90 O pridelovanji hmelja. Hmelj (Hamulus Lupulus) je rastlina z ločenim spolom ter vsako leto na novo iz korenine ovijače požene; pomnožuje se le s sadikami ženske rastline. V glavnem razločujemo dve vrsti hmelja, in sicer zgodnjega in poznega. Vsled razne lege, obdelovanja in zemlje nastalo je iz teh dveh še veliko družili sort, med katerimi se kot najbolje imenuje „rudeči, pozni hmelj iz Žateča". Hmelj ljubi solnčnat kraj, nekoliko viseč in obrnjen proti poldanski strani; pred mrzlim vetrom naj bo primerno zavarovan. Zemlja za hmelj mora biti globoka, sveža, ilovnato-peščena ali pa glinasto-pe-ščena ter zmešano nekoliko z apnenikom. Nizko ležeča zemljišča v dolinah ali zemljišča v bližini meglenih pokrajin za pridelovanje hmelja so neprimerna. Prvo delo pri napravi novega hmeljišča je 50 do 70 centim. globoko prekopanje zemljišča, tako, da pride rodovitnejša zgodnja plast zemlje pod mrtvo spodnjo plast. To delo se najbolje izvrši še pred zimo. Naslednje delo je, zaznamovati prostore, kodar se bodo sadike posadile, in sicer tako: Določijo se z vrvico vrste, katere so ena od druge iy4 do 2 m. oddaljene, v teh vrstah se pa prostori za sadike v enaki daljavi eden od druzega določijo. Najboljša širjava med vrstami in ravno tako med sadikami v vrsti je 160 cm. Na tako zaznamovanih prostorih izkopljejo se 65 cm. globoke in 95 cm. široke jame. V te jame pride spomladi, ko se hmelj sadi, dober gnoj ali kompost, na-nj dobra prst in potem sadike. V vsako jamo pridejo po tri sadike; vsade naj se pa tako napošev, da so spodaj 15—18 cm. ena od druge, zgoraj pa da se bližajo ena drugi; potem naj se pokrijejo se zemljo in naj se jim dajo prvo leto 2—2!/2 m. visoki količki ali prekle, na katere se prvo leto ovijači privezujejo. Novo nasajeni hmelj se prvo poletje po dvakrat okoplje; prvikrat, ko so poganjki 20 cm. dolgi, drugikrat pa 4 do 5 tednov pozneje. Pri drugem okopa-vanji se hmelj tudi osiplje; tačas se sme med hmelj repo, zelje ali kaj tacega saditi, se ve da ne preveč na škodo mlademu hmelju. V jeseni se mlademu hmelju pognanjki 30 cm. nad zemljo odrežejo, ter se mora posebno v mrzlih krajih z gnojem pokriti. Sicer je tako pokrivanje povsodi dobro, ker hmelj krepi in ga stanovitnejšega stori. Za drugo leto treba je preskrbeti drogov, na katere se ima hmelj ovijati. Drogi so najdražji objekt hmeljarstva; oni morajo biti toliko daljši, kolikor bolj rodovitna je zemlja. Navadna, povprečna dolgost je 7 do 8% metrov. H visoki ceni teh drogov pride še obrabljanje z vsakoletnim naoščenjem (špičenjem) trhlenenje itd. tako, da je drog v 10 letih odslužil. V novejšem času se je uže z vspehom jelo nadomestovati drage droge z dra-tom, ki je na kolih napeljan. Ko je mladi hmelj prvo zimo prestal, prične se meseca aprila ali maja druzega leta odkopovanje rastlin do korenin, katere se popolnem odkrijejo. Odrežejo se vse mlade poganjke, vse zgornje postranske korenine in suhi prejšnjoletni ostanki ovijač. Pusti se samo en glavni poganjek, ali k večem pri prav močnih rastlinah dva. Spodnje glavne korenine se tudi vse puste. Prav dobro je o priliki tega dela vsaki rastlini eno lopato komposta pridjati i:i potem še le z zemljo pokriti. Vsako tretje leto se hmeljišče popolnem gnoji; računi se na hektar 35 vozov po 10 met. stotov gnoja. Pri obrezovanji od tretjega leta naprej pustita se ravno tako 1—2 poganjka, katera se v visokosti 1 metra k drogu privežeta; privezuje se zmirom od desne na levo okoli droga. Meseca maja, junija in julija se hmelj dva- do trikrat okoplje in ospe. vse stranske poganjke iz korenin se mu porežejo ter je paziti treba, da se ostalim ovijačam vrhi ne polomijo ali odtrgajo. (Dalje prihodnjič.) o pridelovanji hmelja. (Konec.) Oni del rastline, kateri se za pivovarstvo rabi in zaradi katerega hmelj pridelujemo, je cvetje. Kakovost pridelanega hmelja je odvisna od pravočasne trgatve. Ko prične cvet rumenkasto zeleneti, močno dišati, med cvetnem listjem nahajoča se moka tolsta postajati, prišel je čas trgatve; obtrgujejo se naprej zrelejše rastline. Hmeljev cvet se mora po trgatvi varčno sušiti; to se prav dobro zgodi na prostornih in zračnih podstrešjih; za 100 kilogr. treba je IV4—IV« štirjaških metr. prostora. Med sušenjem treba ga je pridno obračati, in ko je suh, se ga spravi na kup ter se ga z rjuhami pokrije. Ako se pa hmelj dalj časa hoče spraviti, treba ga je v zaboje, kateri imajo vse špranje s papirjem zalepljene, dobro stlačiti. Pridelek na hmelju od enega hektara določiti je težko, ker on še le od 4. leta naprej dobro rodi in ker se v 12 letih računi 6 slabih, 4 srednje in 2 dobri letini; povprečno se računi na hektar 10—12 metr. stotov hmeljevega cveta in 60 metr. stotov trstja in listja. Sledeča pregleda naj čast. bralce podučita v potrebi dela in denarja pri pridelovanji hmelja, ako ra-čunimo, da so vrste in rastline med seboj ena od druge 160 centimetrov oddaljene: __________________L____________________ Prostora ima vsaka rastlina . štirj. metr. 2*56 na en hektar pride rastlin....... 3*906 pridelek od vmes sajene pese ali zelja met. stot. 70 drogi stanejo okolo.......gold. 586 obresti v drogih naložene glavnice . „ 29 en hektar da hmeljevega cvetja, če ena rastlina 0*035 kilogr. da . . kilogr. 137 0047 „ „ • • r 184 „ 0-070 „ , . . „ 273 0-140 „ „ . . „ 546 0-280 „ „ . . „ 1092 0-420 „ ,, . . „ 1638 106 . Delavni dnevi "^Tv V za 1 hektar za 100 rastlin Delo o 2 O) o >S! o >^3 o O P-H 9^ o s %* f^ O) -^ rt N o ! S »N o Odkrivanje, rezanje in okopavanje .... 21 14 ----- 0-54 0-35 ----- Vtikanje drogov . . . 35 ----- ----- 0-89 — — Vožnja m druge malen- kosti skozi 9 tednov . 30 30 ----- 077 0-77 ----- trikratno okopavanje in 7 35 35 0-18 0-89 0-89 Izpeljanje drogov in od- smukanje trsja . . . 21 30 — 0-54 0*77 — Trganje cvetja .... — — 52 — — 1-33 Sušenje hmelja .... — —¦ 10 — — 0-26 Spravljanje drogov . . 4 — — 0-10 — — Pokrivanje hmelja s prstjo 20 20 0-52 0-52 i Skupaj 138 129 97 3-54 3-30 0.^2