„DOM IN SVET5' 1890, štev. 9.
287
ljenje je potem le sestavljanje sodeb in sklepov v večje skupine. Posebno važno za temeljito spoznavanje resnice je dokazovanje, ki ni drugega, nego izvajanje resničnosti kake sodbe iz priznane  resničnosti   drugih  sodeb   s po-
ločjo pravilnih sklepov. Pravila, po katerih se to izvajanje godi, in različne oblike sodeb, sklepov in dokazov navaja ter obširno opisuje logika.
Najprvotnejša pravila vsemu mišljenju >a so takozvani zakoni mišljenja.
yo teh zakonih se mora misleči človek vedno ravnati, ako hoče spoznati resnico, t. j., ako hoče, da se njegovo mišljenje vjema z dejanjskimi razmerami, njegove misli ne bodo le golo do-mišljevanje in prazne sanje, ampak pravi odmev zunanjega sveta v njegovi duši, v njegovi zavesti. Na te zakone se tudi opirajo vsa daljna pravila o sojenju in
sklepanju; ta pravila niso nič drugega nego posledice iz zakonov mišljenja. Iz tega se razvidi važnost teh zakonov. Pa sedaj, ko smo nekoliko natančneje spoznali, kaj je mišljenje, bodemo tudi prav lahko umevali zakone mišljenja. Rekli smo, da je mišljenje svobodno in razumno duševno delovanje. To delovanje smo opisali natančneje rekoč, da je prvič izobraževanje pojmov iz čutnih predstav in zavedanje nad-ču tn i h idej; drugič primerjanje pojmov in idej mod seboj in z zaznavami ter zaznavanimi predmeti, njihovo združevanje in razdruževanje v zavesti: to so logične sodbe; tretjič sklepanje in dokazovanje, ali izvajanje novih sodeb in spoznavanje novih resnic ali zmot ter priznavanje in sprejemanje prvih, razdiranje in zamctovanje drugih.                                          (Dalje.)
^
-$3i

SLOVSTVO.  f^

&2-
OLOVENSKO    SLOVSTVO. (Piše dr. F. L.)
»Don Kišot iz la Manhe«, vitez otožnega lica. Slovenski mladini prosto priredil Fr. Ne-deljko. V Ljubljani, 1890. Založil Mat. Gerber. - Tiskala »Narodna Tiskarna«. 8°. Str. 80. Gena 20 kr. Z barvano sliko na platnicah. — Znani Cervantesov roman je tu na kratko prirejen za mladino, kakor imajo kratke Kišotove zgodbe tudi v drugih slovstvih. Upamo, da bode marsikdo čital slovensko knjižico z veseljem ; samo skrčena pisava mu bode delala nekoliko težave. Naš pisatelj je namreč ob kratkem hotel mnogo povedati. Jezik ni brez hib, pa je še dokaj pravilen in ima marsikatero dobro besedo.
»Vežbovnik« (Exercier-Reglement) za cesarske in kraljeve peš-čete. Poslovenil in založil Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v p. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu, 1890. 12°. Str. 63. Cena 20 kr. — Oznanili smo letos že dve knjižici gospoda pisatelja: »Organizacija vojstva« (str. 92) in »Službovnik« (str. 126). »Vežbovnik«   dopolnjuje   lepo   zbirko
knjižic za vojaštvo, ki so pa zanimive za vsakega omikanca, za jezikoslovca posebej zaradi izrazov. Dobiva se v knjigarnah in pri gospodu pisatelju v Gradcu (Grazbachgasse, 40).
P
RUGA   SLOVSTVA.
»Archiv fiir die slavisehe Philologie«,
herausgegeben von V. Jagič XII. zvezek. ('Dalje.) — Najimenitnejša v celi ti knjigi je za nas Slovence V. Oblaka razprava »Slovenica« (499 — 525.) Ta nadpis obsega vse slovenske novejše objave, tičoče se soseb jezikoslovja. O »Šumanovi slovnici« piše gosp. Oblak pohvalno. Zakaj napisana je na podlagi staroslovenske ali cerkveno-slovenske slovnice. Ne piše več o treh sklanjan, kakor Janežičeva^ Soseb hvali gospod Oblak, da je podal g. Šuman nekoliko pravil, kako naj naglašamo, in posebej, da je sprejel akcen-tuacijo naših najboljših učenjakov: o. S. Škrabca in prof. M. Valjavca. Temu bi še pridejal samo, da je — mislim — že čas, da se poprimemo enakega naglašanja in izgovarjanja. Sumanovo slovnico pa graja Oblak zato, ker se ozira gospod pisatelj premalo na razna narečja. Tudi o