TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE jj TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Z zasedanja DS tovarne v Kranju Povečanje osebnih dohodkov plod prizadevanja celotnega POVPREČNO POVEČANJE DOHODKOV NA 1 ZAPOSLENEGA 12 % — ZVIŠANI DODATKI ZA POGOJE DELA IN SLUŽBENA LETA Kranj, 24. januarja — Danes je DS tovarne v Kranju: po daljši razpravi in poprej š-pem posvetovanju ' političnega aktiva — soglasno sprejel predlog upravnega odbora o povečanju. osebnih dohodkov v letu 1964. Tov, Anton čuda je kot namestnik predsednika DS predlagal v razpravo obširno besedilo, ki tolmači upravičenost zvišanja osebnih dohodkov na podlagi finančnih pokazateljev. Da bi bili člani DS s problematiko dobro seznanjeni, so prejeli potrebni material nekaj dni pred zasedanjem, da. so ga lahko, dodobra proučili. Besedilo je tolmačil predsednik komisije Za osebne 'dohodke tov: Rok Žibert, nekatere podrobno- Kakor smo v prejšnji- številki našega časopisa - obljubili, danes izpolnjujemo obljubo in objavljamo rezultate mladinskega tekmovanja za meseca oktober in november 1963, medtem ko bomo rezultate za mesec december objavili naknadno, ko bodo podatki zbrani in obdelani. Razen' čisto tehničnih rezultatov tekmovanja bomo v naslednjih številkah kaj več zapisali tudi o najboljših mladinkah im.mla-dincih ter o njihovih predlogih za racionalizacije. V oktobrskem tekmovanju so se mladinski aktivi naših tovarn glede na dosežene uspehe zvrstili takole: 1. Instrumenti, 2. Elektromehanska, 3. Elektronski instrumenti, 4. Aparati, 5. Elektromotorji 6. Kondenzatorji, 7. Elementi, 8. Avtoelektrika. Med posamezniki v okviru podjetja je v oktobru največ točk dobila mladinka Marija Bavec iz Elektromehanike in sicer 27, sledijo pa: Enes Tolakovič 19, 3., do 5. Jolanda Žnidaršič, Jadranka Pahor in Mirka Počkar s po 17 točk (vse iz Avtoelektrike), itd. K vrstnemu redu posameznikov še pripomba, da navedeni delajo po normi, medtem ko za ocenitev tekmujočih, ki delajo po času, podatki niso bili popolni. V novembru pa se je na prvo mesto uvrstil mladinski aktiv kranjske tovarne, sledijo pa mu: 2. Instrumenti, 3. Elektromotorji, 4. Avtoelektrika, S. Kondenzatorji, 6. Elementi, 7. Aparati, 8. Elektronski instrumenti,-Med posamezniki, ki delajo po normi je bil najboljši v okviru podjetja Janez Sever iz Elektromehanike z 21,6 točkami, sledita pa mu Jolanda Žnidaršič (Avtoelektrika) 19 točk in Peter Leban iz Elektromehanike s 17,8 točkami, medtem ko so bili med tekmovalci, ki delajo po času najboljši: Anton Avsenik in Rudi Vidic s po 20 točkami ter Janez Markelj z 19 Točkami, vsi iz tovarne merilnih inštrumentov v Otočah. Pripominjamo, da je mladinski aktiv v tej naši tovarni doslej že dal nad 30 tehtnih predlogov za racionalizacije, pa tudi sicer v tekmovanje mladine Iskre dobro posega. Ob današnjem skromnem poročilu lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tekmovanje lepo razživelo in bomo iz številke v številko lahko poročali o ugodnejših rezultatih, kar pa bo nedvomno vzpodbudno tudi za tiste, ki se tekmovanja še niso, ali pa se ga vsaj še niso odločno lotili. v letu 1964 -kolektiva sti pa je na, razna vprašanja dopolnjeval tov. Zore Novak. Jasen koncept o nagrajevanju in zvišanju osebnih dohodkov za zdaj in v bodoče pa je navzočim pojasnil direktor tovarne inž. Danilo Dolgan. Razprava je pokazala dokajšnjo zrelost članov DS, kar ne moremo trditi o nekaterih diskutantih na sestanku političnega aktiva, ki so zagovarjali uravnilovko, hkrati pa je bilo v besedah čutiti odpor do Visoko-stro-kovnih kadrov. 1. Zastareli, skrajno egoistični pojmi niso v čast nobenemu članu ko-’ lektiva, še manj pa nekaterim aktivistom. Ti špekulativni izpadi posameznikov pa so doživeli kritiko lastnega kolektiva. (O tem mislimo še pisati!) Ce bi o izredno važnem predlogu UO in sklepu DŠ napisali le nekaj izvlečkov, ne bi bilo prav, zato se je uredništvo odločilo, da bralcem posreduje celotni predlog, kakršnega so prejeli člani DS in ga soglasno tudi sprejeli. (Dalje.