"TM?" Leto LXII. ite«. ZZ6 v fetrfrt 3. oktobra 1929. Ceno Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Ineerati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inieratni davek posebej. >9ovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nale telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126. Sncci je zadela zunanjega ministra dr, Stresemanna možganska kap, zaradi katere je davi umrl - Vest o smrti je zbudila splošno žalost in skrb Berlin, 3. oktobra. Zunanji minister dr, Stresemann je davi nenadoma umrl. Vest o njegovi smrti je izzvala v vseh krogih splošno presenečenje in obžalovanje, tem bolj, ker je prišla povsem nenadoma. Sicer je bil dr. Stresemann rahlega zdravja, vendar pa ni nihče niti mislil na možnost kake katastrofe. Dr. Stresemann, ki je umrl zadet od kapi, je bil eden najbolj sposobnih nemških državnikov, ki je dosegel s svojo pomirjevalno politiko, da so se znatno zboljšali odnošaji Nemčije proti sosedom. To se v političnih in diplomatskih krogih splošno priznava in zato je njegova nenadna smrt zbudila bojazen, da mu bo težko najti primernega naslednika. Berlin, 3. oktobra. Vest, da Je umrl jnanji minister dr. Stresemann, se je ;e v zgodnjih jutranjih urah raznesla po mestu z bliskovito naglico. Listi so takoj priredili posebne izdaje ter obvestili prebivalstvo o poteku katastrofe. Po mestu so takoj izobesili žalne zastave. O katastrofi se doznavajo naslednje podrobnosti: Snoči med 10. in pol 11. je dr. Stresemanna. ki je bil v krogu svoje rodbine, nenadoma zadela težka možganska kap. Dr. Stresemann je ohromel na vsej levi strani. Takoj poklicani zdravniki so ugotovili, da gre za težak primer možganske kapi, vendar pa so upali, da bo bolniku tekom noči odleglo in da ga bodo mogli resiti. Dr. Stresemann je takoj po prvem napadu izgubil zavest in je ostal nezavesten vso noč. Davi točno ob 5.15 je bolnika zadel nov napad, ki ga dr. Stresemann ni mogel prenesti in je hipoma preminul. V zadnjih trenutkih so bili pri dr. Strese-mannu njegova soproga in njegova dva sinova. O smrti dr. Stresemanna ]e bil takoj obveščen državni kancelar dr. Mtil-ler, ki je za popoldne sklical sejo ministrskega sveta, da sklepa o položaju, ki je nastal s smrtjo zunanjega ministra dr. Stresemanna. Dr. Stresemann je bil včeraj dopoldne še v parlamentu, kjer je z napornimi pogajanji in posredovanji skušal urediti spor zaradi brezposelnega vprašanja z vodstvom frakcije nemške ljudske stranke. Tudi popoldne je bil stalno v telefonskem stiku z vodstvom svoje frakcije. Splošno se ugotavlja, da si je dr. Stresemann v zadnjem času natovo-ril toliko dela in naporov kakor nikoli prej. Zato se v zdravniških krogih splošno smatra, da je dr. Stresemanna zadela kap rrđi rrevel^ke zaposlenosti in naporov zadnjih dni ter zlasti zaradi ogromnega dela, ki ga je izvršil tekom včerajšnjih pogajanj za ureditev vprašanja brezposelnosti. Berlin, 3. oktobra. Iz vse Nemčije prihajajo poročila, da je vest o nenadni smrti dr. Stresemanna zbudila povsod najglobji vtis. Resni politični krogi se zavedajo, da je s smrtjo dr. Stresemanna zadela Nemčijo in nemški narod težka, morda nenadomestljiva izguba. Splošno se ugotavlja, da bo Nemčija težko našla pravega in dostojnega naslednika pokojnemu dr. Stresemannu. Pariz, 3. oktobra. Vest o nagli smrti nemškega ministra zunanjih poslov dr. Stresemanna je zbudila v tukajšaiih političnih krogih globok vtis. V političnih krogih se ugotavlja, da je s tem izginil s politične pozornice mož, ki je v Nemčiji, oprt na svojo ogromno avtoriteto, zagovarjal prijateljske stike s Francijo, ter misli, ki so se skero popolnoma skladale z načrti Brianda o združenih državah Evrope. London, 3. oktobra. Ve^t o nepričakovani smrti dr, Stresemanna se je v zgodnjih jutranjih urah bliskovito razširila v vseh londonska političnih krogih. Angleški zunanji minister Hender-son je izjavil, da je s smrtjo dr. Stresemanna bila zadana težka izguba ne samo nemškemu narodu, temveč vsem narodom Evrope in sveta. Današnji jutranjiki ugotavljajo, da je dr. Stresemann vodil splošno človeško politiko in da se ie kot velik državnik zavzel za splošno mednarodno in meddržavno pomirjenje v Evropi. Največje zasluge si je stekel s svojimi prizadevanji za vstop Nemčije v Društvo narodov s svojim delom za razorožitev in za mednarodno sodelovanje. Dr. Gustav Stresemann je bil rojen 10. maja 1. 1887 v Berlinu, kjer je bil njegov oče lastnik restavracije. Po končani gimnaziji je študiral pravo v Berlinu in Lipskem, naka r je bil najprej asistent zveze nemških čokoladnih tovarnarjev, nato pa sindik zveze saških industrijcev. Na lem mestu si je ustvaril priliko za poli- tično udejstvovanje kot član narodno liberalne stranke. L. 1907 je bil prvič izvoljen v parlament, v katerem je zbudil pozornost kot odličen govornik ter je postal kmalu tudi član osrednjega odbora svoje stranke. Pri volitvah 1. 1912 je najprej propadel, pri naknadnih volitvah pa je bil vseeno izvoljen v parlament, v katerem je zastopal med vojno strogo aneksijsko politiko. Ko je po novemberski revoluciji pozimi leta 1918-19 prišlo do združitve napredne ljudske stranke z delom narodnih liberalcev, je ostal ob strani ter ustanovil nemško ljudsko strako, h kateri so pristopili desničarski narodni liberalci, zlasti iz West-falske in Saškega. Razen Stresemanna, ki je dobil mandat v volilnem okraju Osna-bruck-OIdenburg-Aurich, je bilo izvoljenih Še 22 poslancev njegove stranke. V njihovem imenu je poslal 27. januarja 1919 brzojavni pozdrav na Holandskem živečemu cesarju Viljemu II., v katerem se je izrekal za monarhistično misel. Med ruhrsko krizo je postalo očitno, da hoče iti po drugih potih, kakor jih je smatral za prava kabinet Cuno, zlasti v notranji politiki, ker se je zavzel za vlado na široki podlagi, za takozvano »veliko koalicijo«. Ko je 12. avgusta 1. 1923 vlada Cuna odstopila, mu je bila poverjena sestava nove vlade ter je bil imenovan za državnega kancelarja. Njegova politika je izzvala deloma v vrstah lastne stranke odpor. Posebno ostro so ga napadali nemški nacijonalci. V začetku oktobra je moral odstopiti. Prišlo pa je vnovič do njegove vlade, ki pa je morala koncem novembra zopet odstopiti V naslednji vladi marca je Stresemann prevzel resor zunanjega ministrstva. Kot tak je zasledoval politiko sporazumevanja z "bivšimi sovražniki Nemčije. V notranji politiki se je držal koalicije s centrumom, tudi takrat, ko je L 1924. v oktobru prišlo do razpusta parlamenta radi vprašanja pritegnitve nemških nacijonalcev v vlado, ki si jo je prav za prav želel. Zunanji minister je ostal v novi vladi Luthra, sestavljeni 15. januarja 1925. Istega leta meseca februarja je uvedel s predlogom varnostnega pakta Franciji politiko, katere posledica je bila meseca oktobra 1925. konferenca v Locarnu in 1. decembra istega leta podpis varnostnega pakta in ž njim v zvezi razsodiŠčnih pogodb v Londonu. Dne 5. decembra L 1925 je odstopil s celokupno vlado Luthra ter v novi vladi Luthra prevzel zopet vodstvo zunanjega ministrstva, ki ca je obdržal tudi v obeh naslednjih vladah Marxa v letih 1926. in 1927. Dosledno je zasledoval politiko pomirjenja zlasti s Francijo, ki je dovedla 8. septembra 1926. do vstopa Nemčije v Društvo narodov. Dne 10. decembra 1926. mu je bila poleg Brianda in Chamberlaina priznana celo Noblova mirovna nagrada. Koncem marca 1927. je predsedoval kot prvi Nemec seji Društva narodov v Ženevi. V notranji politiki je razumel doseči, da je stala njegova stran- ka čvrsto za jim. Omeniti je tudi treba, da je 1. 1926 v nekem govoru dijakom izjavil, da je pripravljen, čeprav mu je bil padec nemškega cesarstva posebno neljub, braniti republiko tudi s svojim življenjem. Lani 25. februarja ga je univerza v Hei-delbergu imenovala za častnega doktorja ter je bil na njej slovesno promoviran meseca iebruarja z ameriškim poslanikom Schurmannom. Kmalu nato je težje obolel in je moral lansko poletje porabiti za svoje okrevanje. Medtem je bil zopet izvoljen v parlament meseca maja tet ostal še nadalje zunanji minister tudi v novi državni vladi Miillerja. Lani 5. avgusta je praznoval petletnico kot zunanji minister. Kmalu nato je zopet prevzel osebno vodstvo poslov zunanjega ministrstva ter je odpotval k podpisu Kelloggovega pakta v Pariz, kjer je imel daljše razgovore z Briandom in Poincarejem. Letos je sodeloval na haaski konferenci za sprejem Youngovega načrta v ureditvi plačevanja nemških reparacij, kjer je. dosegel znatne uspehe za Nemčijo, na konferenci v Ženevi pa ie zbudil nozornost s svojimi predlogi o manjšinjskem vprašanju. Gotovo je, da je nemški narod izgubil ž njim izredno sposobnega politika in državnika, ki je znal pridobiti zanj mnoge pozitivne uspehe. Nezaupnica Hooverju Newyork, 3. oktobra. Predsednik Zedi-njenih držav Hoover ie včerai doživel v senatu težak udaTec. Senat ie odklonil predlog vlade za poblastilo predsednika republike, da sme po lastni prevdarnosti sam zvišati ali znižati carinske postavke za 50%. Senat je sklenil, da mara tozadevne ipreminjevalne predloge carinska komisija predložiti kongresu v odločitev. Odprava potnih vizov na