Leto XVI. V Celju, dne 30. marca 1906. 1. Stev. 37. DOMOVINA lr«dnlétvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolit« frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta tì kron. 8 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. r pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina sc pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev, za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Šestletna ljudska šola v zvezi z dveletno nižjo kmetijsko šolo. (Ker je debata v zadevi, v kateri razpravlja ta članek, nujno potrebna, da se raz bistri j o poj in i. in ker smo prepričani, da pride konečno do ie o s n o v e 1 j u d s k e šole bodisi rt e m ali onem smislu, o t v a r-jamo s pričujočim člankom ibat o :) Skoraj uisem verjel svojim očem, » se n citai v zadnji „Domovini", da f učiteljsko društvo v Konjicah mIlo proti od c. kr. kmetijske družbe ita Štajerskem predlagani preosnovi ljudske šole, da naj namreč ljudska šola traja samo- šest let. zadnji dve leti pa se uaj uporabita kot nekaka kmetijska šola v prvi vrsti za .okovni ponk bodočih kmetovalcev. . Na poziv "uredništva ..Domovine' Jcot n*~kmeti bntcri. «fič far rfeJnjem " organizacijah kmetov in l» yyj fabro poznam gospodarske razmere in težnje kmečkega stanu na Spodnjem Štajerskem, k temu predmetu oglašam . besedi. ff,(Opetovano sé je na raznih shodih fzkurovanjili povdarjala od kmečke ,staiti potreba preosnove ljudske šole, se je v raznih časnikih o isti zaèvi pisalo, veliko se je tudi govorilo iu pisalo o gospodarskem pouku; i vsa ta dejstva pričajo, da so ta vprašanja pereča in vsak poznavalec naših jSjBpodarskih razmer ve. da so ta vprašanja posebno važiut za nas radi obupnega stanja kmečkega stanu na Slovenskem. Kmetijska družba na Štajerskem se že del j časa peča z vprašan jem, na kak način bi se kmečki stan na Štajerskem, kateri daleč zaostaja za kmečkim prebivalstvom na Češkem. Moravskem in Nižje Avstrijskem, pridobil za umno gospodarstvo, s čemur bi mu bilo veliko pomagano. Kot najuspešnejšo sredstvo v dosego označenega cilja se je od raznih strokovnjakov priporočala gospodarska izobrazba in sicer na ta način, da se sedmo in osmo leto sedanje ljudske šole preosnuje v nižjo kmetijsko šolo. Samo ob sebi umevno je. da bi. bilo mogoče le ljudske šole v kmečkih občinah in majhnih trgih, nikakor pa ne onih v mestih, velikih trgih in indu-strijalnih krajih na ta način reorganizirati. Marsikdo bo ugovarjal tej preosnovi češ, da se mnogo otrok, kateri pohajajo ljudsko šolo, če so tudi otroci kmetov, ne posveti kmečkemu stanu, ampak, da jih mnogo gre študirat, mnogo v iik k obrtnikom, trgovcem itd Ravno -a te slučaje je pre-(Mifn i ljudskih / . vejepomembna : oni ojÙNH-i, kateri mislijo iti študirat, bodo itak k večjemu S let pohajali ljudsko šolo. kakor do sedaj in ne bodo imeli nobene škode od tega. da se zadnji dve leti ljudske iole odločita za pouk iz kmetijstva. Oni otroci pa, kateri mislijo postati trgovci in obrtniki, potrebujejo meščansko šolo in itak dandanes isto obiskujejo in bodo v bodoče še v večjem številu, kar bode velikega pomena za razvoj trgovskega in obrtnega stanu. Brez meščanske šole pa itak večji trgovec, oziroma obrtnik, kateri hoče le od trgovine oziroma obrti živeti, ne more shajati. Naši mali obrtniki in kramarji v vaseh in še celo v trgih na deželi pa ne iik,rej«1 brez poljedelstva živeti in jim bo le v korisf. da si pridobe nekaj znanja iz kmetijstva, akoravno se ne bodo izključno pečali s kmetijstvom. Iz vsega tega je razvidno, da bode predlagana preosnova le v korist ne le kmečkemu stanu, ampak tudi trgovskemu in obrtnemu stanu, ker bode povzročila, da se bodo otroci ravno o pravem času začeli pripravljati za svojo stroko. Kake uspehe pa dosega dandanes ljudska šola v 7. in 8. šolskem letu? Zelo male in zakaj? Po IVPPČ so otroci zadnji dve šolski leti oproščeni v letnem času od obiska jkóle. razven tega še drugače zelo neredno obiskujejo šolo. Ber gre vse stremljenje staršev na to otroke kolikor mogoče pritegniti k delu. Da se v takih razmerah ne more veliko doseči. ampak, da je ves pouk več ali manj ponavljanje snovi prvih šest šolskih let, je umevno. Če se pa ljudska šola zadnjih dveh šolskih let preosnuje - kmetijsko, potem bode .dosegla isti jj ■:,;..>.. katerega imajo starši, ki otroka /-«ättjl dv.< šoiski leti apeljujejo' v go-ypoilarstvo. pred očmi. in potem se bode gotovo tudi kmečko ljudstvo, seveda ne na enkrat, ampak sčasoma sprijaznilo z ljudsko šolo, kar vidimo v drugih državah, kjer obstoje v zvezi z ljudskimi šolami nadaljevalne šole za kmetijstvo. Poleg tega pa se bodo. ker bode zanimanje za tako ljudsko šolo večje in vsled tega obisk bolj reden in ker se bodo itak najvažnejše stvari iz drugih predmetov, katere so potrebne za kmeta, učile, čeravno bo pouk iz poljedelskih strok prevladoval, gotovo toliko, če ne več, učnih uspehov iz dosedanjih predmetov ljudske šole doseglo, kakor se sedaj povprečno doseže v sedmem in osmem šolskem letu. Upam. da sem v predstoječih vrsticah dokazal, da taka preosnova ljudske šole. kakor jo predlaga štajerska kmetijska družba, ne bo ovirala dosege splošne izobrazbe, ampak isto pospeševala, hočem pa še v naslednjem kazati na potrebo in velike uspehe take ljudske šole. Dejstvo, da je za vsak stan potrebna strokovna izobrazba in da velika večina zastopnikov raznih stanov isto uživa, je neovržno dokazano. Poglejmo pa kmečki stan! Bele vrane so oni kmetje, kateri so obiskovali kako strokovno šolo zu kmetijstvo in. če primerjamo gospodarske razmere na Spodnjem Štajerskem, vidimo, da se goji v precejšnji meri umno kmetijstvo na Murskem polju, medtem ko v ptujskem okraju, Dravinski dolini itd. o umnem gospodarstvu ni govora! In če iščemo vzroke, vidimo, da marsikateri kmetje na Murskem polju že od nekdaj dajejo svoje sine v kmetijske šole in da že skoraj v vsaki občini najdemo kmete, ki so dovršili kako kmetijsko šolo. J£'*r pa jc pohajanje kmetijskih sol zvezano f precejšnjimi stroški in. 1PPF še. naše ljudstvo v mnogih okrajih na Spodnjem Štajerskem ni dovzetno za kmetijske šole po dovršeni ljudski šoli. ker ne upošteva velikih koristi) istih, ampak le dejstvo, da se mu z obiskom kmetijske šole odtegne delavska moč. je kmetijski pouk v ljudski šoli tem večjega pomena. Kmetijski pouk v zadnjih letih ljudske šole bo zelo ugodno vplival na učence, začeli se bodo zanimati za umno gospodarstvo, začeli čitati gospodarske časopise in knjige, kar se dandanes v zelo majhni meri vrši. začeli Se bodo po dovršeni ljudski šili udeleževati gospodarskih sestankov, shodov, zborovanj, bodo LISTEK. 5j Lini dr. Rozinovi v trajen spomin. E , (Tragika življenja.) Maribor, meseca sušca 190«. Up solnčni dan je bil 18. sušeč, so oživljeni hiteli v prosto naravo, nliei, zunaj na travnikih, v bližnjih ,'ovih srečavaš ljudi kar travnoma; veselega obraza. V vsaki družbi otrok, ki skačejo okrog staršev ^ ponujajo vijolice in zvončke, pHfc so natrgali med potom ;. stavijo mm vprašanj o raznih predmetih, katere zapazijo: oče pa mimo odgovarja in se ne naveliča malih radovednežev. Vsem igra na obrazu radost Bil je to pravi pomladanski dan. avo so zopet prvič oživeli topli nčni žarki; kaj prijetno so vplivali stare-in mlade ljudi! Vsi smo ob-vali prenovljeno naravo in hvalili lepo usodo človeštva; tak prvi trenutek po neprijetni zimi pač mogočno vpliva na svobodno srce vsakega čutečega človeka. V svoji lastni sreči sodi po sebi vsak, da so danes vsi zadovoljni, veseli in srečni. Toda glej za.zidove! Tam v tej hiši so ostaii vsi doma. Tu vidiš vsakemu na obrazu tugo in bol. žalost in skrbi. Pozna se jim, da se že niso vlegli dalj časa k mirnemu počitkn. Naravnost čudoviti prizori v prerojeni naravi se jim zde le nekaka ironija ali varajoč sen. Ne zanima jih niti hrup na ulici niti solnčni žarki, ki prodirajo skozi špranje napol priprtega okna. V postelji leži slabotna ?ena. kateri se še pozna le iz plamenečih oči živ ogenj in živahnost duha. Mirno gleda okrog, ne da bi tožila; nekaj pač jo mora boleti. Srepo pogleda tupatam ob postelj. Štirje čedni otročiči sede mirno blizo nje in gledajo svojo ljnbo mamico, ki se jim včasi sladko nasmeje. Toda za smehljajem sledi takoj globok zdihljej. ki pretrese poleg stoječega očeta, da se hitro obrne in otrne solzo iz