- na 2 sirarn) ■ 7. nedeljskega tekmovanja na Joštu za prvenstvo kranjske tovarne Novica za smučarje! Naše uredništvo je v zadnjem času prejelo vrsto dopisov, v katerih člani delovnega kolektiva, vneti smučarji, vprašujejo, če je Upati, da bodo'kot lani spet zimsko športne igre ISKRE. Dokler nismo imeli konkretnih podatkov v časopisu »ISKRA« o tem nismo pisali, zdaj pa lahko povemo nekaj. - Upravni odbor je na eni izmed zadnjih sej sklenil odobriti za izvedbo letošnjih zimško-Špof tnih iger 1 milijon denarnih sredstev. Glede na to, da je pričakovati še močnejšo udeležbo kot 1. 1963, bodo odgovorni organizatorji morali pretehtati vse možnosti, kako solidno in v čim večjem obsegu organizirati ta tekmovanja v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja se je s tem v zvezi že Sestala in določila poseben pripravljalni odbor, čigar naloga je izvesti temeljite predpriprave za zimsko-športne igre ISKRE, ki naj bi bile predvidoma 21. • in 22. marca na Krvavcu. Organizator letošnjih zimsko-športnih iger bo sindikalna podružnica kranjske tovarne, uredništvo našega časopisa pa bo v naslednjih številkah redno objavljalo vsa navodila in obvestila. Torej zimsko-športne igre ISKRE bodo! Sredstva so zagotovljena, predpriprave teko, vsem pa, ki nameravate aktivno sodelovati na tekmovanju naš nasvet — Izkoristite prosti čas in skromne snežne razmere za čimbolj izdaten trening, da nas bo na snežiščih Krvavca čimveč dobro »nabruŠenih«! Del konvoja s kontrolnim čolnom na novoletnem podvodnem ribolovu, kicr uo imeli naši Phonoporti »glavno besedo«. (K članku na 3. strautv Povečanje osebnih dohodkov v letu 1964 (Nadaljevanje s 1. str.) PREDLOG UO TOVARNE V KRANJU O POVEČANJU OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1964 S sklepom DS podjetja dne 26. decembra 1963 so bila določena povečanja posameznih kategorij delavcev po posameznih razponih čistih mesečnih osebnih dohodkov na 1 zaposlenega. Upravni odbor tovarne predlaga delavskemu svetu tovarne, da v okviru določenih povečanj, poveča tudi osebne dohodke delavcev naše tovarne, V ta namen predlagamo: 1. da Se osebni dohodki delavcev, doseženi na osnovi vrednosti dela oziroma,delovnega mesta, doseganja norm ih faktorjev stimulacije, dvignejo ,-ri posameznih kategorijah OD za procent, ki ga je določil DO podjetja, 2. da se povečajo dodatki za pogoje dela in službena leta, 3. da obračunske postavke za šefe sektorjev in šefe EE določa upravni odbor tovarne. I. POVEČANJE OD Osebni dohodki delavcev, doseženi na osnovi vrednosti dela oziroma delovnega mesta, doseganja norm in faktorjev stimulaoije se povečajo od dosedanjih 33.301 din neto ha novih 37.238 din neto ali za 12 odstotkov računano povprečno mesečno na 1 zaposlenega, V navedenem povprečju niso upoštevane nadure, dodatki, nadomestila in drugi ne-individualizirani osebni dohodki. Na osnovi povečanja se v letu 1964 dvignejo osebni dohodki delavcev, ki delajo po normi Za 13,2 odstotka. Osebni dohodki delavcev po času pa za 10,4 odstotka, Med posameznimi EE so osebni dohodki pri delavcih po normi v velikem nesorazmerju. Največji povprečni OD ima EE SPLOŠNA MONTAŽA, čeprav je zahtevnost posla in kvalifikacija dela manjša oziroma pri nekaterih delih enaka kot v ostalih EE. Obenem pa kaže analiza, da so najmanj napredovali osebni dohodki v MRS, MTC ta EE KONTAKTORJI. Da bi vsaj delno vskladili sedanja nesorazmerja, smo Pri navedenih enotah odstopili _ od procentualnih povečanj po ^kategorijah. Zaradi tega Znaša povprečno povečanje pri MRS 20,1 odstotka, pri MTČ 17,2 odstotka, »Kon-taktorjih« 14,7 odstotka in prj »Montaži števcev« 10,4 odstotka. Kljub navedenim Dopisujte v tednik »Iskra« popravkom pa So osebni dohodki v »Montaži števcev« še vedno večji kot ,v ostalih montažah. Ob upoštevanju doseganja norm in faktorjev stimulacije, je izdelana nova tabela obračunskih postavk, ki jo predlagamo v potrditev,. II. DODATKI ZA POGOJE DELA IN SLUŽBENA LETA Ker dosedanja višina dodatkov za pogoje dela ne predstavlja več tistega razmerja med zahtevanim'znanjem za delovno mesto in pogoji dela na delovnem mestu, ki je bilo postavljeno še v letu 1960, predlagamo povečanje za 50 odst. tako, da bi se .povprečni dodatek dvignil Od dosedanjih 4,68 din neto na 1 EU na novih 7,02 din-neto na 1 EU. Enako povečanje predlagamo tudi za dodatke za službena leta, ker So tudi ti dodatki ostali’ rieizpfemenjeni od leta 1960 dalje in ne morejo več predstavljati nadomestila za zmanjšano storilnost. Povprečna višina, dodatka je danes 5,99 din neto za 1 EU, nova pa bi bila 8,98 din neto. Dodatki za