itev. Z73. O LJubljani, o četrtek, dne 26. novembra 1908. Velja po poŠti s sa celo leto naprej K 26'— ita pol leta » h 13- U Četrt leta „ „ 6 50 ■a en mesec „ „ 2-20 V upravnlStvu: [ sa celo leto napre] K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20 letrt leta „ „ 5.60 1.90 sa četrt leta „ cn mesec „ la pollljo na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVE 1 (Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez I dvorljie nad tiskarno). — Rokopisi se i ai« vratajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. llrcdnlSkcga telefona Itev. 74, Političen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... ti „ za trikrat . . . 9 „ za vtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema narotnlno, Inserate In reklamacije. Upravnllkega telefona Itev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Združitev Jugoslovanov. »Slovenski klub« se je posvetoval o položaju. Poslanec dr. Šusteršič je predlagal, naj se »Savezu južnih Slavena« stavijo glede na zbližanje konkretni predlogi. Po daljši temeljiti razpravi se je odobril dr. Susteršičev predlog. Sklenilo se je načeloma glasovati za taktiško spojitev obeli jugoslovanskih klubov. Naglašalo se pa je soglasno, da se po spojitvi ne namerava doseči jugoslovansko ministrstvo in da ni v nikaki zvezi z ljubljanskimi september-skimi dogodki. Slovenski klub se izjavlja načeloma za spojitev obeh klubov le glede na skupni notranji in zunanji politiški položaj. Razmere zahtevajo, da ima skupno avstrijsko jugoslovanstvo v avstrijski zbornici utrjeno stališče. »Savez južnih Slavena« je imel sejo, ki so se je udeležili vsi slovenski in malone vsi hrvaški poslanci. Razpravljali so o zbližanju »Saveza južnih Slavena« s »Slovenskim klubom«. Malone vsi govorniki so naglašali potrebo skupnega delovanja obeh jugoslovanskih klubov pod gotovimi pogoji. Med pogajanji sta oba kluba soglasno izjavila, da je jugoslovanski kandidat za podpredsedniško mesto poslanec Pogačnik. Nemška poročila tudi trde, da kandidirajo Jugoslovani poslanca Pov-šeta za jugoslovanskega ministra-krajana. »Narodna zveza«. Danes popoldne smo prejeli z Dunaja naslednje telefonično poročilo: Dunaj, 26. novembra. Na podlagi od dr. Susteršiča napravljenih pravil se je doseglo sporazumljenje med obema jugoslovanskima kluboma, ki se združita v »Narodni zvezi«. V lokalnih, čisto gospodarskih in osebnih zadevah ohranita kluba popolno prostost, skupno pa se posvetujeta o vseh važnih vprašanjih. Avtonomija obeh klubov se kaže v obeh predsednikih. »Narodna zveza« bo štela 37 poslancev. »Slovenski klub« je izvolil soglasno za načelnika dr. Susteršiča, za namestnika dr. Korošca. Oba načelnika obeli jugoslovanskih klubov bodeta jutri zastopala »Narodno zvezo« v seji načelnikov. DiltfKi nemiri v Italiji. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Rim, 25. nov. Iz Milana, Florence, Neapolja m drugih mest z visokimi šolami prihajajo poročila o protiavstrijskih demonstracijah dijaštva, povzročenih po nemirih na dunajski univerzi. Najhujše demonstracije pa so se vršile v Rimu. Meni so zapustile te demonstracije utis, da niso bile toliko spontanni izraz sočustvovanja .italijanske visokošolske mladine z avstrijskimi tovariši iste narodnosti, kolikor posledica brezvestnega hujskanja od strani oseb, ki imajo niti ire-dentovskega gibanja v rokah. Značilno je pač, da so si rimski vseučiliščniki naprosili znanega poslanca Barzilai-a, najstru-penejšega sovražnika Avstrije, za govornika na shodu, ki ga skličejo te dni. To mnenje pa tudi odkrito izraža glasilo italijanskih katoličanov, polofieiozni Tittonijev list »Corriere d' Italia«, ki priporoča dostojanstven mir in resnobo, katero radikalni tisk — tako piše imenovani list doslovno — tisti tisk, ki sanjari o bog-ve kakih osvojitvah in hlepi po zunanji vojni, da bi se mogel polastiti moči v deželi, tako rad zgubi. Naj se ne žene ogorčenosti do tiste meje, ki pomeni skok v negotovost, ki bi spravil v nevarnost neprecenljive sadove miru, vse to na ljubo neke sekte. Sedaj pa k stvari. Ze sinoči se je med tukajšnjim dija-štvoni lahko opazilo veliko razburjenost, ki je danes jutro le narastla. Ze zgodaj predpoldne so se dijaki začeli zbirati na , univerzi, kjer so nabijali časnike s poročili o dunajskih dogodkih na zidove in dogodke glasno komentirali. Takoj so zahtevali tri stvari: vseučilišče se naj v znak žalosti zapre, dunajskim tovarišem naj se pošlje v izraz simpatij brzojavka in na vseučiliški zgradbi naj se razobesi črna zastava. Neki dijak je pričel nabirati s klobukom v roki denar za telegram; pride rektor Tonelli in podari v ta namen dve liri, kar zbudi v mladini glasno odobravanje. Prof. Pantaleoni hoče predavati, dijaštvo mu žvižga toliko časa, da opusti svojo namero. Isto se zgodi prof. Belocku. Izvoli se deputacija, ki se poda k rektor- ju, Isti izjavi, da ne more dati razobesiti vseučiliške črne zastave; če pa dijaki razobesijo svojo, jim ne bo branil. Z vprašanjem o zatvoritvi vseučilišča da bo se ba-vil akademski senat. Dijaštvo je s tem zadovoljno. V hipu visi na pol droga črno ovita zastava krotka monarhistov. Z okna prvega nadstropja govori neki dijak ter ostro udriha po Avstriji. Burno odobravanje spremlja govor, slišijo se urnebesni klici: »Dol z Avstrijo! Smrt Avstriji!« in podobno. Pridejo karabinerji, ki suvajo in bijejo po dijakih. Neki dijak čita telegram pripravljen dunajskim kolegom. Poziv karabinijerov, da bi se dijaki razšli, ima le ta uspeh, da se zberejo na dvorišču univerze, kjer jih nagovori prof. De Gubernatis. Isti napada avstrijsko nemško vlado, ker tako grdo postopa s svojimi ljudstvi. Vlada je Met-ternichovega kova. Avstrija bi bila lahko svoje narode osrečila v federativni državi, po zgledu Švice. Zahteva italijansko vseučilišče v Trstu. Protestira proti italijanski vladi, da kaže tako male energije proti Avstriji. Zopet urnebesni krik: »Dol z Avstrijo!« Prof.. De Gubernatis pa pravi: »Ne dol! Nihče dol! Ampak dostojno protestujmo in dostojen protest bo naša vlada uvaževala!« Nato se prečita za Dunaj sestavljena brzojavka. V isti dijaštvo protestira proti avstrijskemu naisilstvu, naglaša »solidarnost z zatiranimi brati in poziva deželo in vlado, da energično branita razžaljeni narod. Med tem, so prišli dijaki s fizikalnega zavoda, kakih 300. Tudi na omenjenem zavodu so bili razobesili črno zastavo ter s kriki in žvižganjem preprečili predavanja. Na dvorišču univerze prično deliti letake z verzi Carduccija, D' Annunzia in z besedami Garibaldijevimi za Trst in Trentin. Tudi slike Oberdankove (napadalca na cesarja Franca Jožefa) VJele. Nekdo slika karikature našega cesarja, ki jih sproti sežigajo oh huronskem kričanju. Nato se dijaki v dveh sprevodih podajo na trg Colonna pred avstrijsko veleposlaništvo. Za klobuki nosijo opisane letake. Tudi tu se kliče: »Smrt Avstriji! Smrt njenim zvodnikom! Živel Trst! Živel Trento! Dol z Avstrijo!