Madžarskem Budimpešta, 3. oktobra. Madžarska vlada namerava odpraviti vizume potnih listov inozemcev, ki bodo hoteli potovati na Madžarsko. Vizumi se ne bodo več izdajali pri madžarskih konzulatih in poslaništvih, temveč kar na meji od tamošnjfa madžarskih policijskih oblasti. Nadalje namerava Madžarska odpraviti v celoti vizume za državljane onih držav, ki bi isto določbo in olajšavo uvedle in Driznale madžarskim državljanom pri potovanju na njihovo ozemlje. Iz upravne službe Beograd, 3. oktobra. Ministrstvo notranjih del bo odposlalo v zapadno Evropo več svojih uradnikov, da se izpopolnijo v moderni upravni praksi in kriminalistiki. V Anglijo bo odposlan iz Slovenije politično-upravni pripravnik ljubljanske velike županije Alojzij Lenarčič. Albanski poslaništvi v Bukarešti in Angori ukinjeni — Tirana, 3. oktobra. Albanska vlada je sklenila, da bo ukinila poslaništvi v Bukarešti in Angori. Ta svoj sklep utemeljuje albanska vlada z razlogi proračunske Štedljivosti. Istočasno izjavlja, da s tem ne bodo prenehali dosedanji prijateljski stiki med Albanijo ter Rumunijo io Turč'jo Avstrijski nadvojvodi kot letalca — Barcelona, 3. oktobra. Bivša avstrijska nadvojvoda Franc Jožef in Anton sta dokončala svoj polet okoli Evrope ter pristala na letališču v Barceloni. Svoj polet okoli Evrope, na katerem sta preletela nad 5000 km, 6ta izvršila na letalu »Espana Ha-villandc. Kupujte .?rfske knjige v Tiskovni za Sf Nov koledar v Rusi ji Leto bo imelo 72 tednov, teden pa samo 5 dni Moskva, 3. oktobra. Sovjetska vlada bo v kratkem uvedla v sovjetski Rusiji nov koledar. Leto bo obstojalo iz 72 tednov namesto dosedanjih 52. Teden bo štel samo s dni in bo trajal od ponedeljka do petka. Sobota in nedelja bosta črtani, število mesecev bo ostalo nei^premenjeno. Mesec bo imed šest tednov in ne štiri kakor doslej, vendar bo število dni ostalo neizpremenjeno ter bo imel 30 dni. Koledar, ki ga bo uvedla sovjetska vlada, se ne bo izpre-minjal. Odvisni dnevi bodo proglašeni za praznike. Načrt novega koledarja ie bil odobren od akademije znanosti. Zanimiv incident v pariškem sovjetskem poslaništvu Prvi svetnik ruskega poslaništva interniran v poslaniškem poslopju — Pariz, 3. oktobra. Na sovietskem poslaništvu se je včeraj odigral zanimiv incident. V poslaništvu se je oglasil odposla. nec moskovske Ceke in zahteval od prvega svetnika poslaništva, naj bi se vrnil v Moskvo, kier bi se naj zagovarjal pred oblastmi. Odposlanec Ceke je očital da njegovi nazori o političnem položaju ne soglašajo s službeno politiko sovjetske vlade. Prvi svetnik poslaništva je odklonil zantevo in se hotel odstraniti iz poslaništva. Pri vratih pa ga ie zadržal vratar z naperjenim revolverjem, češ, da ne sme zapustiti sovjet- skesa poslaništva. Prvemu svetniku poslaništva je končno vendarle uspelo pobegniti iz poslaništva preko zidu na vrtu. nakar se je oglasil na policiji ter zaprosil, naj bi intervenirala v poslaništvu, da dovolijo njegovi ženi in njegovim otrokom prost odhod. Policijski komisar je smatral, da se je prvi svetnik odpovedal eksteritoriialnosti in ie odšel v poslaništvo, kjer ie po kratkem razgovoru dosegel, da so smeli otroci in žena prvega svetnika svobodno oditi iz sovjetskega poslaništva. Dogodek je izzval v političnih krogih veliko pozornost. Vatikan snuje svojo banko Banka bo razpolagala z miljardo lirami ter bo eden najmočnejših denarnih zavodov v Evropi Rim, 3. oktobra. Vatikan namerava ustanoviti svojo lastno banko. Vod* stvo tega denarnega zavoda bo voverjeno znanemu katoliškemu finančniku. Nova vatikanska banka bo v prvi vrsti upravljala kapitale, ki jih bo prejet Vatikan na podlagi lateranske pogodbe od italijanske države. Banka bo razpolagala s kapitali, ki bodo dosegali skoro tisoč milijonov lir. VoW za* vod bo spadal med najmočnejše denarne institute v Italiji in v Evropi. Silno neurje v Berlinu Potoki po mestnih ulicah — Ognjegasci 200krat pozvani na pomoč — Velika škoda Berlin, 3. oktobra. Snoči je nad Berlinom besnela strahovita nevihta. Že tekom popoldneva se je nebo pripravljalo k neurju in se popolnoma stemnilo. V prvih večernih urah pa je začelo treskati in namah so se nad Berlin usule ogromne množine dežja. Ulice so bile hipoma poplavljene. Voda je uhajala v kleti in v nižje ležeča stanovanja ter povzročila ogromno škodo. Promet je bil takoj ustavljen. Po ulicah so drveli celi potoki in odnašaj i manjša vozila. Ognje-gasci so bili 20Qkrat pozvani na razna mesta, da intervenirajo. Neurje je povzročilo tudi po strehah ogromno škodo. Na mnogih hišah je vihar poškodoval telefonske naprave. Vihar je povzročil v samem Berlinu več milijonov mark Škode. Ognjeno morje v Rumuni ji Zemlja bruha plamene več sto metrov visoko — Vrelci pctro leja gore že 128 dni Bukarešta, 3. oktobra. Prebivalstvo v rjikolici Morenija se nahaja že dva dni ponovno v paničnem strahu. Pred dvema dnevoma so se vrstile ponovne podzemeljske eksplozije, ki so povzročile 28 novih žrel, iz katerih švigajo goreči piham eni po več sto metrov visoko. V okolici požara se ponavljajo neprestane Grozna nesreča služkinje Zagreb, 3. oktobra. Danes ob pol 11. se je pripetila v Jurišičevi ulici št. i težka nesreča. 29 letna služkinja Lucija Dujić je po neprevidnosti stopila z levo nogo namesto v lift v prostor med liftom in ograjo. Lift je hipoma zajel njeno nogo ter jo na mestu zdrobil. Rešilna postaja* ki je kmalu nato prihitela na kraj nesreče, ni mogla ponesrečeni služkinji nuditi pomoči in so morali poklicati ognjegasce, da so razbili napravo ter izvlekli izpod lifta nezavestno ponesrečenko. V bolnici so morali DujiČevi amputirati levo ogo. Iz policijske kronike V mestni plinarni se ie davi pripetila precej težka nesreča. Plin je omamil delavca Ivana K. Ob 9. dopoldne ie morala plinarna pozvati rešilno postajo, da so delavca prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično, kajti zavedel se ni vse dopoldne. V bolnico so prepeljali tudi petletno hčerko uradnika tobačne tovarne Sašo Lo. garjevo. Neznan pes jo je popadel in ugriznil v ustnico. Deklica ima precej težke poškodbe na obrazu. podzemeljske eksplozrje, ki jih spremija strahotno votlo grmenje. V Moreniju gore tamošnji vrelci petroleja že 128 dni ter obla-sti in vodstva petrolejskih družib ne verujejo več, da bi bilo mogoče požar pogasiti tekom letošnjega leta. Sinoči je morala v bolnico brezposelna kontoristinja Štefka S. stanujoča v Ulici na Grad. Z nožem jo je napadel neki Jakob R., jo sunil v desno nadlakat in v prsa. K sreči so bile poškodbe lažjega značaja tako, da ie lahko bolnico že zapustila. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.80, Berlin 13.5175—13.5475 (13.5325). Bruselj 7.9069. Budimpešta 9.9058. Curin 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9653-7.9953 (7.9803). London 275.81, Newyork 56.67. Pariz 22274. Praga 167.65—168.45 (168.05), Trst 296.10 do 298.10 (297.10). ZAGREBŠKA BORZA. Devize: LotnModri ptici« v I. in zadnjem dejanju, in sicer v francoskem jeziku Igro vprizore ob priliki proslave 1201etnice Ilirije oživljene. Zavod je bil ustanovljen v bivši Avstriji iz nacijonalnih ozirov. Velevažna je bila njegova naloga in vršil jo je gad vso častno Majska deklaracija n- p*, je bila ▼tonoma delo Onih požrtvovalnih narodnih darn, ki so študirale na savodu. Svojega raiaona d* etre mestna ženska realna gimnazija tudi po osvoboditvi ni izgubila Statistika za lansko leto izkazuje ogromno število dijakinj na ljubljanskih srednjih šolah. Njihovo število je znašalo 1072. Kje naj bi se jim posvečala veŽja pozornost kakor ravno na mestni lanski realni gimnaziji, kjer mora biti pouk popolnoma prikrojen za mlade dekliške duše. Naša mestna ženska gimnazija je v malem nekaka ženska univerza Na zavodu obstoji enoletna gospodinjska šola, v katero pohaja letos 24 gojenk, nadalje internat Mladike z okoli 30 gojenkami, ki obiskujejo razne šolske zavode v Ljubljani in kontno enoletni trgovski tečaj. Gospodinjsko šolo in internat Mladike vodi gdč. Zemlja-nova, znana strokovnjakinja v gospodinjstvu Iz njene šole izhajajo naše najboljše gospodinje Vsakoletne razstave kuhinjskih izdelkov uživajo sloves tudi izven Slovenije Enoletni trgovski tečaj vodi prof gosp. Sič. Ker smo že pri razstavan. ne smemo pozabiti tudi vsakoletnih razstav risarskih in rožnih del Lani so vzbudili risarski izdelki licejskih dijakinj na svetovni razstavi v Pragi veliko zanimanje Način risanja, v veljavi na tem zavodu, se je prenesel na vse slične zavode v Jugoslaviji. Inozemski šolniki so bili tako navdušeni ob razstavljenih izdelkih, da so jih kopirali in pre-npsli na svoje zavode Kot znano, poučuje risanje prof g Podrekar Intenzivno se goji na zavodu tudi petje. Poučuje ga priznan1 strokovnjak dr. Doli-nar Gojenke so že opetovano nastopil-ljubljanskem radiju in dosegle velik uspeh. Končno omenjamo, da se vzgajajo na zavodu dijakinje iz vseh delov države in la je v zvezi z gospodinjsko šolo tudi vzgajališče za učiteljice gospodinjstva na gospodinjskih in meščanskih šolah m Koča v Storžičevem pogorju? (Audiatur et attera pars) Storžičeva skupina je eden onih redkih predelov v naših gorah, ki še