pogoje dela in službena leta so razvidni iz spodnjih tabel: Dodatki ZA POGOJE DELA Vrednost Oznaka stara nova 86 2,40 3,6 87 3,70 5,6 89 4,90 7,4 91 6,10 9,2 92 7,30 11,0 94 8,50 12,8 95 9,80 14,7 96 11,00 16,5 97 12,20 18,4 98 13,40 20,8 99 14,60 22,0 DODATKI ZA SLUŽBENA LETA Vrednost oznaka stara nova 88 4 6 90 6 9 .84 15 22 IV. GIBANJE OD PO KOREKCIJI S korekturo obračunskih postavk se povprečni skupni osebni dohodek poveča za povprečno 12 odstotkov. Razpon med najnižjo in najvišjo obračunsko postavko znaša 1:6, dosedanji je bil 1:7,3. V Skladu s sklepom DS podjetja, veljajo novi osebni dohodki od 1. januarja 1964 dalje. Ekonomske enote, ki bi po razdelitvi mase OD prikazale večja! odstopanja od predvidenega povečanja pri posameznih grupah dela oziroma kategorijah dela, morajo predlog korekcije predhodno predložiti komisiji za OD pri UO v preveritev. Mladina tekmuje V tovarni »Iskra« Otoče je potekalo tekmovanje za dvig produktivnosti dela v. mesecu novembru dokaj uspešno. Tekmovanje je bilo razdeljeno na til skupine: produkcijo 621, montažo 628 ta splošni sektor 620. Komisija za- recionaližacijo in tehnične izboljšave je prejela od mladincev 13 predlogov in jih tudi ugodno ocenila. Največ točk iz posameznih skupin so imeli: Produkcija 621 (trije najboljši po Učinku) 1. Janc Pavel 16 točk 2. žerdin Nada 9 točk 3. Gubane Jože 7 točk Montaža 628 (trije najboljši po učinku) 1. Kusterle Anica 17 točk 2. Ankerst Marica 14 točk 3. Pogačnik Francka 14 točk Dva najboljša po času: 1. Vidic Rudi 20 točk 2. Markelj Janež 19 točk Skupna služba 620 (dva najboljša po času) 1. Avsenek Anton 20 točk 2. Gregorič Angel 5 točk J. M. ; | «Ml: ■ ¡11 ip ¿S JI Naši monterji ATC imajo vedno polne roke dela Obisk predstavnikov centra za rehabi itacijo invalidov iz ZAR Pred dnevi sta Si ogledala delovna mesta invalidov, zaposlenih v tovarni »Iskra« — Blektromehanika Kranj, predstavnika Centra za rehabilitaciji} invalidov g. Ahmed Ablatif in Nadja Jasin iz ZAR, ki sta bila gosta Republiškega Zavoda za rehabilitacijo v Ljubljani. Njihov namen je bil predvsem ugotoviti in videti na delovnem mestu v proizvodnji, invalide. Zanimal ju je : delovni učinek, čas priučeva-nja na novem delovnem mestu, kakor tudi njihov zaslužek v primerjavi z ostalimi delavci, posebno pozornost III. OBRAČUNSKE POSTAVKE ŠEFOV SEKTORJEV IN ŠEFOV EE Da bi se vskladile^višine obračunskih postavk tako šefov sektorjev kakor tudi šefov EE, predlagamo, da se dopolni Pravilnik o delitvi OD z dodatnim členom ta sicer: člen 86 a ' »šefom EE določi višino obračunske postavke upravni odbor tovarne na predlog šefa sektorja in po preveritvi mnenja Komisije za OD UO,« šefom sektorjev določi višino obračunske postavke upravni odbor na predlog di-. rektorja tovarne. Direktorju določi višino obračunske postavke upravni odbor«. Sklepi osrednjega odbora za mladinsko tekmovanje 1. Tovarne naj nagrajujejo vse resne predloge s 1000 din, kakor je predvideno v pravilniku o racio-nalijaciji. Koristne predloge je prav tako treba nagrajevati po pravilniku. 2. Upravni odbori naj zahtevajo od tekmovalnih komisij mesečna poročila v rokih, ki so predvideni v navodilih za tekmovanje. 3. Mladinska organizacije naj grajajo tiste mladince, ki so pri tekmovanju pokazali izredno slab uspeh. 4. Koordinacijski komite naj večkrat obišče posamezne tovarne oz. obrate, sami tovarniški komiteji naj pa v primeru, kjer stvar ni jasna in kjer imajo težave, prosijo za pomoč koordinacijski komite. 5. Osrednji odbor posebno opozarja na to, da v vseh tovarnah in obratih ne izvajajo sklepa, da mora tovarna oz. obrat prek svojih služb zbirati podatke ta izpolnjevati obrazce. Posebno važno je, da vse obrazce izpolnjujejo v predvidenih rokih. 