iMfflll Spisi in dopisi so pošiljajo j Uredništvu „Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacijo in In-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— = S prilogama: - « = Haš kmečki dom" in „Naša gospodinja Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na Jeto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje dr2ave 6 K). — Posamezne Številke se prodafajo ■' po 10 vinarjev. — Štev. 23. Leto XXVI. Slovenci pravimo neke vrste ljudem, da so kakor cunje. Primerna je ta beseda za tiste, kateri nimajo zaupanja vase, ne spoštovanja do samili sebe, marveč se dado drugim rabiti in izrabljati, kakor se jim zljubi. Cunjo pri-meš, pa obrišeš z njo smeti, blato; nič se ti ne ustavlja. Tako tudi tak človek, ki nič ne drži nase in ki se vsakemu uklone in vsakemu pusti, da dela ž ln jim, kar hoče. Slaba je za takega človeka: v njem ni ne moštva, ne poguma, pa tudi poštenja ubogo malo. Svojega prepričanja nima, in če ga je kdaj imel, je zakopano globoko pod drugo plažo; zato pa tava kakor veša krog luči, po .vetru obrača plašč, pleše, kakor in ka-Tdar mu kdo zagode. Kdor ima moč in denar, dobi cunj, kolikor jih hoče. Kar obešajo se mu na roke in nič ne vprašajo, ali je njegova moč po pravici, ali po krivici pridobljena, ali se drži denarja pošteno delo, ali pa oderuštvo in goljufija. Njihovo načelo slove: »Moč imaš in denar; zato smo ti na razpolago, da ometaš z nami.« Poštenjak, ki ima svoje prepričanje in se drži svoje vesti, pa gre po svoji poti, četudi je trda in strma. Za-,upa v pravico in njeno končno zmago, ker ve, da nad svetom in njegovimi agračicami živi in vlada Bog po svoji neskončni pravičnosti in dobroti. V sr-I cu mu živi zavest, da tisti, ki so danes močni jutri lahko oslabeli padejo na stran, da so bogatini od danes jutri že lahko berači. Žalostna je povest ljudi, ki so šli ea cunje. Odpadniki, izdajalci so vsi med njimi. Brez upanja so, samo na trenotje mislijo in žive v njem; ne uče se ničesar od preteklosti, ki priča, kako silovito se menjata moč in bogastvo, in skrb za prihodnjost prepuščajo tistim, ki jih rabijo. Zgledov zanje je brez števila; kamor sežeš, jih dobiš: v verskem političnem, narodnem in gospodarskem življenju. Dva se nam pa prav posebno ravno zdaj ponujata. Oglejmo si ju! 1. Ko je Turek prihrumel na Balkan in si z mečem in puško delal krvavo pot med krščansko, slovansko ljudstvo, jih je kljub vsemu nasilstvu, kljub neznosnemu trpljenju, ki je trajalo stoletja, ostalo na milijone zvestih svoji veri in svojemu prepričanju. Ubogi frančiškan, ki se je gnetlo za njim katoliško ljudstvo, je držal pokonci katoliške Hrvate tudi pod Turkom. Trpel je, umiral, a odstopil ni in ž njim je vztrajal revni kmetič-najemnik in poslušal ljubega »ujca«, kakor je tako lepo imenoval frančiškanskega patra, ki mu je pravil o Bogu in njegovi pravici, o božjih mlinih, ki sicer časih počasi, toda vedno gotovo melje,jo. Srbski me-nih-kaludjer je tudi po svojem zbiral in vodil svoje ljudstvo. Turek je mogel vzeti ljudstvu vse njegovo imetje, mogel ga je kopati v krvi, a prepričanja in zaupanja mu ni vzel. Jn to prepričanje in zaupanje ni bilo prazno. Soleče svobode sije kristjanom na Balkanu in turška moč je padla, razlomila se je, kakor trhlena palica. Bilo je pa tudi cunj ob krvavem turškem prihodu na balkanska tla. Plemiči so jih dali največ. Zbali so se za svoje življenje, še bolj pa za svoja posestva, pa so zatajili krst in križ in se oprijeli Mohamedovih naukov. Vsi bo-senski begi in age so bili svoj čas kristjani. Poteptali so svoje prepričanje, zadušili svojo vest in se vrgli pod noge Turku, ki je imel moč. Mislili so menda, da mu bo vedno ostala. Še 1. 1878., ko so naši vojaki primarširali v Bosno, so zaupali v to moč in v krvavih bojih so si morali naši priboriti stopnjo za stopnjo proti njim. Do zadnjega časa je vrelo med njimi in leta 1908., ko je cesar proglasil, da spadata Bosna in Hercegovina pod njegovo žezlo, je mo-hamedanski beg in aga škripal z zobmi. Zdaj ko je padla turška moč v Ev-, ropi, je pa krenil na drugo pot; ostal je pa cunja. Nemcu in Madjaru se jo izročil in njemu služi. 2. Nemška, nekoliko tudi laška ohola nasilnost je tiščala in marsikje še tišči naše ljudstvo. Uradi nemški, šole nemške, vse zunanje javno življenje nemško, taka je bila naša usoda še do nedavnega časa. Na Primorskem pa vse laško! Če si hotel kaj od države, ali dežele, moral si se kloniti Nemcu, ki ti je rezal kruh. Trgovina, obrt — vse nemško! Mesta, trgi v nemški oblasti! Bilo je na tisoče in tisoče zvestih' ljudi, ki so ohranili svoj značaj in svoje prepričanje. Bilo je pa tudi cunj — ljudi, ki so uklanjali glave vsakemu nemškemu briču, ki so bili vsi srečni, če jim je kak tujec stisnil roko, ki so takorekoč poljubljali črevlje nemški gospodi in šli za njo, kamor jim je velela. Nemškutar — to grdo besedo je izkoval pošteni Slovenec, da je ž njo označil te ljudi. Ni bilo samo pri nas tako. Tudi na Češkem so imeli svoj čas takozvane »Nemcem prijaz.ne Čehe«. Ta prijaznost se je v tem kazala, da so prezirali svoj jezik, svoj rod in njegove pravice in so se bojevali z Nemci vred in pod nemškim vodstvom proti narodni zavesti. Zdaj jih na Češkem ni več; la rod je popolnoma izumrl, ko je oživela češka moč in so tudi cunje izpregledale, da ni nemška oblastnost brez mej in da se tudi Čehu da živeti brez tuje komande na svoji zemlji. Slovenci še nismo tako daleč. Na Primorskem je pač novejši čas narodna samozavest močno zrastln.. Slovenec , ne gre več poti laški klobuk. Na Štajerskem in Koroškem se pa še vedno dobi cunj. »Nemcem prijazne Slovence* poznamo še vedno. Tako-le modrujejo: Brez nemščine' ne prideš nikamor; z nemščino ti je svet odprt. Ce z Nemcem držiš; te sprejmejo z veseljem in ti po-si režejo kanclijski gospodje; pri deželi dobiš, kar prosiš. Gosposki ljudje po mestih in trgih, ki kaj imajo in ki so izobraženi, sc štejejo k Nemcem. Slovenščina jc samo za doma, za na polju iu v hlevu; drugam me prideš ž njo. — Cunja! Ob volitvah in sicer ometa z nyo nemški gospodar, kateremu se je izročila. Cunja nima vesti, zato pn tudi ne pozna nravnosti. Vsa natora se pokaži s to neniškutarijo: versko življenje hira, liberalne, svobodomiselne, puhlice se zalezejo v tako ljudi, poštenje pojema. »Nemcem prijazni Slovenci« še žive, toda z vso gotovostjo jim lahko napovemo, da bo njihovo življenje kratko in da se jim kmalu, prav kmalu bliža konec. Na Češkem jo šlo tako; tudi pri nas pojde, in sicer ravno v sedanji dobi zelo hitro. Naša država ima na jugu in vzhodu svojo prihodnjost. Tja pa z nemščino ne more nikamor: z našim jezikom jc pa pot odprta do Črnega morja. Tako so si sorodni slovanski jeziki na jugu, da ne veš, kdaj in kje slovenščina neha in se prične hrvaščina. Prepiri med Srbi in Bulgari v Makedoniji pa tudi jasno kažejo, da se tudi tam ne ve, kje hrvaščina preide v bulgarščino. Par dni med Hrvati pa se že razumeš ž njimi in ravno tako z Bulgari. Nem ški fabrikant in trgovec se bo učil na šega jezika; rabil ga bo, če bo hotel prodajati svoje blago balkanskim državam. Morda bo izpregledal tudi nem-škutar, da z nemščino ni vse, marveč da jc zdaj naša reč na vrhu. Cunji je težko sc izpremeniti; kremen gotovo ne nastane iz nje; to pa bo, da se novih cunj nc bo več zaredilo. Nemškutarija jc osvajala doslej slabotne, sebične, ne-značajne ljudi; odslej bo pa celo sebičnost govorila drugače. V nemškuta-rijo bo mogel odslej zaiti samo kak be-bedak, ki mu možgani niso v redu. Nalezljiva pa ta bolezen ne bo več. Pošteni Nemci bodo z nami vsled tega veseli. Amerika, rdeče pa gnilo jabolko. Slovenski Amerikanci in amerikanski listi vedno hvalijo Ameriko. To ni nič novega. Pred par tedni (5. maja t. 1.) pa je amerikanski list »Glas Naroda« prinesel iz Minesote dopis nekega M. Pogorelca, v katerem ta vso svojo amerikansko jezo izliva na nekega ki anjskega duhovnika, ker je ta v pridigi ljudem branil iti v Ameriko. Da je pri tem napadu tudi napačno poročal in pretiraval, to njegove amerikanske vesti prav nič ne moti. Dopisovalec piše, da je na Kranjskem premalo šol, da se pa skoro za vsakim va-21 škim kozolcem vidi lična kapelica, medtem ko se v Ameriki otroci na občinske stroške v šolo peljejo. Dopisniku niso kapelice nič kaj všeč, slabo znamenje za pravovernost. V šolo pa naši otroci prav radi peš hodijo; jim tudi dobro pride, da se shodijo in na-skačejo. Amerikanskim otrokom prav nič ne zavidamo, da se vozijo. Dopisnik pa popolnoma zamolčuje, da tam otroci Amerikanci postanejo jn da zaničujejo jezik svojih staršev, še v slovenski cerkvi molijo angleški rožnivenec. Tako se bo narodnost Slovencev tam čisto izgubila. Nadalje omenja list, da so nedavno sv. oče Amerikance posebno blagoslovili, da torej Amerika ne more biti tako slaba. Da, odgovarjamo na to, blagoslovili so sveti oče Amerikance posebno, ker so večjega blagoslova in usmiljenja vredni in prizadevajo papežu posebno veliko skrb. To se vidi iz lanske okrožnice, ki so jo sv. oče izdali v zadevi izseljencev; tam pišejo do-slovno tako: »Večkrat se moramo bati, da medtem, ko izseljenci skrbe za svoj časni blagor, izgube na žalosten način svoj večni blagor.