nima planinske koče. Par lovskih in nekaj pastirskih stanov je v vsem tem, precej obširnem ozemlju, sicer pa vsepovsodi še neoskrunjena priroda in blažena samota Že dolgo se bojim, da bo kdo nenadoma sprožil misel: Kočo v ta »planinski raj«, da bo mogoč dostop tudi »širokim masam« planincev! in zgodilo se je! O gospodje, kaj ste storili? — Ali niste pomislili na vse tiste lepe bele zvezde po vseh skalah okrog Storžiča, ki bodo za vedno ugasnile? Z zla-torumeni cveti avriklja, ki gnezdijo danes v vseh razpokah in pečinah, kako naglo bodo opustošeni in uničeni! Ali sodijo res prav na vse gore naše domovine koče? Ali ni mogoče pustiti par skupin nedotaknjenih, v tihem veličastvu njihove gorske samote? Saj jih je že tako malo, teh tihih točk, v naših Alpah, da jih skorajda lahko sešte-ješ na prste Baba v Karavankah. Martulj-kpvo pečevje, Blegaš in Posežen, par vrhov v Julijskih in Kamniških planinah in komaj še tu pa tam kak griček. Čemu je potrebna koča na Sveti gori. na Sveti planini in podobnih postojankah, kjer imaš gostilne ali hiše na vrhu in blizu vrha in zavetišča na vsake pol ure hoda? Saj bi z isto upravičenostjo lahko zahtevali Ljubljančani kočo na Šmarn gori, na Sv. Katarini pa najmanj planinski dom! Med planinci jih je še vedno nekaj« morda celo precej, ki nad vse ljubijo in cenijo v gorah divjo prvotno«t prirode, vrhove brez pomarančnih lupin, studence hrez konzervpih škatljic, gozdove brez poplave rdečih madežev in vsiljivih tablic in končno - sedla in vrhunce brez nepotrebnih koč. In tako bo tudi v Storžičevem pogorju -» tem zadnjem pribežališču samotarjev U> sanjaSev v Karavankah — umrla avantura, pestrobojna cvetka romantike Samotni popotnik se ne bo več v trepetu in strahu o> vi) blesku in gromu gorske nevihte in na Bašeljskem sedlu ne bodo več vihrala v vetru šotorov* krila. Samovar ne bo več brnel oh studencu in naš smeh in naše svobodno prešerno občutje se bo preselilo drugam Kmalu se bomo morali spraševati: kam ? Ko bo že vsak kotiček naše zemlje onesnažen z izrodkt civilzacije in »planinskega konforta«, AH ie res neobhodno potrebna koča v Storžiffevem pogorju? Saj je Storžič enodnevna tura, odkoderkoli leieš nanj. če prenočil na planini »v Jasenu«, v tisti koči spodaj na robu gozda, ki je vedno gostoljubno odprta, lahko stopil zjutraj v dveh do treh urah na vrhunec. Na Bašeljskem sedlu res ni zatočišča zato pa imajo komaj četrt ure oddaljene Kališče podobno pastirsko zgradbo (nad lovsko kočo), ki je tudi vedno in brez vstopnine in prenočni-ne na stežaj odprta skromnemu popotniku. Javornik ima tudi pastirsko bajto; srce, kaj hočeš še več? Saj ne hodimo v gorć. da tam spimo in jemo kot doma. temveč da oprostimo telo j in dušo mestnih navad in razvad in ker na.- vabi in kliče tja priroda, čimbolj je nepokvarjena, tem močnejši je njen klip. — In če na trdem ležišču nekoliko okro-pimo pomehkuženo mišičevje, bo prav tako koristno, kakor če pojemo z znanim tekom proizvode prvobitne in preproste umetnosti kuharjev-samoukov Vem, da sem zaman napisal te vrstice: koča bo stala v dogiednem času tam gori. pa naj bo moja in mojih somišljenikov žalost še tako velika. Pa najsi je to le klic vpijočega v puščavi, vendar kličfm krepko in uporno: Nikarte koče na Storžič! Dr. B Razmere na dolenjski železnici Večkrat je bilo že v raznih listih omenjeno, kakšne razmere vladajo pa zanemarjen, dolenjski progi, toda vkljub nasvetom in blagohotni kritiki je ostalo vso pri starem. Naj bi vendar ljubij žel direkcija v sporazumu z zagrebško upoštevala upravičene želje Dolenjcev. Naj torej na tem mestu še enkrat ponovimo naše prošnje, katerih prva je zahteva po rodu! V 11- (skoro 12.) letu po vojpi imamo na dol. Želez-niei pri točnosti vlakov, skoro edino ta rod, da imajo redno zamudo In le prav redkokdaj vozijo točno. Tako ima jutranji dolo-nje«, ki vozi iz Nov. mesta ob 5.50 rodno po najmanj pol ure zamude. Iatotako volar* nik, ki bi moral odhajati ob 17.47 iz Nov. mesta. Izgovor je seveda: Hrvati; kajti oba vlaka morata čakati na zvezo s Sušaka. Dobro. Naj pa zagrebška direkcija napravi rod, Co ne gre drugače, naj se vozni rod take predrugači, da bodo vlaki ▼ napovedanem času zmogli Ni vrag, da ravno v naši državi ne bi mogli priti do reda. Koliko škoduje nered našemu ugledu na zunaj, zlasti glede tujskega prometa. Sam sem bil večkrat priča zabavljanju čez nas; n. pr. ko sem se vozil % Nemci, ki so so vračali od morja z večernim dol. vlakom v Ljubljano in računali, da dobe večerni brzo vlak Beograd-Munchen, ki (žalibog!) odhaja le par minut kasneje, kot bi dolenje« pripihal. Seveda jim je radi dolenjske *a-mude brzo vlak že davno odpihal na Gorenjsko in čez mejo. Morali so iskati v Ljubljani prenočišča in s tem po nepotrebnem zapravljati denar. Kajti treba je pomisliti« da na nase morje ne hodijo sami bogataši, ampak tudi manj premožni, ki paft gledaje, da po nepotrebnem ne zapravljajo. Prosimo tada j obe |el direkciji, da vendar enkrat napravita v tem oziru red na ta ali oni nalin. Druga pereča zadeva nala proge so pomanjkljivi iveze z Ljubljano in ostalo Slovenijo. Naj bi prvi vlaJi iz N«v. mesta odhajal tolika preje, da bi ie dobil zvezo s prvim goftajeem. Sedaj ita ai samo za borih 20 minut navskrit AU nt bi mogel dolenjee malo prej vanjtl aH forenjee malo kasneje aH pa naj bi vsak malo »odjonja-la«. Koliko potnikom bi Pile i tem ustreženo. Le pomislimo na številne romarje, izletnike na gorenjske hribe in letovišča (Bled, Kranjska gora). Vse drugačen promet med Dolenjsko in Gorenjsko bi nastal. S tem bi bila končno dana prilika Dolenjcem, da si tudi oni vsaj ob nedeljah privoščijo izlete v toli hvaljeno Gorenjsko. Kajti v soboto popoldne, oziroma zvečer jim edini vlak, prihajajoč v Ljubljano ob 20.30 radi omenjenih zamud pride prepozno, da bi ujeli vsaj brzovlak Beograd-Jeseniee (Miinchen). Nasprotno bi trebalo zvezo Gorenjsko z Dolenjsko urediti. Jutranji dolenjee naj še naprej odhaja ob 7.33 iz Ljubljane, ker nudi najlepšo zvezo z vseh prog, od katerih prvi jutranji vlaki ravno pridejo. Pač pa naj bi večerni dolenjee odhajal malo kasneje iz Ljubljane in bi raje tisto zamudo, katero dela na Grosupljem, v Ljubljani vračunal s tem, da bi mu bil nastavljen kasnejši odhod. Tako bi prišel v Novo mesto okrog 22 ali kasneje (kakor radi omenjenih zamud že sedaj vedno prihaja). Dalje naj imajo vlaki več vagonov, ne samo po tri (zlasti opoldan in ob sobotah posebno), da je potem strašna gneča in prerivanje %& od Nov. mesta gori do Ljubljane. Prosimo tedaj obe žel. didekciji, da bi pri sestavljanju novega voznega reda upoštevali naše želje, odnosno takoj napravili red in točnost. To že za zimsko sezono, še veliko bolj pa za poletno. Eden v imenu mnogih. Malnmsrnnst Ipkarnarjftv V eni zadnjih noči je mola žena porodila. Poklicana babica slučajno ni imela vate. Ker je pa žena močno krvavela, sem moral hiteti oo pol 5 zjutraj v lekarno po vato. Pozvonil sem in čakal celih 10 minut, toda nihče se ni oglasil. Pozvonil sem drugič in šele potem se je odprlo okno v prvem nadstropju in začulo se je osorno vprašanje, kaj hočem. Odgovoril sem. da nujno potrebu em zavoj vate. toda glas iz prvega nadstropja je zagodrnjal, da noč za take posle ni primerna. Okno se je zaprlo in vate nisem dobil, dasiravno sem še enkrat pozvonil in čakal pred lekarno skoro pol ure. Napotil sem se v drugo lekarno, kjer se je ista procedura ponovila. Dobil sem odgovor, da se zdravila brez receptov ne izdajajo. Ko sem lekarnarju pojasnil svoj položaj, me je osorno zavrnil, da se po take malenkosti ponoči ne hodi. Koma; sem ga preprosil, da mi je dal zavoi vate. To ie malomarnost, ki mora v bodoče iz našm lekarn izginiti tem bolj, ker bi utegnila imeti zle posledice. Lekarne ima* jo nočno službo zato, da so ljudem lekar-stva in vse drugo, kar spada v lekarniško stroko, na razpolago tudi ponoči. Ce pa naleti človek na tak odziv je nočna lekarniška služba sploh odveč. M. Z. Na naslov železniške direkcije v Ljubljani. Dovoljujemo si vprašati ako gorenjska postaja Otoče ne donaša toliko, da bi mogle biti zvečer luči pravočasno prižgane. Do izdajanja voznih listkov vlada namreč prava egiptovska tema. kar je iz raznih razlogov povsem nedopustno. — Eden izmed tisočev brežiških romarjev. Spremembe v voznem redu PriČenši s 6. oktobrom se spremeni vozni red sledečih vlakov: 1. Simplon-Orient ekspresni vlak aa delni progi Trst-Zidani most: Trst odhod ob 19.45 Postojna > > 22.15 Rakek » » 22.55 Ljubljana gl kol. » » 0.5 Zidani most » > 1-19 nadaljni vozni red do Stambula nespremenjen, 1 Bni vlak štev. 710/6O3/5O4/D 186 Trst-Dunaj: Trst odhod ob 20-52 Postojna i 22.52 Rakek > > 23.33 Ljubljana gl. kol. > 0.36 Litija » > 1.8 Trbovlje > > 1.29 Zidani most a > 1.54 Celje > ■ Z22 Pragerako > > 3.20 Maribor gl koL > > 4.— Dunaj prihod 9.30 Brsi vlak štev. 1104/201 Pragerako- Budimpešta: Pragorsko odhod ob 3.21 Ptuj a s 3.41 Ormoi > » 4.9 Cakovao s > 4.32 Kraljevee-Prelog • > 4.50 Kotoriba > pj 5.25 Vol Kaniža > > 6.13 Budimpešta prihod 10.5 4. Brvi vlak štev. 706/60? na delni progi Trst-Rakok: Trst odhod ob 15__ Postojna > » 17.45 Rakek prihod > 18.