očesa, ne da bi bil kdo zapazil. Siroti šine vročina v glavo; bled njen obraz zaradi, hoče se s silo speti kvišku, toda zastonj. Telesna moč jo zapusti, Nekoliko pomirjena položi glavico na vzglavje in drži le še tanki, bledi ročici proti svojemu možu. ki stoji zopet nepremično ob postelji, dasi mu trga bol njegovo srce; zreti mora svojo ljubljeno ženo, ki se bori s smrtjo. „Ničesar ni, moj dragi", govori s tihim, votlim glasom, „lepe sanje sem imela: kako je bilo veselo; videla sem svoje otročiče, lepo bele oblečene in veselih obrazov; mož me je ljubil, bila sem srečna, to je bil raj, nebeški raj! Zdelo se mi je, da sem okrevala in bila srečna z možem in otroki ko nikdar." Tako je govorila ubožica. vsa potna, slabost jo je omamila do cela; nato se je zavedla za nekaj časa. Sorodniki so strmeli okrog nje in čakali — zadnjega izdihljeja; ni bilo več upanja. Zdavna so se vdali v kruto usodo: smrtni angel bi le rešil ubogo revo, ki že trpi nad pol leta in je zastonj iskala zdravja na toplem jugu. Solnčni žarki šinejo skozi špranjo naravnost na posteljo. Čaroben svit! Obraz bolnice je dobil v solnčni svetlobi nekaj čudapolnega, zopet bledo lice z belo tino kožo te prestraši: odpre še na široko svoje temne oči in gleda v eno-mer svojega moža; tišina jo je predramila. Kakšen prizor! Smrtni duh veje po sobi. Preplašena gleda žalujočim v žalostne obraze, v solnčnem svitu zapazi lesketajoče se solze. ..Sedaj je bolje, okrevam gotovo: Franjo' jutri me popeljejo v Lem bali. tam v domači hiši na dobrem zraku ozdravim", so bile njene besede, ki so motile grobno tišino. Zares je čutila reva olajšave; solnčni žarki so ji dali upanje, da še okreva z vstajajočo naravo. Postane nekoliko živahneje po sobi. saj ni bilo več tako mučno; pomirjena je bila bolnica in nov up je navdihnil zopet vse. Kaj vse je obetal lepi solnčni dan 18. sušca! Mestjani so hiteli v prosto ( sami iste zahtevali in pospeševali in prišli bodo do prepričanja. da je skrajni čas. da se kmečki stan združuje in v združenju išče ozdravljenje obupnih gospodarskih. razmer. Vse to pa bo povzročilo mogočen preobrat na gospodarskem polju, kar mora želeti vsak. kateri ve. pa kako nizki stopinji je kmetijstvo na jugu naše države. Iu ne v zadnji vrsti je v narodnem oziru za nas Slovence kot narod poljedelcev velevažno. da se povzdigne gospodarstvo in s tem blagostanje našega naroda. Še le. če bode narod gospodarsko jak. bode dovzeten za vse naše težnje. Iver imamo Slovenci premalo ljudi, kateri bi imeli zmožnost in veselje za gospodarsko delo. ker se v zelo pičli meri goji drobno gospodarsko delo. moramo z veseljem pozdravljati tako preosnovo ljudske šole šole. katere namen je gospodarska izobrazba. Iz pedagogičnih. iz narodno-gospo-darskih in narodnih ozirov je želeti, da se predlagana reforma v kratkem uresniči. Kmetijska družba štajerska pa bode izvršila veliko delo na na-rodno-gospodarskem polju, ako v naj-bližnji bodočnosti to važno vprašanje reši. Dolžnost naših društev, zlasti gospodarskih pa je. prirejati zborovanja, na katerih naj ljudstvo zahteva pre-ošnovo današnje ljudske šole. Poročilo o delovanju Sa-vinske podružnice „Slovenskega planinskega društva" v letu 1905. Dvanajst let je preteklo, kar se je ustanovila Savinska podružnica „Slovenskega planinskega društva-'. Ves ta čas je delovala v smislu svojega programa neumorno in vstrajno. četudi mirno. Tako tudi minulo leto. Niso se sicer leta 1905 stavile kake planinske gradbe ali se dovršile kake večje na't prave, vendar pa odbor ni držal križem rok. kajti dela jé bilo dovolj. V prvi vrsti omenjamo pot O krese 1 j '- K a m n i š k o s e 1 o. Ta pot bil je zelo slab. pravzaprav le nekaka kozja steza in znan v turističnih krogih kot v zgornjem delu precej nevaren. Vendar je važen, ker veže Logarsko dolino z Bistriško, torej Štajersko s Kranjsko. Odkrivatelj in velik prijatelj SavinSkih planin, vseučiliščni profesor gosp. dr. Johannes Frisch a u f je 1. 1876. to stezo dal napraviti, ki pa je bila pristopna le popolnoma omotice prostim turistom. Sedaj je zopet sprožil misel, temeljito popraviti to stezo. Un sam je trasirai in zaznamoval mesta, katera se imajo razširiti, oziroma raz- naravo občudovat čudovit prevrat, katerega so povzročili topli solnčni žarki; vse je oživljeno; živalstvo in rastlinstvo je dobilo novo moč za življenje? Toda le prerano se je prebudilo iz mrtvega spanja: ti solnčni žarki so najbolj goljufivi. Najlepše življenje so si obetali tega dne sinovi narave, toda gorje jim. če nastopi hudi zimski demon še enkrat in premaga v borbi solnčno svetlobo Po njih bo v enem dnevu. In zares se je ponovil tudi takrat ta v naravi tolikrat opazovani, nezanesljivi in prevarljivi pojav. Drugega jutra ne razveseljuje več ljudi solnčna zarja: zastonj pričakujemo vstajajočega solnca na modtem nebu. Ozračje je za-tegnjeno z gosto meglo in oblaki; hud vihar začne briti čez polje in log; v mestu pa žvižga, tuli in tuli ob ostrih oglih visokih hiš. Mestjani. ki so prejšnjega dne veselo skakali po ulicah v lahkih oblekah, zavijejo se zopet v tople kožuhe. Narava se nam zdi zopet zamrla kakor poprej. Mrzel veter brije - streliti ter zavarovati s kolci in žico. Toda ne samo to. nabral je tudi med svojimi prijatelji in znanci minulo leto 490 K prostovoljnih darov ter je iz lastnega nakupil veliko množico potrebnega orodja. Za popravila tega pota so darovali g. Norbert Zanier v Št. Pavlu 50 K: slavne posojilnice v Celju 50 K. na Ljubnem 40 K. v Šmarji 20 K: gosp. A. Gtoričar. c. kr. poštar v Mozirju 10 K; g. Sreč. Tribuč 5 K in g. Fr. Petek, trgovec na Ljubnem. 5 K; g. profesor dr. Frischauf pa je nabral 200 K. Stroški za napravo tega pota so znašali lepo vsoto, kar je razvid rm iz računov, zato smo, se obrnili po deželnem poslancu g. dr. Juro H raso vcu na deželni zbor za podporo in je bila prošnja ugodno rešena. Dobili smo 500 K. Hvala vsem deželnim poslancem. ki so nam ra prispevek pridobili, zlasti pa še g. dr. Hrašovcu! Veliko hvalo smo dolžni tudi kne-zoškofijskih graščin oskrbništvu v Gornjem gradu, ki je dalo dovoljenje za zgradbo pota po svojem svetu in vkljub hudim spletkam naših nasprotnikov ni odtegnilo tega dovoljenja, temveč še darovalo dvakrat po 50 K. Delo pota Okrešelj-Kamniško sedlo je vodil gosp. Janez Pisk e mik. nadzoroval pa v počitniški {lobi gosp. dr. Vladimir H e r 1 e. Blagajniški posel je opravljal gospod Kristijan G e r m e 1 p. d. Šturm v Solčavi. Srčna hvala vsem. ki so p ri pò mogi i pri zgradbi pota na ta ali oni način, V prvi vrsti pa profesorju gospodu dr. B1 r i s c h a u f u. ki je imel največ truda in potov. Pot bode letos dokončan, kar je toliko važnejše, ker se letos tudi otvori Kamniška koča-1 na Kamniškem sedlu. Nekatera druga pota so se popravila. oziroma zaznamovala ali pa se je stara markacija prenovila. Popravila so se pota: skozi Turški žleb in na Skuto, iz Gornjega grada čez Borovujuj^m» Menino, iz Luc na Lučko ltočb&ofDe-' kovo kočo in na Ojstrico. Markiralovse je. oziroma prenovila se je markacija: na Skuto, na Štrelovoc iz Robanovega kota in iz Logarske doline, iz Solčave k veliki prastari tisi. iz Solčave do Kneza in iz Rečice na Mozirsko kočo. Na nekaterih krajih se je nabilo več deloma novih, deloma prenovljenih kaži-potnih tablic. Poglejmo še naša poslopja. Imamo razun ..Jubilejne kapelice'1 pod Ojstrico i u pa lesene verande pri slapu pod R i n k o pet koč. Kocbekova koča je naša največja stavba in tudi največje važnosti. Bila je 1. 