« Torej sv. oče se boje za izseljence, kakor mati za bolnega otroka. Sicer pa naj Slovenci v Ameriki še tako hvalijo Ameriko, oziroma njen dolar, in naj še tako vabijo sorodnike iz naše domovine čez morje, mi moramo kljub temu govoriti zoper izseljevanje v Ameriko, in to zaradi sledečih faktov. Vsi slovenski listi, posebno »Domoljub« in »Bogoljub« svare pred izseljevanjem v Ameriko, ne pa samo ta ali oni duhovnik. Primeri n. pr. dopis, ki ga je »Domoljub« prinesel dne 15. maja, da je v nekem kraju v Ameriki prišlo izmed 300 Slovencev le 4 moški in 5 žensk k misi-jonu v cerkev. Zelo žalostno! Naš ljubljanski gosp. škof vedno svari pred Ameriko in to s prav očetovskimi besedami. Ginljive so njegove besede v letošnjem »Škofijskem listu« (str. 59): Koliko škode napravi izseljevanje naši domovini! Najboljše delavske moči odhajajo v Ameriko, premnogi se uničijo telesno, premnogi tudi duševno. Koliko požre bogokletna socialna demokracija in koliko amerikansko brezboštvo. V dnu duše zatrepetam, ko iz Amerike dobivam večkrat izredno nesramna pisma, ko čujem o zlorabi deklet v Ameriki, ko slišim, da imajo Slovenci v Ameriki nekako deset proticerkvenih in zoperverskih listov. Z menoj vred jokate in zdihujete tudi vi, goreči bogo- in domoljubni duhovni pastirji! Svarili smo pred izseljevanjem v raznih govorih in spisih; vse zastonj! Tako piše ljubljanski knezoškof. Kaj porečete Amerikanci k temu, da je bilo že toliko posestev na Kranjskem na dražbi prodanih, ker so posestniki — možje v Ameriki velikanske dolgove napravili. Ali je srečen amerikanski dolar? Kaj porečete k temu, da jc morala nedavno neka žena 700 kron plačati, ker je mož v Ameriki dolg naredil; vrhutega ima ta Amerikanec sina na Kranjskem, ki jc v 7. razredu gimnazije, pa ga še ne pozna ne. Ali ta Amerikanec izpolnuje stanovske dolžnosti? Kaj porečete k temu, da so iz neke vasi pisali v Ameriko, da naj oče Amerika- nec hišo hčeri takoj izroči, Ker so se bali, da bo še hišo v amerikanskih salonih zapil. Kaj porečete Amerikanci k temu, dal sta oče in sin že nad 10 let v Ameriki; doma pa žena in hči še obresti od hišnega dolga ne moreta zmagovati? Vidi se, Ame-kanec izgubi srce, ker ljubi mrzel dolar. Ali se vjema s krščanskim življenjem, če mlad mož, komaj da se je poročil, zapusti ženo, večkrat v veliki nevarnosti, sam pa služi prešestvovanju, za vzgojo otrok se pa ne briga; kakšen odgovor čaka takega »očeta«, ki je kriv, da otroci brez vzgoje, brez strahu zrastejo, podivjajo, matere se ne bojijo in so le v nadlego ljudem in Bogu. . , , Kaj porečete k temu, da sta prišla dva zakonska iz Amerike, ki pet let nista videla cerkve od znotraj? Kaj potečete k temu, da je nek ugleden občinski odbornik izjavil, da je šlo iz njegove vasi več denarja v Ameriko, kakor pa nazaj in da izmed 10 izseljencev komaj eden kaj domu pošilja? Ljudje pa le na tega gledajo, na onih devet pa ne, ker radj sami sebe goljufajo. Kaj porečete Amerikanci k temu, da marsikateri, posebno dekleta, ki so hodile doma mesečno k spovedi, tam komaj ali niti enkrat na leto ne. Kdo je v Ameriki boljši kristjan postal? Rad bi ga videl. Pac pa narobe. . Kaj pravite k temu, da se v Ameriki brezverski časopisi mnogo bolj bero kakor doma? , . . ... Kaj porečete k temu, da je sla dekle iz Marijine družbe pred dvemi leti v Ameriko, se tam poročila, zopet moža zapustila in zdaj živi v divjem zakonu z drugim? Kaj porečete k temu, kar je nek Amc-rikanec očividec sam pravil, da fantje v Ameriki zbole na nagnusni spolni bolezni, ki so si jo nakopali z nesramnim življenjem. Vlačug kar mrgoli v Ameriki. Dne 5. maja je pisal mož nekemu kranjskemu duhovniku tako: »Tukaj (v Ameriki) je napredek v slabem večji, kakor v dobrem, draginja neznosna, strastno popivanje po salonih in veliko zapeljivosti. Neki mož je dejal, ko se je vrnil iz Amerike, svojima sestrama: »Če bi imel toliko sester, kolikor je luknjic v rešetu, ne bi nobene tja pustil.« Amerika marsikoga izvabi, pa ga prevara. Tako n. pr. je letos zapustila hči slepega očeta in mater sama doma na gruntu, kmalu pa je pisala, c"a se ji slabo godi. Zakaj pa lo? So možje, ki so se doma naveličali mirno in pošteno delati, pa hočejo malo lumpati; fantje, ki sc hočeio odtegniti vojaščini in nadzorstvu staršev; dekleta, ki se hočejo hitro omo-žiti s komursibodi, ki jih pa doma nobeden ne infira, ker jih pozna kot lahkomušljene. To so sama dejstva, katerih nihče ne more ovreči, in dokler ta dejstva stoje, ne moremo naših nazorov o Ameriki preme-niti. Prosim, pošljite nam Amerikanci lepših zgledov in ovrzite te zgoraj navedene, in takoj bomo boljše mislili in govorili o deželi, ki jc žalibog do zdaj nesreča za nas. Ne zanikamo, da se v Ameriki veliko denarja zasluži, nasprotno, trdimo, da jc tam preveč denarja, denar pa je skuš- in bila je vsled hudega vetra naenkrat .vsa v ognju. — Mrtvega so našli na travniku 421etnega dninarja Mihaela Gorjanc, katerega je umoril špirit. — i.V Javorniškem Rovtu ima (naša tovarna za železo dva prostorna ribnjaka, v katerih goji gorske postrvi. Nek zlobnež je 26. t. m. zjutraj razbil zatvornico zgornjega ribnjaka in spustil v poto-kovo strugo nad 500 kil postrvi. Mnogo rib je sam ukral, mnogo se jih je rešilo v potokovi strugi in spodnjem ribnjaku; povzročil je-škode nad 1000 kron. — Na Koroški Beli se s pomočjo 'dobrotnikov faranov zida cerkvena hiša, v kateri bode stanovanje cerkvenega organi sta in pri tleh soba za izobraževalno društvo. g Stara Loka. To pomlad jc dal izdelati na svoji zemlji g. vitez Štrahl silno lepo znamenje. Na štirih kamnitih stopnjicah je obširno izpeljana in izdelana v lepem slogu 1-53 m dolga In 90 cm široka menza, iz katere se dviga po šinnem polju visoki križ iz mecesnovega lesa, na katerem je ovita iz trdega pleha belo barvana tančica, v katere sredini žari ime Jezus. K temu novemu znamenju je dal izdelati se krasni tabernakelj za 650 K. Odpira se z dvema vraticami, v kojem je vdelan Kristus. Novo znamenje, pri katerem se vsako leto poje prvi evangelij, oko slehernega očara. n Dekliška zveza v Spodnji Idriji je imela dne 15. maja prav lepo uspelo veselico z igro »Roza Jelodvorska«. Poučne igre, ki jih prirejajo naša dekleta, privabijo vedno veliko ljudstva. Žalibog, da nimamo primernejših prostorov za napravo naših veselic. Naj bi kdo v Spodnji Idriji priredil kak' večji prostor, sicer bomo zidali dom. — Izobraževalno društvo namerava prirediti v bližnjem času več novega: izlet na Šentviško goro, veselico in izlet v Srednjo Kanomljo in ob godu sv, bratov Cirila in Metoda, prvo nedeljo v juliju, običajno veselico v korist »Slovenski Straži«, d Jelše. Zadnjega majnika je stra šen požar uničil skoro celo vas. Ob silni vročini in suši niti požarne brambe niso mogle kaj prida doseči. Pogorelo je desetim gospodarjem in škoda zna-ša.okoli 50.000 kron. Beda je velika. — Pravijo, da so zažgali cigani. d Leskovec. Dne 3. t. m. se je ubil Franc Hrastovčan, bivši socialnodemo-kraški kandidat. Njegova grozna smrt jc tako prestrašila naše liberalce, da se ne upajo iti mimo tistega nesrečnega kraja. d Lipovec. Nova železniška postaja. 19 let smo prosili, da bi nam dali železniško postajo, a vsakokrat smo bili zavrnjeni, češ, da ne bo nobenega osebnega prometa. Postaja bi bila lahko odprta že leta 1894, in sicer brez vsakega prispevka, da ni bilo nespametnih ljudi, ki so to preprečili. Šele preteklo leto sta spoznala dva uradnika od tržaškega ravnateljstva, da bi bilo pametno, ako bi se postaja Lipovec odprla. V enem samem mesecu se je prodajalo za 260 K kart, in sicer največ v Ribnico in Kočevje, kamor smo preje peš hodili, čevlje trgali in zraven še marsikako kronco v »oštariji« pustili. d Loški potok. Poročila se je gdčna. Pavla Gregorič iz ugledne družine Grego-ričeve v Reljah, z g. Antonom Car. Nevesta je bila požrtvovalna in vneta članica naših društev, ženin jednako prijatelj našega gibanja ter član mladeniškega društva. Najlepše je pokazala svatba mladih poročencev s tem, da se je nabralo na že-nitovanju 33 K 10 vin. v korist trpečim obmejnim bratom in sestram. Mladi par s svati je položil to svoto na oltar naši narodni slovenski stvari. Kako je lepo, ko se na svatbi, kjer je veselje in radost, spomni še bratov in sester, ki ječe pod tujčevim jarmom. Darovalcem čast in zahvala! Naj bi dobili posnemovalcev pri nas in po celi slovenski domovini. Mlademu paru pa obilo sreče in blagoslova v novem stanul d Loški potok. Prejšnji ponedeljek so našli mrtvega domačina delavca Iv. Turka. Ležal je v bližini vasi Travnik. Prejšnjo nedeljo je še hodil po vasi, proti večeru so ga pa videli ležati na vasi pijanega. Kak umor ali samoumor je izključen. Bil je vdan žganjepitju. Zašel je v noči iz vasi, kjer ga je najbrže zadel mrtvoud vsled preobilo zaužitega alkohola. — Nesrečna žrtev pijače! — še isti teden se je dogodila druga nesreča. 15letni sin občinskega sluge Alojzij Bartol je pulil na skednju s senenim ključem stlačeno seno s kupa. Ker mu ni šlo hitro od rok, je zlezel vrh kupa in metal z rokami seno na mesto, kjer je prej stal in kjer je pustil ključ, Ko je dovolj sena nametal, je z vrh kupa skočil na nametano seno. Priletel pa je na seneni ključ, ki je bil z mivo zakrit, tako nesrečno, da se mu je isti zadri v spodnji del trebuha, in sicer tako globoko, da je bil ključ v njem z obema ostrinama zataknjen, V silnih bolečinah je klical na pomoč; pritekla je sestrica, ki mu je z vso silo vlekla ključ iz telesa, kar je položaj še poslabšalo. Na .......Ii do ' kričanje so pritekli domači in sosedje, ki so nesrečnika spravili v posteljo. Rešiti ga ni bilo mogoče, ker je bil ključ z obema ostrinama zataknjen v telo; tako je revček v tem stanju moral nad šest ur čakati zdravnika. Bil je grozen prizor. Zdravnik je moral prepiliti v njem del ostrine, da je spravil železni del ključa iz telesa. Sreča v nesreči je bila, da se je ključ zasadil pokonci in ni ranil drobovja. Upati je, da se reši mlado življenje. d škocijan pri Mokronogu. Toča in naliv. Dne 28. maja je zadela zopet gorenjo stran fare veiika nesreča. Spomladi je bil mraz veliko pokončal po vinogradih in po drevju. Ta dan pa se je vsula zopet strašna toča, ki je razsajala celo uro, tako d aje uničena vsa trta po vinogradih in zraven še poljski pridelki. Kolikor pa ni naredila škode toča, jo je pa naliv, ker je po nekaterih krajih odnesel cele plasti zemlje. Ta nesreča je sedaj že tretje leto zaporedoma. Zraven teh nesreč pa še ogromni davki! d Št. Janž. Na K a 1 u pri Št. Janžu bode cerkveno opravilo sv. Antona Pado-vanskega 15. junija. Spovedovanje se prične v soboto ob 4. uri