo imelo svoj redni občni zbor 6. januarja i. 1, ob 3. uri popoldne v prostorih br. Josip« Maru&iča. Dnevni, red obsega: l. Po-zd av staroste. 2. Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagainikovo in prispevki za zidanje Sokolskega doma, 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti, Pričakujemo obilne vdeležbe in vabimo k občnemu zboru tudf izstopivše člane. Bilo nas je lepo število enega duha in enih misli. Ustrašili se nismo nobenih žrtev, samo da bi ustvarili v Mirnu krepkega Sokola. Kako navdušenje je zavladalo v naših vrstah, ko so Gorenjci razpustili svoje telovadno društvo in prisegli na naš prapor. Različne društvene prireditve in izvežbanost naših telovadcev so spričcvule, da je Miren vse kaj drugega, kar sa ljudje o njem govorili. S skupnimi močmi smo se lotili tudi akcije, si sezidati lastni Sokolski dom, ki naj bi bil zbirališče in torišče nas vseh, ki smo za napredek in prospeh naroda. Stavbni odsek je v kratkem času nabral toliko denarja, da bi se kmalu uresničile naše želje pa /atleti smo rut hud odpor, ko smo imeli kupiti KtavbiSče. V prvi razburjenosti je izstopit.) iz društva nekaj članov, ker se ntso strinjati s sklepom občnega zbora, ki se je odločit za zemljišče na Groti. Vsem je dobro znano, da lepšega ju pri-pravnejšega prostora za to ceno ni bilo mog.;Če dobit; fn.fcUpb temu je delo naj-'požrtvovalneSših mož, ki gotovo nimajo povoda biti pristranski, rodilo ostra na-sprotstva. Discipline prave je manjkalo b zategadelj so se pojavili znova oni krajevni razpon, kot ob času zidanja Občinskega dama. Edino v slogi je moč. V tem znamenju pričakujemo v soboto vse 1 trezno misleče može, s katerimi hočemo Sokola v Mirnu zopet postaviti na trdne noge. Na zdar! Odbor. »Sokol« v Podgori bo imel dne 6. t. m. ob 3V» pop. v prostorih g. Breganta svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in načelnika, volitev novega odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Sokol na Brjah bo imel II. redni občni zbor dne 6. jan. 1912. ob 3. uri popoldne v društveni sobi g. Ignaca Če-hrena »-pri Martinih«. Na zdar! Odbor. »Sokola« v Ajdovščini redni občni zbor se bo vršil dne 5. prosinca 1912. ob 8. uri zvečer v Sokolski telovadnici. Dnevni red: Poročila društvenih funkcionarjev, volitev odbora in slučajnosti. Bratje člani, vdeležite se istega pohtoštevilno! Odbor. Na"hOvo.se uvetičta ria držav: želez, nova dnevna direktna brzovlaka št. 709 in 710 iz Trsta po pustarški dolini "preko Bremrerja' in ArTbefga Tršt-Fr^zfcliesteT-Incmost-Pariz, ki (bosta imela ; direktne zvezo z na novo uvedenim' ekspresnim mednarodnim brizovlakom Ojriaj->Pariz (preko Amsteten-Sehthal-Bischofshofen,-Inomost-Arlberg-iBuohs-Zuricih (Švica) na Francosko v Pariz). Vozni red za nova iSr^Rffi^e^Kaerči: 1.04 pop. in „ 8.50 zvč. 11.45 „ 3.47 „ 6.30 zjut i4-40 pop. i 3 20 » l j 12.30 n 1 | 8.05 zjut. j 5,50 » 2.03 » 1 11.45 zvL i 1.00 pop- 11.40 zjuf | TRST drž. kol! Gorica e „ . Beljak glavni kol, Francenfeste j. k. Inomošt j. k/ , Buchs drž. kol. Zurich (Švica), 5.45 pop. )f PARIZ ... Ta nova brzovlakova- zveza bo imela . direktni voz I. in II. razreda med Tr$toiji in Parizom in jedilni voz Trst-Franzens-leste. Na bohinjski železniški progi bo vozilo v poletni sezoni, z8čen'Vs 1, majem 1912., dnevno 12 brzovlakov. Trst, največji trgovski emporij Avstrije ima po novi alpski progi najkrajše direktne zveze z največjimi glavnimi mesti evropskih držav kakor London, Pariz, Berolin, Amsterdam, Bruselj, Monakovo, Dunaj in Petrograd.