LETO XXIV 1985 JUNIJ 1985 Št. 8 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE USPEŠNO POGAŠEN POŽAR V VALJARNI I V ponedeljek, 27. 5. 1985, je ob 9.30 uri v Valjarni I izbruhnil požar na zakladalni napravi koračne peči CER. Do požara je prišlo, ko so valjali rebraste vzmeti profila 120-x 10 iz toplega vložka 100 kvadrat, dolgega 1 m. Pri izpraznjevanju žepa zakladalne naprave se je ena izmed gredic obrnila in padla na hidravlično instalacijo v spodnjem ustroju peči. Gredica je prebila hidravlično cev, v kateri je bilo olje pod pritiskom 150 atmosfer. Olje se je zaradi žareče gredice vžgalo. Delavci Valjarne I so se takoj lotili gašenja s priročnimi gasilnimi aparati in poklicali so dežurne gasilce. Kljub veliki požrtvovalnosti jim s priročnimi sredstvi požara ni uspelo pogasiti. Požar je pridobival na moči in plamen je zajel tudi del lesenega ostrešja nad koračno pečjo. V tem času, ko je grozilo, da se bo požar razširil na celotno leseno ostrešje, so prispeli gasilci iz Gasilskega doma (v treh minutah); zapornice na železnici so bile spuščene, vendar je zapomičar zaradi nuje dvignil zapornice ter gasilce spustil v tovarno. Gasilci so s peno zalili spodnji del ustroja peči in s tem zadušili izvor požara. Nato so še z vodo pogasili ogenj na ostrešju. Takoj po požaru je tozd Vzdrževanje formiral strokovno komisijo, ki je pregledala nastale poškodbe na električnih in hidravličnih inštalacijah. Ocenila je, da bo možno sanirati stanje do srede, 29.5.1985, do 6. ure, kar so delavci iz tozda Vzdrževanje tudi izvršili. Na tem mestu izreka vodstvo delovne organizacije in vodstvo temeljne organizacije Valjarne I posebno priznanje delavcem Valjarne I, ki so se angažirali pri gašenju začetnega požara, med njimi predvsem Pušniku Alojzu, Gariboviču Sa-banu in Fucksu Fridu ter vsem ostalim, ki so pokazali veliko požrtvovalnost in prisebnost. Izrekamo pohvalo gasilcem Kovačiču Ediju, Cverlinu Stanku, Hriberniku Viliju, Vrzelu Martinu in Tekavcu Maksu za hitro intervencijo ter požrtvovalnost in znanje, ki so ga pokazali pri gašenju. Posebno pohvalo izrekamo tudi skupini elekrovzdrževa-nja Štore I in skupini vzdrževanja za hidravliko, ki sta uspeli z znanjem in prizadevnostjo v roku popraviti nastalo škodo. Ob tej priliki bi hoteli poudariti, da Valjarna I v letošnjem letu dosega izjemne proizvodne rezultate. V prvih petih mesecih so ustvarili 15.728 ton efektivne proizvodnje, kar predstavlja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 25,6 % več. Tako jim je uspelo že v petih mesecih ustvariti polovico planirane proizvodnje. Prav tako so ustvarili več kot polovico planiranega izvoza, kar znaša 4.459 ton proizvodnje, ki sojo izvozili na konvertibilni trg. Prav tako so izpolnili tudi več kot polovico plana pri specialnih profilih. V Valjarni I. jim je po požaru izpadlo pet delovnih izmen. Ob tem ugotavljajo, da jim bi brez hitre in unčikovite intervencije gasilcev lahko nastala še večja škoda na hali pa tudi izpad proizvodnje bi bil večji brez hitrega popravila prizadevnih vzdrževalcev. Zato delavci Valjarne I. smatrajo, da je bil njihov denar za požarno varnost pravilno naložen in predlagajo, da se financiranje požarne varnosti v prihodnje izvršuje tako kot za ostale dejavnosti skupnega pomena. PRIORITETNA LISTA Objavljamo jo na straneh: 3, 4, in 5 40 LET SVOBODE Letos mineva 40 let, kar se je končala druga svetovna vojna: 9. maja 1945. leta je ves napredni svet slavil zmago nad nacistično Nemčijo. Res, tega dne je bila podpisana kapitulacija nemške Vojske, vendar