6. Vodstva mladinskih organizacij so dolžna o poteku tekmovanja mesečno obveščati tudi svoje občinske komiteje ZMS. sta pokazala pri tekočem traku števcev E-!. Izredno sta se zanimala ttt-di za zaposlovanje žensk v proizvodnji in pogojih dela, (delovni čas, dopust, norme, zaslužek itd.). Iz tega obiska lahko zaključujemo, da tudi države v razvoju polagajo vso po zomost invalidom in skrbijo za njihovo prekvalifikacijo s tem, da jim omogočijo nadaljnjo zaposlitev in normalne življenjske pogoje, kakršne imajo ostali državljani. G. D. Zanimanje za projektorje KO-6 . že lani je »Savremerta škola« v Beogradu pokazala veliko zanimanje za naše ozkotračne (16 mm) kinoprojektorje KO-6, ki bi jih potrebovali za predvajanje poučnih strokovnih filmov. Ni ostalo samo pri izražanju zanimanja za te naše izdelke, pač pa je bila pred nedavnim med »Savremeno školo« in našim podjetjem sklenjena pogodba, po kateri bomo tej ustanovi v določenem obdobju dobavili 104 kinoprojektorje , KO-6, ki po mnenju naročnika, glede na svojo kvaliteto povsem ustrezajo potrebam za katere jih nameravajo uporabiti. ■ Iskra med podvodnimi lovci Organizatorji tradicionalnega novoletnega mednarodnega podvodnega ribolova na Malem Lošinju so lani izvedeli, da naše podjetje izdeluje komunikacijske naprave »Phonoport«, ki bi utegnile ustrezati za zvezo med posameznimi čolni in tekmovalnimi sodniki. Predlagali so, naj bi ISKRA s temi sprejemniki in oddajniki sodelovala na njihovi prireditvi, ki naj bi zaradi močne udeležbe inozemskih podvodnih lovcev tudi za tovrstne naše iz- Pismo kupca V letu 1959 sem V Bečeju kupil vaš televizijski sprejemnik »Panorama« s tovarniško številko 923. Odkar ga imam, in to bo kmalu že polnih 5 let, ta vaš televizor deluje brezhibno. Doslej ni pokazal niti najmanjše slabosti, Slika je odlična, skratka, to je televizor, ki ga je človek zares lahko vesel. Vem, da se mnogi pritožujejo nad slabostmi domačih, pa tudi tujih televizijskih sprejemnikov, no, jaz doslej okrog tega nisem imel prav nobenih težav, pa čeprav si še doslej nisem nabavil stabilizatorja napetosti. S tem pismom želim dati priznanje vašemu kolektivu za res kvaliteten izdelek, ne glede na to, če je del njegovega Sestavnega materiala . uvožen, kajti izdelava ostalih delov, montaža in kontrola so se zares dobro izkažale. Upam, da bom z vašim televizorjem še naprej tako zadovoljen. Hkrati vam sporočam, da sem 7 let z zadovoljstvom poslušal tudi vaš radijski sprejemnik »Savica«, katerega pa sem prodal, ko sem kupil televizor »Panorama«. Vsakomur priporočam vaše solidne izdelke, saj to zaslužijo. Tovariški pozdrav in še ■ iakb naprej! ' Dura Isakovič, agronom, Novj Sad, Vojvode Put-nika 9/III. delke bila lepa priložnost za afirmacijo. Kvaliteta teh naših naprav je omogočila odlično zvezo in tako pripomogla, da je to mednarodno tekmovanje uspešno minilo. »Phonoporti« so v svoji funkciji poželi pričakovano priznanje. Vodstvo tekmovanja je imelo stalno in brezhibno zvezo z vsemi sodniki in čolni s tekmovalci. Tekmovanje je zato potekalo tako, kot še nikoli, v zadovoljstvo organizatorja, sodniškega zbora in nastopajočih. Na trgu, kjer je bila po končanem tekmovanju slovesna razglasitev rezultatov, je spet sodelovalo naše podjetje — to pot z ojačevalnikom, prek katerega so o rezultatih podvodnega lova seznanjali zbrane turiste in domačine. Za sodelovanje »ISKRE« na tem mednarodnem srečanju, pa je organizator na trgu raz- postavil tudi napisne table V domačem in tujih jezikih, da je s tehnično služibo ih odličnimi napravami izvedbo tekmovanja omogočilo podjetje »ISKRA« — Kranj. Ob zaključku prireditve so udeležencem novoletnega ribolova na Malem Lošinju, zavrteli tudi naš novi barvni film o »ISKRI«, ki so si ga tudi gostje iz tujine z navdušenjem ogledali. Tuji tekmovalci in sodniki so biji nad doživetji na novoletnem podvodnem srečanju zelo. veseli in ob slovesu niso skoparili s priznanji naši lepi deželi, prijaznim ljudem in odlični organizaciji tekmovanja. V takem razpoloženju sta to prireditev preživela tudi brata Balenovič, ki sta dosegla odličen rezultat — v 5 urah podvodnega lova sta namreč »nametala na. suho« polnih 35 kg različnih rib. Z. S tekmovanja podvodnih ribičev: tudi sodnik mora za tekmovalci v »mokro« vodo, da kontrolira uspeh lovca S konference ZK v tovarni elektronskih naprav ZK mora delati aktivneje Letna konferenca Zveze komunistov v tovarni elektronskih naprav v Ljubljani je minili v znamenju odkrivanja določenih slabosti organizacije, zaradi katerih je balo ovirano še uspešnejše poslovanje te enote.; Poročilo samo je razmere sicer prikazalo preveč kritično, v razpravi pa se je pozneje pokazalo, da ta organizacija med letom ni bila povsem neaktivni, vendar pa je bilo njen vpliv premalo čutiti povsod tam, kjer bi morala zastopati jasna stališča in odločilno vplivati na odpravo pomanjkljivosti in