* Veliki z najlepšim komfortom urejeni brzoparniki »Avstrijskega Llovda« posredujejo najhitrejšo in najkrajšo zvezo iz Trsta v Dalmacijo, Carigrad, Aleksandri-jo, Sirijo, Grško, Indijo in Kitajsko. Po alpski železnici v Trst prihajajoče mednarodno potujoče občinstvo ima ugodim */veze z najvažnejšimi zdravilišči posebno prezimovališči na krasnih obmorskih pokrajinah in rimskih starinah bogate avstrijske revijere, kakor so: Brioni, Pulu, Portorose, Opatija, Veliki in Mali Lo&ini, Dubrovnik in dalmatinsko otočje. Poštne izkaznice v prometu z Ogr« sko. Od I. Jauuvariju 1912. smatralo se* bode po Ogrskih poštnih uradih Izdane i:4;azne knjižice (livrets d' identitč z ogr-•.kim in francoskim besedilom) pri c. kr. poštnih uradih za polnovredne izkazane papirje. Od istega časa naprej bodo tudi avstrijske poštne izkaznice pri ogrskih poštnih uradih veljale za polnovredne izkazne listine pr' dviganju poštnih poŠiljatev. Zgradba proge RudoJfovo-Metllka-kranjsko-hrvatska deželna meja. — Glasom v »Osservatore Triestino« priobče-nega razglasa je razpisana zgradba delne proge Rudolfovo-Metlika železniške črte Rudolfovo-Metlika-deželna meja t. j. naprava podstavbja, posipa in položitve nad-stavbja, vrhstavbja, ograditve železnice, dobave in prestavitve železniških znakov ter dobava mejnikov. Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 1. februvarja 1912 do 12. ure opoldne pri c. kr. železniško-gradbene*n ravnateljstvu na Dunaju. VI. Oumpendorferstrassc 10. Pogoji in drugi pripemočki se morejo vpogledati pri prej omenjenem ravnateljstvu in pri c. kr. tra-sirnem oddelku v RudoHovem. - Novo turško minjsterstvo je sestavljeno. Veliki vezir je Said-paša. — Raz- i naša-še vest, da bi bila nastala v Qšm- J gra/iu 'revolucija ter bi bii ŠaM paša umorjen! Revolucija na Kitajskem, — Situacija 'V'Pekingu je obupna. Revolucionarei napredujejo proti Šangaju. — Poveljnik Šekhefs je dobil 100.000 taelov, da uredi bivališče za cesarsko družino v Karbi ter organizira straža. Republika bo "imela za posledico razkosanje kitajskega cesarstva. in Razne vesti. Iz Tripolisa ni nič novega. Čuje pa se iz Carigrada, da Mladoturki želijo mir z Italijo. Baje pride do miru v kratkem času. Mogoče bi ostala TVipolitanija Italiji, nad Cirenajko pa bi se pripoznaia sultanova suvereniteta. , Vojvoda Abruški je dobil od kralja nalogo,-naj odpluje iz Taranta v vojni misiji v Egejsko morje. frpiskHktH ii itspMbrski tisti. izboljšanje železniških zvez Iz Trsta drž. koi v inozemstvo. — Evropska železniška konferenca za vezni red na železnicah, ki se je vršila dne 29. in 30. novembra I. L v Trstu, je sklenila, da se izboljšajo železniške zveze iz Trsta drž: kol. v inozemstvo. To izboljšanje se izvrši v poletni sezoni s i. majem 1912: Sedanji trikrat na teden vozeči mednarodni direktni brzovlak »Turški ex« pres« Trst-Solnograd-Mooakovo-Parizbo vozil vsak dan -tja in n&zaj. Sedanja direktna zveza Trst-Loooon preko Vlissin-gena se pospeši in skrajša za 2 in r vi uri. Poletna brzovfaka št. 508 in 507 se tudi pospešita in vožnja precej skrajša. Popo-ludanski brzovlak štev. 2/102, ki odhaja sedaj iz Trsta točno ob 5. uri, bo odhajal 40 minut pozneje in sicer ob 5'40 uri. Zveza narodnih društev. Bralno društvo v Osekti bode imelo svoj redni občni zbor dne 7. januarja ob 3. uri popoldne in sicer v sobi »Bralnega društva« z običajnim vsporedom, h kateremu se vabi vse ude, da se udeleže v polnem številu, ker gre za narodno in splošno korist. Odbor. Tamburaško bi pevsko društvo »Svoboda« v Renčah vabi k veselici,.ki bode v nedeljo, dne 7. januarja i 912 v dvorani g. R. Žnidarčiča; Začetek ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. Gerbič: »Vabilo«, ***:; >-Jaz bi rad rudečih rož«, možki zbor. 2. »Moč unitorme«, burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Jak. Stoka. Vglasbil H. O. Vogrič. 