popoldne. Ob pol 8. uri zvečer litanije in nadaljevanje spove-dovanja. V nedeljo ob 6. uri in ob 10. uri sv. maša pred izpostavljenim presv. Reš-njim Telesom. Obakrat darovanje za cerkev. Popoldne ob 2. uri litanije vseh svetnikov. — Podružnica sv. Martina na Kalu s stransko kapelico sv. Antona je bila leta 1912. poslikana in tlak popravljen. Letos so se napravili vsi novi prti, se popravil lestenec, vsi svečniki in nekatere druge potrebščine. Tako bode ta gorska podružnica letos in v prihodnje napravila na božjepotnike sv. Antona lep in še bolj zaupen vtis. Vsi, ki bodo prišli se priporočit sv. Antonu od blizu in daleč, bodo imeli priložnost opraviti sv. zakramente in zadostiti vsem verskim dolžnostim ob nedeljah in praznikih. d Pri Sv. Miklavžu na Gorjancih bo prvi letošnji shod v nedeljo, dne 8. junija. d Šmartno pri Litiji. Telovadni odsek »Orel« je imel v nedeljo, 1. junija, izlet v Cerovco. Izlet je imel namen redovnih vaj, vendar se je cerovška dolina tega izleta zelo razveselila. Že v Sevšeku so postavili mlaje v pozdrav; v Cerovci je pa pod lepim slavolokom pozdravila v imenu vasi ljubka deklica z lepo deklamacijo, nakar so deklice razdelile šopke med »Orle«. V gostilni pri »Šnodelnu« so se zbrali možje in fantje cele soseske in pozdravljali fante. Tudi iz Litije in Šmartna se je veliko občinstva udeležilo Orlovega izleta. Omenjamo skoro polnoštevilnega odbora obeh Ojačin z župani in mnogo drugih. Zbrano občinstvo in Orle je prisrčno pozdravil gospod dekan z daljšim govorom. Govorili so še: predsednik Orla g. Pogačar in g. Filipič. Točno ob 7. uri je bil odhod. Zlet je napravil najboljši vtis ne le na fante, ampak tudi na sosesko; in organizacija je pridobila še več fantov. Omenjamo ta izlet radi tega, da pokažemo, kako priljubljen je »Orel« med ljudstvom. Vsak nastop »Orla« je praznik za vso faro. d Veliki Gaber. Tukajšnja šolska mladina je priredila dne 28. maja izlet na Šumberg. Pri tej priliki so postregli otrokom na Selih g. župnik, gdčna. učiteljica in v gostilni pri g. Ozimku s kavo in kruhom. Bodi izrečena na tem mestu vsem blagim darovalcem najsrčnejša zahvala. d Iz Žužemberka. Procesija sv. Reš-njega Telesa se je tudi letos prav veličastno izvršila. Udeležba zlasti od strani moških še izleps. ni bila tako velika. Društvena godba je tudi brez kapelnika prav dobro in korajžno igrala. Kot nekako posebnost pa omenimo, da letos nismo opazili pri procesiji prav nobene uniforme, Požarno brambo je menda zadržala bolezen liberalizma, za katero je baje ie izdihnila, naše cesarske može pa prevelika bogaboječnost! — Razpisana je pri naši cerkvi organistovska služba. Dal Bog, da bi dobili na to mesto vnetega in vztrajnega delavca, hvaležnega dela mu ne bo manjkalo. — Prejšnjemu organistu g. Simčiču liberalci še naprej trgajo čast. Doma so se sicer potuhnili, ko jih je »Domoljub« vsekal po lažnjivih ustnicah, a zdaj so svoje laži prenesli v ameriške časopise. Liberalna obrekljivost res ne pozna meje.' — Izstopil je iz načelstva trške posojilnice njen dolgoletni podravnatelj g. Jerše. Pravijo, da je to storil na svet okrožne sodnije v Novem mestu. Radovedni smo, zakaj. Še bolj smo pa radovedni, kdo se bo zdel zdaj trški posojilnici zadosti liberalen, da bo vreden vstopiti v njen odbor. Najbrž kandidira Ribnikar ra to mesto, ker ga zadnji čas večkrat vidimo smukati se okoli ravnatelja. Ampak pretekli teden je strašil neki bav-bav v obliki uradne preiskave proti njemu. Kaj bodo počeli naši liberalci brez njega? Pa tudi nam bo dolgčas za njim, saj nam napravlja toliko veselja njegova jezica nad županom, kaplanom in Adamčkom. Zadnji čas je posebno hud tudi na birmo, na velikonočne listke, pa na — otroke. Čudno, vsi liberalni listi so polni teh vesti iz Žužemberka. Sicer mu pridno pomaga tudi naš bivši ljubi Štipko z Dvora, toda ta jo precej preveč na pridi-garsko plat udari, pridig pa naši liberalci prav nič ne marajo. Zatorej je pa gospod Ribnikar zanje nenadomestljiv. 88888888888888888888888888888888888888888888888888888888 O Notiarafske novice | 0 £8SgSS8S88888S888888S888888888888888888888888&888888888 <5 n Katol. slov. izobraž. društvo Vič-Glijice priredi dne 6. julija celodnevno slavnost za desetletnico društva in petletnico Orla. Bratska bližnja društva in telovadne odseke na to prireditev opozarjamo ter prosimo, da se slavnosti udeležijo. ^ n Vipava. Vipavsko gasilno društTO, ki je imelo do zadnjega časa nestrpne liberalne odbornike, si je pri zadnjem občnem zboru izbralo odbor, ki izjavlja, da vsakega sprejme v društvo brez kakih posebnih pogojev. Prejšnji čas je bil pogoj, da član gasilnega društva ni mogel biti ob-52 enem Orel! Vsem dobrohotečim priporočamo, da se vpišejo v prepotrebno gasilno društvo! — Dne 14. maja se je pričel gospodinjski tečaj deželnega odbora v prostorih hranilnice, katerega obiskuje nad 20 deklet, Dekleta z marljivo vestnostjo in pazljivostjo slede pouku, — Preuredba hranilničnih prostorov po načrtih stavbin-ske tvrdke Zajec & Horn se je zavrnila, ker je bila predraga za hranilnične razmere, 120.000 kron. Napravil se je menda drug načrt za veliko manjšo svoto, — Dne 8. junija praznuje »Orel« svojo petletnico. Za zvečer je v telovadnici napovedano slavnostno zborovanje. — Letošnja procesija sv. Rešnjega Telesa je bila nadvse sijajna. Vojaštvo se je je udeležilo, streljalo se je tako kot po mestih, gromovito so se zlasti oglašali streli iz topov, n Z Vrhnike se nam poroča: Iz vseh dežel prihajajo poročila o letošnjih novo-mašnikih; a da ne bo svet mislil, da ne bo na Kranjskem letos nobene nove maše, ker vsi časopisi molče, zato se nam zdi prav primerno, da sporočimo javnosti, da bo tudi našo Vrhniko zadela letos izredna čast nove maše. Čast. gospod F r a n j o Honigmann, nečak našega vlč. gosp. dekana, se je odločil, da bo pri nas na Vrhniki daroval svojo prvo sveto mašo. Vse se veseli tega izrednega dogodka, n Žiri. (Čebelarstvo, avto-m o b i 1.) Prihodnjo nedeljo po jutranji maši bo v šoli, oziroma na šolskem vrtu javno predavanje o čebelarstvu. Ker je pri nas precej čebelarjev, ki sicer pridno, a bolj »vsak po svoje« gojijo to važno panogo gospodarstva, jih bo gotovo zanimalo, da se o tem malo razgovorijo. — Glede avtomobila, ki vozi zi Žirov v Škofjo Loko, moramo enkrat izpregovoriti čisto jasno besedo. Žirovci smo imeli doslej skoro 7 ur na kolodvor v Škofjo Loko, Bili smo odrezani od sveta. Nekateri podjetniki pa so napravili avtomobil, ki vozi redno vsak dan — če ni kake posebne zapreke — po dvakrat tja in nazaj. Avtomobil, ki je oseben in tovoren, prevozi to progo v približno poldrugi uri. Jasno je, da je to pridobitev za osebni, kakor tudi za tovorni promet, Manj stane in hitreje se kam pride ter kaj dobi, To je neoporekljivo in mislimo, da smo si v tem edini Žirovci, kakor tudi cela poljanska dolina. Priznamo seveda, da ima od avtomobila eden ali drugi tudi škodo, Par voznikov po dolini. Ampak vozniki so tudi na škodi, ker vozijo železnice križem sveta. Ali naj odpravimo tudi te? Splošna korist mora biti nad zasebno koristjo. — Pa pravijo: cesta ni za to. Mi pa pravimo: cesta je za to že sedaj, bo pa še vedno bolj, ker se mora popraviti, kar je pomanjkljivega. Drugi zopet govore in pišejo o slabih mostovih, čez katere se je menda »smrtnonevarno« voziti. Mi pa pravimo: komisija, ki je pač najbolj meto-dajna o tem govoriti, se je sicer izjavila, da mostovi niso najboljši, a vendar ne tako slabi, da bi se ne moglo čez nje voziti. Edino čez most pri novi žirovski cerkvi ne sme avtomobil, kar pa ni posebnega pomena, ker je že itak na koncu proge ter, kakor upamo, čas ni daleč, da se prične zidati nov most. Vsi drugi mostovi so sedaj toliko popravljeni, oziroma na novo napravljeni, da gre avtomobil brez skrbi čez nje. Zato je bila čisto izmišljena vest v nekem listu, da avtomobil zaradi »nekega« slabega mostu ne sme voziti. Sme voziti in tudi vozi in bo vozil. Celo nov kupe so mu zadaj napravili, da se tudi potniki, ki zadaj sedijo, ne prašijo. — Tretji zopet po dolini prerokujejo avtomobilu smrt, češ, saj ne more izhajati. Mi pa pravimo: bodite potolaženi! Kadar avtomobil ne bo mogel več izhajati, ne bo več vozil. Sicer je pa to stvar podjetništva, ki nas veliko ne briga, Mislimo si pa svoje. Onim par nergačem in nergačicam pa, ki spuščajo tako »tehtne« pomisleke med svet, svetujemo: mirujte; ko bi bili vi prej s to stvarjo pričeli, bi danes drugače govorili, n Stara Vrhnika, Telovadni odsek »Orel« napravi letos svoj prvi skupni izlet na divno Gorenjsko. Ta izlet je določen na nedeljo, 8, junija t. J,, a v slučaju slabega vremena pa na 22. junija t. 1. Na ta izlet so najvljudneje vabljeni, vsi redni in podporni člani odseka ter prijatelji naše orlovske organizacije. Izleta se lahko udeleže tudi ženske, ker imajo to ugodnost, da dobe pri vožnji z železnico 30 odstotkov popusta kot društvo. Ako nas bo vseh' skupaj 30, bo stala vožnja vsakega le 5 K 40 vin., ako nas bo pa manj, pa 7 K 80 vin. Torej kdor še ni videl krasote naše divne Gorenjske, naj pohiti z nami. Za zabavo je preskrbljeno. Spored je sledeči: Odhod v nedeljo zjutraj, 8. junija, ali pa 22. junija, ob 6, uri 2 min. z vrhniškega kolodvora v Ljubljano. Iz Ljubljane z gorenjskim vlakom ob 6, uri 54 min, zjutraj do Otoč, kjer izstopimo, da gremo peš na Brezje, kjer bomo pri sv. maši. Potem z Brezij peš do Radovljice; iz Radovljice se potem peljemo z vlakom ob 1. uri 8 min. popoldne do Javornika, kjer izstopimo ter gremo peš skozi Vintgar na Bled in od tukaj zopet z vlakom ob 5. uri 38 min. popoldne na Jesenice, od tu pa nazaj v Ljubljano. Prihod v Ljubljano ob 8. uri 16 min. zvečer. Iz Ljubljane se peljemo ob 8, uri 58 min, po južni železnici na Verd, kamor pridemo ot> 9, uri 18 min. zvečer., — Kakor je razvidno iz sporeda, obšli bodemo vse najlepše kraje Gorenjske. Kje bo skupno kosilo, se bo izvedelo med potjo. Zbirališče