— in odhod po sedanjem voznem rodu. 5. Potniški vlak štev. 611 Maribor-Du-naj: Maribor gl. kol. odhod ob 8.55 Dunaj prihod > 18.S4 6. Potniški vlak štev. 598 Jesenice-Pod-roščića: Jesenice odhod ob 17.40 Podroščica prihod » 17.58 Vozni red vseh ostalih vlakov ostane naizpremenjen. Telefon 2730 Jutri! KINO I,JIKKJAVSKi PVOB Velika prem i i era ! TcUion U1W Jutri! TATARIMA U Hi. Največji zgodovinski film sovjetsko - ruske r roduv.-.jc. V glavni vlogi član Hudožestvenega teatra v Moskvi 14 i!(Pi MM) V Grozna dela Timurkana. 1'rgije tatarskih plemčev. Požig:, ropi, nasilstva, mučenja. Strašna slika temnega lo. stoletja. — Vri predata % ali «odela)e orkenter ruskih onlalsifk. — — Prcskrblte si pravočasno vstopnice! Predstave ob 4, 747, 7,8. ta 9. uri. Drzen vlom sredi Lubhane Včeraj ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Breznik & Fritsch Ljubljana, 2. oktobra. Kronika vlomov v Ljubljani in ljubljanski okolici narašča z vsakim dnem. Ne mine skoraj dan ali dva, da ne bi bil v mestu izvršen drzen vlom, ni tedna, da bi vlomilci počivali. V Ljubljani straši dobro in spretno organizirana vlomilska in sve-drovska tolpa, ki že od maja ali junija dalje strahuje vse mesto. V počitnicah so lopovi vlamljali v stanovanja, potem so se za izpremembo lotili trafik, raznih sadnih stojnic itd. Toda zdi se, da jim je plen prenezna-ten, kajti zadnje čase so pričeli posečati tudi trgovine, gostilne in razna podjetja. Prav danes teden je bil izvršen senzacionalen vlom pri »Dolgem mostu« v Kozar-jah, kjer so vlomilci prišli kar z vozom in odnesli za okoli 100.000 Din blaga. Med tem, ko je policija še zasledovala te vlomilce, sta bila že zopet v mestu izvršena dva manjša vloma v trgovino in trafiko. V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v trgovino Bogdana Žilica na Dunajski cesti, kjer so pobrali 1000 Din drobiža in odnesli večjo množino finega orodja. Po posrečenem vlomu v trgovino Bogdana Žilica so osrečili s svojim obiskom tudi traiikantko Frančiško Šmon na križišču Zelene jame in Ljubljanske ceste. Tudi tu so odnesli !ep plen. Pobrali so vse, kar se jim je zdelo vredno, odnesli zalogo cigaret, cigar in tobaka, se založili z jestvinami in raznimi slaščicami ter Nevesta s krono Sinoči smo videli velezanimivo, cisto svojevrstno dramatsko delo, ki nam je pokazalo največjega zastopnika * moderne švedske literature, genijalnega Avgusta Stringberga s popolnoma nove, neznane strani. Pravljična drama »Nevesta s krono« je v lepi, okusni in fantastičnih, bajnih ter folklorski zanimivih efektov bogati režiji g. G Debevca, z deloma poezije polnimi, deloma tipično švedski značilnimi dekoracijami g. V. Skružnega star. ter z občutja bogato godbo g. A. Balatke, zlasti pa po zaslugi glavnih akterjev g g. Šariče-ve, Kralja. Mire Danilove in Rakarjeve doživela pri nas prav dobro predstavo. Spočetka upirajoče se dejanje si naglo pribori zanimanje ter se vzlic težki, moreči ali bizarni vsebini stopnjuje, sega vedno silneje po čustvu ter ima celo vrsto močno učinkovitih prizorov, ki pretresajo. Tudi ansambli so se prav dobro obnesli. K predstavi, brez dvoma najboljši v letošnjem repertoarju, se povrnem čim pre- Fr. G. je. Igra s smrtjo V soboto 5. oktobra otvori Šentjakobski ffkda-Eški oder svojo H- sezijo s komediijo znanega ruskega pisatedja Axkade v kratkem sledeča: Trgovec Taldikin skuša priti s pomočjo kake dobre kuipiije do denarja, toda vse zaman. Nasmehne se mu sreča, ko pride v hišo zavarovalni agent Glibovič, ki skuša vsakogar zavarovan, kogar sreča na poti. TalSiidan noče pus*i*i zavarovati samega sebe, temveč boče napraviti i* bolezni pi-satelja Kazanceva kupčijo. Bcdikmpl zdiravoikaUsidova, ki spozna iečnega p':sa:ei>a za ponoknoma zdravega, dasi ga niti ne pregleda. Zavaruje ga trgovec za veliko vsoto, kater« polovico oaj dobi po pisatelfre-vi smrti njegova mati, poLo-vioo pa on. Vesel je kupčije, saj pisa-teU mora umreti še prej kakor v treh mesecih. Taldiikin nestrpno pričakuje, kdaj bo ugasnila dogorevajoča sveča Kazancevega živl>eaija, da s« z ntjo perfektuira kupčija, toda zaman. Nakane preokret. Pige so v «*ah» Ko&aka, Lavriča ta PasK*-«ča ter r<*č- Mo^-cev« in Pirčeve. - Sobotna predstava k name-nteoa abofieatom pa tudi dnsgemu oenj. obfln-Jm«l Predprodaia vstopnic od potka dalje v tr- tri 18 Rep*«« komediite j« v nedeljo 6. oktobra. r/|Mi bo ceno. občinstvo napolnilo dvorano do zadatfega toti^ka. Premijera veseloigra »Naš gospod župnik* se vrši v nedeljo 6. oktobra izven abonmana. Komad je poln prijetnih in veselih značajev in riše tipe povojnih bogatašev in dostojanstvenikov. Središče vsega je župnik-poSteniak. ki se bori proti neso-lidnosti s krepko priprosto besedo. V glavnih vlogah so zaposlene dame Nablo-cka, Medvedova, Vkla Juvanova. Mira Da-rilova, Gabrijelčičeva in Rakarjeva ter g. Cesar, ki igra župnika in gg. Gregorin. 2e-lcznik, Sancin, Jan. Režijo vodi prof. O. Šest. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi. Repriza francoske veseloigre »Velika abeceda*' ali »Gospod Topaze* bo v soboto dne 5. t. m. v ljubljanski drami pri običajnih dramskih cenah kot predstava izven oškodovali traiikantko za več tisoč D: . To je bilo v soboto ponoči, v noči od torka na sredo pa je neznan viomiLv po-setil tudi tvrdko Breznik & Fritsch, ki ima svoje poslovne prostore v Stritarjevi ulici, torej v središču meMa. Vlomilec je prišel skozi vezna vrata druse-i tr.iku. M;tr! je vrata s tečajev, jih prišlo:.il k zidu i" zlezel skozi majhno lino v skladi--.c. kjer je razbil steklena vrati. Napoti so mu bila za dohod v trgo ino večja lesena zaklenjena vrata, med katera je zagvozdil zidarsko spono, ki jo je pobral v skladišču. Vrata so se ktnaiu \ dala in vdrl je v trgovino. Najprej je po^etil podjetni : gost pisarno, kjer je vse raznietal in pre-iskal. V pisalni mizici ie našel vrečico z 2UU0 Din, pozabil pa tudi ni na knjigo s kolki in znamkami. Pobral je za okoli 1000 Din raznih kolkov in znamk, nato pa je iotil tudi dnevne blagajne v trcovini, kjer je s silo vdrl predal. Tu je nasei 500 Din, za spomin pa je vzel s seboj tudi lepo usnjato aktovko, ki jo je napolnil i raznim priborom in drugo robo. Koliko blaga je odnesel, tvrdka še ni mogla ugotoviti. Vlom so prvi opazili tvrdkini us'u/-bennci, ki so prišli zjutraj v trgo\ino. O drznem vlomu je bila obveščenim policija, ki je tja takoj poslala svoje agente. V lokalu razen nejasnih prstnih odtisov in zidarske spone ni našla ničesar, kar bi omogočilo lažje zasledovanje vlomilca. gledališkega abonmaja. Izredno efektna In zabavna veseloigra je pri dosedanjih vpri-zoritvah žela največji uspeh. Glavni nosilci vlog so ga. Nablocka, gg. Cesar in Lipah. Režija prof. Šestova. Prva ljudska operna predstava v letošnji sezoni. V nedeljo dne 6. t. m. zvečer ob pol 8. se poje v ljubljanski operi Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin« kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. (Bel Koledar. Danes: Četrtek, 3. oktobra 1929, katoličani: Kand., pravoslavni: 20. septembrs Evstatije. Današnje prireditve. Drama: Faust. Kino Matica: Manolescu (Brigitte Helm. Ivan Možuhin). * Kino Ideal: Rdeča revoluciionarka (Do-lores del Rio). Kino Dvor: Nespametna sreča. Predstave cffkusa Konrado. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni tr*. Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šiška. Cankarjev spomenik na Vrhniki Vrhnika, 3. oktobra. Pretekle dni je obiskalo predsednika pripravljalnega odbora za Cankarjev spomenik g. Jurco več mladih gospodov i/ Ljubljane. Med njimi sta bila P. in prosluli »pesnik« Ivan Mrak, ki se je nedavno ove-Kovečil s »Slepim prerokom*; zadeva je javnosti gotovo še v spominu. Gospod sc je predstavil kot poročevalec zagrebških ilustriranih revij in prosil vpogleda v načrte za Cankarjev spomenik. G. Jurca mu je radevolje razkazal načrte in mu postregel z informacijami. Naslednje dni je bil priobčen v časopisih nezaslišan izpad proti pripravljalnemu odboru za Cankarjev spomenik. Izpad je naperjen deloma proti odboru, deloma pa proti našemu kiparju Dolinarju. ki se je že od vsega početka interesiral za spomenik ne samo kot kipar, termeč tudi kot dober Cankarjev prijatelj. G. Dolinar je vložil pet osnutkov in p»ec časopisnih izpadov namiguje na ponoven Prešernov primer! Slovenci imamo le par kiparjev in nedvomno je, da je izmed njih kipar Dolinar najbolj poklican, da izdela Cankarjev spomenik. G. Dolinar je izdelal v Ljubljani vse pomembnejše spomenike. Če mu strokovnjaki ne bi zaupali, mu prav gotovo ne bi poverili del pri spomeniku Ilirije oživljene, katerega reprodukcija bo v kratkem krožila po vseh internacionalnih listih in revijah. Denar za Cankarjev spomenik je prejel pripravljalni odbor večinoma iz Amerike, precej pa ga je zbral rudi na Vrhniki. Kolikor nam je znano, se je osnoval tudi v Ljubljani pripravljalni odbor za Cankarjev spomenik, ki skuša sedaj na vse mogoče načine dobiti od našega pripravljalnega odbora denar iz Amerkc. V to svrho se je obrnil že tudi na ameriške kroge, a ni uspel s svojimi nakanami Kot vedno ob sličnih prilikah, se je tudi sedaj izkazalo, da Slovenci menda ne znamo živeti