3. Ples. Pri veselici sodeluje oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Cene: Sedeži I. vrste 1 K 60 vinarjev, II. vrste 1 K. Stojišče 60 vinarjev. "Plesni kemad 20 vinarjev. Odbor. Politični pregled. Mfsfstersk! svet se je bavtt, kakor poročajo z Dunaja, v svoji zadnji seji rudi s potrditvijo ljubljanskega župana dr. Tavčarja. Proti potrditvi ni bilo ugovora i sklenilo se je predložiti potrditev v naj^ višjo sankcijo. Obvestilo o potrditvi do-sps v par dneh v Ljubljano. Moll-ov Seidlitz-praželt jt «» n» lelodoa trptSi niprtfcoiljtvo m&tlr* katero ima prednoit pred fiemi dragimi drt itiCntal fiiitll. krcgUount is grtnftfeMri. Cena orig. ikatlje K2~ roMTtjiajt H logiko Itfltdljl. IoIIhb Franc, 2|»ji ii nI ti rtbinji lifoto. - loltfliit m ilijlujoei ti okripflujofle iu- ,1 toiDino irediUo prod tMIlJl 1 (k prehUJMjd utkt rnU, fj &H(t»ateklenteaK 2— ' N» prodaj po vieh lektrneb hi BlrodUnicth. Utonit lokama L MOLL, i. ti kr, *it>r»t uUUtk, Diai), Tuobtiikii 9. Zaloga t (Joriol v lokarnh k, UiroaooM, 0, CrUtofulotlt. Razne vesti. < Zdravnikov humor, — Neki izikušeni zdravnik je zabeležil C slučajev, v katerih more bolnik ozdruveti. Ti slučaji so: 1. Ako bolnik sploh ne pokliče zdravniku. 2. Ako bolnik pokliče zdravnika pa ta ne pridii. 3, Ako bolnik pokliče zdravnika, ta pride ali nič ne '»zapiše«. 4. Ako bolnik pokliče zdravnika, zapiše zdravila, pa bolnik ne pošlje po rrjs. 5. Ako bolnik pokliče zdravnika, ta pride, zapiše zdravila, bolnik pošlje po nje ali jih ne zavžije. 6. Ako bolnik pokliče zdravnika, ta pride, zapiše zdravila, bolnik pošlje po nje, jih zavžije ter včasih ozdravi. Zračna flota sveta: Nemčija ima 22 zračnih ladji, aeroplanov 150, aviatikov 135, gradi 7 zračnih ladji; Francija ima 4 zračne ladje, 450 aeroplanov, 500 aviatikov. gradi 3 zračne ladje: Anglija nima zračnih ladji, ima 125 aeroplanov, 110 aviatikov; gradi I zračno ladjo; Rusija ima 3 zračne ladje, 30 aeroplanov, 53 aviatikov, gradi l zračno ladjo: Avst-ija ima 3 zračne ladje, 20 aeroplanov, 20 aviatikov: Italija ima 3 zračne ladje, 25 aero-planov, 45 aviatikov. gradi 2 zračni ladji; Amerika ima 2 zračni ladji, 50 aeroplanov, 35 aviatikov, gratfi 1 zračno ladjo; Japonska ima 2 zračni ladji, 12 aeroplanov, 20 aviKtikov, gradi 1 zračno ladjo. Ifov refooHl v aviatiki. — $fe &m&-nem polju v Compiegne spri Parizu je bii dosežen zadnji dan 1* I^d^tiovr&vetovtii aviatični rekord. Dosegla ga ^ Helena . Dupien; preletela je v 3 urah,254 km. Dobila je prvo darilo, Aviatikov je seda$ po celem svetu okoli 1000. Francija sama ima 500 izvež-bariih aviatikov, 'ki so napravili tudi potrebne preskušnje. V Nemčiji je,aviatikov s pričevali 135, na Angleškem 110, na Ruskem 55, v Italiji 45, y Ameriki 35, v'Avstriji 20. , •, . Atentat na ruskepa Kneza Krapotkina. — Na podguvernerja Knrlandije, kneza Krapotkina, je bil izvršen ateiitat, ko se je vozil knez v bližini Rige z avtomobilom. Neznanec.je parkrat »ustrelil na avtomobil ter lahko ranil šoferja; knez« se ni nič zgodilo, Liubavna afera nekoga ruskega diplomata, — Ruski poslanik v Pekingu Ko-rostovec je pobegnil od tam ter se nahaja sedaj v Petrogradu, Premeščen bo v Lizbomj, ker mu baje v iPeklrigu no'prit« podnebje, -- V resnici pa je stVar ta-le: Korostovec ima hčer, h kateri Jo bodita 16 letna hči francoskega postnega uradni-ka Pirdi. To Je zapeljal in končno i, njo pobegnil. Na begu pa so ga zasledili, vzeli francosko dekle, on pu je ušel. Tu dogodek Je vzbudil v Pekingu veliko senzacijo. Palice in šibe pri angieftkJ policiji In v šolah, — Lani so uvedli na AngleKkem /;opet palice; sicer le m noko 'pojo^io. vrsto zllkovcev, Nn lantonsKo ap«So (potepuhe) ni uplivalu moralno nlkuka ku^cn, Na to Je policija uvedla fialene kazni, Apaši se ne bojijo zapora, ali bojijo se palic, Sram Jih Je, če so biti taponi, ¦ Odkar jih v Londonu tepejo, Jih je umni; zločinci zginevajo, Sedaj so uvedli šibe pa tudi v Šole, Izumljena Je neka vrsta aparata, na katerem je Šiba, ki tepe neubogljivega pa-Klavca. Na aparatu pa Jo tudi foiiograt, ki malemu allkovou pravi na uho dobre nasvete. Otroci jočejo, če so bili tcpenl s tako Šibo. Angleži pravilo, da ta procedura v soli dobro, deluje. Francoski stotnik Lux Je bil radi vohunstva zaprt v nemški trdnjavi Olatz, iz katere Je pobegnil. V Parizu so ga sprijcli z velikim navdušenjem. Radi cerkvenega ropa v Miljah, v sinagogi v Trstu in v vili Reinelt so se imeli zagovarjati v Trstu »pred. sodnijo Iv. GrzetiČ iz Pazina, V. 