seje v naših krajih vojskovanje zavleklo še za en teden, ker nemške enote niso hotele položiti orožja pred partizanskimi enotami NOV. Hoteli so prebegniti na avstrijsko ozemlje in se predati zavezniškim silam. Umik poraženih nemških enot je vodil preko našega ozemlja in zadnji dogodki končanja vojne so potekali prav na Slovenskem, zaključek pa je bil na Poljanah na Koroškem. Poljane so postale nekak sinonim za vse dogodke, ki so prinesle dokončno osvoboditev še zadnjih predelov naše štiri leta podjarmljene in izmučene dežele. Za nas Slovence je Poljana pomembna tudi zato, ker so mnoge bitke v tem zadnjem dejanju izvojevale slovenske enote, ki so prisilile sovražnika k vdaji. Udeleženci sklepnih bojev druge svetovne vojne so bile tudi mnoge brigade, ki so preganjale sovražnika iz osrčja naše dežele proti zahodu. To se je lepo videlo na proslavi, ko so prikorakali bivši borci in praporščaki zmagovitih brigad iz vse Jugoslavije pred slavnostni prostor, pred spomeniško obeležje, simbol zmage in miru. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča in predstavlja Zmago in mir. Umetnik je oblikoval lik bombe, ki se razpre v obliki cveta, iz nje pa izleti jata golobov. Bomba in golobi, simbola vojne in miru, ki se usodno med seboj prepletata. Preko 250.000 ljudi se je zbralo v soboto, 18. maja, na Poljanah; med njimi 3.000 borcev partizanskih brigad, sto partizanov iz avstrijske Koroške, 4.500 borcev drugih enot, delegacije združenja partizanov iz Italije in še mnogi drugi. Slavnostni govornik je bil član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Te osrednje jugoslovanske proslave ob 40-letnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom v Spominskem parku svobode in miru na Poljanah smo se v soboto, dne 18. maja, udeležili tudi bivši borci NOV štorske železarne, s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in mladine. Prijetno je bilo opazovati našo radoznalo mladino, kako se je porazgubila, zlila z borci in prisluhnila pripovedi iz tistih časov. Lepo je povedal o takratnih borbah, obujajoč spomine na vojne dni, bivši komandant jurišnega bataljona Tomšičeve brigade Franc Levar, katera je svojo pot končala prav tu, na Poljanah. »Se danes se večkrat vprašam, kako smo tistikrat mladi fantje zmogli toliko moči in hrabrosti ter odločnosti, da smo tako odlično opravili svojo narodno in razredno dolžnost.« In kaj pravijo naši mladi, ki so bili z nami na proslavi? Povprašal sem Jožeta Zalokarja iz Tovarne traktrojev, kaj mu pomeni dan zmage in kakšen vtis ima o današnji proslavi. »Kaj mi pomeni zmaga: v sebi sem si poskusil zamisliti življenja, ki so ugasnila z namenom, da bi mi, mladi živeli v miru, v svobodi, ki jo imamo. (Nadaljevanje na 2. strani) POLJANA 1985, 40 LET SVOBODE (Nadaljevanje s 1. strani) Dan zmage je dan, ko se spomnimo na vse, ki so vsak na svoj način doprinesli k zastavljenemu cilju: zmagati nad sovražnikom in graditi svobodno republiko na temeljih, ki so bili postavljeni že med vojno na osvobojenem ozemlju. Danes, štirideset let po osvoboditvi naše domovine, smo se zbrali na Poljanah in slovesno obudili spomine na dneve, ko so kljub veselju v večini predelov naše domovine borci še prelivali kri za našo rodno zemljo, padali v smrt, da bi nudili nam, ki smo sedaj na tej zemlji, dragoceno svobodo in lepši jutrišnji dan. Z besedami se ne da zapisati občutka, ki se je za večno vtisnil v nas, ko smo med borci, mladinci, pionirji in predstavniki cele domovine ter rojaki iz sosednjih Italije in Avstrije ob himni in minuti molka izkazali čast vsem, ki so nam podarili svobodo in pokazali smernice za boljši jutri. Vsem bodočim rodovom naj bosta novo odkriti spomenik in spominski park v ponos in spomin na padle borce ter grozote vojn, kar se ne bi smelo več ponoviti.