je na vrhniškem kolodvoru ob pol 6. uri zjutraj, Vsem, kateri se izleta udeležite: Na svi' denje! n Rateževo Brdo na Krasu. Dne 25, maja se je pri nas izvršila lepa slovesnost, kakršne še ni bilo in je ne bo: posvetitev naše male, a lične cerkvice, podružnice zagorske. Opravilo, posvetitev, slovesno sv, maiio in govor je imel g. dr. KržiSnik ob aziscenci dveh gospodov. Pri božji služ' bi so lepo prepevali zagorski pevci. Slav-nost se je izvršila ob najlepšem vremem in bo vsemu ljudstvu, ki ga je bilo obilo od vseh strani, ostala "v najboljšem spominu, Za cerkev so sc posebno trudil« družine Šuštarjeva, Batova, Jakopine va. Naš vrli somišljenik Vrh je sam nabral če) 400 kron. Listnica uredništva. Potrjujemo, rta notice »Gasilno društvo in plesno dru; štvo v Zagorju na Krasu« ni spisal m" poslal g. Ignacij Fatur._____ Odgovorni urednik F, Kerhne, Iveri. Kadar si srečen, spominjaj se svojih slabosti, v nesreči pa nikar ne pozabi svoje vrednosti. Prvo te bo varovalo napuha, drugo obupa. Svetna sreča je kakor lestvica. Kadar torej po nji na kvišku ležeš, ne bodi lahkomiš-Ijen, ampak pomisli, kako sitno je nazaj lezti. SKRIVALNICA. Kje je pastir? Naša p .'is t za muhe ,,Un-erreicht" je po svoji čudoviti konstrukciji odina priprava, ki no ulovi muh samo v .majhni množini ampak jih privabi celo roje in ujame. Naša past za muhe „Unerreicht" jo po svojem Velikanskem uspehu neobhodno po-trobnaza gostilno, hotele, bolnišnico, pekarije, mesarije, konditorije, mlekarne, hlevo itd. kakor tudi za vsako kuhinjo in stanovanje. 1 kom. z na-"Avodilom K 1*90. 3 kom. 'pasti za muho z navodilom K 5*—. Našo. najnovejša patent, past za ščurke jo po svoji izredno umetni so-stavi in svojem najnovejšem izboljšanem mehanizmu najzanoslji-vejšo sredstvo za i^popolno pokonča-vanjo ščurkov. Vlovi se do IOOO ščurkov v eni no- či. 1 patent, past za šourko z navodilom vred stane lo K 1*90, 3 patent, pasti za ščurke z navodilom vred st&nojo le K 6'—, rt kom. pasti za muho ali ščurko stane lo K 9'—. Prodaja po povzetju 1865 N. SMOBODA, lin, ll|2, Mm m 13-404. 0(1 C. kr. dež, šol. svetu konces. nadaljevalna gola in penzionat za deklice Kristina Joanowits ms Dunaj VXII., Flellgasse 5 (vhod Lerchengasse) Vestna vrgoja in pouk po srednješolskih profesorjih. Velik vrt. — Razkošna opre-.na. — Izborne reieronee. Mnenje g. dr. B. Szybowski-ja, ordin. em. materinstva in klinike za ženske bolezni v Varšavi. Gosp. J. Serravallo Trst. Vaše žeieznato kina vino Serravallo sem rabil v slučajih oslabelosti in po operacijah in bil sem z doseženimi uspehi popolnoma zadovoljen. Varšava, 22. aprila 1911. Dr. B. Szybowski. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 28. maja: 10. 4. 30. 50. 26. Gradec, dne 28. maja: 65. 30. 62. 72 33. Line, dne 31. maja: 55. 5. 4. 43. 89. Odkar zajtrkujem in južnam • v . I Gaj ne maram za noben drugi zajuterk in se počutim zdravega, močnega in prihranim polovico de-~~ narja v gospodinj- stvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo dnevno pri zopetnih naroČilih dr. pl. TmkbcziHevegn Sladnega čaja znamka Sladln izdelo vatel ju lekarnar ju Trnk6czij, Ljubljana, zraven ro-tovža, ki je vzgojil s siadnim Čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov 4 K; postni zavitek 5 kg po 15 zavitkov lo K franlto. Zavitek l/. kg po co v. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju v lekarnah Trnkoczij: Sdionbrunnerstr. 109, Radeckgplatz 4, Josefstadterstrafle 25, v Gradcu Sadcstrafie 4. za ključavničarsko obrt sprejme Anton Ličar, ključavničar, Ško£jaloka, 1710 otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okgs, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroziiani, izkušeni zagrebški „kavin pridatek pravi :Frarvk:" s tovarniško znamko „kavin mlinček". einp mr.ta.eu domače podjetje. Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljub- domači izdelki odej. bljano blago za oblačila nakupovati, kranjski in ogrski se priporoča vsakemu domačo, pri- koci. jazno in pošteno trgovino Pri »CESNIKU fifi STRITARJEVA-LINGARJEVA ULICA posteljne garni- Zaloga vseh najnovejših vrst blaga ture,zastorl,tepihi za ženske in moške obleke. postrežba strogo Prve novosti volnenih, svilnatih in poštena. cene nizke mrežastih rut ter šerp. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča), da je pri meni največja izbira. uzorce pošiljam po pošti brezplačno. S? JOSIP JANKO jurar v Kamniku priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih tir, budil-lilc, verižic, prstanov, uhanov, bro-žev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na, vse kraje sveta. Ceniki na razpolago. JJ528 Umetne jede Brez ruvanja zobnih korenin sc ustavljajo amerikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 16 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7. Kuverte s firmo, - - pisma, - - - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Pri liSajih vseh vrst, posebno pri mokrih ln suhih llšajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuSCajlh, hae-inorrhoidah,celo pri naj bolj zastaranih slučajih, kjer so odpovedalo vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja 3111 Stauder -tal gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 141.365. Cena 5 kron. Pušica za poskuSnfo 3 krone. Pristen le iz Both-ove lekarne Kaufbeuren O 35. bav. AllgKu. Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno lakih, ki so vpo-rabljflll leta vsa mogoča mazila brezuspešno. oT" Cefiri- He sinete pozabiti! KauaJasl- Dobro in pristnobarvno blago (vsakdo najbolje in najceneje kupi naravnost pri izdolovalcu. Kdor rabi lanene in bombažasto kanatase, cefire, rjuhe, damaste, batisto, svilo, atlaso, blago za damo ,in gospodo, platno, brisače in drugo tkanino, naj so obrne na znano krščansko tvrdko [aroslav Marek, ročna tkalnica štev. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Ueško). Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefirja, de-linja, kanaiasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m o tirov ea 10 K, prvo vrsto za 20 li, finojšo vrste za 25 K franko po povzotju. Od ostankov so vzorci no pošiljajo. — Srajco za gospodo iz cofirja ali oxtorda 1 komad K 1 80, 2 20, fc 00. —, 4 _ in 4 50. Pri naročilih zadošča navedba širino vrata, •Dopisuje so slovensko. V enem letu nad 300 praznalnic od Slovencev. trpežne, apnene lacadne barve postaVho zavarovane v 50 vrstah oil 24 v hs naprej. Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejenja. — Iidino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bilo že pobarvane. 934 EmaiMacadne barve, in krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranjo prostore, še nepobarvane fačade, lesene zgradbe: kot kobile, paviljone,'ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto. Kari Kronsteiner. »»&&...1.0 Zaloga: Brala Eberl, Ljubljana. naročajte Domoljuba! Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji žitni kavi v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborno žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega šo dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec. 905 DOLGI OSTANKI perila zajamčeno pristno barvanega, in sicer: lcanafasa, cefirja, platna rumburške , tkanine, modrotiska, flanete, barhenta, nahkihga, dilena, satina, griseta in drugih za vsako rabo primernih ostankov razpošilja 49—15111 proti povzetju za K 12-— tkanllnfca za platno ANA MARSIK, Češka Čerma 80, Nachod. Dolgost ostankov naj se pri naročilu naznani. 1 ducat belih plat, šakat brisač 50—110 za K Tovarne za Jlsbestškrill .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Žuinberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana, Dunajska cesta 73. 249 Seme pristne gorenlske repe ploščato okroglo, bolo rdečeglove; izredno velike, najboljše za lcisanje kakor tudi za krmo živini, oddaja zvrhan liter po r?0 K pri odjemu 10 li tir 9" 20 vin. ceneje. Franc Oblak, Sv. Gregor, poŠta Ortnek. 1528 Ob eno znana tnanufak-turna (gvantna) trgovina ,) Ljubljana naznanja, da je založena z najnovejšim letnim blagom. Krasne novosti za ženske in moške obleke, svilnate rute, perilnš kambrik in druge stvari. Zelo važno! Izgotovljene moške in otročje obleke, ženske vrhne jopice, krila in cele obleke po zelo nizki ceni. Postrežba kakor znano, prijazna in si prihranite pri nakupu vsled nizkih cen denar. Trgovina je sedaj velika, svitla in prostorna. Blagovolite tudi svojim znancem trgovino priporočiti, kadar pridejo v Ljubljano, da sš ogledajo zalogo. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri Movosti blaga za moške in ženske obleke došle so v trgovini V . «i r / J Ljnbljana.navogiiiiiiiBta ulice in pred Škofijo štev. 3. Lili* Stritarjeva ulica St. s. Ustanovno leto 1869. Cenik na zahtevo brezplačno, 661 V prvem nadstropju se nahaja poseben oddelek izgotovljenih moških in deških oblek, ženskih vrhnih jopic, krila in cela kostima (ceJe obleke). Cene znano zanesljive. Oblekce za dečke, perilne od 3 K naprej, suknene nekoliko dražje. Cenik na zahtevo poštnine prosto. IlUgT Na sadnem trgu ni več moja trgovina, torej pazile na sliko „šk6fa", ki visi pri vhodu v mojo trgovino. Dom in svet. Ob 501etnici dr. Ivana šustcršiča. Dne 29. maja je praznoval načelnik S._L. S. in deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič 50letnico svojega rojstva. Odveč bi bilo naštevati ogromne zasluge, ki jih ima dr. Ivan Šusteršič za politični in gospodarski preporod slovenskega ljudstva. Njegovo ime in njegovo delo je prišlo do koče zadnjega slovenskega trpina v naši domovini. iVsi prijatelji slovenskega ljudstva goje željo: Bog ohrani ljudskega voditelja in ljudskega delavca dr, Ivana Šusteršiča še dolgo vrsto let pri delu za blagor in boljšo bodočnost domovine! Duhovniške vesti. Umeščena sta bila dne 29. maja: g. Anton Abram, ekspozit v Šempetru na Notranjskem, na župnijo Košano; g. Franc Vovko, župni upravitelj v Šempetru pri N. M., na isto župnijo. — G. Luka Smolnikar, stolni kaplan in k orni vikar v Ljubljani, je dobil ekspozituro v Šempetru na Krasu. — Razpisani sta župniji: Sv. Trije Kralji (Vrh) in Sv. Križ nad Jesenicami do 21. junija 1913. Odlikovanje. G. monsignora Antona Rogača, dekana v Hrušici pri Podgradu v Istri, je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovcga reda v znak priznanj za njegovo požrtvovalno delo za blagor ljudstva v gornji Istri. * Odlikovanje. Gospod Josip Šavta, oskrbnik posestev grofa Auersperga v Želimljah, je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Častni občani. Občinski odbor občine Radeče je v seji dne 28. maja t. 1. imenoval za častne občane občine Radeče dr. E v g e n a Lampe, deželnega odbornika v Ljubljani, v zahvalo za marljivo delovanje v prid občine Radeče; gosp. Franceta Hiers che, župnika v Radečah, radi zaslug, ki si jih je pridobil s zezidavo nove župne cerkve v Radečah ter gosp. Antona Krisper, ravnatelja tovarne v Njivicah. Železniški minister na Kranjskem. Eksceloinca baron Forster, ki je prišel pret. nedeljo zjutraj z Dunaja v Ljubljano, da gre inspicirat zgradbo belokranjske železnice, je porabil nede" Ijo, da so odzove vabilu kranjskega deželnega odbora in obišče tudi Gorenjsko in si ogleda zgradbo deželne elektrarne. Od dežele sta visokega gosta spremljala dež. glavar dr. Šusteršič in dr. Lampe, od dež. vlade grof Chorin-sky in dvorni svetnik vitez pl. Laschan. Peljali so se v treh avtomobilih. Na poti si je minister ogledal kolodvor Radovljica. Velikansk in prisrčen je bil sprejem v Boh. Bistrici in v Srednji vasi. Po obedu na Bledu je bil ogled zgradbe. Minister si je ogledal vso zgradbo in si dal natančno pojasniti načrte. Deželne projekte so ministru pojasnjevali dr. Lampe, v stavbnem oziru stavbni svetnik Geilhofor in v elektrotehničnem pogledu ravnatelj Sornec. Ker ima v vrsti deželnih projektov ravno Završnica poraben ozir na železniško trakcijo, se je minister še posebno zanjo zanimal in se z vsem priznanjem Izrekel o veliki ideji, kakor tudi o izvršitvi dela. Ministra so tudi tu pozdravili župani z zastopniki vseh oblastev in ogromna množica ljudstva, ki je spremljala visoke goste po celem obhodu., ki je trajal čez dve uri. V ponedeljek zjutraj se je peljal minister s poslanci skozi Novo mesto v Belokra-jino. Smrtna kosa. V Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem je pretekli četrtek popoldne ob pol treh po kratki bolezni umrl g. Rikard Schrey, c. kr. višji poštar itd. v Lescah. Pokojnik je bil star 58 let. Smrtna kosa. Preteklo nedeljo je na Goriškem nagloma umrl Andrej Š t r e k e 1 j, vikar v Pečinah, rojen leta 1877. Nenadoma je umrl v Radovljici nadpoštar g. Franc P a v 1 o š i č. Sklep šolskega leta v Avstriji naj bi se letos določil na 5. julija, to je v soboto. Vlada se s tem predlogom že bavi. Opozarjamo vnovič vse naše gospodinje na Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavna primes je najboljše blago te vrste, o čemur se vsaka gospodinja lahko sama prepriča. Obenem pa je tudi edino pristno domače blago te vrste. In poleg tega ima od te kavne, primesi dobiček tudi naša »Slovenska Straža«. V nobeni naši družini torej ne sme manjkati Kolinsko kavne primesi v korist obmejnim Slovencem. Pazite pri nakupovanju dobro na napis in pa na pečet »Slov. Straže«- Požari. V minulem mesecu maju so imeli v okolici Leskovca pet požarov. V Venišali sta pogorela Rolih in Hočevar, v Jelšah Mergole in Sevšek, na Gori nad Krškim vdova Mavsar in Staj-fnar, na Trški gori Puntar. V soboto, 31. maja, pa je bil velik požar zopet v Jelšah. Pogorelo je 10 gospodarjem vse, hiše, gospodarska poslopja razun enega kozolca, enajstemu so zgoreli svinjaki Začelo je goreti pod Kosovano-vim kozolcem. Na sumu so cigani, da so zažgali iz maščevanja do gospodarja. Radeče pri Zidanem mostu. Vsled naročila c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem so morali sneti križ z zvonika, ki se je že močno nagibal in se je bilo bati kake nesreče. V jabolku so dobili listino, ki jim je povedala, da je bila sedanja (že slaba) streha narejena leta 1842. Tedanji deželni guverner je bil ekscelonca pl. Weingarten, krosijski načelnik pl. Rechbach, patron in lastnik graščine dvor Tomaž pl. Plu-schelc, župnik Anton Kastelic. Delo, je izvršil Franc Kinzner iz Ljubljane. Leta 1877. se je streha nanovo prebarvala, leta 1890. tudi, potem ob zidanju cerkve leta 1910. nekoliko popravila in sedaj se mora nadomestiti z novo. lOOkronski bankovci pridejo iz prometa. Avstro-ogrska banka naznanja, da se lOOkronski bankovci z datumom od 2. januarja .1910 umaknejo iz pro- meta. Čas za izplačilo ali zamenjavo teh bankovcev v glavnih zavodih in podružnicah avstro - ogrske banke je določen do 31. maja 1915. Po preteku tega roka bodo bančni zavodi avstro-ogrske banke te bankovce sprejemali le še v zamenjavo; po 31. maju 1921 se pa lOOkronski bankovci od 2. januarja 1910 sploh ine bodo več sprejemali. Opustitev nekaterih davkarij na Kranjskem. Kakor se poroča, se v dogleclnem času opuste naslednje tri davkarije na Kranjskem, in sicer v Tržiču, v Kranjski gori in najbrž tudi v Ilirski Bistrici, torej tam, kjer ni političnih uradov. Ta opustitev se utemeljuje s tem, da je vsled nove odredbe, vsled katere stranke plačujejo svoje davke naravnost po poštnih pbložni-cah, promet v posameznih davkarijah precej olajšan. Na Spodnje-Avstrijskem so ponekod, kjer ni političnih uradov, že opustili davkarije. Provoznina v Ameriko. Družba Ca-nadian Pacific jc zvišala prevoznino za izseljence iz Trsta v Kanado od 105 na 140 kron. Svoj korak utemeljuje s dejstvom, da zavajajo nizke cene toliko ljudi preko morja, da družbi niti ljubo ni, ker ne more zmagovati točnega prevažanja. Pismo slovenskega rezervista. Dalmacija, Novigrad (Castelnuovo), dne 26. maja. Slovenski rezervist nam piše: Čez par tednov bo že pol leta, kar smo slovenski fantje in možje v Dalmaciji na straži in brambi države. Kako se nam godi ob državni meji? Kar se hrane tiče, bolj slabo. Ob petih zjutraj imamo črno kavo, pa je bolj podobna topli vodi. Ob 11. uri imamo menažo in zvečer ob 6. uri zopet črno kavo. Kakor vidite, nas imajo precej na trdem. Človek bi si sicer rad kaj kupil za svoj denar, a kaj, ko je po gostilnah in kantinah tako strašna draginja, da nimate niti pojma o nji. Mi »Verpflegs«-vojaki imamo že celi mesec vedno žaklje na rami, kakor berač koš, in prenašamo blago z ladij v magacine in šotore. Ves čas so hodile ladja za ladjo in vozile blago. Dan za dnevom, noč za nočje smo morali to blago prevažati in razkladati. Sedaj je vendarle to delo nekoliko prenehalo. Prenočujemo pod nebom in platnom, pozimi smo pa spali po hlevih in kleteh. Najbolj gledajo na to, da ne pijemo slabe vode; kdor med maršom vodo pije, je kaznovan. Voda je sploh v Dalmaciji zelo slaba in jo ni v vsakem grabnu, kakor na Kranjskem. Veliko vojakov, lahko rečem, si je nakopalo bolezen vsled te vode, ki jo bo marsikdo čutil do konca življenja. V prvih časih, ko smo prišli dol, so se vršili med vojaki in častniki pogostni samoumori. Danes so žc precej ponehali. Uboj. V Ovčnikovi hiši v Malem Slatenku pri Novem mestu je pretekli teden ubil Janez Ovniček svojo ženo Nežo. Vzrok so dolgoletni medsebojni prepiri. Ko sta se začela prepirati, jc vzel Ovniček kladivo za kamenje tolči, udaril z njim ženo parkrat po sencih, 7i tako da je bila žena v par minutah mrtva. Nato je Ovniček zaprl hišo in t šel na vas povedat ljudem, da je ubil ženo in nato odšel v Novo mesto k sodišču, kjer so ga zaprli. Romarski vlak na Trsat. Odhod iz Ljubljane, južni kolodvor, dne 5, julija okrog 3. ure popoldne. Prihod v Ljubljano dne 6. julija zvečer okrog 10, ure. Cena za III, razred 9 kron; za II. razred 12 kron; za I. razred 15 kron. V tem znesku so za-popadeni stroški za vso vožnjo po železnici, po morju in vstopnina v Postojnsko jamo. Ker se mora železnici naznaniti število udeležencev, prosi se uljudno, naj si vsi, ki se žele udeležiti, preskrbijo vozne listke. Vozni listki se dobijo pri g. župpiku v Št, Vidu in v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Naznanila pa sprejema tudi gdčna. Marija Rant, c. kr. poštna ekspedi-torica na Dobrovi. — Vlak med vožnjo ne bo sprejemal romarjev. Udeleženci z dežele naj pošljejo razredu odgovarjajočo svoto na naslov: P. Marijofil Holeček, frančiškanski samostan, Ljubljana, in naj natančno in razločno naznanijo svoje ime in bivališče. Natančni vspored se bo pravočasno objavil, — Odbor, Oddaja zelenih trtnih cepičev. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos oddajali iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem brezplačno zeleni cepiči priporočljivih trtnih vrst, in sicer: dne 9, junija t, 1, na Slapu pri Vipavi, dne 11, junija v Kostanjevici in v Črnomlju ter dne 12. junija v Novem mestu. — Kdor želi cepičev dobiti, ta se mora takoj, najpozneje pa do osem dni pred oddajo zglasiti pri dotičnem delovodju državne trtnice ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Na dan oddaje, ob 8. uri zjutraj, pride naj vsak po naročene cepiče. Prosilci, ki se ne oglasijo v pravem času, dobijo le tedaj nekaj cepičev, če jih bode kaj preostajalo. Obenem se bode isti dan v državnih trt-nicah razkazovalo cepljenje, podbiranje trt itd. Vinogradniški tečaj na Dolenjskem. Tekom meseca junija priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalicky, sledeče tečaje za vinogradnike: 1, V sredo, dne 4., ob 8. uri zjutraj v »Jankovcih«, občina Šmihel-Stopiče; 2. v četrtek, dne 5., ob 8. uri zjutraj pri Št. Petru, občina Mirna; 3. isti dan ob 3. uri popoldne v Mal-kovcu, občina Tržišče; .4. v petek, dne 6., ob 8. uri zjutraj v Telčah, občina Škocijan; 5. isti dan ob 3. uri popoldne v Vinjeni vrhu, občina Belacerkev; 6. v ponedeljek, dne 9., ob 5. uri popoldne na Suhorju pri Metliki; 7. v torek, dne 10„ ob 8, uri zjutraj na Radovici; 8, isti dan ob 2, uri popoldne v Repici, občina Drašiče; 9. v sredo, dne 11., ob 9. uri zjutraj v državni trt-nici v Črnomlju, kjer se obenem razdele zeleni cepiči; 10. isti dan ob 3. uri popoldne v Stražnem vrhu, občina Dobliče; 11. v četrtek, dne 12., ob 8. uri zjutraj na Tanči gori; 12. isti dan ob 4. popoldne v Starem trgu; 13. v petek, dne 13., ob 8. uri zjutraj v Radencah; 14. isti dan popoldne ob 2. uri v Dolu; 15. v sobote, dne 14., ob 8. uri zjutraj v Čepljah; 16. v torek, dne 17., na Bučki ob 9, uri zjutraj; 17. isti dan poŠt poldne ob 3, uri na Raki; 18. v sredo, dne 18., ob 8. uri zjutraj na Studencu; 19, isti dan ob 3, uri popoldne v Boštanju; 20. v četrtek, dne 19., ob 8. uri zjutraj v Radečah; 21. isti dan ob 3. uri popoldne na Polšniku pri Litiji; 22. v petek, dne 20,, ob 8, uri zjutraj v Šmartnem; 25, isti dan popoldne ob 3, uri v Temenici. — Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in le ob ugodnem vremenu. Kraj sestanka se razglasi potom oklica. Poučevalo se bode v zelenem cepljenju trt, poletnem delu v vinogradih, zatiranju trtnih škodljivcev i, t. d, Tolstovrške slatine vrelec so sedaj moderno uredili, tako da ne le ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovo-kisel pritok. Sedaj lahko tekmuje tolstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto musira, ima zelo rezek okus ter ostane tudi čista in dobra. — Naroča se pri Oskrbništvu Tolstovrške slatine p. Guštanj (Koroško). Streho so ukradli. V Trstu so zasledili in vlovili celo četo tatov, ki so deloma še tako mladi, da še aiiso niti iz šole. Mladi tatovi so imeli svoj delokrog v svobodni luki, kjer so kradli vse, kar se je dalo odnašati. Z neke barake so vzeli celo streho in jo zapill. Pozor! Ne konzumujočemu občinstvu, pa tudi ne kupcem ni več potrebno naročati kakršnokoli vrsto sira iz drugih — tujih krajev, ker dobe istega lahko v boljši, mastnejši vrsti v svoji širni kranjski deželi. Ne samo emen-dolski in polmastni hlebi sira, ampak tudi vse druge vrste sira, kakor: til-sitski, trapistni, bohinjski, Roquefort, emendolski, itd., ki jih hvalijo pošiljalci drugih dežel, ima »Mlekarska zveza v Ljubljani" vedno v zalogi in jamči ista tudi za maščobo. Posamezni hlebi se dobijo od 1 kg. višje. Zveza imenuje vsakemu interesentu na željo trgovce, ki razpcčavajo njeno blago; v krajih,kjer istih ni, se dostavljajo naročila po železnici ali po pošti radevolje tudi privatnikom. 1680 Lep zadružen napredek. Čevljarska zadruga v Mirnu je otvorila novo prodajalno v Tržiču na Primorskem. Sedaj ima zadruga sledeče prodajalne: v Mirnu, v Gorici, dve v Trstu, v Spljitu in v Tržiču. Lenoba je mati tatov. Pretekli teden je stal pred ljubljansko poroto Peter Klemen, 26 let stari delavec iz Bukovja na Notranjskem. Klemen je delomržen človek in je bil zaradi tatvine že desetkrat pred-kaznovan. Za svoj delokrog si je izbral Predjamo na Notranjskem in bližnjo okolico. Živel je večinoma v gozdu, od koder je le tu in tam prihajal v vas. Take prilike je porabil za to, da si je ogledal kraje, kamor je prišel krast. V Predjami je pri 15 strankah izmaknil razne reči, kakor denar, jestvine, slivovko, dvanajst kokoši, jajca in razne druge reči. Kako prefrigan tat je Klemen, kaže dejstvo, da je v Predjami Jerneju Jeršek izmaknil dve, v Hrenovkah pa Mariji Slejko štiri kokoši; to ukradeno perutnino je prodal Antonu Ži-berni v Vitovšah, a vse te prodane kokoši je tretjo noč Antonu Žiberni zopet ukra- del. Ko so mu v domačem kraju postala tla prevroča, se je preselil na Goriško in v tržaško okolico. Tudi tu, in sicer v Sena-boru in v Sinadolah, je izvršil razne tatvine; Andreju Hrščaku je izmaknil dve krači, dve gnjati in kos slanine. Ukradeno: meso je hotel prodati v .Trstu, a tu je bil1 prijet in sodišču izročen. Skupna škoda, katero je provzročil obdolženec, znaša 130. kron. V Senaboru si je Peter Klemen vt hlevu posestnika Mihe Baje izbral tri kokoši in jih zavil v ruto, a ker je v hlevu svetil z vžigalicami, ga je to izdalo in gospodarjev sin je tatu prepodil. Obdolženec razen nekaj malih tatvin vse priznava. Obsojen je bil na pet let težke ječe, po prestani kazni se pa odda v prisilno delavnico,' Skrb za izseljence. Nekak nov dom1 za izseljence nameravajo ustanoviti na! Greti nad Trstom, Tam je takozvana Kre-šičeva last, ki je za take svrhe zelo primerna. Zlasti ne manjka pitne vode. Sedaj se merodajni krogi bavijo tudi z mislijo, da bi se ustavljali vlaki južne železnice v, Barkovljah, kar bi bilo za vse veliko .bolj ugodno. Izseljenci bi imeli do svojega zatočišča le kakih pet minut hoda, dočim je iz Trsta 20 minut, in postaja v Trstu bi se. tudi lahko nekoliko oddahnila. Smrt pod vozom. Pri Buzetu v Istri se je prevrgel voz s sodom vina na kmeta Antona Pavloviča in ga je pri priči ubil', Pavlovič je doma iz Cerja, je oženjen in oče petih otrok. Drage in redke črešnje. Letošnja letina črešenj je na splošno precej slaba. Že več let jih ni bilo tako malo kakor ravno letos. Povprečna cena je kilogram po 65 vinarjev, v Ljubljani so lepe črešnje po li krono kilogram. Čuden sodnik. Aretiran je bil radi veleizdaje sodnik dr. Medveš v Ajdovščini, Oblast ga je tudi odstavila od njegove službe, V preiskavi je namreč radi proti-avstrijskih klicev. Državno pravdništvo ga tudi zasleduje radi bogokletstva. Električni stroj za glasovanje v zbornici na Dunaju. Predsedstvo dunajske poslanske zbornice se je te dni pod predsedstvom predsednika dr. Sylvestra posvetovalo, če bi ne kazalo za glasovanja v zbornici uvesti električnega stroja, ki sta ga iznašla ravnatelj zborničnega arhiva Neus-ser in g. Lenz, Iznajditelja sta kazala in razložila strojni sestav in opozorila, da je kaka pomota pri glasovanju skoro izključena. Po daljšem posvetovanju je predsedstvo sklenilo, da se stroj za poizkušnjo! uvede, in če se bo obnesel, stalno uporabi v zbornici. Najstarejši duhovnik v Nemčiji. Najstarejši duhovnik v Nemčiji živi v škofiji Freiburg. Imenuje se Henrik Kutruf, župnik in dekan v župniji Kirchen pri Imen-dingen. Je še vedno v službi in opravlja vse župnijske in dekanijske posle. Rojen je bil 20. junija leta 1819., bo torej star letos 95 let. Posvečen je bil 31. avgusta leta 1844. V fari Kirchen je že od leta 1880., torej 33 let. Leta 1894. je praznoval1 501etnico mašništva, leta 1904. je praznoval bOletnico ali diamanten jubilej, leta 1909. je praznoval 65letnico ali železno mašo. Župnik je še precej pri moči in če človeško sodimo, utegne praznovati pri- hodnje leto 70letnico mašništva ali kristalni jubilej. ——— Poštne znamke po 14 vin. pridejo glasom naredbe trgovskega ministrstva z dnem 7. t. m. v promet. Rumunsko meso v Zagrebu. Te dni je prispel v Zagreb tretji vagon govejega mesa iz Rumunije; meso je prve vrste in se prodaja v mestnih občinskih mesnicah. 51 let nepretrgoma v postelji. Iz Rima poročajo: V Viterbo blizu Rima na Laškem je umrla na binkoštni ponedeljek v ženskem samostanu redovnica Marija Benedetta Frey, ki so jo imeli vsi za sveto ženo. Rojena je bila dne 6. marca leta 1836. v Rimu. Dne 21. marca leta 1858. je stopila v samostan v Viterbo. Tri leta je bila pri najboljšem zdravju, po teh letih jo je pa vi'gla bolezen na posteljo, iz katere |ni nič več vstala 51 let, dokler je ni smrt rešila trpljenja. 51 let je neprenehoma ležala in sicer vedno v enaki legi in se ni mogla na nobeno stran ganiti in premakniti. Z nadčloveško potrpežljivostjo je prenašala velike bolečine v hrbtnem mozgu, ne da bi prišla iz njenih ust kaka žal beseda. Da se jej ni glava premikala, so jo s pasovi privezali na železno posteljo. Kljub vsem bolečinam je bila Marija Frey vedno potrpežljiva, vedno vedrega obraza in je ;našla vedno polno tolažljivih besed za svoje obiskovalce. Njena skromna celica je bila pribežališče mnogih nesrečnih ljudi, ki so jej potožili svojo nesrečo. Iz najbolj oddaljenih krajev so prihajale gospe in gospodje, da so videli na lastne oči ta redek zgled potrpežljivosti in se naučili, kako jo treba trpljenje in težave življenja vdano prenašati. Marsikdo, ki je mislil, da leži ves svet na njem, je Boga zahvalil, ko je videl, da je njegov križ le senca trpljenja potrpežljive redovnice. Ob petdesetletnici svojega trpljenja je prejela bolna sestra lastnoročno pismo papeža Pija X. V svoje trpljenje se je sčasoma tako uda-la, da je bolj občutila trpljenje drugih kakor svoje lastno. Hrvaški junak povzdignjen v plemiški stan. Cesar je generalnemu majorju Juriju Mihalčiču podelil plemstvo s pridevkom »Stolac«. General Mihalčič je edini služeči avstrijski častnik, ki je odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Mihalčič je oni junak, ki je dne 19. avgusta 1878. z neprimerno drznim činom rešil avstrijsko posadko v Stolcu in Hercegovini gotovega pogina. Bosanski vstaši so avstrijsko posadko v Stolcu — 1. bataljon 32. peš-polka, popolnoma obkolili. Oblegova-nje je trajalo več dni. Vojaki niso imeli nc živeža, ne vode več. Položaj posadke jo bil naravnost obupen. Poveljnik trdnjave je 18. avgusta zvečer sklical posadko ter vprašal, če se kdo oglasi prostovoljno, da ponese poročilo o položaju posadke v Mostar in privede rešitev. Oglasil se je častniški namestnik Hrvat Jurij Mihalčič. Preoblekel se je v obleko turškega vojaka, oborožil se s turško puško, samokresom in arabskim mečem. Zvečer, ko se je stemnilo, so spustili Mihalčiča po vrvi skozi okno iz trdnjave. Mihalčič se je splazil v turški tabor, vodil Turke za nos, se grel in jedel ž njimi, zabavljal čez Švabe, a' nihče ga ni spoznal. Večkrat se je imel boriti s sovražniki, slaba mu je predla, bil je mnogokrat v smrtni nevarnosti, a končno pa je vendar došel v jutru, 19. avgusta, v Mostar. Patrulja 33. lovskega bataljona ga je vjela, misleč, da je vstaš. Ko je grede s patruljo žvižgaje korakal mimo avstrijskega častnika, je ta dejal: »To je pa, res čuden vstaš, ki žvižga dunajski valček.