slabosti. Predvsem velja poudariti,' da je bila zveza komunistov prešibka opora organom delavskega samoupravljanja, prav tako pa tudi disciplina samih članov nezadostna. Zaradi obsega razprave je morala letna konferenca poteka- ti v dveh delih, ni pa se je prvič tudi udeležilo zadostno število članov, da bi le-ti lahko izvolili nov sekretariat. Vloga članov Zveze komunistov ni prišla do pravega izraža, ker so nekateri med njimi pokazali premalo odgovornosti in se med letom niso dosledno borili za uresničevanje načel ZK, po katerih bi prav člani morali odločno in budno spremljati poslovanje in pravočasno pomagati pri reševanju slabosti in nepravilnosti. Tako stanje v pogledu odgovornosti članov ZK pa je. nujno vplivalo tudi na nečlane v kolektivu, kar najlaže povedo podatki o nadurah, Le-teh je b?lo skozi vse. leto prav gotovo veliko preveč v primerjavi z uspehi poslovanja, oziroma kot pravi poročilo — ni bilo učinkovite kontrole, ki bi ugotovila, če so bile res potrebne, ker dela ni bilo moč opraviti v rednem delovnem čašu, ali pa je bilo visoko število nadur predvsem vir dodatnega dohodka skupine članov kolektiva, pri čemer ni nihče kontroliral, koliko dela so opravili v popoldanskem čašu. Ni, da bi se v sestavku spuščali v podrobnosti, ki sta jih poročilo in razprava na letni konferenci ZK v tovarni elektronskih naprav kritično obdelala, hvalevredno pa je, da so to pot komunisti vendarle spregovorili odkrito ¡n brez zadržkov, v želji, da bi dosedanje slabosti svoje organizacije čimprej odpravili in organizaciji končno dali mesto, ki ji v tovarni gre, če hočejo, da bo teklo uspešneje in brez ne-bodoče poslovanje tovarne potrebnih ovir, -ki jih lahko povzročajo nerešena vprašanja. Kaže, da je konferenca postala mejnik, ločnica med dosedanjo prešibko vlogo komunistov in bodočim delom, ki so si ga začrtali v posebnem programu, sprejetem na drugem delu konference; $e-veda bodo pri izpolnjevanju morali poleg novega sekretariata sodelovati vsi komunisti in dosledno odpraviti staro prakso mlačnosti in neodgovornosti za delo svoje organizacije, ki bi pravzaprav morala biti vodila in gibalo vsega dogajanja v tovarni. Pogoji za aktivnejše in resnejše delo Zveze komunistov v tej naši enoti šo dani in upamo, da jih bodo v letošnjem in prihodnjih letih znali v celoti izrabiti za to, da bo organizacija zaživela in prevzela vodilno vlogo pri nadaljnjem razvoju tovarne in njene pomembne proizvodnje. -C- Iz zgodovine razvoja avtomatskih telefonskih naprav © Okoli 200.000 telefonskih aparatov nas vsak dan @ v Jugoslaviji povezuje s prijatelji in poslovnimi © ljudmi. Vsi vemo, da je teh naprav še vedno pre-© malo, podjetja za PTT promet sproščajo denar © v ta namen, tovarne Iskra, Tesla v Zagrebu in © beograjski Pupin (ki sedaj pripada Elektronski © industriji v Nišu) po proizvajajo telefonske na-© prave in aparate. Produkcija se veča, število pri-© ključkov raste, vključujemo vse bolj moderne © naprave,ki pa imajo kljub vsemu že zelo stare © korenine. Že v stari Kitajski so pred 2000 leti študirali prenos akustične energije s pomočjo preoblikovane energetske oblike na večje razdalje. Zanimiv je datum 14. februar 1876, ko sta, najprej Graham Bell, dve uri nato pa še Elieha Gray, neodvisno drug od drugega, vendar oba pri patentnem uradu1 ZDA, patentirala telefonske aparate z membranama na predajal m' sprejemni strani. Gre za sistem prenosa informacij s pomočjo induciranih napetosti, vendar brez uporabe dodatnih baterij. Ta datum je rojstni dan modernega telefonskega aparata, kot je leto 1889 začetno leto za razvoj avtomatskih telefonskih central. Tedaj se je namreč trgovec in tehnik Ahnon Strowger tako razjezil na počasne telefonistke, ki so ročno vzpostavljale zveze, da je že 12. marca 1889 patentiral posebne vrste izbi-rainik, prvo centralo pa so izdelali y Ameriki po njegovih navodilih ia jo predali prometu 1892 v kraju La-porte, Indiana, ZDA, vendar so. jo čez pol leta zaradi ne-dpstatkov izločili iz prometa. Tudi v Jugoslaviji so se kaj kmalu pojavile prve telefonske naprave. Leta 1882 je Pante Mihailovič že dobil dovoljenje, da zgradi prvo telefonsko omrežje v Srbiji. On je znanstveno sodeloval na tem področju in se je šolal v Budimpešti ter Berlinu, krajši čaš pa je sodeloval ceio z Nikolo Testo. Prvo telefonsko