1905. oskrbovana od 15. julija do 15. septembra. Naš stari zanesljivi g. Jurij Planinšek. p. d. Kra- in pomori vse življenje, katero je oživilo ravnokar toplo solnce: že ta vihar je v prvi spomladi varal lepe nade upajočih bitij. Kaj. če bi te prevare poznale le razne hčerke prvega pomladanskega dne. razne oznanjevalke spomladi in rastlinstva! Oživljajoči solnčni žarki zadnjega dne so olajšali bolnici trpljenje. zasvetila se je vsaj za trenutek vsem še nada; reva je vzdignila glavo tupatam v postelji, čutila je več moči. Burja razsaja po ulici: v tihi sobi pa se zopet tembolj bori s smrtjo nesrečno bitje. Brez čuta leži mirno, niti ne pogreša več svojih malih otrok, katere so odpravili, da sirotice ne gledajo svoje umirajoče matere. Srečni so pač otroci, ki ne poznajo še hude bolečine, katero čuti oče in čuti tem bolj radi radi otrok samih, ki izgubijo svojo ljubljeno mater. Te reve niti niso prav slutile, kaj se godi z materjo, niti niso zvedele takoj, da je mati zaspala še isti dan na večer ob pol 8. uri spanje, šovec iz Luč. jo je oskrboval. On je tudi opazoval vreme i. t. d., ker je pri koči ombrometična postaja. Bilo je v koči do srede septembra 119 upisanih turistov, brez božjepot-n i kov. ki so v velikem številu posetili tudi kočo ob priliki sv. maše. katero je čital preč. g. župnik iz Luč. V koči se je dobivalo dobro vino in pivo v steklenicah — zraven koče je izborna klet v skali za razne konzerve. kavo, čaj itd. Bilo je to leto potrebno marsikaj popraviti v koči in se je 6 žičnatih ležišč na novo dalo v njo — tako da se tudi razvajenim turistom ustreže. V „Jubilejni kapelici sv. Cirila in Metoda" pod Ojstrico je bilo letos vse v redu in se je parkrat brala sv. maša v nji. Glede Luške k o č e je omeniti samo. da se je popravil studenec v bližini iste in da ni bila posebno obiskana. Vzrok tenm je. da turisti navadno nimajo ključa s seboj in tedaj gredo samo mimo. Ključ se dobi v Kocbekovi koči in v Lučah. Gornje grajska koča na Me-nini je imela letos do septembra 125 posetnikov. Poset te koče bi bil pač lahko večji, ako bi se iz Celja, Vranskega in sploh iz spodnje Savinske doline večkrat priredili izleti na Menino. kamor vsak otrok lahko pride in od koder je di ven in precej obširen razgled po lepi naši domovini. Koča pa je tudi dobro preskrbljena z mehkimi ležišči iz žice. s potrebno posodo i. t. d. Tudi v M o z i r s k i koči so se izvršila razna popravila. Kupili sta se že dve žičnati ležišči zanjo, a na pomlad so se te dve in ostale znosile v koče. Varuštvo koče je prevzel gospod Ivan P u š e n j a k. šolski vodja v Šmihelu. ki je večkrat šel gledat v njo. če je vse v redu in je vse potrebno ukrenil. V koči je bilo 111 posetnikov. Letos ( 1906) se bo praznovala desetletnica te koče. Haus e n bi c hI e r j e va koča na Mrzlici ima upisanih 272 obiskovalcev. Dosedanji njen varuh g:' Pa eher pri Sv. Katarini je odklonil varuštvo. ker nima prilike dostikrat iti v kočo. Naprosil se je g. Rudolf \V u d 1 e r. učitelj v Grižah, da prevzame ta posel. Omenjeni naš član je to storil in napravil nov inventar. Bilo je precej popravila pri koči. .Tudi to kočo bi lahko večkrat posetili izletniki iz Celja. Trbovelj. Hrastnika. Žalca itd. Veranda pri slapu pod Ri n ko se vsako jesen podere in zloži pod pečinami, da je po zimi sneg in plazovi ne poderejo. na spomlad se pa zopet postavi. Vsakdo, ki pride ogledovat veličastni slap, stopi rad v njo in si odpočije v njej. iz katerega je niso zbudili več. Toda trpeti mora tem več oče. kateri mora slišati drugega dne od petletnega dečka nedolžno vprašanje: „Oče. s teboj bi rad sam govoril; je Ii res, da so mamca umrli ?" Tako nedolžno bitje spravi s takim vprašanjem očeta lahko do obupa! Truplo že leži trdo: nič se ne gane, sliši se le jok in ihtenje; toda zastonj. Niso verjeli na katastrofo; toda zapisano je v knjigi usode, da blage žene ne vzdrami iz tega sladkega spanja niti najgorkejši poljub obupanega moža. Vse je minljivo! * . * * * „Oj. spavaj sladko, srce drago, in snivaj mirno večni san" se je razlegalo v najlepših, zbranih pretresujočih glasovih pred hišo v Tegetthofovi ulici. Mogočni akordi „Tužaljke" so spominjali vse žalujoče na tragično smrt; celo marsikaterega moža smo opazili, ko si je utrnil solzo izpod očesa; vbrano petje čitalniških in drugih pevcev iz Načelnik in tajnik sta večkrat na leto nadzorovala koče in naprave podružnične. Odbor je po temeljitem premotri- ; vanju sklenil postaviti na severnem pobočju Ojstrice na Planinšci novo i kočo in je prostor za to že kupil. V tečaj za vodnike, ki ga name-j rava to leto ustanoviti osrednji odbori v Ljubljani, se je sklenilo poslati .Jak. j Pečovnika in Janeza Strmška iz Lac. j Podružnična knjižnica reprezentnje vrednost kakih 900 K. Ima 853 knjig in brošuric, 1 album. 234 fotograf I planinskih pokrajin. 26 panoram. 11*1 zemljevidov in eno šestilo za panorame Člani si lahko knjige, ki so večinoma strokovne, izposojujejo. . V pomnožitev knjižnice so tudi I planinski listi, katere dobiva podružnic» zastonj, in sicer „Alpskv Vèstnik",! „Časopis- čeških turistov". ..Hrvaški* plan in ar". Naročeni pa smo na publi- j kacije ..I), u. Oe. A. V." in ..Oe; T, K'J Društveni muzej ima nekaj na- .1 rodne gornjesavinske obleke, en sta- 3 rinski lonec itd. Z drugimi podružnicami „Slovenskega planinskega društva" je bila naša j v prijateljskem stiku, zlasti še s češko, j šaleško in kamniško. Vsak član je dobival „Planinski i Vestnik" brezplačno. Tudi drugi slo-d venski listi so podpirali stremljenj«?! naše podružnice s priobčevanjem notic j in spisov, v prvi vrsti pa „Domovina". Skrbelo se je za primerno reklamo I naših planin, zato so se tudi v nekatere J nemške liste pošiljali taki članki. Pre® cejšnjo reklamo za našo spodnješta- 1 jersko Švico je tudi napravil načel- " * 1 U li nikov spis „Izlet v LogarsKo dolino" j v „U u s t r o v a n e m narodnem ko- I 1 e d a r j u". Vsa čast „Zvezni tiskarni". I ki ni štedila stroškov ter dala spis prarsi okusno opremiti s slikami Sa vinskih I planin. (Konec prihortnjifjB Svetovno-politični pregledi — V državnem žiro rti, v 400. i seji dne SJR- t. m. je bilo podau/A reč i interpelacij. Posi. Romanczuk je pred- < lagal ustanovitev volilnega sodi». Posi, vitez Berks je interpeliral mi- j nistra notranjih zadev zaradi občin- 1 skih volitev v trgn Šoštanju. Na-J daljevala se je debata o vsenemškili predlogih glede izločitve Galicije. Nujni predlog v tej zadevi je bil odklonjen. J Vendar ni bil današnji dan brezpo-y memben za nadaljni razvoj avstrijske ! politike. Odklonitev nujnih predlogov j je vsekakor uspeh za vlado z ozirom i na volilno reformo, nikakor pa ne u j poznejšo bodočnost. Pomemben je bil . govor glavnega kontra - govornika dr Stranskega, ki je v prvi vrsti oigo- I bližnje okolice je prešinilo vsakega, ki je prišel spremljat pokojnico na zad-; njem potu v večno življenje. „Z Bogom, z Bogom" je odmevalo ob nasprotnih j zidovih in dolge vrste so se začele po-l mikati počasno po ulici. Prišli so vsi.j da se skažejo hvaležne pokojnici, da * počaste še zadnjikrat, da ji ohra^Pi trajen spomin. Za krsto korakajo ožji sorodnto. med njimi oče. mati. mož potrti in ihteči. Nato sledi vrsta slovenskih gospej in gospodov, ki so čislali ranjko kot blago, marljivo tovarišico. Med spremljevalci so zastopniki raznih narodnih društev, ki pričajo svetu o pravem de-1 lovanju te narodne žeiie in kažejo naravnost na dobra dela, katera sprem-l ljajo pokojnico pred sodni stol „Koliko si je vedno prizadevala pokojnica", pripoveduje spremljevalka svoji bližnji,! „kadar se je pripravljalo za veselice rj prid sv. Cirila in Metoda. Vsako naporno delo, katero se ji je odmerilo, jej rada prevzela in tudi dovršila Testwi grofu Dzieduszyckemu. Rekel je. Vsenemcem ni z njihovimi nujnimi le za to. da vržejo vladno reformo, temuč tudi. da za-zagvozdo med posamezne slo-nske klube, (''ehi so bili in bodo po u avtonomijo avstrijskih dežel, ravno zato. ker jim je ta ideja sveta, ne bodo si nikoli pustili jati načrtov za njo od Schönererja. ki poslanci že itak uživajo tako à» izjemno stanje, kakršnega jim Sein ne bo nikoli priboril, ka-stranka ne deluje za enotnost. n razrušitev naše monarhije v ; Prosi ji. Njegov govor je največ ripomogel. da so nujni predlogi padli, dolgotrajnem glasovanju je začela razpravljati o nujnem pred-dr. Herold a glede revizije ustave, speljevanju predlagatelja se je rara prekinila. — Na predlog Lnpula se postavi na dnevni red :!nje seje poročilo prora-i e g a odseka o zvišanju okojnine vdovam državnih ra.dniko v. — V odseku za volilno preji je bil voljen načelnikom dr. % član nemške liberalne stranke, :dobil 27 glasov. Prvi načelnikov nik je slovenski poslanec dr. rugim namestnikom je bil pri ji tàitvi izvoljen dr. Malfatti. Za-ikrji so Wastian. Herold. Onciul grof Widmann. Poslanci dr. Šuster-dr. Kramaf in Stransky so zasto-načelo, naj zboruje odsek vsak . Poslanec Stein je želel, naj bi ne ijA odsek ob ponedeljkih in soli. nakar je predlagal predsednik •bet. naj odsek ne zboruje ob polkih in sobotah, kar je odsek ril. Dr. Šusteršič je nato predlagal, Jj se pooblasti