« in kar je podobnih Ijubeznjjvosti. Karabinijeri neusmi- ljeno tolčejo in suvajo. Aretirajo več oseb, tudi neudeleženih. Nekega dijaka aretirajo po pomoti, ko jc zavpil: »Živela Italija!« Dijak jim uide, nakar zgrabi orožnik kar prvega bližnjega. Trop karabinijerov se spusti na lov za beguncem. Sele opoldne nastane na trgu Colonna mir. Popoldne se zberejo dijaki v atrrju vseučilišča, da zvedo, kaj je sklenil akademski senat. Vsi imajo narodne kokarde. V bližini stoje pripravljene štiri stotnike orožnikov. Nekdo nabije lepak, ki naznanja, da se bo sežgalo 3 avstrijske zastave. Nekdo svetuje, da se gre zopet pred avstrijsko poslaništvo, drugi hočejo v gostilne nad Nemce. Vendar ostanejo zbrani, da pride rektor Tonelli, ki jih svari, naj bodo mirni, ker senat ne more sklepati pod pritiskom kričanja, ki je podobno grožnjam. Dijaštvo aplavdira. Med tem prinese nekdo avstrijsko zastavo. »V ogenj ž njo, v ogenj!« Takoj jo zažgejo; ker pa noče prav goreti, jo vržejo na cesto, teptajo, pljujejo, trgajo in končno vendar sežgejo med kriki: »Dol z Avstrijo! Smrt cesarju!« V tem so karabinijeri — dve stotniji obkolili univerzo. Dijaštvo se umika na nevtralna vseučiliška tla. Dijaki mečejo z oken na orožnike goreče avstrijske zastavice. Na dvorišču pa sežigajo karikature našega cesarja. Tittonija iu Giolittija oh ploskanju in radostnem poskakovanju. Nek dijak predlaga, da se izvoli odbor, ki ukrene vse potrebno za bodočnost. Se zgodi. Sklene se naprositi poslanca Barzi-laia, da govori na dijaškem in na velikem ljudskem shodu. Sedaj nastopi rektor, ki objavi sklep akademskega senata, da se predavanja obustavijo en dan. Opominja dijaštvo, da bodi mirno in ne pozabi na učenje, da pripravi narod na lepšo bodočnost. Govori še neki dijak, ki ga v splošnem kričanju ni mogoče razumeti. V Florenci so bile velike dijaške demonstracije po ulicah. Sklican je dijaški shod v telovadnici društva »Sempre Avanti«. Policija je vse ukrenila, da za-brani demonstracije pred avstrijskim kon-sulatom. Dijaško društvo »Corda fratres« je zborovalo v Neapolju ter napovedalo velik shod za danes. — Poslanec Chiesa v Milanu je poslal italijanski vladi ostro iu- LISTEK. Otok zoklodou. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) »No. gospodje,« je rekel kapitan, »najbolje, kar morem reči, ni veliko vredno. Počakati moramo, ako vam drago, in dobro paziti. To je zelo težko, vem. Bolj ugodno bi bilo. ako bi prišlo do boja. Vendar druge pomoči ni, dokler ne vemo, kateri možje so nam zvesti. Počakajmo in imejmo oči odprte, to je moje mnenje.« »Jakec tukaj.« je dejal zdravnik, »nam more največ koristiti. Mornarji sc ga ne ogibljejo in on je zelo pazljiv fant.« »Hawkins, jaz se popolnoma zanesem nate.« je pristavil sodnik. Pričelo mi je vroče prihajati pri teh besedah, kajti čutil sem se zelo zapuščenega; in vendar se je vsled čudovitih okolšČin zgodilo, da sem bil v resnici jaz tisti, po katerem so bili opozorjeni na nevarnost. Mejtem pa nas je bilo, naj smo govorili, kakor nam je bilo drago, vedno samo sedem med šestindvajsetimi, o katerih smo vedeli, da se moremo nanje zanesti, in med temi sedmimi je bil en deček, tako da je bilo odraščenih mož na naši strani šest proti devetnajsterim nasprotnikom. III. DEL. Kai sem doživel na suhem? XIII. poglavje. Kaj sem doživel pri vstopu na suho zemljo. Ko sem prišel naslednjega dne na krov, je bil razgled na otok popolnoma spremenjen. Akoravno je veter popolnoma prenehal, smo ponoči vseeno naredili precej pota in smo ležali sedaj brez vetra kake pol milje proti jugovzhodnemu koncu nizkega vzhodnega obrežja. Sivobarveni gozdovi so pokrivali velik del njegove površine. To enakomerno barvo so menjale proge rumenih peščenin v nižjih delih in visoka drevesa, neke vrste smreke, ki so sc vzdigovale nad druga drevesa; v obče pa je bila barva vsega enakomerna in žalostna. Griči in gore, od spodaj zeleni, so bili v vrhovih gole skale. Bile so čudne oblike in Daljnogled, ki je bil za kakih tri do štiristo čevljev višji od ostalih gor, je bil tudi najbolj čudne oblike; skoro na vseh straneh se je vzdigoval silno strmo, pri vrhu pa je bil kakor odsekan in se je videl kakor podstavek za kipe. I lispaniola« sc je tako močno zibala, da so se celo drogovi jader pomakali v morje; krmilo se je obračalo sem in tja in cela ladija je škripala, ječala in skakala kakor pokalica. Močno sem se moral držati droga, in cel svet sc je vrtel pred mojimi očmi; kajti četudi sem se precej privadil morju, ako smo se vozili naprej, se ga vseeno še nisem privadil toliko, da bi mogel v takem slučaju mirno stati in se zibati kakor steklenica na vodi, ne da bi mi prihajalo slabo, in to posebno zjutraj s praznim želodcem. Morebiti je bilo to — morebiti je bil pogled na otok z njegovimi sivimi, žalostnimi gozdovi in divjimi skalami, morda morje, ki se je zaganjalo, penilo in gromelo ob strmo obrežje, — no, če tudi je solnce svitlo in toplo sijalo in so se ptice okoli nas glasile in ribarile, tako da bi človek mislil, da mora biti vesel, ako more priti na suho po tako dolgi vožnji, meni je upadlo srce, in od tega prvega pogleda dalje sem sovražil celo misel na Otok Zakladov. Imeli smo mnogo jutranjega dela pred seboj, kajti nobenega vetra ni bilo; in zaraditega jc bilo treba izpustiti čolne in veslati ladijo tri ali štiri milje okoli predgorja otoka notri v ozki preliv v pristanišče za Otokom Okostja. Oglasil sem se za enega izmed čolnov, kjer naravno nisem imel ničesar iskati. Vročina je bila neznosna in mornarji so radi tega dela močno godrnjali. Anderson je poveljeval mojemu čolnu, in mesto da bi vzdrževal red med svojimi mornarji, je sam godrnjal tako, kolikor je le mogel. >No,« je rekel, »saj ne bode večno trpelo.« Meni se je zdelo, da je to zelo slabo znamenje, kajti do tega dne so šli mornarji radi in veseli na svoje delo; sedaj pa je sam pogled na otok razvezal vse vezi discipline. Dolgi John je stal celo pot pri krmarju in vodil ladijo. Poznal je preliv kakor dlan svoje roke, in če tudi je mož z merilno verigo povsodi našel več vode kakor je bilo označeno na zemljevidu, se John nikdar ni ustavljal. »Tukaj je pritok zelo močan,« je rekel, »in ta preliv tukai je bil takorekoč z lopato izkopan.