centralo je vključil marca 1883 v kavarni »Pri treh tobačnih listih« v Beogradu. Začetek avtomatskih telefonskih naprav v Jugoslaviji v javnem prometu sega v leto 1927, ko je po zaslugi pokojnega prof. ing. Maria Osa-ne, Ljubljana dobita prvo takšno centralo, za tem pa še Novi Sad, Beograd, Maribor, Zagreb itd. Na Bledu je bilo leta 1936 vključeno prvo javno avtomatsko medkrajevno telefonsko omrežje v Jugoslaviji. - Industrija Strojev v Kra- nju, »ISKRA«, je prvotno dejavnost usmerila v finome-haniko in v tem okviru leta 1948 pričela z razvojem avtomatskih telefonskih naprav. Prvi avtomatski tele» fonski aparat je bil izdelan leta 1947, leta 1951 pa je bila predana prva avtomatska telefonska centrala SATC 1/10. SATC A/60 so izšle leta 1953, v letu 1954 pa je tudi že Iskra pokazala vzorec javne ATC s koordinatnimi sti-kalniki in to na zagrebškem sejmu. Prvo železniško omrežje z Iskrinimi centralami je bilo zgrajeno leta 1955 v Mariboru in na Jesenicah, javno omrežje s koordinatnimi stikalniki pa leta 1957 v Piranu, že leta 1959 smo na sejmu v Ljubljani pokazali posebni register, izdelan v elektronski tehniki. Ob prededu te kratke zgo-dovir.p telefonskih naprav v tovarni Iskra že vidimo tudi Kolektiv, ki gre trdno po začrtani poti Ni dolgo tega, kar smo zabeležili rojstvo: dvanajste samostojne tovarne »Iskra« — Tovarne usmerniških naprav v Novem mestu. Zrelcjstno spričevalo, ki ga je prejel kolektiv novomeške tovarne, je prav gotovo zasluženo. Saj ne gre tukaj za gole številke in ne samo za bruto proizvodnjo; tisto, kar moramo občudovati pri novomeškem kolektivu, je železna vztrajnost in neomajni optimizem pri obvladovanju proizvodnih nalog, ki jih prav gotovo ni malo. Ce upoštevamo, da je skoraj 30 % celotne proizvodnje na podlagi posebnih naročil, si lahko, mislimo,: kakšne težave mora premagovati kolektiv;‘-če hoče za® dovoljiti številne kupce in si ustvariti potrebni renome. r tem ko na izvoz skoraj ni misliti; Novomeški kolektiv razmišlja o teh anomalijah in pričakuje, da bodo^ merodajni faktorji končno le našli ustrezno rešitev v korist samih proizvajalcev pa tudi kupcev. Do tega bo moralo priti prej ali slej, čimprej — tem bolje! Med tem pa kolektiv ne drži križem rok in se po svoje trudi, da bo kot specializirano podjetje vredno imena »Iskra«. Vsakodnevna problematika sili proizvajalce, da iščejo ustrezne rešitve za neštete probleme, ki jih poraja proizvodnja, včasih tudi mimo tistih, ki so v prvi vrsti poklicani, da dajo tovarni ugled in obeležje specializiranega proizvajalca. , Posnetek iz montaže v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu Ne moremo zanikati prizadevnosti (po delovnem stažu v tovarni) nadvse prizadevnih proizvajalcev, ki žanjejo vso pohvalo tako pri kupcih kot pri upravi podjetja. Toda po drugi strani so proizvodni uspehi v precejšnji meri plod neumornih prizadevanj »stare garde« — tistih šestih Kranjčanov, ki so presadili tradicije matične tovarne v Kranju in položili; čvrste temelje tovarni, .ki . sr mora šele ustvarjati svoj renome in.se spoprijemati .s konkurenco v državi .oziroma .na. domačem tržišču. Kajti navzlic temu, da se 'proglašamo, za edine proizvajalce usmerniških naprav v državi,. in kot specializirano _podjetje za-tovrstno proizvodnjo,, j e znano, da obstajajo še; trj. podjetja, ki. se, ukvarjajo s to-, vrstno proizvodnjo:. »Radio-industrija« - Zagreb, »Rade Končar« Zagreb, in- »Energo-: invest«,. Sarajevo. Prav bi bilo, če bi vsa ta podjetja končno našla skupni jezik in če bi na- nek ¡način- -vskladila-svoje proizvodne programe,, saj so potrebe po, usmerniških napravah dovolj velike, na.-domačem tržišču, med-.-. Med pripadnike »stare garde« sodi tudi tov. Milan Je- stikalih pri nekaterih usmer-lovčan, ki ne štedi svojih niških napravah tipa UGtv. moči, da bi na najustreznejši Primer tov. Jelovčana ni način presadil »iskrške« tra- osamljen. Skoraj pri vseh ddcije na še .nezorano polje članih kolektiva zapažamo mladega kolektiva. živo zanimanje za izboljšanje V kratkem' času je predlo- delovnega postopka in ža žil komisiji za izume in teh- čim večje prihranke na de-nične izboljšave vrsto predlo- lovnem času in materialu, gov, k; ob razmeroma manj- Tako so npr. izdelali v pro-ših tehničnih spremembah dukciji po lastni iniciativi na-zagotavljajo