« VER Visoka priznanja sindikalnim delavcem Ob prvomajskih praznikih je bila na občinskem sindikatu v Celju svečana seja na kateri so podeljevali srebrne znake zveze sindikatov Slovenije, državna odlikovanja in posebna pismena priznanja sindikalnim delavcem. Ob tej priložnosti sta sprejela priznanja tudi naša delavca Rozman Franc iz TOZD Vzdrževanje in Šuster Maksimilijan iz TOZD Livarna strojne litine. Oba sta prejela srebrni znak zveze sindikatov Slovenije. Iz železarne je dobitnik srebrnega znaka tudi osnovna organizacija sindikata TOZD Jeklarne. Predstavljamo vam nagrajence: Franc ROZMAN je vseskozi zaposlen v železarni Štore v TOZD Vzdrževanje. Že leta 1963 je bil sprejet v zvezo komunistov zaradi svoje družbenopolitične aktivnosti v vrstah mladine. Njegovo delo je vsa leta prisotno v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih železarne Štore in tudi zunaj nje. Tov. Rozman je po svoji delovni zagnanosti kot uspešen družbenopolitični delavec cenjen med delavci in krajani Štor. Ali je to tvoje prvo priznanje? »Ne, prejel sem tudi zlato plaketo ob 50-letnici zveze sindikatov Jugoslavije in priznanje ob 20-letnici samoupravljanja.« Zadovljstvo ob tem? »Vsa ta priznanja mi pomenijo veliko moralno priznanje za vsa leta nazaj, ki jih ni malo.« Res je 22 let družbenopolitičnega udejstvovanja dolgo obdobje. Prepričani smo, da bo tvoje delo še naprej tako plodno, kot je bilo doslej. Za priznanje izkrekamo iskrene čestitke. ŠUSTER MAKSIMILJAN Tov. Šusterje bil službeno odsoten, zato se z njim nisem pogovarjala. Vendar pa lahko njegovo družbenopolitično udejstvovanje predstavim iz predloga komisije za priznanja in odlikovanja Železarne Štore. Tov. Maksimilijan je prejel srebrni znak sindikatov Slovenije za prizadevno delo na delovnem mestu in v družbenopolitičnem delovanju. Tov. Šuster je vse funkcije vestno in dosledno opravljal. Svoje aktivnosti iz leta v leto povečuje. Vsa leta je bil aktiven v organih sindikata in v samoupravnih organih. Vseskozi je bil vzor samoupravljalca, ki je porabil tudi veliko svojega prostega časa. Skrbel je, daje delo v organih sindikata in organih samoupravljanja potekalo organizirano, da so bili sodelavci dovolj ter pravočasno informirani. Vse funkcije je opravljal največkrat dva mandata, kar kaže, daje bilo njegovo delo dobro in da je vedno znova dobival oz. dobiva zaupanje, ki ga s svojim delom opravičuje. Za priznanje naše iskrene čestitke. Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije je prejela tudi osnovna organizacija sindikata TOZD Jeklarne. Ta osnovna organizacija sije vseskozi prizadevala za uresničevanje Gspodarskega načrta in s tem maksimalno angažiranost vseh sil znotraj TOZD na ustanovitev količinske proizvodnje in zmanjšanje materialnih stroškov. Zelo se je angažirala v samoupravno delovanje znotraj TOZD. Svoje delo je gradila na človeških Štafeta mladosti pred Livarno I. ŠTAFETA MLADOSTI Maj je mesec mladosti in sploh je to najlepši mesec v letu. To je mesec, ko vse drhti in cveti; vonj po cvetju se razliva po širnih poljanah. Letošnji maj je še posebej pomemben, saj slavimo številna obeležja in obletnice. Zlasti se lahko spomnimo, da letost slavimo 40-letnico osvoboditve izpod fašističnega jarma. Med vojno je bilo prelito veliko krvi, velikoj nedolžnih