« Ustavili so se ravno tam, kjer se je na zemljevidu nahajala sidra, okoli ene tretjine milje daleč od obrežja na obeh straneh, od celine na eni in od Otoka Okostja na drugi strani. Dno je bil sam čisti peseik. Ko je padlo naše sidro v morje, so vzleteli celi oblaki ptic, ki so krožile in vpile nad gozdovi; vendar hitro so zopet sedle in vse je bilo zopet tiho. Kraj je bil okoli in okoli obdan od suhe zemlje in zakopan v gozdove, ker je drevje segalo notri do pritoka; obrežje je bilo večinoma ravno in gore so stale v daljavi naokoli kakor v amfiteatru. Dva mala potoka ali bolje dve močvirji sta se izlivali v ta ribnjak, kakor bi se ga vteg-nilo imenovati. Listje je imelo na tem delu obrežja nekak strupen blesk. Iz ladije nismo mogli videti koče ali ostroga, ki je bil popolnoma skrit v gozdu, in ako bi ne imeli zemljevida tega kraja, bi vtegnili misliti, da smo mi prvi, ki smo vrgli tukaj sidro, odkar se je vzdignil otok iz morja. (Dalje.) terpelacijo glede varstva, ki ga nudi avstrijskim narodom trozveza. Cesarjeva beseda glede na italijansko vseučilišče. Vse kaže, da je imela demonstracija italijanskih vseučiliščnikov uspeit. Krona je zahtevala od naučnega ministra Kane-ra poročilo o italijanskem vseučiliškem vprašanju in v avdijenci s Katičrotn izjavila, da ne ugovarja predlogi o italijanski pravni fakulteti. Kmalu po Božiču predloži vlada državnemu zboru zakonski načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Obenem pa krona odobrava, da se strogo vzdrži red na dunajskem vseučilišču in pa po cestah. Sicer je pa predloga o ustanovitvi italijanske pravne fakultete že več časa izdelana, naveden le ni kraj, kje naj se ustanovi. Bienerth 'se zavzema, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi na Dunaju, italijanski poslanci pa upajo, da dobe pravno fakulteto v Trstu. Italijanski poslanci. — Preiskave. — Demonstracije v Trstu in v Zadru. Malfattiju in Conciju je zagotovil ministrski predsednik Bienerth, da se bo vršila preiskava proti italijanskim vseuči-liščnikom strogo objektivno. Italijanski dijaki so sklenili, da se ne udajo nemškemu nasilstvu in da bodo nadaljevali demonstracije, dokler ne dosežejo, kar zahtevajo. Iz Trsta, Primorskega, iz Dalmacije in iz Italije so dobili italijanski dijaki mnogo brzojavk, ki jim izjavljajo simpatije. — Tridentinski srednješolci stavkajo, da tako izrazijo simpatije italijanskim vseučiliščnikom. V Trstu so se pričele že Včeraj zjutraj demonstracije. Ob pol sedmih zjutraj so priredili vsi tržaški srednješolski učenci in učenke molčeč izprevod po mestu. Tudi zvečer so se ponovile demonstracije. V Zadru so imele demonstracije protiavstrijski značaj. Italijanski demonstranti dijaki so klicali: »Proč z Avstrijo! Proč z avstrijsko vlado! Živeli dunajski mučeniki!« Peli so nato Gari-baldijevo himno. Pobili so tudi šipe na nemški šoli. Dunajski Italijani pretepli nemškega dijaka. Od petka do sobote je preteplo 15 do 20 italijanskih dijakov nemškega burša Knolla, ki je nezavesten obležal. Zunanje ministrstvo podpira Italijane. »Frankfurter Zeitung« poroča, da zunanje ministrstvo odločno podpira italijansko vseučiliško zahtevo in italijanske poslance. Z Balkanu. Pallavicini na dopustu. — Konferenca v nevarnosti. Zdaj se še ne more govoriti, da je Pallavicini odpoklican. Nastopi le kratek dopust, za katerega ie prosil že pred časom. Pallavicini odpotuje brezpogojno 2. decembra, če se Turčija zopet ne prične pogajati z našo državo. Naša država se pa ue začne prej pogajati s Turčijo, dokler Turčija ne zaduši protiavstrijskega bojkota. Ce Pallavicini 2. decembra res odpotuje, bo to resen migljaj Turčiji. »Wr. Allg. Ztg.« pa poroča, da je v nevarnosti konferenca, če se Turčija ne prične do 2. decembra pogajati z našo monarhijo. Zadnja carigrajska poročila so ugodnejša. Avstrija ponuja Turčiji gospodarske koristi in se odpove protektoratu katoliške cerkve v Albaniji in na Kosovem. Glede na bojkot posreduje Francoska. — Veliki vezir in bojkot. Francoska namerava posredovati pri Turčiji glede na konec bojkota avstrijskega blaga v Turčiji. Veliki vezir je izjavil, da nima proti bojkotu nobene moči, ker se proti izkladalcem ne upa nastopiti s silo. Pallavicini zato najbrže že v soboto zapusti Carigrad. Ruski odgovor na avstrijsko noto zahteva prosto diskusijo o priklopitvi Bosne in kompenzacije Turčiji, Srbiji in Črni gori. »Times« izjavljajo, da Srbija najmanj zahteva izjavo Avstro-Ogrske pod sankcijo Evrope, da ne namerava Bosno in Hercegovino razdeliti med Avstrijo in Ogrsko, marveč da tvorita deželi upravno enoto z gotovo samoupravo, kar je Avstro-Ogrska že ugodila. Obrambena zveza Turčije s Srbijo. »Wiener Allg. Ztg.« izjavlja, da ni resnično poročilo, da obstoja defenzivna zveza med Turčijo in Srbijo. Turčija odklonila zvezo s Črno goro. Veliki vezir je odklonil Vukotičevo ponudbo o zvezi Črne gore s Turčijo. Črnogorci neodvisni od avstrijskega uvoza. V Londonu so osnovali Črnogorci trgovinsko agenturo, da postanejo neodvisni od avstrijskega uvoza. Pred otvoritvijo državnega zbora. V zbornici je bilo včeraj jako živahno. Ni čuda. Saj odkar so bili poslanci zadnjič skupaj, se je veliko izpremenilo. Beekovo vlado je strlo kolo časa. Znan a le nov mož, načelnik uradniške vlade, ministrski predsednik Bienerth, jih je sprejel. Stranke so se včeraj živahno posvetovale. O položaju so razpravljale malone vse stranke. Cehi. O seji čeških poslancev molče. Znano je le, da so nastale v češkem klubu velike diference, ki bodo povzročile, da razpade sedanja organizacija in da se mladočehi izolirajo. O Kramarovi demisiji se odločijo češki poslanci danes. »Slovanska korespondenca« poroča, da skliče češka agrarna stranka vse slovanske stranke k posvetovanju glede na priklopitev Bosne in Hercegovine. Minister 'dr. Začek je prišel v češki agrarni klub, kjer ga je prisrčno pozdravil klubov načelnik Udržal. Ru;ini zahtevajo podpredsednika. Predsedstvo rusinskega kluba se je posvetovalo poldrugo uro z Bienerthom o položaju in o rešitvi začasnega proračuna in aneksijske predloge. Bienerthu so naznanili, da bo sklepal klub o rešitvi1. Posvetovali so se cel dan, a do zaključka niso prišli. Rusini zahtevajo, da pripade peto podpredsedniško mesto Rusinom in ga pod nikakimi pogoji ne pripuste Jugoslovanom. Rusini zastopajo stališče, da mora biti predsedstvo sledeče sestavljeno: Nemec, Celi, Poljak, Rusin, socialni demokrat in zastopnik ostalih manjših skupin. Nemci. Interpelacije glede na demonstracije. Nemškonarodna zveza je soglasno izjavila zaupnico nemškemu ministru krajanu Schreinerju. Sklenili so, da vlože interpelacijo glede na dogodke v Pragi, Bergreichensteinu, Schutteiihofnu in v Ljubljani ter o dogodkih na dunajskem vseučilišču. Na Ptuj, Celje, Maribor so seveda pozabili. Nemška radikalna zveza vloži več nujnih predlogov glede na Prago in na dunajsko vseučilišče. O nemško-čeških zadevah se je vršila popoldne seja nemško-čeških poslancev. Krščansko-socialna zveza je obsodila demonstracijo italijanskih dijakov na dunajskem vseučilišču in pozvala vlado, naj očisti vseučilišče Avstriji nasprotnih življev. Zalivalo in priznanje so izjavili bivšima ministroma Gessmamiu in Lbenhocliu. Seja voditeljev koalicije pri Bienerthu. Zadnja došla poročila trde, da je položaj zelo resen. Socialni demokrati namreč nameravajo glasovati proti nujnosti Obeh državnih potrebščin. Proti bodo tudi glasovali Italijani, Rusini, češki radikalci in nekateri mladočehi, tako da sinoči še