odsekov predsednik, izposluje pri državnozborskem -dnikn. da bo zboroval državni samo ob torkih in pa ob petkih, bo morala zbornica zaključiti 4. uri popoldne. Poslanca grof in Abrahamovicz sta pa predli. naj stopi odsekov predsednik v s predsednikom državnega zbora predsednikoma ustavnega in odseka iffnik. da tudi ta dva odseka »ra.jeta od časa do časa. odmI so odobrili dr. Šusteršičev predlo;,'! Sklenili so tudi. da zahteva odsei Stenografe. Kranjski deželni zbor je ne-oma sklican na dan 2. aprila. ni pričakoval tega in nihče ne pravega vzroka. Potemtakem se Lavna zbornica najbrž že danes razide. — Ogrski dogodki. Kronski svet bavil dne 27. t. m. v prvi vrsti z razpisom novih volitev... Tfi dni že izide vladni manifest, ki bo naznanil, da o g r s k a v 1 a d a d ot l.e j ne priporoči kroni razpisa novih volitev, dokler.se bodo napadale vrhovne pravice krone. - Kraljevi komisar v Maroš-Vašarhelju je dal po orožnikih odstraniti vse rezistenčne uradnike iz komitatnih in sodnih uradov. — Opozicija stoji n a stališču, da bi krona kršila zapriseženo ustavo, če bi volitev ne razpisala do 11. aprila in hoče iz tega izvajati proti k r„o ni v s e k o n s e k v e n c e. — Gr o f A p p o n y i. grof A n d r a s sy in grof A ladar Z ich v so pod p o-1 i c i j s k i m nadzorstvo m. — Pismena tajnost na Ogrskem odpravljena. Minister trgovine Vörös je izdal naredbo. da imajo sodišča, državna pravdništva in policija pravico zahtevati od poštnih uradov podatke o poštnih pošiljatvah. pismih, depešah, novinah. katere gotove osebe pošiljajo ali sprejemajo in da smejo te oblasti tudi same take stvari pregledati v poštnih uradih. Nadalje je določeno, da o eventualnih zaplenah pisem, depeš itd. ne sme obveščen biti niti odpošiljatelj. niti adresat. S tem je pismena tajnost na Ogrskem tako-rekoč odpravljena. Politiki ne bodo sigurni, ako jim bo pismo došlo na določeni kraj. f-. Stavka poljedelskih delavcev na Ogrskem. Nenadoma so pričeli stavkati 27. t. m. poljedelski delavci v csongradski. torontalski in barski sto-lici. Na več veleposestvih nočejo delati delavci in hlapci. Delo počiva popolnoma. Obljubili so jim zvišanje plač, a so je odklonili. V stolice, kjer stavkajo, so poslali 500 orožnikov Stavku-joči so izjavili, da hočejo s silo nastopati proti pomožnim delavcem, ki jih nameravajo vporabljati veleposestniki. Stavku joči groze s splošno stavko poljedelskih delavcev. Spor ined Avstrijo in Srbijo. Srbsko ministrstvo zunanjih zadev je dobilo dne 27. t. m. z Dnnaja obvestilo. da se je glede veterinarske službe in prometa z živino doseglo sporazumljenje med srbskimi in avstro-ogrskimi odposlanci. Bolgarski knez obišče Carigrad. Sofijski list „Den"' je priobčil vest, da je sultan povabil kneza Ferdinanda, naj ga obišče v Carigradu. Knez se odzove pozivu. Temu potovanju pripisujejo veliko politično važnost; v prvi vrsti se gre baje za sedanje razmere v Makedoniji. — V italjanski zbornici je inter-peliral poslanec Santini o brezobzirnem i. točno: poznalo se je povsod, da si je kila svesta svojih dolžnostij kot M žena." ..Res je", pritrdi druga, vsi vemo. da je z vnemo delala :*.i za narodno šolstvo; kadar je bilo ■eba le treba za katerisikoli bodi na-Kn. je priložila prva svoj dar in letala od gospe do gospe, od gospoda do go-in zbirala darove s tako vnemo, ji nikdo ni mogel ničesar odreči!" „(Hej*, slišimo šepetati ob strani, .koliko' dijakov se vdeleži sprevoda!" "nokar pripoveduje mali dečko svojim , :rišem. kako lepo jih je vedno sprejemala umrla v svoji hiši in jim dajala „Mi poredneži smo se še često ali darežljivi, veseli gospej, ki se je rada šalila z nami; pri njej pač čutili, kaj je glad: kličemo ji v ob stoterokrat: ..Hvala za dobrote!" sredini sprevoda hvalijo njeno odr 'točnost in odločnost: njeno navdu-ost za vsako narodno stvar občane glasno gospod svojemu drugu; ?:a Ijima omenja nekdo njeno izredno ži- vahnost in spretnost, njeno veliko navdušenje za prosto naravo, ki jo je gnalo z možem na najvišje planine. Taki pogovori krajšajo pot do mestnega pokopališča; moti jih le tužno doneči! zvon. Na mestu smo! Dolge vrste se pomičejo vedno počasneje in v širnem krogu se razvrsti velika truma. Vsi se vstavijo tiho; razločno začujemo glas duhovnov: ..Molimo za prerano umrlo Lino dr. Rozinovo" itd. Nemir-neje postaja; jok in jok na vseh straneh; rakev so spustili že v zemljo: votlo bučeče padajo prve grude na njo. Duhovnik konča svoje molitve, pevci za-pojo „Na grobeh". Vsi stoje še na pokopališču, marsikateri premišljuje o kruti usodi, kateri ne uide noten človek; marsikoga pretresa misel, da ga še čaka ravno ta žalost, in omiluje tem bolj stariše, moža in otroke, katere je zadel najhujši udarec. Splošno sočutje naj bode tem velika tolažba; pokojna pa bo nam ostala vsem v blagem spominu. tonu avstrijskega časopisja proti Italiji in kralju JEmannelu, Japonski mornarji v Londonu. Te dni je dospelo v London 600 japonskih mornarjev, ki imajo nalog zasesti dvoje novih na Augležkem zgrajenih japonskih ladij in jih odpeljati domov. Jappncetn so priredili Angleži velike slavnosti. Angleška kraljeva dvojica na potovanju. Angleška kraljica bo preko Pariza potovala v Marziljo. kjer se pridruži svojemu soprogu, da skupno potujeta po Sredozemskem morju. — Razmerje med Anglijo in Srbijo. Dne 26. t. m. je bil pod kraljevim predsedstvom v Belgradu ministrski svet. ki je trajal več ur; bavil se je z zahtevami, ki jih je poslala angleška vlada glede obnovitve diplomatič-nih odnosa je v. Anglija baje zahteva. naj seli srbskih častnikov. ki jih bo angleški konzul v Belgradu naznanil srbski vladi, odstrani iz armade ter ne smejo tudi ne dobiti državne službe. Večina ministrov je bila za sprejem angleških zahtev, vendar se končna odločitev še ni storila, — Maroška konferenca končana. Iz Algecirasa se poroča, da se je sporazumljenje med delegati doseglo glede vseh točk in da so se (lelegatje že snoči v svojih govorih poslavljali. Splošno se poudarja, d k je sporazumljenje tako. da nastopi nova doba trajne zaupljivosti in miru med Francijo in Nemčijo. Dopisi. Iz Sevnice. (Občinske volitve). Pred kratkim smo imeli občinske volitve, pri katerih so bili odbornikom izvoljeni v III. volilnem razredu: Starki Mihael, okrajni načelnik, ter posestniki Franc Drstvenšek. Ivan ' 1\rajne, Karoi Stegenšek. Martin Stegenšek in Miha Vrisk; v 11. razredu: Flek Peter, mizarski mojster. Kladnik .Jože. tržan, Kozinc Martin, posestnik. Krulej Lovrenc, pek in gostilničar. Smole Ludovik, trgovec, Žičkar Anton, gostilničar; v I. razredu: Kurent Iv., gostilničar, Mešiček Jože. nadučitelj. Simončič Franc, gostilničar. Starki Ivan ml. mesar in gostilničar. Starki Kristijan, trgovec, Volavšek Franc, veleposestnik. — Pri volitvi župana je bil dne 25. t. m. z veliko večino izvoljen dosedanji vrli župan g. Starki Mihael, njegovim namestnikom pa g. Simončič Franc. Imena odbornikov in župana svedočijo. da je naša občina zopet v dobrih rokah. Ne morem si pa kaj, da ne bi tukaj izrazil željo in nadejo, da bode razpor, ki je bil zadnji čas nastal med „kmetsko" in „trško" stranko, kmalu izginil in bodo vsi občani živeli zopet v lepi zastopnosti. Ločitev okolice od trga bi ne prinesla koristi ne tržanom, ne okoličanom. V trgu bi se vnel za občinsko upravo kmalu hud narodnosten boj, pa tndi med okoličani bi se prej ali slej pojavila nasprotja, ker bi teritorijalno zelo razsežna občina ne imela naravnega središča in bi se občanov, sta-nnjočih na periferiji, gotovo polotila velika nevolja. če bi morali na drug konec občine hoditi po občinskem poslu, recimo ua Metni vrh. v Crete ali Pecelj. Tn tndi v gmotnem oziru bi bila okolica na slabšem, zakaj dve tretjini davkov plačujejo sedaj tržani. Naj bi voditelji „kmetske" stranke to preudarili in se spominjali pregovora: „Sloga jači. nesloga tlači!" Iz Tržiča. Nov list za kmetijstvo. Gospod Anton Lehrraan, lastnik I. kranjskega perotninarskega zavoda, razpošilja pozive k naročbi — Perot- ninarja — mesečnika za umno perot-ninarstvo. Kakor posnemamo iz tega poziva, bo razpravljal „Perotninar" izvan velevažnih zadev perotninarstva. tudi različna vprašanja, važna za umno rejo vseh drugih malih domačih živali in obljublja gospod Lehrman. da bo storil vse, kar mu bo mogoče, da zadovolji naročnike. Seveda pa stavlja pogoj, da