ljudi je bilo preganjanih, veliko naših očetov, bratov je dalo svoja življenja, ugasnilo je mnogo mladih življenj za to, kar imamo danes: za socialistično, federativno Jugoslavijo - za zlato svobodo. Tega se danes mladi dobro zavedamo. Zavedamo se herojskega dela, ki ga je naredil tovariš Tito med vojno in po vojni za jugoslovanske narode. Najlepše obeležje tega je štafetna palica, ki jo nosi na tisoče mladih Jugoslovanov, skupaj z željami in pozdravi tovarišu Titu. Čeprav je minilo že 5 let od njegove smrti, Tito še živi in bo živel med nami. In tako je štafeta obiskala tudi naše kraje, a pozdravljali in prisrčno sprejemali so jo mnogi občani. Po naši občini je krožila lokalna štafeta mladosti, kije bila v vsaki krajevni skupnosti en dan. V KS Štore je bila v petek, 10.5. 1985. Mladi iz osnovne šole Kompole so jo nad plavžom predali mladim iz železarne, ki so jo potem nosili skozi železarno, med potjo pa so se vrstile predaje. Pred vhodom v Livarno I seje štafeta za kratek čas ustavila. Tam jo je pozdravilo mnogo delavcev, a mladinci so prebrali pozdravno pismo z željami in pozdravi predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije, v katerem se omenja čas, v katerem živimo in to, da bi si morali še bolj prizadevati za boljši jutri. Mladi se moramo bolje povezati in sodelovati z različnimi KS šol in delovnih organizacij. Štafeta je nato krenila mimo vratarnice v Štorah I po poti proti srednji tehnični, kovinarsko-metalurški šoli Štore. Tudi tu so se vrstile številne predaje; pot je nadaljevala preko Lipe proti osnovni šoli Štore, kjer so ji učenci pripravili kulturni program in si jo z veseljem ogledali. Štafeta je nato nadaljevala pot proti Godcu in prišla zopet med delavce železarne. Ob glavni poti skozi novi del železarne sojo pozdravili številni delavci in tudi tu so se vrstile številne predaje. Pri Tovarni traktorjev pa sojo prevzeli mladi s Teharij. Naj končam z željo, da bi štafeta srečno nadaljevala pot kot simbol sodelovanja med mladimi. Javeršek Branko medsebojnih odnosih pri normalnem izpolnjevanju delovnih obveznosti. Prav tako je posvečala pozornost varstvu pri delu in humanizaciji dela in s tem skušala zmanjšati pogostost in število nesreč pri delu in ob tem skrbela za izboljšanje delovnih pogojev in posredno vplivala na zdravje delavcev znotraj TOZD. Pospeševala je inventivno dejavnost ter nenehno skrbela in bdela nad socialno varnostjo zaposlenih. Velike napore je vlagala k čim večjemu rekreacijskemu in športnemu udejstvovanju članov TOZD, spodbujala zaposlene za razne prostovoljne akcije, vzpodbudila delo mladinske organizacije in si prizadevala za ureditev medsebojnih odnosov na vseh relacijah. Posebno pozornost je posvečala delu komisij pri IO 00 ZS in sindikalnih skupin in preko le-teh pomagala pravočasno razreševati razne probleme znotraj TOZD. Angažirala se je v vso samoupravno delovanje znotraj TOZD in sodelovala v vseh samoupravnih organih TOZD. Za uspešno delo osnovne organizacije ima največ zaslug izvršni odbor sindikata, ki ga sestavljajo tile člani: predsednik je tov. Canžek Vlado, člani pa so: Spolenak Jože, Maček Ivan, Grlič Mato, Mravljak Irena, Matešič Nikola in Jošt Avgust. Z željo za nadaljnje tako uspešno delo naše iskrene čestitke! Ana T. PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA 78. Žujič Sava TT 4 U ¡jgg 161 .§ 79. Doberšek Franc Livarna H. 1 KjppÉ 160 g 80. Vidic Vinko Livarna I. 1 lili ¡1 160 *3 81. Vrečko Aleksander Livarna II. 4 160 >w g "d > 82. Jelen Valter MO 3 160 d :p A <£ (-4 99 O |j