brez intrig. Celo zadevo bo še te dni pojasnil pripravljalni odbor na Vrhniki s posebno izjavo, v kateri bo povedal, kako stvar stoji. Pričakovati ie. da ljudem, ki se hočejo proslaviti z raznimi aferami, ne bo nihče več nasedel. \ QR »SLOVENSKI NAROD«, 4ne J. oktobra \9Z>. Stran 3 Dnevne vesti. — Francosko odlikovanje. Francoska vlada je odlikovala z redom častne legije našega znanega učenjaka vseučiliškega profesorja dr. Niko Vuliča. irancosko prosvetno ministrstvo ie pa odlikovalo šefa pariškega državnega dispanzerja dr. Vojka Solaria tudi z redom častne legije. — Iz odvetniške službe Po sklepu odbora odvetniške zbornice v Ljubljani z dne 25 septembra se objnvlja da so nastale v imeniku odvetnikov v območja zbornice v tekočem letu poleg že objavljenih še naslednje izpremembe: Zaradi smrti je prestala advokatura dr Tonetu GosaUu. odvetniku v Ptuju, katerega pisarno je prevzel odvetnik v Ptuju dr. Matej SenČar, dr. Karlu Grosemanu. odvetniku v Ljutomeru, kate rega pisarno je prevzel odvetnik v Ljuto meru dr. Marko Stanjko, dr. Francu Pape žu, odvetniku v Ljubljani, Kateremu pa prevzemnik ni bil postavljen, ker ni zvr-ševal advokature; dr. Otonu Vallentschagu, odvetniku v Ljubljani, katerega pisarno je prevzel odvetnik v Ljubljani dr Rudolf Kri-sper in dr. Gregorju Žerjavu, odvetniku v Ljubljani, kateremu ni bil postavljen prevzemnik, ker ni izvrševal advokature. Po § 4. zakona o odvetnikih sta se začasno odpovedala advokaturi in eta dobila prevzemnike odvetnik v Mariboru dr. Josip Lesko-var, prevzemnik pisarne odvetnik v Mariboru dr. Josip \ovak in odvetnik v Ljubljani dr. Marko Natlačen, prevzemnik pisar ne odvetnik v Ljubljani dr Stanislav Žitko, izvrševanju advokature se je odpovedal odvetnik v Metliki dr. Kari štunn — Iz državne slušhe Na lastno prošnjo je vpokojen arhivski pomočnik pri finančni direkciji v Ljubljani Anton Pogačnik. — Pokojninski fond odvetniške zbornice v Ljubljani Pravosodno ministrstvo ie odobrilo pravilnik o poslovanju uorave po kojninskega fonda odvetniške zbornice v Ljubljani, ki je bi' sprejet na letošnji glavni skuoščini zbornice. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenilo je bila vpisana zdravnica zdravilišča v TopolŠici dr. Mara Kučera. — Iz Uradnega Usta« »Uradni list« Št. 97. z dne 2. tal objavlia uredbo o konvenciji med Avstrijo. Italijo, kraljevino SHS, Rumuniio in Češkoslovaško glede prenosa terjatev in depojev ki 'zviraio iz poslovanja Poštne hranilnice na Dunaju in o dopolnilnem sporazumu h konvenciji, podpisani v Rimu 6. aprila 1922 med Avstrijo, Italijo, kralievino SHS. Rumuniio in češkoslovaško ter natečaj za uradnike Priv. Agrarne banke. _ Nalezljive holezui v mariborski oblasti. Od 15 do 21. septembra je bilo v mariborski oblasti 2fi slučajev tifuznih bolezni, 5 griže 60 škrlatinke, 8 šena. 46 davice, t vnetja hrbtenično^ mozga in 1 šena. — Razid društva. Tamburaško društvo ^Danica* v Gribl.pth se je po sklepu občnega zbora zaradi reorganizacije prostovoljno razšlo. — li ..Službenih Novin«. >Službene Novine* štev 929 z dne t. t. m. objavljajo zakon v mednarodnem sporazumu o izvozu kosti, sklenjenem pod okriljem Društva nar rodov v Ženevi 11 julija 1928. — Razstavljalcem sajfc na ljubljanskem velesejmu. Na sadni se^ja* se sprejemajo le skrbno izbrane in priznajo dobre vrste namiznega sadja. Od vsake frste je poslati najmanj 25 kg, izbranih in^enako debelih plcdov. lahko pa tudi 50. 75™00 in več sto kil. Vse sadje mora biti trdno vloženo, da se po poti ne premika, vendar ne tako na tesno, da se otisne. Vse poslano .sadje se bo preložilo v normalne ameriške zaboje, zato mora biti zadnji čas do 10. tm. v rokah uprave velesejma. kamor ie nasloviti tudi vse pošiljatve. Opozarjamo vse producente, da oddajo za sejem odločeno sadje pravočasno na železniško postajo, tako zgodaj, da dospe do 10. tm. v Ljubljano v roke velesejmske uprave. Vse sadje je poslati franko. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma oblačno in toplo vreme, od časa do časa padavine. 2e včeraj ie bilo po vseh krajin naše države boli ali manj oblačno in temperatura je povsod poskočila. V Zagrebu. Beogradu In Skoplju ie znašala najvišja temperatura 23. v Mariboru in Splitu 22, v Ljubljani 20.2 Davi Je kazal barometer v Ljubljani 765.7 mm, temperatura ie znašala 14.8 stopinj. — Radi uboia očeta obsojen na 5 let Ječe. Pred sodiščem v Pančevu se je te dni vršila razprava proti 271etnemu seljaku Jeftu Filipc-viću, ki je v juliju na brutalen način ubil svojega očeta. Zadal mu je z nožem 27 sunkov. Oče in sin se namreč nista razumela Oče se je bil nedavno vrni' iz Amerike, kjer ie živel zelo razkošno in namesto da bi prinesel doalrje, se je celo zadolžil Sin ie moral plačevati njegove dolgove in zato ni čuda. da sta se scvražiila Dne 13. julija Je med njima nastal orepir in pretep. med katerim je sin očeta zabodel. Sodišče je upoštevalo razne olajševalne okolnosti in je mladega ubijalca obsodilo samo na 5 let ieče. — Poskusen samomor 3 dni no poroki. V Reki Dubrovački pri Dubrovniku si le hotel te dni končati življenje mlad seljak, ki se ie šele pred tremi dnevi oženil. V obupu ker so vlomilci odnesli vso gotovino v znesku 18.000 Din. si je prerezal žile na roka.i. Seljak je namreč nedavno prodal vse svoje imetje za 30.000 Din. Za pohištvo ie plača! 12.000 Din, ostali denar je pa hotel vložiti v banko. Račun so mu pa prekrižali drzni vlomilci Prepeljali so ga v bolnico Niegovo stanje ie zelo kritično. — Z nožem nad učiteljico. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se zagovarjata te dni dva učenca osnovne šole v Donjih Čeljanovičih v Bosni ki sta z nožem napadla učiteljico, tako, da je morala bežati, da si reši življenje. Dijaka Adil Šabanovič in Djtilaga Stomomjak se namreč radi enodnevne odsotnosti iz šole nista hotela opravičiti. Ko ju je hotela učiteljica kaznovati, sta položila nože na klop in eden je cinično pripomnil: Nočemo hoditi v šolo. Samo stopi k nama, če ti je življenje drago. Ljubše je narrrn sedeti v zaporu kot v šoli. Zemljepisa in drugih neumnosti nam ni tre* ba poslušati!* Učiteljica je .lotela varovati svojo avtoriteto in je stopila h klopi, mlada nepridiprava sta pa res segla po nožih tako da je morala bežati. — Izredno niako »tanje Dunava. Radi dolgotrajne suše je vodostaj Dunava in Sa ve izredno nizek, tako je ves plovni promet resno ogrožen. Promet so morali v nekaterih krajih že znatno omejiti. V Pančevu je mogoč samo promet z najmanjšimi parniki. Parniki državne paroplovne linije ne obratujejo več Promet med Beogradom in Zemunom se vrši po ovinkih, kajti sicer bi parniki obtičali na pesku Če ne bo kmalu dežja b«. ustnvljen ves plovni promet. Hine JJHUiantkl d*o\ Tel 2730 Zadnji dan veselega filma Nespametna sreća Sivio Pavaneli! Ne zamudite Ob 4.. k7., m o. — Dva delavca utonila. Pri gradnji proge Bilec-Trebinje se je te dni pripetila težka nesreča. Delavci Jakob Lero, Simo Vu-činie in Mladen Vučinić so se s čolnom peljali preko Trebišnjice Čoln je puščal vodo, toda delavci se za to niso zmenili Sredi reke pa je nenadoma začela voda prodirati v čoln, tako da se je potapljal. Vsi trije so padli v vodo. Lero in Simo Vučinić uista znala plavati in sta utonila. Vučinić se je pa rešil. — Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo sezijo v nedeljo, 6. t. m. ob 20. uri. Uprizori se veseloigra »Težke ribe«. Kdor ni prejel gledališkega lepaka in želi da bi se mu pošiljali naj to sporoči z do- pisnico. I? Ljubljane 556-n —lj Proračun mestne občine ljubljanske za I. 1U29 odobren. Finančno ministrstvo, oddelek za državno računovodstvo in proračun, je z razpisom z dne 1. avgusta odobrilo proračun mestne občine ljubljanske za leto 1929 s potrebščino 44,8970 Din in s kritjem v enakem znesku. Na podlagi odobrenega proračuna sme mestna občina v letu 1929 pobirati običajne občinske davščine in doklade. Tozadevni razglas j»* objavljen v >Uradnem listu« štev. 97 z dne 2. t. m —Ij Zatvoritev kopališča SK Ilirije. Kopališče SK Iliri'e se zatvori 7. tm. V nedeljo je še zaključna interna klubska plavalna tekma Vse dame in gospodje, ki v kopališču hranijo plavalne hlačice, plašče itd., naproša uprava, da ji.i do nedelje vza. mejo iz garderobe. Po 7. oktobru bo kopališče dostopno samo članom plavalne sekcije —IJ Sadni sejem v LJubljani, ki se vrši od 19 do 24. tm. na prostoru ljubljanskega velesejma vzbuja splošno zanimanje in utegne privabiti vse polno interesentov in kupcev Sejem bo bogato založen s prvovrstnim sadiem, poglavitno seveda z zimskimi namiznimi jabolki naših najboljših vrst Zastopani bodo s svojimi pridelki vsi večji producenti mariborske in ljubljanske oblasti. Povabljeni so pa tudi trgovci in kupci, da se poslužiio te ugodne prilike za nakup namiznega sadja. —Ij Vidovfčev klub v Ljubljani vabi vse interesente, da se zglasijo dne 5. tm. — v soboto — ob 7. zvečer v šoli na Ledini, da se iim naznani spored predavanj. Pričetek rednih predavanj v ponedeljek dne 7. ob pol 8. zvečer v učilnici šole na Ledini. Novi člani se še sprejemajo. —Ij Otvoritvena plesna vaja plesnega krožka na Taboru bo v nedeljo, 6. oktobra ob 20 uri. v veliki dvorani Sokolskega doma. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, se sprejemajo prijave vsak dan od 18. do 20. ure v pisarni Sokola 1. na Taboru, ali pa na dan otvoritve v dvorani. Ples bo poučeval plesni mojster g. Košiček. Za začetnike (ce) se bodo vodile posebne vežbe 558-n —I] Christofov zavod, Ljubljana, Domobranska 7, sprejme še nekaj gojencev v večerni tečaj. Pouk se bo pričel 7. oktobra ob 7. uri zvečer. 555-n —Ij Za zdravje otroka priredi Atena v soboto in nedeljo, 5. in 6 tm. nabiralni dan. LjubPančani. pozdravite odprtih rok, odprtega srca naše požrtvovalne socialne delavke. 557-n —lj Tombola društva Skrb sa mladino, katerega bi se morala vrSitj v prošli pomladi, se bo vršila v nedeljo 6. t. m. ob 3 uri popoldne na Kongresnem trgu. Ker ee je imenovano društvo odločilo, da Že do prihodnje letne sezone zgradi slovenski deci počitniški dom v Aleksandrovem na otoku Krku, prosi p. n. občinstvo da pridno kupuje tombolske karte. Pomladi kupljene karte ostanejo veljavne. 560/n —U Na splošni obrtno - nadaljevalni šoli v LJubljani na Vrtači prične reden pouk dne 7. oktobra. Do izselitve gimnazije koncem oktobra so razredi razvrščeni takole: 1. Pripravljalni In I. b razred peki do vrtnarjev ob ponedeljkih; 2. I. c razred — mesarji — ob torkih; 3.) L a. II. a — brivci in rizerke, in risarji v sredo; 4. IT. b razred — peki. slaščic., vrtnarji ob Četrtkih; 5. II. c razred — mesarji — ob petkih, vselej od 14. do 18. ure popoldne. Po 1 novembru se bodo razvrstili razredi že na nrvo polovico v tednu. —lj »Pori« Najnovejši film v Afriki in tajnostih tega kontinenta. Predočuje nam življenje črncev, šege in navade nekaterih Plemen, ki žive tam pod vročim solncem v izredno primitivnih okoliščinah. Biser vsega filma pa je oni del, v katerem je posneto živalstvo. Kakor v prekrasni reviji nastopajo pred gledalčevimi očmi lev, mogočni kralj živali, nadalje ogromni prastari slon, črede antilop, gazel, nojev, žiraf, zeber, diviin prešičev, v grmovju in po prastarih drevesih se plazijo in oviiajo strašne kače, naočarke — skratka film, ki mora zadiviti slehernega ljubitelja narave, —. Predvaja ga ZKD v Elitnem kinu Matica danes, jutri in v soboto vsakokrat ob 14.30 uri. Danes in Jutri šolske predstave ob znižanih cenah za dijaštvo in šolsko mladino. Poučno razlago bo podal g. prof. Dolžan. Ta film naj si sigurno vsakdo ogleda. ARssaBRBaBaonk * A H K E D i T prodajamo od I t, m. d a i j e po Istih centih kot za gotovino? Manufaktura losip Plaakar, LJubljana ftafe.b.rto*. .1.4 Angleške tkanine! -ada Iz Gelja Spremembe poslovnih ur 9 brivni-cah. V Celju in Gaberju je bil s 1. oktobrom uveden nov zimski delovni Čas, ki 6e bo spremenil šele a 1. aprilom 1930. Briv-nice psouljejo odslej dnevno od pol 8. do pol 13. in popoldne od 14. do 19. ure. Ob sobotah so brivnice odprte ve« dan brez odmora od pol 8. zjutraj do 21. zvečer. Ob nedeljah pa bodo vse brivnice brezpogojno zaprte. —c Obvestile francoskega krotka * Celju. V šolskem letu 1929/30 se bodo vršili sledeči tečaji: I. Nadaljevalni učni tečaj francoskega jezika za odrasle — vsak torek in petek od 18. do 19. ure. II. Literarno-konverzaeijski učni tečaj francoskega jezika za odrasle — vsak ponedeljek in četrtek od 18.15 do 19.50 ure. Prva ura, tekom katere se sprejemajo tudi prijave, bo danes zvečer. III. Začetni in nadaljev. tečaj francoskega jezika za mladino. Prva ura tega tečaja je danes. Mesečna učnina, ki se plačuje v tečajih za mladino naprej, znaša za «xiras-le 30 Din, za mladino pa 25 Din. Vsi tečaji se vrše v pritličju drž. meščanske Iole. —c Odkritje spomenika vojnim žrtvam v Vojniku. Ob veliki državni eesti v Vojniku, v neposredni bližini vojniske meščanske šole, bo odkrit v nedeljo 20. t. m. na svečan način krasen spomenik, posvečen vojnim žrtvam iz Vojnika in okolice. —c Razširitev celjskega mestnega pokopališča. Dosedanji prostor za pokopavanje mrličev na celjskem mestnem pokopališču bo kmalu popolnoma izrabljen In napolnjen. Zato je bilo sklenjeno, da se pokopališče razširi in sicer se bo pokopavalo po izrabljeni u dosedanjega prostora na podaljšanem spodnjem delu zgornjega pokopališča. —c Elektrifikacija Lise, Medlega in Lovca. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se pooblašča odsek za mestna podjetja, da v slučaju ugotovljene rentabilnosti nabavi brez predhodnega dovoljenja plenuma električno transformatorsko postajo, ki je potrebna sa preskrbo okoliških vasi Lisce, Medlog in Leve, ki so prava predmestja Celja, z električno razsvetljavo Ako ne bo kakih posebnih zaprek, bo zasvetila električna luč v omenjenih vaseh že na letošnji Božič. Letalo brez pilota Iz Amerike poročajo o novem presenetljivem uspehu na polju letalstva. Nad letališčem Mitchel in nad okolico je letelo letalo brez pilota. PHot, znani letalec poročnik James Doolittle, ki je pred leti zmagal pri teJkrni za Schneider-je v pokal, je upravljal letalo s preciznimi radioinstrumenti, ne da bi se dotaknil krmila. Ameriški milijonar Ousr-genheim je največji mecen letalstva na svetu. Ustanovil je že mnogo fondov za letalsko propajrando, poleg tega je pa poklonH več milijonov fondai za letanje v megli, oblakih in temi. 26. septembra je letel poročnik Doolittle slepo 15 milj daleč. Sta-rtal je, letel in pristal, ne da bi se dotaknil krmila. Radiomstnumente, s pomočjo katerih je upravljal letalo, je konstruiral celo leto. Gre za instrument, ki določa smer tako, da letalec lahko naMe letališče, in za višinomer, ki kaže viSino tako točno, da lahko letalo na vsakem terenu varno pristane. Poročnik Doolittle je bil zaprt v kabini in okma so bila zastrta tako, da dnevne svetlobe sploh ni videl. V kabini je svetila električna žarnica, da so se videla instrumenti. Kljub srosti megli se je polet posrečil in s tem je storjen prvi praktični korak na poti k letanju brez pilota. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franc Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mimo spanje. Po izkušnjah znamenrtifa zdravnikov za živčne bolezni je vporaba »Franz Josefove« grenčtce pri težkih obolemjih možganov in hrbtnega mozga najtop-leje priporočati. »Franz Jo^efova« grenčtca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in s^ceritjsikih trgovinah. Srečen mož. — Moja žena je angel. — Ti imaš pa res srečo. MoJa je še živa. Pri slikarju Franu Pavlovcu Pestro življenje bivšega solunskega dobrovoljca, ki se je šele pred 6 leti posvetil slikarstvu in dosegel že lepe uspehe Ljubljana, 3. oktobra. Ob priliki lanske jesenske umetnostne razstave me je najbolj interesiral Fran Pavlovec. Mnogo so mi povedale že njegove slike. Kolikor ni morda bilo iz njih razvidno, za kaj mu gre. je bilo razvidno iz njegovega intervjuva v »Slov. Narodu*, v katerem je takoj v uvodu povedal, da želi slikati »samo Pavlevca. nič več in nič manj.« Te dni sem ga obiskal na njegovem domu v Stožcah št. 86 Radovednost me ie gnala, da si ogledam njegove slike, ki jih je pripravil za razstavo v Jakopičevem paviljonu. Kakor znano, priredi razstavo Narodna galerija in se bo vršila n:ena otvoritev sredi tekočega meseca. Skupaj s Pavlovcem razstavila še Dolinar in Qoj-mir Anton Kos. Hiše št 86 ni bilo težko najti. Pred njo sem zagledal priletno ženico, ki se je ukvarjala z otrokom v vozičku. Takoj sem spoznal v njej slikarjevo mater. — Ali je doma g. Pavlovec. — Je! Kar stopite v hiio! Nisem še stopil v vežo v visokem pritličju, že mi je prišel naproti. — Na zdravje! Stopiva kar v atelje! Odšla sva pod streho, kjer ima Pavlo- vec urejeno delavnico. Presenetilo me je široko okno in krasen razgled na Kamniške planine, na šmarno goro in na ljubljansko polje. Blizu hiše so orali kmetie s konji in se lovili otroci po njivah. — Kadar postanem truden, stopim k oknu in se zagledam v okolico. Vsa utrujenost mahoma izgine in zopet se počutim svežega. Tale razgled mi pomaga tudi, kadar sem v dvomi.i glede tega ali onega naravnega pojava. — Ali delate zgolj v ateljeju? — Večinoma zunaj! Zdaj šele. na zimo, začnem delati v njem. Pričel sem motriti pokrajinsko sliko na stojalu, medtem pa je Pavlovec razvrstil ob stenah slike, ki jih je namenil za bližnjo razstavo. — Kakor vidim, imate samih pokrajinskih slik. — Da! So to predvsem motivi s Posav-ja: iz Stožc, Gameljnov, Črnuč in ljubljanskega polja. V kratkem se lotim portretov. — Bil sem prijetno iznenađen. Pričakoval sem sicer napredka, a da bo ta tako velik, nisem mislil. Pavlovec se mi je razodel v svojih novih delih kot slikar najbolj intimnih doživetij. Presenetilo me je razpoloženje, ki dina iz vsake njegove slike in ga kaže popolnoma podrejenega predmetom, ki jih obdeluje. Slikar in slika sta se združila v eno; postala sta stopnjevana narava, taka, kakršno gledamo v naših najbolj svetlih trenutkih, ko se zdrami nekaj tajinstvenega v nas in postanemo zares ljudje. Najbolj mi je ugajal spomladanski motiv iz Stožc s poljsko cesto Proti savskemu bregu. — Ta slika vsem najbolj ugaja. Delal sem jo spomladi meseca aprila. Bil je nekoliko meglen dan kakor nalašč za moj namen. — Katera je po vašem najboljša? — To je težko reči. Vse so mi zelo ljube. — In če bi le morali odgovoriti na \ prašanje? — 1'otem bi se odloČil za Mlin v Spodnjih GameljniM Oledal sem slikn in čutil na eni strani tihoto narave, na drugi pa šumenje vode. Par živili barv se mi je zdelo značilno za njo. — Javnosti ste precej neznan. Ali bi mi ■loteli povedati, kje ste prebili otroška leta? — V Trnovem pri Ilirski Bistrici. Tam sem hodil v ljudsko soio. v Ljubljani pa v gimnazijo. Prvo in drugo Solo sem končal z odliko, v rret'i sem pa padel. Zašel sem na stranska pota, kakor pravimo. Toda to ni za javnost! — Mislim, da jo bo ravno to zanimalo. — Nekaj časa sem bil uslužben v cirkusu Kludskv, kjer sem nosil vodo s'onom. Pozneje sem pasel pri bratrancu krave, slednjič sem bil pa uslužben pri neki modni trgovini kot raznašalec paketov. Se prej so me oddali salezijancem na Rakovniku, da se temeljito poboljšam. Tam sem se na. učil igrati na razne instrumente, kar ml Je pozneje večkrat koristilo. Ob Izbruhu svetovne vojne sem bil potrjen, udeležil sem se več bitk na gališki fronti, a 1. 