ni bila zagotovljena dvetretjinska večina. Včeraj zvečer je trajala seja voditeljev koalicije pri Bienerthu tri ure. Bienerth je poživljal strankine voditelje, naj dovolijo državne potrebščine nujnim potom. Nemci, krščanski socialci in Poljaki so se strinjali ž njim, Cehi so pa izjavili, da naznanijo svoj sklep šele danes ob desetih dopoldne. Živahno so razpravljali tudi o po-oblastilni postavi glede na trgovinske pogodbe. Kolowrat je izjavil, da z državo, kjer sežigajo cesarjevo podobo in ki ima vedno pripravljeno puško, ni mogoča trgovinska pogodba. Po konferenci so izjavili, da se je položaj nekoliko zboljšal. Socialnodemokratični mandati na trhlih nogah. Socialni demokrati nimajo posebnega vzroka biti preveč ponosni na svojih sedanjih 89 mandatov, ker velika večina istih stoji na jako negotovih nogah. Zlasti na Češkem bi znale nove volitve zrušiti v prah nekatere teh mandatov in imajo soc. demokratje vzroka dovolj, da z vsemi sredstvi skušajo preprečiti razpust zbornice. Soc. dem. urednik v Plznu, Rudolf Pik, je v kmečkih občinah le s skrajno težavo prodrl; sedaj pa je iz socialnode-mokratične zveze izstopila 2000 mož bro-ječa organizacija malih posestnikov, ki so pri volitvah tvorili jedro soc. dem. volivcev. Ob izstopu je vodja organizacije, Hornof, pisal poslancu Piku »sočno« pismo, v katerem mu predbaciva, da nima niti pojma o poljedelstvu in njega težnjah, da so 011, Netueš in dr. Soukup kmečkim »sodrugom« sicer veliko obljubili, a ničesar storili in še več drugih britkih resnic. Socialnim demokratom se torej na Češkem stolički nevarno majejo. SLOVENSKI POSLANCI IN PREDLOGA O ANEKSIJI. dr. Susteršič, dne 24. t. m. delj časa pogovarjal s hrvatskim delegatom Zagorcem, kateri ga je pri tem informiral o načrtu, da bi naj jugoslovanski poslanci v obeh parlamentih glede vprašanja o aneksiji paralelno postopali. Dr. Susteršič da je to misel simpatično pozdravil, a rekel, da se še ne more o njej obvezno in v imenu svojega 'kluba izjaviti, da pa hoče v eni prihodnjih klubovih sej staviti v tem smislu predlog ter dati članom »Slovenskega kluba« priložnost, da izrečejo o tem vprašanju svoje mnenje. PROPADANJE MLADOCEŠKE STRANKE. Olomuški »Našinec« razpravlja o pogubni politiki mladočehov ter trdi, da baron Bienerth z njimi niti več ne računa, marveč jih je kar izpustil iz svojega načrta. Zlasti zadnje volitve v kraljevih Vinogradih so pokazale, kako globoko je padel ugled te stranke, ko je mladočeška inteligenca demonstrativno volila narodne socialiste. To je bil pač smrten udarec za mladočeško stranko in posledica njenega neplodnega večnega opoiiiranja, katerega duša da je tajni svetnik ekscelenca dr. Fort. Danes je mladočeška stranka v parlamentu po številu enaka radikalni stranki t. j. 12 mož močna; razlika je le ta, da so med temi 12 mladočehi — tri eksce-lence. ANGLEŠKE VESTI. Milijon vojakov, ki jih je feldmaršal Roberts zahteval v varstvo proti invaziji Nemcev na Angleško, tudi za angleške finance niso malenkost. Ti vojaki bi stali na leto 20 milijonov funtov šterlin-gov. Pomisliti pa je treba, da so angleški dohodki baš v tekočem letu prav občutno nazadovali; dalje pa bodo v bodočih letih izdatki za novovpeljano starostno zavarovanje stalno rasli in za te izdatke niso predvidjeni nikaki dohodki. Nemška nevarnost bo torej Angležem delala dokaj preglavice. Tudi v Indiji ni vse tako kakor bi Angleži radi. Upori in napadi na ura'dnike so na dnevnem redu. Nedavno je Benga-lec Kanai izvršil poizkus umora na guvernerja Sir A.Fraserja; za to je bil obešen, a ljudstvo se je polastilo njegovega trupla, okrasilo krsto s cvetjem, v usta pa mu je vlilo mleka, katerega so dali blagosloviti pred oltarjem boginje Kali. Ta boginja pa pomenja moč uničevanja, razru-ševanja, in ljudstvo to boginjo zlasti časti pri svojem gibanju proti Angležem. S svojo šolsko predlogo je angleška vlada precej pogorela; da si zagotovi sprejem iste, je morala svoj prvotni načrt tako zelo spremeniti, da je sedanja predloga nekaj čisto drugega nego je bila prva. Za katoličane je zlasti zadnji paragraf novega zakona velike važnosti, ker jim dovoljuje lastne šole — seveda izvendržavne. V šoli mora biti 'U otrok ene in iste vere. Te šole bodo oproščene državnega nadzorstva, izgube pa tudi vzdrževalna sredstva iz občinskih davkov. Pač pa bo država po novi predlogi plačala za vsakega otroka vsako leto v večjih mestih po 57 šilingov, v manjših krajih in na deželi pa po 47 šilingov; povprečno torej po 55 šilingov za otroka, med tem ko je po prvi predlogi hotela plačati le po 47 šilingov. Upati je, da bodo irski poslanci, ki zastopajo večinoma katoliško ljudstvo, dosegli od vlade še kaj več. HRVATI IN ANEKSIJSKA PREDLOGA. Veliko hrvaških poslancev zavzema stališče, da mora o priklopitvi Bosne in Hercegovine razpravljati in sklepati hrvaški sabor. NEMŠKI CESAR OBOLEL. Nemški cesar Viljem se je tako močno preliladil, da že dva dni leži in kašlja. OGOLJUFAN FRANCOSKI FISKUS. Jaures trdi v »Humanite«, da je na pristojbinah ogoljufal »Credit foncier« francoski fiskus za 21 milijonov frankov. Dnevne novice. + Izjava. Na mnogobrojne zahteve, da naj sprejmem kandidaturo v okrajih Zužemberk-Ribnica - Lašče - Kočevje, izjavljam. da kot pristaš S. L. S. kandidaturo odklanjam. Obenem se vsem somišljenikom na zaupanju zahvaljujem in jih prosim, da naj oddajo svoje glasove kandidatu g. dr. Peganu. — Ivan Veho-v e c , župan žužemberški. + Zborovanje »Hrvatske krščanskt delavske zveze«. »Hrvatski krščanski raduički savez« je imel v nedeljo, dne 22. t. m., v katoliškem kazinu v Zagrebu svoj prvi občni zbor. Predsedoval jc Dušan K učenjak, ki jc otvoril zborovanje. Nato se je prečitalo od vlade odobrena društvena pravila. Poročali so Ivan Bedek-Radisavljcv o tisku, dr. Anderlič o obrt- ništvu, Josip Krčetič o agitaciji, gospa 1 derlič o ženskem vprašanju. Sprejeli resolucije, kakor so jih predlagali >p ; :> čevalci, ter rešili več notranjih društvenih zadev. Nazadnje so izvolili odbor, ki se bo v kratkem konstituiral. + Tragika. Znano je, kako je zlasti dr. Laginja delal na to, da se sklene za istrski deželni zbor med Italijani in Slovani kompromis. Razdelili so se okraji tako, da se kolikor mogoče omeji narodnostni boj in se doseže med Italijani in Slovani glede na mandate razmerje 25 : 19. Ker pa je dr. Laginja v Slovanom namenjenem okraju propadel, je razmerje 26 : 18. V vodilnem glasilu istrskih Italijanov »Idea Italiana« izvaja dne 19. novembra nek politik, da je to razmerje zategadelj zelo ugodno za Italijane, ker bi bili Slovani, ako bi se ne bila sklenila kompromisna reforma in se volilo po starem redu, pridobili najmanj štiri ali celo pet mandatov, torej bi jih bilo ld do 14, število Italijanov pa bi bilo padlo od 21 na 17 ali 16. Razmerje med Italijani ki Slovani bi bilo torej po starem volivnem redu 17 : 13 ali celo 16 : 14, dočim je po reformi 