se uresniči njegova misel, da se oglasi primerno število naročnikov in sicer zadnji čas do 1. aprila t. 1. ker bi izdal rad prvo številko že začetkom majnika t. 1. — ln k temu stavku si dovoljujemo povedati svoje mnenje. Vsaka stvar, ki se že takoj v začetku ne goji. ne more vspevati ili počasi zamre, ali pa niti v življenje ne pride. To je zlasti slučaj pri novih listih. Ce list nima takoj v začetku dosti odjemalcev, je skoro nemogoče, da bi vspeval. A ravno list ..Perotninar" če prične izhajati, bo velik korak naprej iu škoda bi bila. če se misel g. Lehrmana ne uresniči. Kajti ravno ta panoga kmetijstva je pri nas najbolj zanemarjena. Koliko kmetov pa imamo, ki se pečajo s perotninai-stvom? Lahko bi jih našteli na prste in še ti so navezani na nemške časnike. Niti enega slovenskega časopisa nimamo, iz katerega bi črpal kmetovalec nasvete. In vendar je ravno perotninarstvo tista panoga, ki bi našemu kmetovalcu pomagala mnogo na noge. Res da goji naš kmet v mali meri tudi perotninarstvo. a o umnem, dobičkanosnem perotninarstvu ne ve ničesar. Poglejmo pa druge narode! Naj navedem samo naše severne brate Čehe. Koliko jim nese samo rejagosij! Na milijone kron dobi dežela samo za gosje perje, kaj pa meso. Ugovarjal mi bo kdo. da so Čehi najboljši in najnmnejši kmetovalci. Ne rečem, da niso; ali vprašati moram: so bili li Čehi vedno tako umni. kakor sedaj ? Ne. ampak vzgojili so se sami v to. kar so. namreč v prve poljedelce na svetu. In m* mala zasluga za to gre njihovim, izvrstno urejenim strokovnim časopisom. Je pač zakon narave, da se mora vsaka stvar za to še le vzgojiti. za kar je namenjena. In kakor rečeno, list ..Perotninar" bi bil znamenitega pomena za razvoj našega kmetijstva; na slovenskem narodu pa je ležeče, ali naj zagleda ta za kmetijstvo tako potrebni list dnevno lnč. ali naj zamre že pred porodom. Naročnina je — glede stavljenih obljub — zelo majhna K 2'40 na leto. torà j nikakega izgovora. Kmetje, sezite po „Perotninarju" za katerega sprejema naročila g. Anton Lehrman. lastnik 1. kranjskega perotninarskega zavoda v Tržiču. Gorenjsko. Naročnino na list treba je šele vposlati. ko se prejme prvo številko lista „Perutninar". Sokolski vestnik. — VII. izkaz prispevkov za „Sokolski doni" v Celju: g. Tom. Vajda. c. k. okrajni tajnik v p. v Celju 5 K-. g. Fran Resnik. c. kr. davč. uradnik v Mariboru, 2 K; g. Ivan Doberšek, ko-respondent na Laškem, je" nabral H4 K 50 v in sicer so darovali: (gg. Novak Alojz 2 K. Božič Ivan 1 K, Elsbacher Konrad 5 K. Pleše Štefan 2 K. Valen-čak Anton 2 K. Vrstovšek Fran 2 K. Neimenovan 1 K. Burdych Alfred 2'K. Uratarič Ludovik 2 K, Zupane B. 1 K. Železnik M. 1 K. Drobnič Ivan 1 K. Časi Fran 2 K. Neimenovan 1 K, Malo omizje pri g. Vasletu H K, Zorko Štefan 2 K. Selič J. 1 K.) dr. Vekoslav Ku-kovec. odvetniški koncipijent v Celju. 50 K: br.' Maks Detiček je nabral na samskem večeru v „Skalni kleti" 11 K 40 vin.; si. Posojilnica v Žužemberku 20 K; kvartavci v ..Narodnem domu" v Celju 24 K 62 v; čisti dobiček od 30letnice „Triglava" 103 K 97 v: br Edvard Kukec. Laški trg. mesto venca na grob grofu G. H K: Kavčič Anica v Št. .Tnrju n. j. ž. Je nabrala v domači hiši 6 K ; gospica Bòra Bergmanova iz Žalca za prodane cigarete na maškaradi „Celjskega Sokola" 60 K: prof. Matej Suhač 2 K: Ušen Franc 20 v; slavna Posojilnica v Framu 10 K: vrli brežiški Slovenci po br. dr. Jos. Strašeku 100 K: si. Posojilnica Št. Ilj v Slov. goricah 25 K: kazen za „gospode" 60 v; Martin Kragl. župnik v p., Polje. 2 K 50 v: br. Fran Anderwald v Ljubljani je nabral 16 K 22 v; si. Posojilnica v Gornji Radgoni 90 K; gospica Minka Mikota 2 K. Slovenske novice. Štajersko. Pevski zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju4" priredi letošnje leto več izletov v bližnjo in daljno okolico Celja. Prvi izlet priredi v nedeljo, dne 1. aprila 1909 v Laško, kjer se udeleži poučnega shoda, na katerem govori gosp. d r. R a v n i li a r i z L j u b-1 j a n e. Za slučaj lepega vremena grejo društveniki peš in je odhod ob 1 uri popoldne iz društvenih prostorov, za slučaj slabega vremena pa je odhod z vlakom ob pol 1 uri. Želeti je. da bi se pešizletu pridružil tudi „Celjski Sokol". Izlet na Ostrožno bodo priredila celjska narodna društva v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. „Celjski Sokol" bo priredil pešizlet v kroju in bo vadil ob tej priliki po bližnjih logJi redovne vaje za bodoče letošnje izlete. „Pevsko društvo" in ..Slovensko delavsko podporno društvo" pa bodeta skrbela za zabavo in petje. Podrobnosti bodemo še pravočasno poročali. Prihodnje predavanje v „Narodnem domu" bode jutri teden, to je v soboto, dne 7. malega travna t. 1. Predavalo se bode o „Sociologiji". — To je zadnje predavanje, ki ga priredi društvo „Slov. odvetn. in not, uradnikov v Celju" v postnem času. Slavno občinstvo prosimo. da obrača malo več pozornosti predavanjem, ter pokaže z številnejšo udeležbo, da ve ceniti trud in požrtvovalnost predavateljev. — Natančno poročilo o zadnjem predavanju prinesemo v eni prihodnjih številk. — Novi vodja zemljiških knjig v Celju je gosp. kancelist Konrad „Wressnig". Služboval je dozdaj- v Šmarji pri Jelšah, od koder ga hvali dopis v ..D. W." posebno kot vrlega Nemca. — Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo dne 19. marca t. 1. v Celju v navadnih prostorih. Namesto odsotnega tov. predsednika je prevzel predsedstvo tov. podpredsednik g. A. Petriček iz Žalca, ki .je iskreno pozdravil v obilern številu došle tovariše in navzoče goste. Po precitanju in odobrenju zadnjega zapisnika se izvolijo tovariši, da bodo pri prihodnjem društvenem zborovanju razmotrivali v glavnih točkah, ki sta na dnevnem redu letošnjega „Zvezi-nega" zborovanja v Šoštanju; o „Razdeljenem in nerazdeljenem pouku" bosta poročala tovariša gg. Krajnc in Brinar, o „Učiteljevem delovanju izven šole" pa tovariša gg. Černej in Petriček. — Društvo se je tudi izjavilo v zadevi uvedbe obligatoričnih kmetijskih nadaljevalnih šol z istočasnim skrajšanjem šolske obveznosti na 6 ali 7 let, za kar se je izrekla c. kr. kmetijska družba. Izjava, ki se je vposlala takoj c. kr. kmetijski družbi in štaj. dež. šolskemu svetu v Gradcu se glasi: Navzoči pri zborovanju „Učiteljskega društva za celjski in laški okraj" dne 19. marca 1906 v Celju soglašajo z željo c. kr. kmetijske družbe štajerske, da bi šola uspešneje delovala v procvit kmetijstva, toda učiteljstvu se mora zajamčiti tudi možnost za takšno sodelovanje na ta način: 1. Potom zakona naj se odredi ustanovitev šolskih vrtov, oziroma malih vzornih kmetij za vse šole na deželi. 2. Glede na dejstvo, da je deca še le v 13. in 14. letu sprejemljiva za kmetijski pouk, v katerem se še le takrat dosežejo vspehi. naj se odpravijo na vsak način vsakršne olajšave šolskega obiskovanja. 3. Zelo koristne bi bile obligatorične kmetijske nadaljevalne šole. a le na podlagi popolnega ljud-skošolskega pouka; ne kaže torej nikakor oškodovati ljudskošolskega pouka za zadnji dve leti, v katerih je mogoče še le doseči smoter ljudskošolske izobrazbe. 4. Kmetijsko nadaljevalno šolo naj vodijo sposobni ljudskošolski učitelji, ki naj dobivajo za to primerno odškodnino. Pevske vaje za koncert v prid učiteljskemu konviktu se morajo preložiti na jesen, ker se radi še trajajočega risarskega kurza ne morejo vršiti. — Ker bomo vsi poleteli k letošnjemu glavnemu „Zvezinemu" zborovanju v Šoštanj, se najbrže ne bo vršil nameravani majnikov izlet v laški okraj. Velezaslužnemn pisatelju in pesniku g. prof. Josipu Stritarju je društvo odposlalo brzojavnim potem iskreno čestitko k njegovi sedemdesetletnici. — Po zborovanju je gosp. prof. Kožuh nadaljeval svòje predavanje o kartografični projekciji. Prihodnje zborovanje se bo vršilo radi zelo važnih društvenih zadev dne 29. aprila t. 1. v Celju. — Za drugo porotno zasedanje v Celju so poklicani : predsednikom pi. Wurmser. njega namestnikom sodni svetniki Gregorin. Schäftlein in Kocian. — t Martin Bincl. Umrl je v Trnovljah pri Celju veleposestnik gosp. Martin Bincl. ki je zvesto stal pri volitvah v vrstah Slovencev. Pred letom mu jè umrla soproga, v kratkem potem en sin in zdaj je še oče šel v večnost. f Jožefa Stožir. V Trnovljah pri Celju je preminola žena znanega veleposestnika in rodoljuba g. Franca Stožirja, po dom. Korena. Bila je rojena 1'ospehova v Bukovem žlaku iz hiše. katere lastnik je sedaj g. Štefan Koželj. V Kasazah pri Petrovčah živi še njen brat, veleposestnik g. Jurij Pospeli. po dom. Klanjšek. Brigadir B. Schettina je nadzoroval minole dni tukajšnji bataljon pehote. — Okrajni glavar baron Müller je odšel iz Konjic na svoje novo mesto v Slovenji Gradec. — Novi- predsednik graškega nadsodišča dr. Avgust vitez Pitreich je dne 28. t. m. nastopil svoje mesto. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika nadsodišču Walterja je odgovoril Pitreich, da hoče v pogledu na svoja prednika, ostroumnega Waserja in z ozirom „sijajne uspehe velikega justič-nega administratorja in reformerja grofa Gleispacha" „v d u h u t e h p r e d-nikov delati nap rej.in se potruditi,se približati temzgle-dom", Dobro! Mi spodnještajerski Slovenci bomo imeli odprte oči in naj bo Pitreich uverjen,da mirno ne bomo gledali krivic, katere nam namerava, čebo delal „v duhu svojih prednikov", prizadjati. — Sistemlziranje. novih služb pri sodiščih. Leta 1905 so bile v področju graškega nadsodišča novo sistemizovane sledeče službe : pri okrožnem sodišču v Mariboru služba sodnega tajnika, odpravljeno pa je bilo eno mesto sodnega pristava; pri okraj- nem sodišču v Kranjski gori se je ustanovila služba pisarniškega uradnika, odpravila pa se je taka služba v Ilirski Bistrici: pri deželnem sodišču v Ljubljani sta se ustanovili dve službi jetniških paznikov. — Ženo zastrupil bi bil posestnik Pavel Arzenšek iz Vodenovega v šmarskem okraju. Dejan je v preiskovalni zapor. Obdolžen je, da je dal ženi. ko je bila pred tremi leti v otročji postelji, mišnice med jed. vsled česar je umrla. —* Gornji grad. V nedeljo, dne 1. aprila t. 1. je redni občni zbor gor-njegrajske podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda". Shod se vrši ob 3. uri popoldne v salonu gostilne g. Josipa Mikuža. Izvolil se bode nov odbor in se bode sklepalo o nadaljnem delovanju edine podružnice v gornjegraj-skem sodnem okraju; kajti podružnici na Rečici in v Mozirju sta se razšli. Želeti je. da se te podružnice preko-ristne naše šolske družbe oklenejo vsi zavedni narodno misleči Gornjesavinci in Zadrečani. Shod naj bi bil mnogoštevilno obiskan, ne le od mož in mla-deničev, temveč upati je, da se tudi naše ženstvo zaveda svoje narodne dolžnosti in pride na zborovanje. — Bruštvo „Ljudska knjižnica v Šoštanju" se snuje za celo okrajno glavarstvo Slovenji Gradec. Istega namen je izobraževalno delovati v ozemlju, ležečem ob koroški in nemški meji ter hoče v ta namen snovati podružnice v slovenjgraškem in maren-berškem okraju. Da dobi v to potrebna sredstva, se obrača do raznih rodoljubov v posameznih slovenskih krajih s prošnjo, da isti z nabiranjem daril, knjig ter denarnih prispevkov pomorejo k ustanovitvi tega velevažnega in za narodni napredok neobhodno potrebnega društva. Vsa darila sej naj pošiljajo na naslov Vlad. Vošnjak v Šoštanju (Štajersko). = Kmetska zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo, dne 8. aprila zjutraj po rani službi božji poučno predavanje o sadjereji v Št. Uju pri Velenju v gostilni g. Iv. Kranjca, popoldne ob 3. uri v Velenju isto predavanje pod župnikovim kozolcem; v slučaju slabega vremena se vrši predavanje v gostilni g. Kokošineka pri cerkvi. Povsod predava g. potovalni učitelj Goričan. Škale. Preteklo nedeljo se je vršilo pri nas poučno predavanje, katero je priredila naša kmetijska zadruga. Gosp. potovalni učitelj Goričan nam je jasno, v poljudni besedi in s primeri podal vzroke propadanja kmečkega stanu, kakor preveliko zadolženje. premajhno upoštevanje prometne in resnične vrednosti kmetij, neprimerna odgoja otrok, kateri ne dobijo do pre-vzetja posestva vpogleda v denarne in pravne razmere pri kmetiji, pomanjkanje stanovskega čuta. pomanjkanje strokovne izobrazbe itd. Nato je predavatelj podal nekaj naročil o umni sadjereji ter končno razmotrival važen pomen združenja. Vsa izvajanja govornika so poslušalci — zbralo se je okrog 30 kmetov — poslušali z napeto pozornostjo in točko za točko odbbravali. Zadružni tajnik se je zahvalil g. potovalnemu učitelju za izborno predavanje, pozival navzoče, da premišljujejo o vsem, kar so slišali, se po sprejetih navodilih ravnajo ter pojasnil nekatere zadružne zadeve. Mozirje in okolica. Tukaj v okolici se klati neki Žid-agent ter nadleguje in vsiljuje našim narodnim kmetom na drobno kavo in olje ter tudi prikuho čifutske tvrdke. Tudi so kmetje ogorčeni nad nekimi fantalini, kateri agitirajo o^ nedeljah popoldne v okolici za neko znano tvrdko, kar je naravnost škandalozno. Za danes zamolčimo ime. Vas kmete pa sva pred temi sleparji, kajti pošten», po ceni blago se dobi v narodnih trj vi nah, zares slaba tvrdka in s blago ima tisti, ki rabi najslabša s stva ter. vsiljuje na domu svoje bli Takšnim sitnežem pokažite vrata! je poklicanim organom kaj zna tem ? Potreba bode na meroda prostoru malo potrkati. — Izjava. Ker je nekdo raztrosil lažnjivo govorico, da sem j pisani Fr. Irmanu sestavljal dopise j „Domovino" zastran naših občil razmer, oziroma zastran našega žnp zato poživljam dotičnega prij resnice, da mi to v 14 dneh dok Ker se govori, da je pravila ena mnji pevk, da je videla, oziroma, da ve.j jaz zgoraj omenjenemu dopise ljam, zato menim, da mu ne bol težko dokazati. Ako mi to temeljito dokaže, 200 K. ako pa ne. ostane — lažnjiv« Frane Klančnik, organisi v Šmartnem na Paki. — Iz Laškega. Poučni shod pri-j hodnjo nedeljo obeta biti jako zanimirj Prva točka je predavanje o nekateri državljanskih pravicah, zlasti o voli pravici. Govori gosp. dr. Vladii Ravnihar. Druga točka pa gospodarske vsebine. — Pri nedeljskem skodu » 1 l>aškem govori razun g. dr. Rami-harja iz Ljubljane tndi g. Jurančiro| čebelarstvu. — Imenovanja. Definiti™ Na ljudski šoli na Cvenu Marica čuvan, v Št, Jurju na Ščavnici Krilni Bernard, pri Sv. Dubn na Sturi gori Avgust Lah. v St. Janžu""iia Vinsk gori Marica Pire, v Šmartnem pri Slovi Gradcu Karl Barle, v Kapeli A loja From. na dekliški ljudski šoli v ' bovljab - Vodah Ana Lapornik, v St. | Rnpertu pri Laškem Jožefa Derstenšd v Loki pri Zidanem mosta Fei Laurenčak. Laško - okolica Rihard stevšek. Vuzenica. Graška „Tagespost" je priobčila dne 13 t. m. št. 71 dopis. v katerem protestira „nemška občina Vuzenica" proti pridelitvi h kakemu slovenskemu volilnemu okraj« in javlja, da se je že tozadevno obr-1 nila na poslanca Wastiana, ki näj pro-1 testira v njenem imenu v državnen zboru. A to je nesmisel. Trške občine, kot take sploh ni; ampak Vuzenica i popolnoma slovensko okolico: Oko! Trg. Št, Vid, Št. Janž in Dravče vol skupni občinski odbor, v katerem j seveda večina slovenska. To pa t» po vsej pravici; saj ima občina j»] zadnjem ljudskem štetju 1440 Slova in le 245 (?) Nemcev, katerim 'se ne godi nikaka krivica, ker imajo v odboru 4 svoje zastopnike. Z ozirom na ta dejstva smatra kot svojo častno dolžnost izjav sledeče. Ker so se nekateri tržani kljm temu čutili poklicane, zlorabiti ia eele občine v strankarske namene i ìirbtom njenega odbora (kajti edi tega smatram kompetentnega odio v zadevah tičočih se cele občine),, testirati moram odločno v intear ogromne slovenske občine, da bi ! naša občina pridelila kakemu nei škemu volilnemu okraju, ter izjaviti, da se popolnomu strinjam z vladnim v tem oziru edino pravičnim predlogom dia ostane naša občina prideljena slo-venskemn volilnemu okraju. ! Vuzenica, dne 28. sušča 190«. Mravljak, župan. (Op. ur.: Vsa perfidnost in zlaga-n (ost naše spodnještajerske nemškutarije ja očividna tudi v tem slučaju!) ) — Človeški tinpli so našli go^du na Šobru pri Kamnici poleg Maribora. Trupli, katerih eno je moš žensko, sta bili že močno etv in od lisic razjedeni. Prepe-v kamniško mrtvašnico, „tov» zaljubljen par. ki si je onéal življenje. lijo za rešitev življenja je filft ljudske šole Ropert Biener 'on. ker je dne 7. januarja t. 1. svojega součenca Rothammerja 'ulovili. Dobil je 52 K 50 v. "avna posojilnica v Gornji je darovala prostov. požarni Okoslavcih 30 K. Za ta blagi ' podpisana v imenu vseli gasilcev ejf zahvaljujeta. i Fr., nač. Fras Fr., blag. Sod županov, svetovalcev in "or ljutomerskega okraja se nedeljo, dne t. aprila ob pol oldne v prostorih Kokovčeve f Leskoveu pri Ptuju se je podajalo na javni dražbi