precejšnje iz- pravo za obrezovanje pokro-boljšave v delovanju ter pri- vov,. ki • omogoča prihranek hranek na materialu pri gal- 80% delovnega časa, V sode-vanskih usmerniških napra-: lovanju z Zavodom za avto-vah. Pri 12 V in 15 V galvan-. matizacijo so" izdelali največ-skih usmernikih se ji je pri ji pij ni galvanski usmernik z dosedanjem principu vezave zvezno regulacijo in telefonih delovanju pojavljalo za-' s]ci usmernik s posebnimi Zaradi nesimetrije stresanje htevami za telefonijo. .Razen’ magnetnega polja in induk- tega so občutno izboljšali tivni padci; napetosti. Tova- konstrukcijo telefonskih us-nš .Telovcan je dal predlog, mernikov, nekaj po lastnih Ofim uspesno prestal zamislih in v tesnem sodelo-praktično preizkušnjo), po vanju z Zavodom, katerem ,so, uporabili tako-zvano vilično vezavo transformatorjev pri- usmerniških napravah. Praktične posledice: 5dodstotni prihranek na bakru in boljša funkcijska uporabnost,- Isti tovariš Je dal komisiji, ustrezne predloge, s katerimi dosegajo občutne prihranke na odmičnih Jezikovni tečaji kluba štipendistov „Iskra“ Vsakomur je danes jasno, ganiziral tri tečaje, letos pa. da brez znanja vsaj enega jih bo šest in sicer: začetni tujega jezika človek težko in nadaljevalni -tečaj angle-dohaja splošni človeški raz- ščine,-nemščine,- začetni tečaj; voj. Posebno to, čuti tehnič- francoščine :in začetni“ tečaj na inteligenca, ki je pri svo- ruščine. Vsi tečaji ,se bodo jem. strokovnem de.lu-.-večkrat:,z^čeli tretji ..teden v februar-vezana na študij po tuji Ji-1 jn. in trajali do. konca maj.'a, teraturi, v kolikor — poseb- v večernih; urah in sicer :en- . no pri razvoju—t ne dela pre-. krat na teden po tri---šoJske težno po njej. ure na osnovni šoli »Tone Čufar« v Ljubljani. s’ jjjjpHPpi ! Mislimo pa tudi na tečaje po intenzivni metodi, vendar' zaenkrat sredstva niso dokončno zagotovljena. Tečaji bodo seveda še bolj pestri, ko bomo 'kupili magnetofon in tako organizirali res sodobne .tečaje. Vabimo vse,, ki ..se C žele > vključiti v naše tečaje, da se prijavijo pri referentu za vzgojo kadrov tov. Rihardu Rosbaudu, Ljubljana, Miklošičeva 28, kjer bodo dojpili tudi ostale informacije. Za študijsko komisija Berto Čretnik N ¡kakega dvoma ni, da je to edina pot, po kateri si bo mladi kolektiv; pridobil naslov in ugled specializiranega proizvajalca, usmerniških naprav, z vsemi dolžnostmi ih pravicami, ki mu kot takemu pripadajo. • Ljubo To je imel pred očmi klub štipendistov ISKRA, ki bo štipendistom, kakor tudi sodelavcem ISKRE letos''omogočil obiskovati jezikovne tečaje. Podjetje je pri tem pokazalo izredno razumevanje in podporo za . organizacijo jezikovnih tečajev, saj Je obljubilo, da bo okrog polovico predračuna Kluba dalo za tečaje. Generalni direktor Iskre tov. Dušan Horjak je na skupščini Kluba pozval .¡štipendiste in vse ostale,; da izkoristijo to ugodnost, ki jo nudi podjetje ISKRA. Že lansko leto je Klub or- o.snovne smernice razvoja. Sprva je šlo za osvojitev elementov, ki se na , splošno uporabljajo v telefonških\napravah ter za izvedbo enostavnejših ATC. Razširili smo asortiment tako, da smo obvladali vso tehniko naprav za avtomatski telefonski promet v javnem omrežju po koračnem sistemu z vrtilnimi in dvigalno-vrtilnimi izbiral--niki-. . - Izpopolnjevali Smo' sisteme ATC za zasebni promet, modernizirali vrste zasebnih' ATC z brezvrvičnim' posredovanjem dohodnega javnega prometa in izdelali sistem posebnih' zasebnih central z lastnim omrežjem, predviden predvsem za potrebe železnic — ŽAT sistem. Tako ■ smo skušali zajeti tehniko, ki je bila v naprednem tehničnem svetu že Zdavnaj spoznana. Vemo pa. da so vrteči/se deli slab element avtomatskih naprav, ker potrebujejo mnogo vzdrževanja (čiščenje, mazanje, justiranje, zamenjava delov). Delno v Ameriki in delno v Evropi, • predvsem na Švedskem, so se že uveljavile posebne telefonske centrale s koordinatnimi stikalniki, t. j. večkratnimi releji, ki nimajo vrtečih se delov. V svetu opažamo razvoj takšne avtomatike relativno že želo zgodaj, saj je že 1901. leta Hommer J. Roberts v ZDA prijavil patent neke vrste koordinatnega stikalnika, ki so ga pozneje dopolnili J. N. Reynolds, G. A. Betulander in N. Palm gren. V letu, 1917 je bila namreč že v prometu javna ATC s koordinatnimi stikalniki v Stockholmu, in