1916. med Brusilovo ofenzivo sem bil ujet pri Cerno-vicah. V Odesi sem postal srbski dobrovoljce in odšel 1. 1917. s prvim transportom na solunsko fronto. Po končani vojni sem stopil v službo k železnici, kjer sem dela! spočetka kot delavec, kasneje sem pa po stal poduradnik Uslužben sem bi! na glavnem kolodvoru v Ljubljani do 1. 1923. — Kako se je zgodilo, da ste se posvetili slikarstvu? — Bilo je menda 1. 1920., ko sem videl prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu Raz-stavili so takrat Jakopič, Tratnik in Kos. Ob njihovih slikah sem spoznal, da me je usoda določila za nekaj drugega, o čemer pa sem imel še zelo nejasne pojme. Dobri dve leti sem se boril sam s seboj. Končno sem se odločil in dal slovo železniški službi. Obiskoval sem šolo ^Probudec na srednji tehniški šoli in se na prigovarjanje profesorjev vpisal v umetnostno akademijo v Zagrebu, kjer sem ostal 4 leta. 2ivel sem na ta način, da sem si služil kruh kot kapelnik nekega društva. Od I. 1927. živim v Ljubljani. — AH imate kai naročil? — Doslej še ne! Najbrž iln dobim po razstavi. — Kdaj ste se spoznali z Jakopičem? — Ko sem bil v tretjem letniku akademije. — Kakšni so vaši načrti za bodočnost? — Mika me v Pariz. Res je. da sem vide! že mnogo sveta in da imam za seboi že nekaj ži\Ijenskih izkušenj. Toda takrat je bil v meni še kaos. Nisem vedel, kaj pravzaprav hočem. Danes bi mi Pariz silno koristil. Nedvomno smo dobili s Pavlovcem talentiranega slikar.ia, ki upravičuie upanje, da se bo vsestransko umetniško izživljal. Ce vpoštevam še njegov simpatičen zna. čaj. potem ni čuda, da ie Jakopič poln hvale o niem. kadar nanese pogovor nanj. —k. Propozicije za propagandni damski in moški juniorski lahko-•tfcteld maetftBg ASK Prhnorje v Uublianl, dn« 12. la 13. oktobra 1929. 1. Akademski športni kl»ub Primorce v Liabljaiu priredi na sv«4em igrišču, Dtmajsfca cesta, dne \2. riotohra 1930 ob 15. in 13. oktobra 1929 ob 14. propaeajidmi damsk.: ki moSki junior&kd lahkoa*-l«ifcs5ri meetin«. Moški jurniorskii me«twig je razde-lu*rv«i*itiv««a trioma med Mirijo un Pirianorgam, Ir* naj odk>&. kdo b" prvak Slovc,nr>e. IBrdija se r*.kim« najbrž ne bo udeležila, ker k postavni od-tac LNP ni včerajSniji seji včj'fik^ciio njenega n*>v«ea igrača Ber-tonclja odklonil, če-š da nima I ndD-utstnice kuba. ka in PrVnxi*r^m. V interesti našexa no*4» Jei Vsak po svoje. — Rad bi imel ženo, ki bi mi nosila kavo na posteljo. — Jaz bi pa rad imel tako, ki bi mi prinesla posteljo v kavarno. Skrbna guvernanta. Guvernanta prlhiti vsa upehana domov in zakričn: Janezek mi je usel. — Za borjo voljo, ali ste govorili s stražnikom? jo vpraša goopa. — Da, baš ko sem z njim govorila, je Janezek ušel. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dre 3. oktobra 1929. Ste v. 226 (Qxna maska Skrivnosten glas Čez dobro uro je sedel Hepburn s ni-no v ustih v naslanjaču. Razmišljal je o zagonetni zadevi rn prebiral novine. Zdrava pamet mu ie šepetala, da se je srečno izmuznil in da je bila zanj največja sreča, da je Rosamunda njegovo pomoč odklonila. In vendar mu je bila zelo neprijetna misel, da je ne bo nikoli več videl. To ie blaznost. — se je tolažil. Vstal je, si nalil whisky in zažvižgal refren najnovejše popevke. Nehal je žvižgat-; šele, ko se je spomnil, da melodija nekoliko spominja na pogrebno koračnico iz »Salula«. Izpil ie whisky. sedel znova v naslanjač in začel čitati novine. Predno le poslal Meikleja spat, mu je naročil, naj gre kupit vse najnovejše izdaje večernikov. kar i:h dobi. Prečita! ie skrbno vsako vrstico o katastrofi itlantsknga parnika »Ordonze« — po-ročrla, za katera se ie Rosamunda Grey tako zanimala. Novine so poročale, da je pannik >Strathallam« kmalu prispel na kraj katastrofe. Prispel je še pravočasno, da je rešil mnogo potnikov. Potem je prečita! Hepburn nanovejše vesti. Spomnil se »e. kako hlastno je Rosamunda Grey v avtomobilu prebirala ta stolpec in da ie omenila nekaj brezpomembnih Številk. Najnovejše vesti je prečilala ponovno in naenkrat le izpremenila svoj načri. Zakaj? Krattk odstavek med najnovejšimi vestmi se je nanašal na signal, ki so ga Drestregi; z »Ordenze« med drugimi signali, katere ie parnik oddajal po radiu kot klice na pomoč. Ni se mogel motiti, kajti opetovano ie bilo zabeleženo: »Številka 19. X. K. 47«. Ker so operaterja radiopostaje na »Ordenzi« pogrešali, ni bilo mogoče dognati, kaj pomenijo ti signali. Hepburn je vzel novine in začel je razmišljati o kombinaciji Črk in številk. Podobna je bila šifri. Ali je to prisililo Rosamundo Grey. da je izprementia svol načrt? Kar se je Hepburnu posvetilo v glavi. To bi utegnilo biti šifrirano poslanstvo njenega prijatelja na krovu, poslanstvo, poslano za primer, če bi se pa mik potopi] in on utonil. To je bilo ze!o verjetno. Hepburn je vstal in začel hoditi po sobi. Kar ie zapel telefon. Dvignil slušalko. — Da, tu Riohard Hepburn. Kdo tam? Odgovora ni bilo. — Na nekaj bi vas *ad opozoril, gospod Hepburn. — je dejal glas v telefonu. — Nocoj so vas videli z gospodično Rosamundo Grey v restavraciji. Ste morda slučajno njen intimen prijatelj? Hepburn se je zasmejal. — Bežite no, saj me komaj pozna. — Da. vem, — je nadaljeva'1 glas prijazno. — Toda okolnosti so dokaj čudne. Hotel sem vas samo posvariti. — Kako to, da ljudje tako skrbe za moje zdravje? — se je začudil Hepburn. — Mislil sem gospodično Grey, — je odgovoril glas hitro. — Nocoj ne sme zapustiti svojega stanovanja. Razumete? Nekoč mi je storila uslugo in srečen sem, da se ji morem oddolžiti. Pazite na njo, gosp. Hepburn. Bojim se, da bi se nocoj ne prenaglila. Ne dovolite ji tega. Vem. kaj pravim. Morda me ne razumete, ona bi pa razumela, kaj mislim. Glas v telefonu je utihnil. Ker se nihče na odzval, je vprašal Hepburn cen tiralo, odkod so telefonirali, toda centrala mu ni mogla povedati. Grizel si je v ustnice. Zakaj neznanec ni posvaril Rosamunde Grey? Morda je mislil, da bi se ne zmenila za njegovo svarilo in odločil se je za to taktiko, da gospodična ne ostane brez zaščite. Mogoče je bilo vse. Naj bo že tako ali tako, eno je gotovo, da je namreč Hepburna močno razburila zavest, da mu preti nova nevarnost. Prižgal si je pipo in sedel, da bi mogel mirno razmišljati o tej zagonetki. Kar se je zdrznil in zdramM iz globoke zamišljenosti. V stanovanju nad seboj ie zaslišal zamolkel udarec. V smrtni nevarnosti Lz stanovanja Rosamunde Grey se je rorej začul zamolkel udarec. Morda se je prevrnil stol. morda se je pa pripetilo kaj hujšega. Hepburn je napeto poslušal, pa ni ničesar slišal. Toda vedel je. da se ni zmotil. Vstal je in začel hoditi po sobi. Njegovi koraki se na debeli preprogi sploh niso slišala. Stopil je v predsobo, ustavil se ie za hip in napeto poslušal. Potem je previdno odprl vrata na hodnik. Iz nadstropja nad njim so se začuli koraki. Hepburn je čutil, da se njegova domneva potrjuje. Od trenutka, ko se je poslovil od Rosamunde Grey, je dvomil o nijeni varnosti. Neznanci niso našli v njenem stanovanju tega, kar so iskali — tako je vsaj posnel iz Rosa-mundinega pripovedovanja — in bilo je pričakovati, da ne bodo dolgo oklevali, da dosežejo svoi cilj. Ni dvoma, da so jim bili znani razlogi, ki so silili Rosamundo Greyf da se je izogibala policije in da je bil zato za njihov povratek zrak čist Hepburn se je hitro umaknil v predsobo. Moral se je še spoprijeti z gospodi, ki so vlomili v stanovanje gospodične Grey, in zdaj je dobro vedel, kakšno taktiko si izbero. Oblekel je t enak svrš-nik temne barve in si ga zapel do vratu. Potisnil je čepico globoko na čelo* vzel debelo palico in stopil na hodn.Sk, kjer se je stisnil v kot. Prvo, kar je zaslišal, ko je stal na hodniku, so brli težlki koraki, ki so se pa razlegali na stopnicah pod njim, kar ga je presenetilo. Nad njom je bido vse tiho. Hepibum je stopil v temi naprej in pogledal čez pregrajo. V hipu so bile vse njegove domneve ovržene. V pritličju se je premikala luč, ki je tu pa tam za hip posvetila skozi pregrajo na stopnice v prvo nadstropje. V istem trenutku je opazil vitko postavo dekleta, ki je držalo v roki svetilko in tavalo po veži. Bila je Rosamunda Grey. V naslednjem trenutku se je Hepburn odločil. Tudi ona je moraJa biti pripravljena na to, da se neznani napadalci vrnejo. Hotela je pravočasno pobegniti. Hepbumu se je posvetio v glavi. Spomnil se je svarila po telefonu: »Nocoj se utegne prenagliti. Ne dovolite ji tega.