•< Vojaško poveljstvo v Mostaru je nato takoj odposlalo močni vojaški oddelek v Stolac. Posadka je bila rešena. Mihalčič je poleg zlate svetinje za hrabrost dobil tudi šaržo poročnika. Sedaj je prideljen kot generalmajor okrožnemu poveljstvu deželne brambe v Po-žunu na Ogrskem. Trojčke je povila neka kmetica v Vrelcu v belgrajskem okrožju. Mati in deteta so zdravi. Pet umorov in samoumor radi dražbe. V Valah v Istri je bila pri posestniku Petru Marzello napovedana sodna dražba. Predno je prišla komisija, se je Marzello tako razburil, da je z nožem zaklal svojo mlado ženo, troje svojih otrok v dobi 3 do 9 let in svojo 26letno svakinjo. Nato je šel v podstrešje in se ondi obesil. Ko je prišla komisija, je našla le še šest mrličev. Strogost pri izkrcevanju v Ameriki. Ameriški listi poročajo iz New-Yorka: Oblasti na Ellis Islandu bodo nazaj poslale 201etnega Slovenca Franca Lenarta, doma z Dolenjskega. Lenart je močan, star šele 20 let in je bil namenjen k svojemu prijatelju, dobro stoječemu farmerju. Pri zaslišanju jc izpovedal, da je bil pred časom zaprt v stari domovini štirinajst dni, ker je v pijanosti vrgel svojemu tovarišu vrček v glavo. Škandalozne razmere v francoskih šolah. Na Francoskem so odstranili iz šol križ, in kaj so framasoni s tem dosegli? Stariši dijakov z gimnazije v Lilli so poslali francoskemu naučnemu ministru takle list: »Č*m bolj svoj program izpopolnjujete, čim več učenosti ubijate v glave naših otrok, tem manj znajo. Na dan sede povprečno pet ur v šoli, polnite jim glave z najrazličnejšimi modrostmi, o vsakdanjih najpotrebnejših rečeh pa še toliko ne znajo, kakor učenec iz ljudskih šol. Za pravopis nimajo nobenega smisla več. Žlobudrajo malo angleško, malo nemško, ali imena največjih tujih pisateljev so jim tako neznana, kakor Faraonova tretja dinastija. Dijaki ne mislijo, ne presojajo, ne berejo, ne čutijo. Kaj pravzaprav delajo v šoli?« — Kakor se sklepa iz poročil o francoskih šolskih razmerah, so imeli starši dovolj povoda, da so napisali tako pismo. Brez-verske šole so rakrana na telesu francoskega naroda. Tako sodijo možje Francozi, ki temeljito poznajo svoj narod. Brezverski pouk, slabi listi, pohujšljive knjige pa je dovolj, da se okuži mladenič. Na Francoskem pride četrtina vseh zločinov na mladino. Žalosten, trikrat žalosten sad brezverskih šoli Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i°/o brez kakega odbitka. Uradne ore od 8. zjutraj de i mline. Glej inserat! Denar pridobivati delati in služiti moremo le s popolnoma zdravimi rokami in nogami. Skrnina, protin, izvinjenja, opekline, izpahnjenja, otekline in mišična oslabelost, provzročene vsled vlažnosti ali prehlajenja, so velika zapreka pri zaslužku. Zato priporočamo čitateljem, da imajo za take nepričakovane slučaje vedno Fellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-Fluid" pri roki. Kakor smo se sami prepričali, lajša bolečine, krepi mišice, osvežuje, podeljuje dobro spanje in nove delavno moči. 12 steklenic za K 5-— pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16, Hrvatsko, ki dobiva vsak dan zahvalna pisma o učinkih tega fluida. Tudi Fellerjeve odvajalne „Elza-kroglice" 6 škatlic K 4 — franko moremo čita. teljem priporočati. o--- 1 Gorenjske novice B g Izletni vlak na Gorenjsko ob nedeljah. Kakor smo že poročali, vozi od 1. junija t. 1. na progi Ljubljana — Jesenice vsako nedeljo in praznik posebni vlak za znatno znižano vožnjo. Znižani vozni listki pa se bodo izdajali za ta vlak le za skupno tour- in retourvožnjo. Za en-J ratno vožnjo bodo veljale navadne vozne cene poštnega vlaka. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu vpeljalo je ta posebni vlak kot zabavni vlak, katerega znižana vožnja pa pride le v poštev za tistega, ki vzame listek za tja in n a z aj skupno. Vlak bode odhajal vsako nedeljo in praznik ob 1. uri 20 minut popoldne z južnega kolodvora ter bode vozil do Jesenic, kamor dospe ob 3. uri 22 minut popoldne. Ravno ta posebni vlak pa se bode vračal ob 7. uri 15 minut z Jesenic in pride točno ob 9. uri zvečer v Ljubljano na južni kolodvor. Vozne cene so za tretji razred (tour in retour); Ljubljana—Škofja Loka 1 K 20 v. Ljubljana—Kranj 1 K 40 v. Ljubljana—Podnart 2 K. Ljubljana—Otoče 2 K 20 vin. Ljubljana—Lesce 2 K 60 vin. Ljubljana—Jesenice 3 K. Za povratek z drugim kakor navedeni, vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke, sicer zapadejo v vlaku doplačilu, oziroma globi. g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Vprašanje novega župnišča našim liberalnim godrnjačem še vedno ne da miru, 82 Ker je staro župnišče na prodaj, je občina to priliko porabila, da si pridobi Vovkovo ledino s poslopjem ob državni cesti. Ponudila je Vovku zanjo toliko, da si Vovk z izkupičkom lahko kupi župnišče z zraven ležečim vrtom in hribom. Nezadovoljneži, slučajno (?!) samo prijatelji in naročniki zloglasnega »Slovenskega doma«, so pa pri tem mislili skovati novo orožje zoper gospoda župnika. Lagali so okrog, da občina na prikrit način prispeva za naše župnišče, da bo župnik dobil v roke celo Vovkovo posestvo in še 15.000 kron po vrhu, da bo Vovk dobil vse staro župnišče s travnikom v Mednem vred, da je župnik za novo župnišče porabil cerkveno premoženje itd. Vsled teh osebnih napadov je bil gospod župnik kot upravitelj cerkvenega premoženja in kot načelnik hranilnice in posojilnice primoran sklicati javen shod. Na tem shodu preteklo nedeljo je pojasnil vso zadevo. Vnovič je pri tem poudarjal, da smo si v gospodarskih zadevah lahko različnih misli. Če v teh stvareh večkrat pridemo do prepornih točk, ni to nič hudega, marveč znamenje, da delamo; tudi je prav, da se mnenje nasprotnikov vpošteva, kadar je resno in stvarno; ne more se pa vpoštevati takih nasprotnikov, ki si skušajo pomagati z lažmi, z obrekovanjem ter z osebnimi napadi. Navzoči liberalci so molčali, šele po shodu, ko se je ljudstvo večinoma že razšlo in je le nekaj žensk še ostalo v dvorani, se je razkoračil najmlajši »davkoplačevalec«, Zognov Johan, ki je imel k župnikovemu govoru »samo to pripomniti, da Bezelj ni bil pri .seji v Kmetov-čevi hiši, da je torej laž, če se to trdi.« Gospod kaplan je Zognovega Johana nekoliko podučil o katekizmu, češ, da je laž le tedaj, če kdo vedoma in namenoma trdi neresnico, kakor to delajo liberalci; če pa kdo nevede trdi neresnico, je to le zmota. Sploh pa g. župnik ni obsojal in grajal Bezlja, če ie bil pri kaki seji, marveč ker je po Dravljah vedoma in namenoma grdil gospoda župnika. Ko se je Johan le še hotel repenčiti, so ženske nad njim tako zaropotale, da jo je odkuril. In s tem je bil ta podučen shod zaključen. — Mizarska zadruga je imela 19. majnika redni občni zbor. Odobril se je račun za leto 1912., ki izkazuje 337.551 K 82 vin. denar, nega prometa in 709 K 78 vin. čistega do bička. V načelstvo so bili izvoljeni: načel nik Franc Brenk, posestnik, mizarski mojster in okrožni predsednik » Orla«; pod-načelnik Jakob Koman, posestnik in mizarski mojster; blagajnik Janez Šusteršič. posestnik in mizarski mojster; v nadzorstvo: Franc Mihelič, Damijan Bonča, Josip Žagar in Ivan Novak, vsi posestniki in mi zarski mojstri. g Bohinjska Bistrica. Sprejem ministra. V nedeljo se je ob najkrasnej-šem vremenu ob 10. uri pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane ekscelenca železniški minister v spremstvu deželnega glavarja, dvornega svetnika Chorinsky, deželnega odbornika Lampeta in višjih ministerialnih uradnikov. Sprejem je bil zelo slovesen in prisrčen. Poleg šole so bili uvrščeni šolarji s trobojnicami. Na trgu sta ga pričakovala naša dva gospoda poslanca Pogačnik in Piber. Najprve ga je pozdravil v imenu 72 župnije gospod župnik, v imenu občine gospod župan z občinskimi odborniki ter prometno društvo. Godba z Jesenic je pod spretnim vodstvom g. Kogeja svirala, dekleta v narodnih nošah so darovale visokim gostom šopke. Minister se je zahvalil gospodu župniku za lep sprejem ter se vesel in zadovoljen odpeljal proti našemu jezeru. g Dol pri Ljubljani. Na praznik sv. R. Telesa, 22. maja, se je v Dolu osnovala podružnica kmetijske družbe za Dol in Sv. Heleno skupaj. Obenem je bilo poduč-no predavanje o kmetijstvu. Govoril je prvi g. ravnatelj kmetijske družbe cesarski svetnik Pire, ki je iz svoje bogate izkušnje v tej stroki podal navzočim gospodarjem marsikak zlat nauk, poudarjal zlasti, da je treba tudi kmetu se modernizirati v lastnem delokrogu, ne vedno riti dalje po starih izvoženih potih. — Drugi govornik, gosp. deželni živinorejski inštruktor Rataj, je povedal marsikaj zanimivega zlasti o izreji mlade živine. Treba bo tudi v tem pogledu premagati razne stare predsodke. — V majniku smo imeli tudi ponavljanje misij ona ob prav obilni udeležbi. Upamo, da bodo naši trdni sklepi v prihodnje čvrsto držali. Odločen boj naj odslej zlasti velja temu dvojnemu sovražniku: »šnopsu« in liberalnemu časopisju. Naj pride enkrat do tega, da bodo ljudje, ki si te dve reči še »špogajo«, lepo zase osamljeni in čisto brez vsakega pomena. Čim preje se to zgodi, tem bolje. g Domžale. Lep napredek obeta devetletni Janez Šme v Domžalah. Za šolo nima talenta, to kaže, ker sedi še vedno v prvem razredu; za porednosti pa je navihan in skrajno hudoben. Dokaz: Nekemu gospodarju je izpustil iz ribje skrinjice ribe; drugemu pobija race; tretjemu poškoduje umetne izdelke in četrtemu vzame golobe. Zadnji čas mu pa dopadajo ure. V desetih dneh jih ni ukradel več ko samo štiri. Sedaj je bila pa vreča polna in prišlo je vse na dan. Njegovi starši bivajo v Ameriki, zato sta pa imela s starim očetom obravnavo, če mu bo to sploh kaj pomagalo. Če pojde vedno tako od stopinje do stopinje navzdol, bo še enkrat občini v sramoto, prebivalcem pa v škodo. g Iz Godešič pri Škoiji Loki, Pri našem gasilnem društvu so se ločili duhovi. Pri zborovanju, na katerem se je imelo