26 : 18. Ce Italijani sami čutijo, da je reforma njihovo pozicijo utrdila, bo pač res. Sploh se kaže, da je istrska reforma za Slovane vse prej kot pridobitev. Ni vse prav doli v Istri! Dr. Laginja pač ni mislil, da se bo njegovo lastno delo tako hitro pokazalo za zelo nepopolno. + V Škofji Loki bo v soboto, dne 28. t. in., ob osmih zvečer v gostilni gospoda Franca Sušnika volivni shod. Gospodje volivci se vabijo, da pribite v obilnem številu. — Hrvatsko-bosenska deputacija na Dunaju. O štiriumi zamudi, ki je ž njo prispela bosenska deputacija pozno ponoči na Dunaj, poroča »Hrv. Korespondenca« po informacijah nekega voditelja deputa-cijc to-le: Ob približno pol štirih zjutraj je naš vlak zapustil Bosanski Brod. Pri vstopu v vozove nas je presenetilo, da v istih niso gorele luči in da vozovi niso bili greti. Ker jc bilo precej mrzlo, smo prosili sprevodnika, da ukrene, kar treba. Naša prošnja ni bila uslišana. Še-le tik pred Budimpešto so v nekaterih vozovih tretjega razreda zakurili. Med vožnjo iz Budimpešte na Dunaj se je ponovila ista igra. Kosila, ki smo ga bili v Brodu naročili, nismo mogli nikjer dobiti. Ob 8. uri zvečer se je vlak ustavil na neki postaji, kjer so nas postregli z mrzlimi jedili, toda od 350 oseb jih je dobilo le 150 nekaj malo hrane. Ni lahko najti pravega izraza za tako postopanje ravnateljstva ogrskih državnih železnic; toliko je jasno, da je bila zamuda namenoma uprizorjena. Trije člani depu-tacije so imeli v Budimpešti nekaj opraviti in so se potem peljali z drugim vlakom na Dunaj. Prišli so dve uri pred nami do cilja. Naslov šolskega svetnika je dobil povodom svojega umirovljenja profesor na ženski učiteljski pripravnici v Gorici, gosp. Anton Fras. — Železniška akademija v Celovcu. Poslanec Dobernig je stavil v državnem zboru predlog, naj vlada takoj ustanovi v Celovcu železniško akademijo, oziroma železniško strokovno šolo. — Poštno ravnateljstvo za Koroško s sedežem v Celovcu je zahteval v državnem zJboru poslanec Dobernig. — »Delavski dom« v Podljubelju je bil minulo nedeljo slovesno otvorjen. V vasi je bil popoln mir, ker ni bilo nemšku-tarjev blizu. — Profesor Hackel opusti svoja predavanja na univerzi in ne bo več predaval. — Po neprevidnosti ustrelil je v Au- rori Mirni, v Ameriki Slovenec A. Geršin Slovenca Tomo Rebroviča. — Nagloma umrl je v Clevelandu Slovenec Alojzij Susteršič, doma iz Žužemberka. Istotam je nagloma umrl Slovenec J. Ogrin. — Slovenec nastopajoč v gledališču v Ameriki. Ameriški listi poročajo iz Cle-velanda: V Amusement - gledališču blizu St. Clair je stalno nameščen nadebudni slovenski igralec na klavirju gospod Milan Trošt. Med angleškimi komadi se zasliši tudi semtertja slovenska narodna pesem. kar zanima zlasti rojake. — Stavkati hočejo dnevničarji v Osjeku. Izročili so delodajalcem spomenico, ki v njej zahtevajo z ozirom na draginjo primerno zboljšanih plač. Odvetniška zbornica se bo sto zadevo pečala v že sklicani seji. — Čitalnico železničarjev v Sisku je hrvatska vlada razpustila. — »Lloyd« bo vozil od 17. decembra ob torkih, četrtkih in ob sobotah ob osmih zvečer iz Trsta v Kotor. Vozila bosta parnika »Baron Gautsch« in »Prinz Hohenlohe«. Zlata poroka. Dne 23. t. m. obhajala sta na Čatežu ob Savi zakonska Andrej Pangarčič in njega žena Ana rojena Prah, kmeta iz Globočic št. 5, svojo zlato poroko, vpričo svojih številnih cvtrok in vnukov. Nad 54 let živita vzgledno krščansko v zakonu, pridobivši si mnogo premoženja. Cerkev je napolnilo mnogo ljudstva od vseh strani z živahnim zanimanjem. — Iz davčne službe. Naddavkar gospod J. Budita je iz Trebnjega prestavljen v Kočevje. Uradni vestnik. Stečaj je otvorjen nad premoženjem tvrdke Moric Lustig-a sinovi v Šidu na Hrvatskem. — Dražba nepremičnin vi. št. 990, 1417, 1199 d. o. Cerovec in vi. št. 373 d. o. Vina vas bo 18. decembra t. I. ob 1. uri popoludne v Dulah št. 14. — V zadružni register se je vpisal kot prokurist »Prve žrebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici« g. Franc Šolar. — Načrt o razdelbi skupnih zemljišč pare. št. 591 d. o. Stara Vas se bo pojasnjeval 12. decembra t. 1. od 5. do 6. ure popoludne v občinskem uradu v Grosupljah. Ugovore zoper načrt je vložiti od 1. do 30. decembra pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Ljubljani. Razpisana je definitivna služba učitelja na štirirazrednici v Knežaku. Prošnje je vložiti do 23. decembra t. 1. Razpisane so do 20. decembra t. I. definitivne službe na enorazrednicah v Ambrusu in Selu pri Žumberku ter na štirirazrednici v Žužemberku. — V zadružni register se je vpisalo tvrdko »Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici, r. z. z o. j.« Udje načelstva: Anton Žtiidcršič, Ivan Bile, Anton Logar, Mihael Urbančič. — Prokurist tvrdke »Laibacher Aktiengesellschaft fiir Oasbeleuchtung« je postal ravnatelj Andrej Senekovič. Izbrisala se je v registru posameznih trgovcev vinarska tvrdka .1. C. Juvančič v Šiški. Dražba občinskih lovov bo na okrajnem glavarstvu v Kamniku decembra meseca t. 1. in sicer 7. Depalavas, Dolsko, Drtija, Jarše; 9. Ihan, Češnjice, Krtine, Krašnja, Loke; 11. Dol, Mengeš, Šmartno; 12. Radomlje, Rafolče, Trojana, Spodnje Koseze, Rašica; 15. Vodice, Volč-iipotok. Zalog, vselej ob 9. uri dopoldne. Zakupna doba 1. januar 1909 do 30. junija 1913. — Pod skrbstvo je postavljen zaradi slaboumnosti Franc Mekše, posestnik v Šmavru. Skrbnik: Jože Zupančič v Gradišču. — Iz politiške službe. Deželni predsednik kranjski je imenoval policijskega komisarja v Trstu dr. Ivana Liningerja okrajnim komisarjem na Kranjskem. — Hišna preiskava pri »Srpskem Sokolu« v Zagrebu dne 24. t. m. ni imela nobenega uspeha. Policija ni našla ničesar obtežilnega. — Število orožnikov v Zagrebu zmanjšano. Zagreb jc zapustilo 35 orožnikov. Sedaj jih je v mestu še 70 nad normalnim številom. Policaji umorili svojega šefa. Iz Kal-kute poročajo, da so angleškega policijskega šefa v Halaipnu v Indiji umorili domači policijski nastavljenci. Grozna nesreča na morju. Italijanski parnik »Sardinia« na poti iz Malte v Ale-ksandrijo je zgorel. Potnikov je bilo 11 Evropcev in 140 Arabcev. Kapitan je ostal do zadnjega na svojem mestu. Ni še znano, koliko oseh je rešenih, do 3. ure popoldne so spravili na suho nad 40 nir-iičev. Štajerske novice. š Promovirai bo za doktorja filozofije dne 28. novembra na graški univerzi gospod Janko B r a t i n a. š Poročil se je dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu, z gdč. Josipino Lavtarjevo, hčerko c. kr. profesorja. š V pijanosti ie zmrznil na cesti pri Velenju čevljarski pomočnik Mirko Ma>j-cen. š Prestavljen je kaplan gosp. Josip Lončarič iz Trbovelj v Št. Jurij pod Tab-rom. Tamošnji kaplan g. Josip Florjančič pa gre za župnika k Sv. Martinu na Pohorju. š Dol pri Hrastniku. V četrtek, dne 20. novembra, bo balgoslovljena tukajšnja nova cerkev po domačinu č. g. dekanu