« Nedvomno je šlo za svarilo prijatelja, ki je dobro vedel, kaj govori. V nadi, da ne pride prepozno, je hitel Hepbum po stopnicah v pritličje. V veži se je ustavil. Dvojna vrata so bila zaklenjena in zapahnjena z železnimi zapahom, kakor običajno ob tako pozni uri. Skozi ta vrata Rosamunda gotovo ni mogla iz hiše. Hepburn se je vrnil na stopnice in se ozrl okrog. Tiho je odprl vrata na dvorišče. Na dvorišču je bila tema. Izza vogala zidu je svetila luč. stoječa pod stopniščem. Blizu drugega konca zadnjega hodnika je zagledal Hepburn stopnice, vodeče v suteren, kjer je stanoval hišnik. Toda kaj bi počela tako pozno v noči Rosamunda pri hišniku? Če bi imela z njim kaj opraviti, bi mu lahko telefonirala, saj je imela pri rokah hišni telefon. Hepburn se je baš hotel obrniti, ko se je spomni-l, da vodijo sredi hodnika vrata na stransko ulico. Po prstih je stopal previdno ob zidu naprej. Vrata niso bila zaklenjena in odprla so se, čim je pritisnil na kljuko. Svež zrak je zavel na hodnik. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Dvoboj ni več v Samo Madžari se še navdušujejo za to srednjeveško neumnost V starih časih so si tudi ženske rade puščale kri Dvoboji so že davno anahronizem. posebno pa velja to za dvoboje po vojni. To so spoznali že skoro vsi kulturni narodi in zato so državne oblasti dvoboj prepovedale. Edina izjema je Madžarska, kjer aristokrati še zdaj poravnavajo svoje spore z orožjem. Dvoboj ni v bistvu nič drugega, nego umor, o katerem ljudje mislijo, da je stvar časti in ponosa. Madžarska je menda edina država, v kateri je po vojni dvoboj še dovoljen kot nekaj častnega in viteškega. To je obenem dokaz, da je Madžarska zadnje zavetišče srednjeveške nekulture v Evropi. Dvoboj je slama, ki gleda iz čevljev onega, kdor hoče napraviti vtis gentlemana, kar pa v resnici ni. Svetovna vojna je izpremenila nazore o življenju in časti. Najboljši dokaz je dejstvo, da so dvoboji v civilizirani družbi izginili. Res je sicer, da je bil pred vojno dvoboj še priznan kot sredstvo za poravnavo afer in sporov, s katerimi ljudje niso hoteli hoditi pred sodišče, toda vojna je s temi predsodki temeljito pometla in zdaj je dvoboj pravi paradoks. Človeku, ki se zateka k sredstvom iz dobe Ludvika XIII., se ljudje smejejo že vnaprej tako, da do dvoboja sploh ne pride. Za časa Ludvika XIII. je bili pa dvoboj prava epidemija. Užaljeni tekmeci so poravnavali afere in spore z orožjem in dogajalo se je celo. da je obležalo na kraju dvoboda naenkrat 12 mrtvih. Vročekrvni vitezi časti so šli tako daleč, da so se obdelavah kakor pravi razbojniki. Tako sta se dala n. pr. sprta plemiča zvezati za leve roke, v desnici je pa držal vsak oster nož. Tako sta se spoprijela in pogosto se je pripetilo, da sta obležala oba mrtva. Nekoč sta se dala dva plemiča zabiti v velik sod, vsakemu so dali v roke dolgo bodalo in ko so sod odprli, sta bila oba mrtva. Šele Richelieu je nastopil energično proti dvoboju s tem, da je dal usmrtiti vsakega, kdor je odnesel iz dvoboja zdravo kožo. obenem je pa zaplenil premoženje vseh udeležencev. Dvoboja sicer ni iztrebil, vendar so se pa vroče glave nekoliko ohladile. Richelieu je bil neizprosen in dal je usmrtiti celo viteza de Monrmorencva, ki se je dvobojeval provokativno sredi Vogeskega trga. Po Napoleonu L, ko je prišla doba restavracije, se je restavrirala tudi ta grda navada. V Parizu so bili dvoboji na dnevnem redu. Dvoboj je imel celo prvi prezkient francoske republike Thiers. Kmaiu se je pa moda izpremenila in ko je dobil Rocheford nekoč žaljivo pismo, polno slovničnih napaa. ga je objavil s pripombo: »Ker ste me žalili, imam pravico izbrati vrsto orožja. Odločili sem se za ortografijo. Vi ste mrtvi.* Pa tudi ženske so se navduševale za dvoboj. V okolici Pariza so bili ženski dvoboji na dnevnem redu. Navadno so se ženske spoprijele zaradi Ljub-Skov. V tem pogledu so vročekrvne Španke daleč prekašale Francozinje in Italijanke. Francoska kronika beleži iz 17. stoletja zanimiv dvoboj. Dve plernkinji sta se potegovali za ljubezen abbeja Rioma. Mož je slučajno zvedel, da ga obe ljubita in da sta si napovedali dvoboj. Prihitel je na kraj dvoboja in planili med zaljubljeni goski. toda nesreča je hotela, da je bil tudi sam težko ranjen. Navadno so se dvoboji končali tako, da zmagovalka ni dobila fanta, zavoljo katerega se je borila. Leta 1895 je prišlo do dvoboja med Marto Duranovo in Janno Luno. Duranova je bila ubita, toda fant. v katerega sta bili obe zaljubljeni, se kljub temu ni poročil z Janno. V Valenci sta se bili dve sestrični za fanta, ki je pa po dvoboju pobegnil na Kanarske otoke. Tudi v Avstriji je prišlo 1. 1917 do dvobooa med dvema dekletoma zaradi inekega nadporočnika v Lvovu. Ena je bila ubita, druga se je pa obrisala pod nosom, kajti nadporočnik je ni maral, češ. da se lepo zahvali za tako krvdočno in bojevito ženo. Sprejema: 8.—12. in 14.—18. Brzojavi: Smerkolj Ljubljana 7 — Telefon: 34-48 Račun poštne hranilnice: Ljubljana št. 15.307 \a otvorit svoj Častni $o6ni atcCje L Mikuš LJUBLJANA flestn -rc 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni;i palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 1000 dinarjev Vam plačam, ako Vaše bradavice, kurja očesa, tir do kožo, izrastke c« odstranite zanesljivo v času 3 dtod z RlA-balzaimoen brez bol-e-čan, bretz nevarnost, brez noža. — Zdravniška pripCTOčiila: Dr. Cvratas B Wie*n, pi:e: Sera zadovoljen z RJA, pošljite mri še 24 VmćBoov, ker rh bom upo-- a b&a L pri svojih pacajejtfifo. Gena z ge-ratncšjtsJdfm pcsmom Dia 9.—. 3 lonOcij Din 18.- . 6 >nčflL Din J3.- . v-v Zanesljiv pomoček za nego las iZ rabo na a ovo tznajdcnc francoske pomadc »M I SEL« ae ostavi izpadanje '// tn sivin>e las, povrnejo se b2 ubijeni lasje* odstranijo se val pojavi, Id zaradi '(/ njih Lasje izpadajo Id sive. Uspeh Je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, kakor to so te trama daH časa siveli tU Izpadal lasje. Cene z dostavitvijo vsakemn naročniku na dom: 60 gr 115 Din. 80 cr. 150 Dio, 100 gr 185 Dto, 160 gr 290 Din. Vsakemu naročilu priložimo garancijo za popoln uspeb za ta lek. Za slučaj, da bi ne bdio uspeha, vrnemo denar to poravnamo vse stroške. V tuzemstvo pošilla po povzetju Depo za Jugoslavijo po mada »MISEL«. Reograd Vasina S. — V Beogradu prodaja lekarna Delini. Knez Mihajlova l- •Vasa tt a Glada t s« je radi pocenitve lista dvignila na 4&.CCC ■sto bo vsak uvidel vrednost nafie inaercije. Mali oglasi v »Slov. Narodu« so največja, najbolj Stana, najcenejša in najuspešnejša posredovalnica sa službe, prodaje, nakup, priporočila itd. Vsaka beseda 50 pavr. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brc* znamko no «asa odgovarjamo* - Najmanjši oglas 1M» 5-—. — 20% -ne kronske bone kupuje Pučka štedionica, založni zavod d. d., Osijek. Desataćina ni. štev. 27. 79-L Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Ljiib-Ifiani. 87-L Ladijskega poda (30 mm) vagona proda Franc Pust, Stretiška ulaca št 33. 2085 Kovčeg-gramofon nov, ki igra čisto in glasno, z 18 novimi ki 14 rabljenimi ploščami, za 700 Din proda Žarko vic. Ruše — Maribor. 2103 Na obroke kmpiite po origrn-al'™*1 oenaii vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detojlnih trgovcev, LJubljana. Cigatetova ul. 1. 80/L Brivskega pomočnika dobrega delavca, s brano in stanovanjem v hiši, sprejme s 15. oktobrom Mamko Vrca, brivec, Polzela, Sav. dolina. 2102 Dekle pridno in pošteno, ki je vajeno vseh hišnih opra/vflU kuhanja, snaženja pa tudi pranja m kmečkih del sprejmem takoj v trgovinsko hišo na deze&i. Pismene ponudbe na naslov: Tončka Zapkvtnik. Križe pri Tržiču. 2062 Čajno maslo fino, prvovrstno blago, odlikovano z zJaio kolajno, prima »Impe-raa!* sir ter trapisiovisflri sir razpošilja v vsaki množini najusgodne-ie mlekarna L. Horvat, Središče ob Dravi. 2101 DR. NIC. KEMENY, Košiće — Kaschau, — Poštni predal 12K5 ČSR. prodajamo klobuke po Ocarinjeni« vseh »voznih in tovornih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najnižji tarifi RAJ KO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarvkova cesta ŠL 9 (nasproti carinarnica). Revizija pranrfinega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. j"........■■■■■■■ ■ ■■■■■ u l ■■■■■■■■■ ■ POD Ka|en|e Je strup! Vsak se igraje lahko odvadi zdravju škodljivega (nezmernega) kajenja. V 14 dneh postane tudi najstrastnejši kadilec nekadilec, ako uporablja trikrat na dan naše tablete »Ex«. Docela neškodljivo (se ne požira!) Zavoj Din 30.— in poštnina, celo zdravljenje 5 zavojev Din 145.— poštnie prosto. Pišite še danes. — »Aurora« sekt. 42, Novi Sad, Zeleznička 38. ■ m.....HBHiinriuminntoBiinoniBimuu Klobuki zo Miki) m to! Najnovejši vzori i — najboljša kvaliteta! MOJ/ LJUBLJANJA, i Uretoe: Josap Zupančič. — Za »Narodno Fran Jezeršek. — Za opravo ki ioserami del b&ta: Oton Christof. — Vsi v LtuttjanL 85