skleniti, ali naj društvo še nadalje ostane pri liberalni ljubljanski zvezi — so zmagali liberalci. Vsled tega skiepa je odstopilo načelstvo. To je liberalce spravilo v veliko zadrego. Od hiše do hiše so iskali podnevi s prižgano svetilnico načelnika, tajnika in blagajnika. Huda jim je predla, kajti dobili so slednjič tajnika, kateri niti pisati ne zna. Društvo si je s tem nakopalo seveda velike stroške. Tajnika bo namreč treba poslati na reteško visoko šolo, da se priuči pisanja. Za deželno gasilno podporo liberalni Godeščani ne marajo. Hodili pa bodo sedaj tudi po bližnjih vaseh prosjačit, da izšolajo svojega tajnika, g Iz Stare Loke. Naša hranilnica in posojilnica, najstarejša v sodnem loškem okraju, je imela ta mesec občni zbor. ■— Članov je štela koncem 1912, leta 291. Denarnega prometa je bilo 371,753 K 4 vin, Hranilnih vlog je bilo 375,288 K 58 vin. Vkljub pomanjkanju denarja se je v preteklem letu naložilo nad 15.000 K več kot izplačalo, kar očitno dokazuje, da imajo, ljudje loškega okraja veliko zaupanje dai našega denarnega zavoda- Občni zbor je soglasno sklenil, da se obresti hranilni« vlog povišajo od 4 % iia 4 */» g Ihan. Prostore našega izobraževal-nega društva bomo razširili in prenaredili tako, da bo potem velika in lepa dvorana in bo zadostovala za vse potrebe. Vsled tega opozarjamo in prosimo, da bi k temu delu vsak nekoliko pripomogel po svoji moči. Nekatere moramo pohvaliti, ker so prav z veseljem obljubili eni denar, drugi pa les, nekateri pa oboje, Potolaženi naj pa bodo tudi oni, ki pravijo, da tega m potreba; kajti dvorana ne bo služila samo, izobraževalnemu društvu, Orlom ter Marijini družbi, temveč imeli bomo tu tudi velikonočno izpraševanje. Sedaj nimamo za to primernega prostora; z eno besedo rečeno: dvorana bo služila za vse ljudske potrebe, g Telovadni odsek »Orel« ▼ Naklem ponavlja namesto 8, junija naslednjo nedeljo, 15, junija, predstavo. Igra ie v razvedrilo priporočljiva, telovadni odsek Orel potreben podpore, g Iz Zalega loga. Po petnajstih letih se bo obhajal tu sveti misijon od 15, do" 22. junija. Tudi sedaj — kakor leta 1869. m 1898, — ga bodo vodili jezuitje iz Ljubljane, in sicer čč. oo. Alojzij Žužek in Janez Pristov. Sklepna procesija bo 22. junija popoldne. Vodil jo bo gosp, dekan M> Mrak iz Stareloke. Ob tej priliki se bo, blagoslovil novi križ na pokopališču. Sosedne občine se vabijo k sv. misijonu in tf sklepni procesiji! g Trboje. Dne 20, maja so se odele Trboje v mlaje, vence in zastave na časlj knezu-škofu, ki je prišel ta dan prvič bir-movat v novo župnijo. Razen gospoda župnika je presvitlega še pozdravila z lepim nagovorom prednica Marijine družbe, šolski deček, g. učitelj Krek v imenu krainega šolskega sveta, en fant izobraževalnega društva in občinski odborniki. Zvečer je izobraževalno društvo priredilo Presvitle-mu podoknico s petjem in bakljado. — Lepo je bilo tudi, da so se ljudje ob tej slovesni priliki pridno udeležili svetih zakramentov. — Drugi dan, 21. maja, je biloj birmanih 62 otrok. — Popoldne je pa Pre-svitli blagoslovil novo zastavo dekliške Marijine družbe, lepo delo, ki ga te na Občno zadovoljnost izvršila gospodična Marija Sattner iz Ljubljane. — se tiče treznega življenja, se pri nas — hvala Bogu — obrača na bolje. V dveh hišah so neha'.) točiti žganje. To je lepo in pošteno- Upa; mo, da bosta ta zgled posnemali tudi drugi dve, kjer se še vedno dobi »ta grenkega m ta neumnega«, — Znamnjarjevemu Jaku se je onikrat zahotelo po tuji kuretini, pa so ga prijeli in spravili pod streho, kjer sedaj premišljuje, kaj je moje in tvoje, Tega »nepridiprava« bi bilo treba za ved< no spraviti v prisilno delavnico- g Z Javornika na Gorenjskem, v Javorniškem Rovtu je za opeklinami umrla petletna Ivana Pire. Na njiv* so I kurili, vsled česar se ji je vnela oblega njava za vsakega, posebno za tistega, ki je ipoprej doma v skromnih razmerah živel. Bogastvo je zadrga hudobnega duha, kakor sam Gospod v evangeliju uči. Denar ljudi pokvari, da postanejo prevzetni in imajo njega za svojega boga. Lahko je biti dober kristjan, dokler živiš v srednjih razmerah; težko pa je ostati dober kristjan, če bogat postaneš. . Zato pa ne damo mnogo na obljube naših ljudi, ko odhajajo v Ameriko, da hočejo ostati dobri. Komaj pridejo čez morje, jih že okolica popolnoma izpremeni, da postanejo mlačni ali celo brezverski. Dežela prostosti slabo vpliva na človeka, ki od Boga ni ustvarjen za brezmejno prostost. Preveč denarja, premalo molitve: to je za naše rojake v Ameriki nesreča. [^BBaBp^BBBSBSBBBBBSSBBaBBBBBBSBBSSBBBgBBBBgBBBBP^BBBBp^ ft« Političen pregled Bij L!L/2Ba§o&sJlIaBaaBaS§§a!!i8aa BALKAN. — SPOR MED ZAVEZNIKI POOSTREN. Mir s Turčijo podpisan. — Po miru. Odposlanci balkanskih držav so podpisali dne 30. maja popoldne mir med balkansko zvezo in Turčijo. Vojno stanje je torej trajalo sedem mesecev in pol. Za mir so se sedaj najbolj zavzeli Bulgari, nekoliko pa so ovirali Grki in Srbi. Ko pa je nanje pritisnil angleški državni tajnik, so se udali, > •« Po podpisu je delegate nagovoril angleški minister Grey, Pozival je zaveznike, naj ohranijo na Balkanu mir. Odgovoril mu je najprej bulgarski zastopnik Danev, potem pa od vsake države po eden. Pozornost je vzbudila odločna izjava črnogorskega delegata, ki je pozival Anglijo, naj pri določitvi meja odškoduje Črno goro. Mir, ki je sedaj podpisan, se imenuje preliminaren. Določene so le glavne točke, o podrobnostih se bodo še dogovorili. Ven-da.- vsi upajo, da je blizu tudi podpis stalnega miru. Da je sklenjen mir, ta novica je napravila v Carigradu veliko veselje. Pravtako so veseli tudi na Cetinju. Malo pa so se zmenili Bulgari, katerim grozi brž sedaj nova vojna, Pašič v srbski skupščini. — Napetost med zavezniki raste. Napetost med Srbi in Bulgari vedno bolj raste. Do vrhunca pa je prišla, ko je v srbski skupščnii ministrski predsednik Pa-sič podal izjavo, ki naravnost napada Bul-gare. Njegova izjava je podobna izvajanjem Bulgarom najbolj sovražnega časopisja. Predvsem je poudarjal, kakor trdijo Srbi že ves čas, da se Bulgari niso držali pogodbe in da zato tudi Srbi ne bodo držali besede. Za dokaz je navajal te stvari: Srbi so imeli po pogodbi pravico do Albanije, toda to jim je iztrgala Evropa. Srbi so se vdali, pravi Pašič, na korist cele balkanske zveze. Ta da jih mora odškodovati. Razume se pa samo po sebi, da so se Srbi vdali v svojo usodo, ker si niso mogli pomagati, ne pa zaradi zveze. — Še bolj pa se sklicuje na to, da se je radi Bulgarije, ki je hotela Odrin, vojna vlekla tako dolgo na škodo Srbom. Bulgarski listi mu po pravici odgovarjajo, da tudi Janina in Skader takrat še nista padla in pred padcem teh ne bi bilo miru. — Največ pa je Srbom na tem, da so pomagali osvojiti Odrin. Zato pravijo, da jih morajo Bulgari plačati z boljšim delom Makedonije. Pri tem ti ljudje ne pomislijo, da bi Srbi in Grki ne osvojili pedi Makedonije, če ne bi Bulgari dosegli velikih zmag pri Lozengradu in Ljuleburgasu. Na podlagi takih dokazov hoče Pašič, da se pogodba nanovo pregleda in Srbom v korist izpremeni. S to izjavo je razmerje do skrajnosti poslabšano. Obenem pa je tudi diplomatično občevanje med Srbijo in Bulgarijo prišlo do take napetosti, da ni mogoče več misliti na kako zavlačevanje. Vse kaže, da bo odločitev kmalu padla. Bulgari razkačeni in na vse pripravljeni. Nove čete. Razume se, da je ta izjava Pašičeva Bulgare do skrajnosti razburila. Časopisje je začelo pisati za vojno in tudi vladni listi niso več tako zmerni kakor so bili, Tudi občinstvo se je že začelo navduševati za vojno proti Srbom in Grkom. Bulgari so imeli že dosedaj pod orožjem vse vojaštvo, kar zmorejo. Ker pa je v velikih bitkah s Turki padlo toliko moštva, zato so sedaj napeli vse sile, da postavijo zadnjega moža na bojišče. Poklicali so pod orožje vse novince, dalje zbirajo v Makedoniji prostovoljne čete in oborožili so celo nekaj mohamedancev. O svojih vojnih pripravah skrbno molče. Vojakom so celo prepovedali pisati pisma. V celi Bul-gariji izgleda po poročilih listov tako kakor pred vojno s Turki. Evropa in balkanski spor. — Rusija noče razsojati. — Tuje in slovansko časopisje. Če pride do nove vojne na Balkanu, tedaj je gotovo, da Evropa ne bo držala rok križem. Že sedaj se dipiomatje trudijo na vse mogoče načine, da preprečijo to bratomorno vojno. Zlasti Rusija, Francija in Anglija ne bodo trpele, da bi se zopet začel bojni ples. Te države svare zaveznike po svojih zastopnikih, obenem pa tudi groze, da rešijo makedonsko vprašanje preko zaveznikov, če se ti sami ne pogode. V nerodnem položaju je Rusija. Ta bi rada obdržala balkansko zvezo skupaj in preprečila vojno. To bi mogla storiti s tem, da bi odločno pritisnila na Srbe in Bulgare. Tega pa noče, ker si hoče ohraniti prijateljstvo obojih. Zanimivo'je, kako sodi tuje časopisje o spOru. Angleški listi so vedno bolj proti Srbom in Grkom. Očitajo jim, da delajo z Bulgari po izdajalsko. Tako početje da je navadno izsiljevanje, ki je nepošteno in obenem tudi politično nemodro, ker se lahko krvavo maščuje. Slovanski časopisi pozivajo k edinosti in svetujejo enim kakor drugim odjenlji-' vost. Avtonomija Makedonije? Evropske velesile bodo storile vse, da preprečijo to bratomorno in vsemu evropskemu mirti nevarno Vbjn6. Eii način, da to dosežejo, bi bil ta, da ustanove samostojno, avtonomno Makedonijo. Tako bi n« dobili ničesar zavezniki. Pravijo, da je bundi!« 1 Da, ko smo zapustili Krasnoj, je postalo vse slabše. Tudi jaz sem še bil. popolnoma izpremenil. Dosedaj so se tovariši vedno čudili moji veselosti in dobrovoljnosti, s katero sem prenašal vse trpljenje; držal sem se vedno načela: čim več nevarnosti in trpljenja, tem več časti in slave. Sedaj pa po krvavih dnevih pri Krasnoju in zlasti potem, ko sem dan za dnem čul o novih mrtvih tovariših in prijateljih, sem postal popolnoma pobit. (Dalje prih.)j