'Ličen, iz Gorice, Fr. Sicge iz Trsta, P. Meta iz Italije, K. R. in M, Trost ter A. Kovač, Obsojeni so v ječo od 24 ur do 3 in pol leta. Kovač Je oproščen. ^vteuH/ JUWWtW meuny Srečno in veselo O-D/p.. S DDI D novo tetp.19^- " volči. cen}.-gg. odjemalcem v \ -" - - mestu in na de2eli - •,- ^ Franc pberdarik izdelovatelj sbdovice In pčKalip. 1581 Mali oglasi. m 6t t1b. Akt j* ¦fbt _ . » nfin* » fssto &•«* S v>». lajyff|rm<2e isiRiraaJe » tiftj» htttetaika CnraiiBft »a vec pospodičen al? gospodov na dplglmC 99 domačo hrano. ~ Foizve se na Corsu Fi-ana Josipa it 35 (na dvorišču) -pri g. Me?yfc. -vešča slovenske, nemške, deloma Wn«.i*n« italjanske korespondence, strojepisja In knjigovodstva išče pisarniškega mesta. Vstop takoj. — Ponudbo pod .,VeSča" uprava „8oce". Hiša z gostilno v ew najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, z vrtom za goste in vrtmr. za zelenjavo se rodi bolezni lako se obranima želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih tipi dandanašnje človešt.o. se pride rap^ao r « jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja okom Dr. Engel-nov nektar. proda. Pod IriSo je dO m dolga in l m vimikn klet. Hiša je pripravna tudi za vsak« drugo obrt in j*» Se i 6 let prosta davka. Poizve se: PrtMf«M Bt it. 5. EajS močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravem telesi. Kdor bače svoje zdravje obraniti tndi do starosti, naj uporablja po svojih izvrar na vsmmifi loviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijač«, ki je izdelana iz izvrstnih zelil&aih sokov in iz vina. vpliva tsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebave liki telesni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi ikoiovali svojeota zdravja. Nektar vpliva pri pametni opombi pospešnjsče na prebavo in vzbodijivo na tveritev sokov. Zato se priporoča viitek Dr. Engel-novega nektarja je odpravilo Kašelj hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s Josip Nemec Podgora pri Gorici j pri poroča vsem gg. krčmarjem v 8 Podgori, Gorici in okolici svojo J * S; | sifonov in pokaliGJ i I Slovenci, krčmarji! Vaša narodna S 9 dolžnost je da podpirate domačo 9 — obrt! vmip- k; si BGJfjo ohraniti zdrav letodee. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarja, krita, bolireiaam. težki prebavi ali saslilenjn. Kavnotako ne dopnsti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko alt koiifne bolečine aH srčno ntrip»njer ohrani temveč dober sen »n živahen tek. avtasajaj« ior» j nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V lirokib slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje vesel«* *» veselje oV» življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenim v lekarnah skJeMh krajev: *«mca. Konnin, jaa. Milj. Trst itd., kakor Judi v lekarn h v vseh večjih in msejitn »rajift tUmih^titmtitfu.mke m sosednih ileiel. Tadi razpošiljajo lekarne v tlori« :t ali več »tekleak nektarja po ort^tnal-*\h minah v vse kraje Avsuro-Ogreke. * Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte tirata* zz Dr. Engel-nov nektar, zz -KT Kaiserjeuimi -------prsnimi karamelami------- z znamko 3 jelke. fiHRll notju»to Potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UilUU in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. Boaboni sa jako lahko zaužitni is etauni. Zavojčki so po 30 ali 40 vin., doze po 60. vin. Pobiva sa v lekarnah pri (J. Cmtofofrtti, e. kr. dvorni «J«i»«viN»I;. L. • •Hubicli. C. B. Pontoni. Kuggtero Kfirner A.