F. Hrastelju iz Konjic. š Umrl je v Gradcu bivši zdravnik v Trstu dr. Franc Codelli. — V Studenicah pri Mariboru je umrla hišna posestnica gospa Terezija Scheruga. š Naslov ravnatelj je dobil povodom svojega umirovljenja nadučitelj g. Lenari Voglar. š Ženska — častna članica veteranskega društva. V Judenburgu na Zgornjem Štajerskem je imenovalo veteransko društvo ženo svojega predsednika Franka za — častno članico. Nemci pač stirli-tajo vedno kaj pametnega! š Eksplozija. V Petanjcih pri Radgoni je hotel Vogler na svojem travniku urediti drugi studenec za silatino. Tam je bil že precej globok studenec, katerega je pa dal še izkopati globlje. V globočini 40 metrov pa se jc naenkrat zgodila eksplozija. Metalo je pesek, premog in kamenje 40 do 50 metrov visoko. Strokovnjaki menijo, da so se nabrali v globočini plini, katerim se je odprl izhod iu so bruhali z vso silo na dan. Eksplozije so se ponavljale celih osem dni in se je z velikim trudom komaj posrečilo nevarno luknjo zamašiti. š Nemški buršaki nameravajo imeti prihodnje leto o Binkoštih nekako zborovanje v Celju. Ker je to samo provokacija celjskega in okoliškega slovenstva, že danes protestiramo proti zborovanju. Drugače se bodemo sami izdatno branili proti »izobraženim« pretepačem, razbijačem in preiskovalcem tujih žepov (glej slučaj Brenčič v Ptuju.) Mestni zastop celjski je seveda z veseljem pozdravil sklep teh nemških »junakov«. Ljubljanske novice. N lj Jutri popoldne ob treh predava v »Krščanski ženski zvezi« dr. Ev gen L a m p e. Ij Nad 28.000 kron je dosedaj nabranih za žrtve 20. septembra. »Združeni odbor« je nabral že nad 20.000 kron, dr. Gregorič nad 6.000 kron in narodne dame okolu 2.000 kron. lj »Abstinent« ima danes, v četrtek, ob šestih zvečer navadni svoj tedenski shod v prostorih S. K. S. Z. Bral in pretresava! se bo nanovo predloženi načrt postave zoper pijančevanje. Poroča gospod dr. Pegan. — Pri vsakem shodu se sprejemajo in zapisujejo tudi novi udje. Ij Za >.Sloveusko krščansko-socialno zvezo« 5 kron gosp. odvetnik Ivan Ven-cajz kot globo iz neke kazenske poravnave. Ij Ustanovni občni zbor »Društva slo-vertskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani« se vrši v nedeljo, 29. t. m., ob pol treh popoldne v salonu hotela »Lloyd« v Ljubljani. Natančni spored se pravočasno objavi. Ij Banket mestnim delavcem namerava župan Iv. Hribar prirediti v ponedeljek ob 6. uri zvečer v dvorani »Mestnega Doma« povodom cesarjevega jubileja. Delavci niso nič kaj zadovoljni s tem banketom in prosijo, naj bi se jim raje dalo kajjJenarja na roko._________________ * Samogovori je naslov novi zbirki pesmi Otona Zupančiča. li Umrla je v Zagorju ob Savi soproga bivšega vladnega policijskega oficijala, gospa Josipina Sclnvaiger rojena Burger. lj Aretovan je bil predvčerajšnjim 19-letni hlapec Martin Zorman iz Hrenovice, ker je ukradel svojemu gospodarju, kanti-nerju v domobranski vojašnici, več reči. Nekaj pokradenih reči so dobili v njegovem kovčegu. Oddali so ga sodišču. Ij Dobra prijateljica. Predvčerajšnjim se je pridružila na Mestnem trgu tieki služkinji 28-letna kuharica Marija Trupe, ki je prišla iz Koroškega in jo prosila, da bi pri nji prenočila. Ta jo je res peljala v Šiško, kjer sta pri neki stranki prenočile. Ko je pa zjutraj služkinja vstala, je opazila, da ;i je izginil iz denarnice bankovec za 10 K. Prijateljico je policija prijela in jo izročila sodišču. Ij Trgovino s črevlji v Prešernovih ulicah je otvorila gdčna. Josipina Her-riseh, zavedna Slovenka. Ij Tatinski prijatelj. Ko je te dni popivalo vjč mesarskih pomočnikov v neki gostilni na Poljanski cesti, je enemu pomočniku izginila iz žepa denarnica, v kateri je imel 31 K denarja. Sum je padel takoj na nekega tovariša, ki je na sumljiv način izginil iz gostilne in so denarnico dobili v njegovem hlevu skrito v mrvi. Ij Usmiljena Nemka. Te dni je obiskal neko znano bogato Nemko na Turjaškem trgu usmiljeni brat Miklavž, ki pobira mile darove za bolnišnico v Kandiji. Toda revež je slabo naletel. Ohola Nemka ga je začela zmerjati: »Pojdite k Hribarju in drugim Slovencem! Jaz ne dam za te ljudi niti vinarja! Sramota, da beračite okrog Nemcev za slovensko bolnišnico!« In zaloputnila je vrata usmiljenemu bratu pred nosom. Nič ni pomagalo, da ji je zatrjeval, da je že dobil na nasvetovanih krajih primerne darove in da jc bolnišnica v Kandiji odprta za vse narodnosti,, ostala jc trda in brezsrčna — prava pristna Nemka! Ij Umrl je Marko Kralj iz Spodnje Šiške, oče suplenta na II. državni gimnaziji. Ij Ljubljanski sekstet svira danes zvečer v kavarni »Avstrija«. Vstop prost. Telefonsko ln brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. — DEMONSTRACIJE ZA SRBIJO V DRŽAVNEM ZBORU. Dunai, 26. nov. Danes je imel državni zbor svojo prvo sejo. Novo uradniško mi- nistrstvo se je predstavilo zbornici. V začetku seje so češki radikalci in nemški ra-dikalci priredili demonstracijo proti in za aneksijo Bosne in Hercegovine. Ministrski predsednik Bienerth je razvijal svoj program. Glavna naloga njegove vlade je delo za sestavo parlamentarnega kabineta, ker mora vlada imeti zanesljivo večino za izvršitev velikih del. Stranke naj sedaj imajo premirje napram provizorični vladi, da rešijo nujne stvari: proračunski provizorij, aneksijska predloga in trgovinska pooblastilna predloga. Bienerth je obljubil, da predloži tudi jezikovni zakon, ki naj bi bil podlaga za sporazum med Nemci in Čehi. Govornika je zbornica mirno poslušala, na koncu so mu ploskali kršč. socialci. Nato se je oglasil k besedi Klofač. Komaj se je čulo njegovo ime, pričeli so ropotati nemški radikalci in kričati: »Marš v Srbijo!« »Veleizdajalec!« Češki radikalci so odgovarjali z glasnimi klici: »Živela Srbija!« Tem klicem so se pridružili tudi nekateri Hrvatje, na čelu jim Biankini, ki so tudi klicali: »Živela Srbska!« Češki radikalci so kričali: »Sramota roparjem!« »Proč z aneksijo!