blago _jega konsumnega društva. Venie precej primanjkljaja baje I- To vsoto bodo morali najbrž ji kmetje poravnati iz svojega Težek udarec! Požar je vpepelil dne 24. t. darsko poslopje g. Jakoba t Hrastju-Muti. Poskusen samomor. Nedavno je lutei žel. uslužbenec Jernej v hribom zastrupiti. Izpil T liter -lnfeueea z fosforjem. Našli so Snega v Poberžu na cesti in v bolnišnico. Ra/.pisane službe. V slovenje-Sraju je prazno mesto okr. učitelja s plačo 1. plač. na petrazrednici v Maren-ß prazno mesto učitelja, II. plač. zuauje slovenščine: na enotah v št. Jerneju pri Muti in m. 11. plačilni razred, mesto in vodja; na dvorazr edini ci v pri Velenju. III. plač. razred, učitelja : prošnje do 30. aprila e šolske svete. I)uh v Halozah. Gospa [■bikova, rojena Krašovec. je suplentinji v Dobrepoljah jskem osedanji šolovodja na laški li. g. Ivan Cetina. je ime-iteljem istotam. faškutar pogorel. V Zdolah ižicah so bile meseca prosinca lLe "volitve: nek nemškutarček se -o izrazil o županu in o volitvah. Pajdaš, župan, ga je tožil: pri odniji v Brežicah je bil nem-,k oproščen, na priziv pa pri rožnem sodišču v Celju, dne obsojen na 8 dni zapora. Bralnemu društvu v Žičah vala posojilnica v Konjicah 'pore. za kar se odbor bral-tva najtopleje zahvaljuje. ÜMiian tat je ukradel telico !:n Jožefu Klovarju pri Sv. na Laškem. Loki pri Žusmu je orož-. 'jelo 21 letno dekle, ki je de-je poštna opraviteljica in žena nadzornika. Imenovala se "a Koren in je pod tem imenom ■več sleparij, ahvala. Slavno ravnateljstvo c Rudolfove sadjerej. družbe ob juž. žel.4, je tudi letos o sadnih divjakov tukajšnji blagovolilo, »ana izjavljata izraz presrčne dicneinu prezaslužnemu starosti h Slovencev. »rajni sol. svet in vodstvo . Dobovšek in B. Jurko. azbor, dne 25. marca 1906. Iz Brežic. (Zahvala). Pod piko vodstvo izreka najprisrč-hvalo vsem, ki so darovali za obleke in obutve tukajšnjih ice v. Osobito se še zahva- ljuje slavni „Posojilnici v Brežicah", ki je v ta namen 100 K darovala ter prepustila veliko dvorano v „Narodnem domu" za prireditev božičnice. Zahvaljuje se dalje vsem gospem in gospodičnam, ki so letošnjo leto preskrbele vbogim učencem hrano. Vodstvo petrazredne utrakv. šole v Brežicah. 25. marca 1906. Janez Ornik, nadučitelj — V Dobrni pri Celju je umrla dne 20. t. m. gospa Brauner, žena dolgoletnega lastnika „hotel Brauner'1 na Dobrni, v 83. letu. — Gosp. Vinko Krušič, pevo-vodja društva „Zvezda" na Dunaju, revident dunajskega magistrata, slavi v nedeljo, dne 1. aprila svoj petdeseti rojstni dan. Društvo „Zvezda" je gosp. V. Krušiča za njegove zasluge imenovala svojim častnim udom. Za slovensko petje na Dunaju stekel si je g. Kruši.č tekom 25 let, odkar je na Dunaju, ne-venljivih zaslug. Njegov pevski zbor slovel je pred leti kot eden najboljših — priznanja za to je bilo obilo celo v nemških krogih, katerim so se slovenske pesni, kakor jih je pel Kru-šičev zbor. neizmerno dopadale. Gosp. Vinko Krušič je brat gospoda Ivana Krušiča, šolskega svetnika v p. v Celju in gospoda Jak: Krušiča. župnika v Št. Andražu. — V mladih letih je bil g. Krušič pevovodja pevskega zbora celjske čitalnice. Na mnogaja leta! Kranjsko. „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'* je imela dne 21. marca 1906 svojo 170. vodstveno sejo v dru-žbinih prostorih „Narodnega doma". Začetek ob 3. uri popoldne. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik). Aleksander Hudovernik (blagajnik). Luka Svetec (podpredsednik) in dr. Ivan Svetina. Svojo odsotnost je opravičil Iv. Šubic. Prvomestnik otvori ob 3. uri pop. sejo. Sklene se räzpis učnega mesta na deški družbini šoli pri Sv. Jakobu v Trstu za moško učno moč z nastopom službe ob početku šolskega leta 1906/1907, Potem se je še razpravljalo o nekaterih nujnih notranjih in podružničnih zadevah. Sklenilo se je družbino razsod-ništvo povabiti, da razsodi neko preporno vprašanje. Ob 6. uri je zaključil prvomestnik vodstveno sejo. — Razpis učiteljske službe. Na petrazredni deški ljudski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učne moči z definitivnim nameščenjeni. Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1400 K plače in 500 K stanarine ter ima pravico do 8 petletnic po 200 K. Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo najdalje do 25. aprila 1906 pod naslovom „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Koroško. — Ponesrečila je Elza Göschl, hči hišnega posestnika z Dunaja in lastnika vile Wartenfels pri Porečah; strmoglavila je čez 50 metrov visoko skalno steno, zlomila si je obe nogi ter je sploh težko poškodovana; prepeljali so jo v celovško bolnišnico. — Velika nesreča. Dne 15. sušca se je odtrgalo nekaj stropa v svinčenem rudniku v Mižici in je zasulo 23letnega rudarja Jožefa Olindra. Ko so ga odkopali, je v treh urah umrl. Štirje drugi so se ravno prej odstranili iz nesrečnega kraja. Dva od njih je še doletelo nekoliko kamenja. — Za macedonsko rajo. Znano je. k?ka nesreča se je zgodila v Mal- nicu na Gornjem Koroškem. Koliba, v kateri je bilo natlačenih vse polno Ma-cedoncev pod streho, je zgorela do tal, zgorelo je pa z njo tudi 5 macedonskih trpinov, dočim so ostali ušli smrti, vendar opečeni in ožgani, da je groza. Slovenci v Malnicu so preskrbeli tem revežem, ki so brez vsakih sredstev, ker so šele čakali na delo, prvo pomoč in jih podpirajo, a tako izdatne podpore. kot jo potrebuje ta slovanska raja. ne zmorejo. Zato se obračamo na rodoljube, naj pomagajo tem macedon-skim revežem. V to nas veže slovanska zavest, saj so ponesrečeni trpini naši bratje, ki so vsled obupnih razmer v svoji domovini prišli si iskat grenkega kruha v naše dežele, a jih je doletela strašna nesreča. Tukaj naj se praktično pokaže naše rodoljubje in solidarnost z brati trpini, ki so največji siromaki. Vsak dar je dobrodošel, a še bolj pa oni. ki je darovan takoj. Darovi naj se pošiljajo na gospoda Andreja Muniha. trgovca v Malnicu na Gorenjem Koroškem. Primorsko. — Grof Schaffgotsch ponesrečil. Namestniški podpredsednik dr. Andrej grof Schaffgotsch je na nekem izletu padel s kolesa ter se močno poškodoval na plečih. Akoravno ni poškodba nevarna. bo vendar trebalo štiri do šest tednov, preden zopet okreva, da bode mogel vršiti svojo službo. — Stavke v Istri. Rudarji v La-binju stavkajo. Zahtevajo zvišanje plač. Za prevoznike vsaj 2 K, za druge vsaj 3 K na dan. V Pulju so stavkali zidarji, a šli večinoma na delo. — Ustrelil se je v ponedeljek popoldne v Opatiji I. Hoffmann, oče Friderika Hoffmanna, kapelnika opa-tijske zdraviliščne godbe. Ustrelil se je v glavo in bil na mestu mrtev. Materam v resen opomin! Marija Gabrovič v Trstu je v soboto z^klouila svojo triletno hčerko Josipino doma in odšla po nekem opravku. Kmaln potem so začuli sosedje grozen krik dekličin, ki je pa sčasoma poneha). Ko se je mati vrnila in odklenila vrata, je ležalo dekletce na štedilniku vse sežgano. Neprevidna mati je pustila ogenj v odprtem štedilniku, otrok je po njeni krivdi zgorel. Koliko takih nesreč se zgodi, ko bi se vse lahko preprečile, če bi matere vsaj nekoliko pazile na svoje otroke. , — Samomor. V stanovanju staršev se je zastrupila v Trstu 23letna učiteljeva hči Anita Zaratin. Vzrok samomora je neznan. Slovanski jug. — Naslednikom Strossmayerja je imenovan dr. Ignac Martinac. dosedaj kanonik v Zagrebu. — Hliod dalmatinskih poslancev in županov se bo vršil, kakor se poroča, po Veliki noči v Spljetn. Namen shodu je. da se vpelje kompaktna organizacija hrvaških strank. Posvetovalo se bo tudi o splošnem političnem položaju in o volilni reformi. Shodu bo predsedoval predsednik hrvaške stranke dalmatinskega deželnega zbora, gospod dr. Čingrija. — Jugoslovanska čitalnica v Belgradu dobiva v vsem 125 časopisov, med tem 108 jugoslovanskih. Listov je 55 srbskih, 23 bolgarskih, 18 hrvatskih in 12 slovenskih. Svetovne vesti. — Bivši madjarski poslanec Val. Eötvös je bil zaradi poneverjenja obsojen v triletno ječo in v petletno izgubo političnih pravic. .— Nemški narodni fond za Češko so Nemci sami razpustili. — Zopet velika katastrofa v rudniku. V rudniku Tukasima na Japonskem se je dogodila velika eksplozija. 