je bil te vrste sistem leta 1919 uradno potrjen. j Tudi JPTT se je usmerila v te vrste central in je »Iskra« prevzela ta program. Vendar Iskra sprva ni bila za uvajanje ATC s koordinatnimi stikalniki. Siemensova propaganda je ustvarila mnenje; da so ATC s koordinatnimi stikalniki tehnično čudo, nedostopno manj razvitim deželam, še manj pa njihovi industriji. Zmota, ki se nam še danes maščuje! Pojavila se je tovarna Tesla, ki je v povezavi z ZJPTT prevzela licenco tovarne LME Ericsson, Iskra pa je morala sama razvijati svoj sistem telefonskih central in si je le za osnovo vzela Švedski TT sistem; vrste A 204. To delo je bilo dokaj naporno, zahtevno, imeli smo skromne razvijalske in konstruktorske moči. Kapacitete so rasle počasi, s tem tudi asortiment. Danes je asortiment popoln in lahko nudimo vse vrste javnih ATC s koordinatnimi stikalniki, končne, vozliš”ne, glavne, rajonske, ročne — brezvrvične, medkrajevne in še posebno opremo za povezavo z različnimi drugimi sistemi. Predvidevamo še razvoj posebnih naprav, t. j. naprav za specifične potrebe kot so končne javne ATC prav rriajhnih kapacitet (ISKRA 58 C 20), tipizirane javne ATC za 200 do 800 in 1600 priključkov, čimbolj ekonomične izgradnje glede na material in montažo, ev, prehod ATC sedanje oblike na okrogli rele ipd. Tudi v tehniki zasebnih central smo prešli na uporabo koordinatnih stikalnikov. Tu pa se javljata dve smeri, to je nemški koordinatni sti-kalnik vrste KS 55 s 17 mostički. in 15 palicami in pa stikalnik z označbo BR (10 mostičkov, 5 palic), ki smo ga' uporabili že v javnih si- stemih. Prednost velikega stikalnika je v tem, da majhno število stikalnikov omogoča velik promet, je pa takšen stikalnik relativno drag. Manjši stikalniki so za izdelavo posebnih ATC (npr. za -železnico z lastnim telefonskim omrežjem) bolj operativni in kot enota cenejši, čeprav nastopajo v večjih količinah kot ATC vrste KS 55. Smer razvoja gre zdaj v izpopolnitev sistema zasebnih ATC kot celote, torej v izdelavo manjših serijskih ATC s koordinatnimi stikalniki in večjih individualnih za posebne namene. Posebnost so velike tranzitne ATC za potrebe železnic, torej za gradnjo velikega glavnega jugoslovanskega železniškega omrežja. V razvoju elementov smo še precej revni. Letvice, tipke, pretikala itd. so elementi, ki smo jih posneli po koh- m (IZ GOVORA PREDSEDNIKA DS PODJETJA — VLADA SODINA, NA ZADNJEM ZASEDANJU.) Ko ob koncu leta običajno pregledujemo rezultate In uspehe, jj se radi spominjamo le tistih naporov, ki so rodili dosti sadov. O težavah, problemih in nalogah smo .veliko govorili, dosti kritizirali in večkrat bili tudi sami nezadovoljni. Danes ne bi rad govoril o težavah, tem- niti plan eksterne, proizvodnje za-leto 1963 v vrednosti 30,6 milijarde, temveč ga izpolniti z 31 milijardami; 'in da smo si postavili plan za naslednje leto v vrednosti 42 milijard, potem lahko vidimo izredno povečanje proizvodnje, skoraj bi rekel, da je tak razvoj nenormalen ih lahko traja le določen : čas. Ta uspeh v letu 1963 pa je toliko pomembnejši, če vemo, da v tem letu nismo bi- nizacijo dela, l^čje zalaganje teva nujno in hitro zamenja-ljudi in povečane produktiv- vo. nosti dela. Jasno nam mora Pregled porasta proizvod-biti, da proizvodnja s taks- nje v odstotku po tovarnah no opremo ni poceni in zah- v zadnjih letih je takle: Pn izrednih- naporih, ki iso' bili vloženi za rešitev, proizvodnje igralnega aparara AG5, je bilo videti ncplansko angažiranje proizvodnih, ka» Kolektiv montaže TC v kranjskem »farovžu« več predvsem o rezultatih in uspehih, ki so vidni v preteklem ietu. Letos mineva tretje leto integrirane ISKRE. Ogromni napori naših delovnih ljudi za konsolidacijo ISKRE so v letu -1963 vidni predvsem v rezultatih povečane proizvodnje. Ce se spomnimo, da smo leta 1962 skupno proizvedli v vrednosti 21,8 milijarde; da' predvidevamo t gotovostjo ne samo izpol- Tovarna Plan 1963/62 1964/63 lo svoj; vpliv na proizvodnjo obeh tovarn. Elektromehanska, Kranj 121 114 V tovarni elektromotorjev Instrumenti, Otoče 106 116 v Železnikih je bila v tem Avtoelektrika, Nova Gorica 164 229 ietu napravljena prelomnica Motorji, Železniki 128 174 pri plasiranju njenih proizvo- Avtomatika, Pržan 209 141 dov na inozemsko tržišče; za- Elementi,. Ljubljana 176 218 radi tega smatramo,