« Te demonstracije so traiale pet minut. Poslanec Klofač je predlagal, naj se o Bienerthovem govoru otvori debata. Predlog je bil odklonjen. Za predlog so glasovali samo češki radikalci, češki agrarci in Rusini. OBSTRUKC1JA V DRŽAVNEM ZBORU ? Dunaj, 26. nov. Za kulisami se je včeraj popoldne v državni zbornici naenkrat raznesla vest, da radikalna češka Klofa-čeva stranka v zvezi z gališkimi rusofili: poslancem dr. Mlibovickim in drugovi, katerim sc pridružijo tudi nekateri neradi-kalni Čehi, pripravlja obstrukcija ne le proti predlogi o aneksiji in proračunskem provizoriju, marveč tudi proti vsakemu drugemu činu uradnega ministrstva barona Bienertha. KONFERENCA HRVATOV V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 26. nov. Včeraj so imeli hrvatski delegatje pogovor, pri katerem je vodja stranke prava, Zagorac, poročal o svojih pogovorih s hrvatskimi in slovenskimi poslanci na Dunaju. Delegat Zagorac, kakor tudi bivši sekcijski načelnik Milan Roje, sta v svojih izvajanjih s posebnim zadovoljstvom povdarjala okol-nost. da se toliko od strani hrvatskih, kakor tudi slovenskih poslancev v avstrijski zbornici odobruje paralelno postopanje jugoslovanskih ljudskih zastopnikov v debati o prikiopitveni predlogi. DR. ŠUSTERŠIČ IN DR. LAGINJA O ANEKSIJI BOSNE IN HERCEGOVINE. Dunaj, 26. novembra. Dr. Šusteršič, dr. Laginja in tovariši so vložili danes v državnem Zboru interpelacijo v zadevi Bosne in Hercegovine. Interpelantje zahtevajo, naj vlada v sporazumu z zaupniki bosansko - hercegovskega prebivalstva ustvari take temeljne zakone, da ho prebivalstvu res zagotovljena popolna konstitucijonelna prostost. Tozadevno naj vlada takoj predloži državnemu zboru svoj program. AVSTRIJSKI ŠKOFJE PRI CESARJU. Dunaj, 26. novembra. Danes je cesar sprejel mnogoštevilno poklonstveno deputacijo avstrijskih škofov. Kardinal Gru-ša je v krasnem govoru povdarjal izredno slovesnost, naglašal vladarjevo vero in neomahljivo zaupanje v božjo previdnost tudi v največjih bridkostih in se zahvalil za brezštevilna dela krščanskega usmiljenja. Ginjen je vladar odgovoril. Naglašal je nujno potrebo vere kot edino oporo za obstoj in vlado države. Javno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal je, da je v premnogih nesrečah in bridkostih edino v veri zajemal tolažbe. Obljubi! je. naj se cerkev vedno zanaša na pravno pomoč države. SLOVENSKO ŠOLSTVO V TRSTU. Dunaj, 26. novembra. Paralelka na slovenski pripravnici v Trstu, in sicer na prvem razredu, je dovoljena in ima vsled ukaza naučnega ministrstva takoj stopiti v veljavo. TITTONI NE PADE! Rim, 20. novembra. Stranke večine so predložile parlamentu dnevni red, ki izraža zaupnico zunanji politiki vlade. Zaupnica bo sprejeta. Podpisani so vsi voditelji večine: Fusinato, Majorana. Mar-sengo-Bastia, Ferraris, Gualtierotti. Ma-raini, Pozzi, Dr Riseis, Raggio, Crespi. Poslanci večine pa bodo zahtevali, da italijanska vlada glede na vseučiliško vprašanja vpliva na avstrijsko. Tittoni bo seveda odklonil vmešavati se v notranjo zadeve Avstrije, na tihem pa bo brez dvoma na Avstrijo pritisnil, ker je za Avstrijo z ozirom na mednarodni politiški položaj prijateljstvo Italije velike vrednosti. IREDENTOVSKI MOB V RIMU. Rim, 26. novembra. Dijaki in drugo občinstvo, nahujskano od profesorja Trin-cheri, je včeraj drlo proti avstrijskemu poslaništvu pri Kvirinalu na trgu Colon-na. Demonstrirali so proti Avstriji in papežu ter proti ministru Tittoniju. Vojaštvo in policija sta postopala brezobzirno in veliko ljudi zaprla. Vzlic temu se je posrečilo demonstrantom s krompirjem razbiti eno okno na palači avstrijskega poslaništva. Vojaštvo je nato z nasajenimi bajoneti demonstrante pognalo iz trga in vseh bližnjih ulic. Vlada je policijskega komisarja Secchi, ki je bil takrat v službi, ko je bilo okno razbito, na licu mesta suspendirala. Naposled je župan Nathan ljudstvo -pomiril. Demonstrira se po \vseh mestih, vendar je značilno, da po nekod municipalne in šolske oblasti na zahtevo dijakov niso hotele izobesiti črnih zastav. Rim, 26. novembra. Iredentovsko gibanje proti Avstriji se bo izjalovilo, ker ga vodi skrajna levica socialistov in republi-čanov. Konservativni in monarhistični kdogi poživljajo na mir. Giolitti in Tittoni sta pripravljena nastopiti z vso energijo, ker se bojita zapletkov, ki bi utegnili mednarodni položaj še hujše zaplesti. TEMNI OBLAKI NA POLITIČNEM OBZORJU. London, 26. nov. Mednarodni politični položaj je izredno poslabšan. Avstrija se noče udati Rusiji, da bi se vprašanje o aneksiji obravnavalo na konferenci. Avstrijski poslanik v Carigradu gre na dopust, kar se smatra za pretnjo. Avstrija stoji na stališču, da konferenca sploh ni mogoča, ako se Turčija glede na aneksijo ne začne z Avstrijo pogajati pred 2. decembrom. Turčija baje sklene zvezo z Bolgarijo in Srbijo in hoče, da se na konferenci obravnava o aneksiji in rekompen-zacijah za Srbijo in Črno goro. Izvolski je silno pobit in niti diplomatov ne sprejema. Ruska vlada ne ve, kaj bi storila. Vse velevlasti vedo, da bo Avstrija posegla po orožju, ako se aneksija postavi na dnevni red konference. Francoski listi in diplomati molče kot grob, na tihem pa marljivo delajo za sporazum, ker je drugače svetovna vojska neizogibna. Zlasti pa dela za mirno rešitev italijanski minister za zunanje zadeve, Tittoni. Naduha, ozkoprsnost! Od zdravniške strani se priporoča dr. Elsuirthov »Ast-mol«-prašek proti naduhi kot najboljši in najuspešnejše učinkujoči prašek proti naduhi, ki odstranja ta nadležni položaj. Za poskušnjo pošlje zastonj in poštnine prosto »Schuanen-Apotheke«, Dunaj, Schot-tenring 14. Ne verujte, da zlo pride samo od sebe. Če ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasližemje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot. slabost, medlost so cesto znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-srrup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi rfočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Če naročite eno steklenico za poiskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K. naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel - Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30. Odvajeni ofroci postaneje kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno Scottovo emulzijo, kajti Scottovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo Scottovi emulzij i ker poznajo učinek, kate- Prlatna Ic s Io rega doseže. Cena originalne steklenice 2 50 K. Dobi se v vseh lekarnah. 224Q 2 znamko — ribičem — kot garancl|skim znakom Scot-tovega ravnanja. Odtok vode pospežujoto. kisline raz-fin L J I redčuote. iSS Iva ■ ■ 1 ■ lilhion vrelec proti vodni M Ji H m ■ kislini, trganju, diabotes, W M O ■ M B *0,od nemuin firevf8nemn ki taru, bolezn m v mehurju In ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 2>43 12-8 pri Mih. K»«lnerju. Bolni no želodcu ipt cjo in imjdoio tolaibo in zdravje z vzi vanjem pravih Bradv-jevih ielodičnih kapljic. ker se po kratkem uporabljanju tega staroznanfgft uredstva odstranjajo vse sla-bonti in nepnjfne posledice kakor Trto-gla?<§t, slabost, glavobol, slaba prebav-Ijanja, raprfost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. Ker se pogosto pro« dajnjo porar«ianjn, zahtevajte vedno le pristne Brady Jeve želodčne kapljice, ki imajo i.a zunanjem ovilku in navodilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot var-«t*ono znamko tudi podpis Naj »arnejši pred ponareja-njem ste, to naročite na- " ravnost pri izdelovalen C Brady-ju, lekarna, Dunaj I. FleisrUn arkt 1/462, kjer Htaiu- 6 steklenio K B — ali 3 dvojne steklenice K 4 50 franko in popolne brez vsakih »uuckuv. 8745 6—1 a TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 26. novembra Pšenica za april . . . 13 25 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 1170 Rž za april 1. 