250 oseb je mrtvih. — Imenovan je za asistenta v X. činovnem razredu v dvorni knjižnici na Dunaju g. dr. Ivan Prijatelj. — Umrl je v Budimpešti slikar Aleksander Bihar. — Pretep v japonski zborniei. Minoli torek je prišlo v japonskem državnem zboru pri razpravi o po-državljenju japonskih železnic do pretepa med opozicijo in vladno stranko. Opozicija se je vrgla na vladno stranko, trgali so si obleke, čaše so letele po dvorani. Predsednik je klatil z rokami. hoteČ delati mir. Nato so poklicali policijo, ki je nemirneže odpravila. S to znamko varovani Fellerjev rastlinski-esenčni fluid odstrani kašelj, hripavost. ner-voznost, naduho, bolečine v vratu, prsih, členih, trudnost, slabost, vnetja, težkoče v dihanju, vročinske pojave, influenco, zasliženje. i. t d. 12. malih ali 6 velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubici, Elzin trg št.. 202. Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče raharbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen. 6 škatlic franko 4 K. 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko za 5 K; izvrsten je pri težkočah v želodca. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204/c) franko 5 kron. ' 10 1 Društveno gibanje. — Zabavno, podporno in izobraževalno društvo „Zvezda" priredi zabavni večer v nedeljo, dne 1. mal. travna 1906 v dvorani „Zum Senator" I. Reichsratsstrasse 19 (vhod Felderstrasse 2). Vspored mnogovrsten. — Slovensko akademično društvo „Ilirija v Pragi ima IV. redni občni zbor dne 31. marcija 1906 ob 8. uri zvečer v prostorih društva „Ilirije" II. Spälenä ul. 20. Slovanski gostje dobrodošli! Poslano. Odbor akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu naznanja tem potom, da je bil oni v štev. 32 „Domovine" z dne 16. marca objavljeni odbor nepostavno izvoljen, in da izvršuje odborniške posle še vedno stari odbor. V tem pa so: predsednik: med. V. Tajnšek („Triglav"); podpredsednik: kern. V. Plehan („Triglav"); tajnik: jur. Malnerič („Zarja"); blagajnik: phil. V. Mum („Triglav"); namestnik: tehn. V. Turnšek („Tabor"). ìTnTnTnTnTnTnToTnTnTnTftTnTnl^ Že mnogo let dobro idoča špecerijska trgovina v Celju v mestu, z velikim vsakdanjim prometom, na najvažnejšem prostoru, se z vso zalogo in vsemi prostori, sploh vse, kar k trgovini spada, takoj proda. — Oglasijo se naj tisti, kateriso zmožni tri do štiri tisoč gld, takoj izplačati.Naslov : gospod KREGAR. CELJE, Ljubljanska cesta 4, Štajersko (205) 2 >1ÜAÜAÜAÜ101Ü101Ü1Ü1Ü101°1Ü1{ Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina , Muli? priporoča kancelijski. konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. = sVinčniHi Hatneticli peresa tablice peresttiHi gobice radirHe črnilo TrgoVsKe Knjige v vseh velikostih črtano. z ono ali dvemà kolonama, v papir, platno, grad), ali pol nsnje vezane. OdjemalneHnjizice po raznih «»ah. HajVečja zaloga Vseh tisHoVin za občinske urade krajne - - šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne v.astope. nžitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje -:- in privatnike. ■ ■ Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče Vsèh velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vigneto. (Siegelmarke tn za urade in privatnike izvršujejo 6e v najkrajšem Času. Stambilje umetne, pokrajinske in scvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. MolitVeniHi lift za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir ;akpral in Zavitke za urade v vseh velikostih. Cenitii !Ì«f za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ....... JTT V Češko posteljno perje po nizki ceni. r> kg novo, . očiščeno K 9 60, boljše K12'— belo, pavolnomehko; očiščeno K - -né in K, —■■24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —"JO in K, —•8«. Pošilja s« franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroikov dovoljena. Benedikt Sachsel. L0ÖES 347, p. PilZIlO, ČeSkO. V nekem trgu z veliko okolico se da v najem ## Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Prizmi« toto Map. © Solitili io ffiuptàtóli X Naslov pove upravništvo m) -DOMOVINE". v (173) 3-3 sprejme krojaški mojster SIMON BÖHMER, Voitsberg. E5BSa5gsgSHS55HS5SH5S5B5H55H Canard £ine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! Vsakih 14 dni vozijo "PI Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ O I) L A S E K, Ljubljana Slomšekove nlice àt. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: ULTONIA. ponedeljek 9. aprila 1906. - SLAVONIA, portdeljefc 23. aprila 1906. PANNONIA, ponedeljek, dne (1) 30 aprila 1906. 26 Akviziterje sprejema pod jako ugodnimi pogoji bailka „Sli ATI J A*. — Tozadevne (200) pontidbe • pošiljati je 3—2 generalnemu zastopu banke „Slavije" Y Ljubljani. .Naznanjam. da sem * Celju, (»osposka ulica št. 24 otvoril popolnoma npvo. moderno urejeno Priporočam se čast. duhovščini in si. občinstvu v mnogobrojna naročila ter zagotavljam solidno in ceno postrežbo. (101) 3- 2 J. Verbošek. Kupujte narodni kolek! V najem 1 se daje lepa na novo opravljena velika mesnica, pit>stori za prekajevan je mesa. stanovanje. lepi veliki hlevi, travniki, njive in vrt. Kdor želi v najem vzeti, naj pride prihodnjo nedeljo dne.l, aprila 1.1. ob •>. uri popoldne v Uaberje h. št. 7 nova 25 I poprej Permoserjevo posestvo). Natančnejša pojasnila se dobi v pisarni dra. IVANA DEČKO, odvetnika v Celju. * >: Rečica, Konziimno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M Št. Jurij ob T., Rizmmi JI Št. Peter, Komu Fr. Šmarje, Stupita Aut. Šmarje, Löschnik Tan. Teharje, Wengnst Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Sciwentner K Vojnlk. Zottl Frau. Žusem, O » j jek Flor ijalne v »lriiirih k rajih daje e. kr. izkl. pr. tov ar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. za domačo porabo in obrtne sVrhe Vsalse Vrste. o)tž\)mx\)\m Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. \rsak šivalni stroj ima varstveno znamko. Velika 12] trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in «seh načinih modernega in umetnega vezenja Singerjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z najv'écjiini priznanji. Singer Co. delnica družba siValnib strojetf CELJE, Kolodvorska, ulica štev. 8. (<20)52 -ir> Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom,. Tudi predeluje samokres-niee. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na r. kr. preskuševalniri in od mene preskušene. Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—44 sadje, poper, itd. in OLJE vseh vrst prodaja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - - 1 Trst, Via Commerciale št. 5. (10) ±> 20 XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876. za globoko oranje in razno Travniške brane, pluge poljedelsko orodje, trnjevo žico, žične mreže za ograje priporočaj trgovina z železnino .MERKUR,1 Peter Majdič, Celje. Prodaja stavbenih potrebščin kakor traverz, cementa, VODOVODNIH CEVI, cevi iz kamenščine. Ml Jlna trgovina JOS. HOČEVAR Kolodvorska weijcj ulica štev. 5 priporoča svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dečke. Bogata izber najmodernejših površnikov in oblek za pomlad in poletje po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno i ceno, Pristno angleško blago je vedno v zalogi Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Ceutralbahnplatz št. 9 Jtjeiua potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — nja na morju le tì do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov dtd -dmt novo urejeno trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno po-streči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za uinogobrojni obisk. (120) 46-7 KAVO, RIŽ, južno ) I izršila. PREMI POPOIIO HO Izdeljnjem nove ter porpravljam tudi stare, bodisi dcrimalke,. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. ili H H APflUP Afl vsakovrstna. velißa in uajfiuejàa, kak.T k I II II II II h II I \ I U ruli—I,} l'riporočam se za obilno naročbo stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Ivan Rebek, Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure. izvzentö i praznike. nedelje Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. JnžnoštajcrsHa hranilnica Heljn naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-1 sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na -A Za občinska in korporacijska posojila v okrajih (rornjigrad. Sevnica. Šoštanj J Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in x>ol odstotk (43) 50-11 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.