OB 1. JUNIJU
Pet KS praznovalo
V maju s<> praznovalc krajevni praznik tudi KS Kolc/ija, Murgle, Rakovu jclša. Trnovo n Zclcni log.
Na prostoru t>b trnovskem Partizanu se jc /brali) vcč krajanov, povahilu /a slovcsnost pa s<> se odzvali predstavniki občinske skupščine in vsch ohčinskih dru/hcnopolitičnih organizacij.
Kcr jc prcd prcoblikovanjcm Ijubljanskih . -irajevnih skupnosti scdanjih pct KS scstavljalo lc clvc in sc jc dclo v novih trch štle prav /ačclo. so nlMctošnji slovcsnosti hronasta pri/nanja OF prujcli lc /aslu/ni in po/rtvovalni dru/bcnopoli-tični dclavci KS Trnovo in Kolczija. V krajevni skupnosti Trnovo so priznunju dobili: Gusti Amiin, Gorazd Gorkič, Brcda Cajhcn. Janez Kastclic. Marko Kraighcr. Dušica Kovačič. Franc Strumbclj in Nuša Žgajnar. V KS Kolezi-ja jc bilo nagrajcnccv 14: Svet KS Kolczija. Stanka Černač, Cirila Urbanc, Jožica Tckalcc. Anica Dolenc. Tatjana Kralj. Marija Kavtič. Pavla Kastclic. Alojzija Brancclj. Božena Dol-čič. Marjan Stembcrger, Stanko Strlc. Mirko Scga in Angela Frbcžar.
In zakaj praznik prav I. junija? Na ta dan prcd 40. lcti jc bila na območju Trnovcga - v Moncingerjevi 2'J, v hiši Marije Ivančičcvc par-tijska konfercnca.
Slavnostni govornik na slovcsnosti je bil pred-scdnik izvršncga svcta našc občinc Jožko Vučc-milo.
Preoblikovanje KS s<> nam predvsem omogočile ustvarjalno in vsebinsko f>o-gato aktivnost večjega števila delnvnih Ijucli in občanov. sprostitev njihovih pn-hud in predlogov fer njihovo angažiranje pri razreševanju najpomemhnejših pro-h/emov, ki jih čutijo v kraju prebivanja. Bolje delujejo dehgacije in delegati. boljfa in večja je tudi njihnva poveza-nost z vsemi krajani, neposrednejše je izražanje raznolikih interesov delovnih Ijudi in krajanov. povečana je učinkovi-fosr celotnega sistema krajevne samou-prave...
... Dovolite mi. da izpostavim tudi nekatere probleme. ki jih bo potrebno v naslednjem obdobju razrešiti. kajti v na-ši občini imamo nekatere zaskrbljujoče pojave. ki vznemirjajo delovne Ijudi in občane. 77 problemi so splošna urbani-stična nedisciplina, katere posebno zna-menje je samovolja graditeljev, nedovo-Ijene gradnje in kot posledica tega je neskladen in nenačrtovan prostorski ra-zvoj.
Dalje problem krčenja in drobljenja kmetijske zemlje. stanje komunalne ureditve, draga stanovanjska gradnja itd. Na re pojave tudi vaše krajevne skupnosti nino neobčutljive. Tu moramo vložiti skupne napore - krajani, KS in občina, da v skladu s skupnimi cilji in interesi te probleme uredimo. preverimo urbanistični načrt. ga uskladimo z dejan-skimi potrebami in možnostmi ter ga uveljavimo in tako zagotovimo KS načr-tovan razvoj...
V____                 J