1909....... 11 28 Oves za april . ... .8 98 Koruza za maj I. 1909..... 7 68 Efektiv: 15 višje Meteorotogično poročilo. ViSina n. mor|em 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm e a a Čaa opazovanja Stanj« barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 nrab v mm 25 9. zveč. 7423 -22 brezvetr. jasno 26 7. zjutr. 42 0 — 5-4 sl. jvzh. megla 00 2. pop 40 9 + 16 jasno Srednja včerajšnja temp. 1 0°, norm. 1 5°. Josip Schwaiger, posestnik v Zagorju ob Savi in c. kr policijski oflcijal v pokoju javlja v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok Micike in Vali pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo oziroma mater, gospo Josipino Schwaiger roj. Burger 25. novembra ob večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po šest in tričetrtletni mučni bolezni mirno izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki predrage rajnice se v petek dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne preneso iz hiše žalosti na Zagorsko pokopališče ter polože ondi k večnemu počitku, Sv. zadušnice se bodo brale v Zagorski župni cerkvi. Nepozabno rajnico priporočamo prijaznemu spominu in pobožni molitvi. Zagorje ob Savi, 26. novembra 1908. ki je včeraj, dne '/25 uri popoldne, Idčem konci pijenta in izvežbanega soEicitatorja Plača po dogovoru. 3108 3—1 Odvetnik flr. FerdO MOller, Celovec. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom v Ljubljani se proda pod ugodnimi pogoji vsled bolezni. Poizve 2954 se pri upravništvu »Slovenca". 1-8 Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa iz Prvii, t ovarn Avstrije: Diirkopp, S«yria (Puoh), Waff«nrad. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : Adlcrjevi : pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. Sestra Hildegarda Rohrmann uriullnskega konventa na Dunaju, se srčno zahvaljuje ker so ji po vporabi želodčne tinkture lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani, c. in kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja, prešle hude želodčne bolečine. 1 steklenica 20 vinarjev. Naročila po povzetju. 3089 1 Organist in cerkovnik dobi z novim letom 1909 službo * Javorju pri 3025 Litiji. 1-4 Prednost ima samec, rokodelec; dober pevec, četudi samouk je dobrodošel, ker ima tu časa dovolj za nadaljno izobrazbo. Odkritosrčnost neobhodno potrebna lastnosti Plača po dogovoru. Župni urad Javorje pri Litiii Fr. Indof župnik. SOMIŠLJENIKIH SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah ln tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te aaio vžigalice! » g M Plačujem v jSfotOFini tudi v večjih množini prima in sekunda Vzorci z navedbo množine in najnižje cene kakor tudi zadnje postaje naj se pošiljajo pod šifro ,,F. S. 102" na „Annonzen-Expeditionu Eduard Braun, Dunaj I., Rotenturmstrasse št. 9. __30'5 i mM mm § tfunc, Ljubljana, Dvorni trg 3 priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kojuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., gospode in dečke. Strogo solidna, strokovnjaka postrežba. i Denarni promet do31.ok-: T . v oc, 2 Stanje vlog 31. okt. 1901 i tobra 1908 čez 54 mil. K. Lastna 9lavmca K 354.64515: J krfln i.----- J Najboljša in najsigurnejša prilika za Stedenje. Sedal: Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni Mil nasproti .Uniona' za frančišk. cerkvijo 2379 1 prej na Kongresnem trgu fitev. 2, I. Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure registrovana zadruga z neomejeno zavezo 411 01 brez kakega odbitka, tako, da o L sprejme vložnik od vsacih vlože-yuyuiui.il ler j i ii uuremuje pu \2> |U nlh 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hran. položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi, z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908. Dr. Ivan SušlerSIf. Josip Šlika, stolni kanonik predsednik. Odborniki! podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran PovSe, vod|a, grašfak, državni In deželni poslanec Itd. — Anton Kobl. posestnik In trgovec Breg p It — Karol Kanachegg, velepose-tnik v Llubljani. — Matl|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani — Ivan Kregar, svetnik trg. in ohrt. zburn v Ljubljani. — Frančlfick Leskovlc. hišni posestnik in blagainlk Ljudske posoiilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. Ako kašljate, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihtate in se ponoči potite, kaže to, da ste se prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in Vašo korist rabite dotnače zdravilo Orkeny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica Črkeny-jev lipovega medu (sirupa) stane K 3—, velika ! steklenica K S- - , 3 steklenice poAtnine prosto K 15"— po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri .Apostolu', Budopešta, Josefsring 64, Depot 30. 3058 VABILO na Izredni občni zbor „»za]emneja podpornega druitua" = u Ljubljani = ki se vrši dne 10. decembra 1308 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg $1.19, Dnevni red: 1. Poročilo glede spremembe pravil. 2. Razni predlogi in nasveti. V Ljubljani, dne 25. novem. 1909. Načelstvo. V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrši se v smislu določil § 27 dr. pr. dne 18. decembra 1908 ob 5. popoldne istotam drug občni zbor ob isti uri, na istem kraju in z istim dnevnim redom. 3106 1-1 registrovana zadruga z omejenim jamstvom. H2 on lO fO Najlepši in najcenejši novoletni rekla mn! koledarji z okusnim tiskom firme se dobe pri Ivanu Bonnču v Ljubljani. Vzorce dopošljem na željo :: brezplačno na ogled :: Oddajo se po skrajni ceni 3107 tudi sami bloki! 5-1 10 133 Za kron 36.. dobi ses zimska sukna i posamezne hlače suknena obleka I modni telovnik pelerina zastonj. Za odjemalce na debelo priporočam dolge pelerine, zimske jopice in klobuke z velikim popustom. Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. a 273. it«v, lvSlovencail d^ 26. novembra 1908, vinarski shod v Novem mestu. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 19. t. m. je priredila novomeška kmetijska podružnica v hotelu k. Paučiča »pri pošti« vinarski shod. Udeležba je bila naravnost ogromna, ker je bil po tem shodu v istih prostorih vinski semenj. — Otvoril je shod vodja k r m sike 'kmetijske šole g. Rohrman, 'ki razloži program shoda, namreč: 1. O povzdigi vinske kupčije potom zadružne organizacije; 2. o zboljšanju prometa z vimom, in 3. o izvozu vina v tujino. Govornik vodja g. Rohrman pozdravi navzoče kot načelnik kmetijske podružnice in prebere brzojavni pozdrav vinarske zadruge. V izbranih, jedrnatih besedah razlaga, da vinska kupčija v sedanjih časih pada. Pridelka je dosti, a kupčije nič. Če ni upanja za zboljšanje, se skoraj kmalu ne bode splačalo gojiti vinogradov. Lansko leto je bila tudi dobra vinska letina, tako, da vinogradniki niso mogli po dobri ceni prodati vina. Začeli so z vino-toči. Govornik polaga vinorejcem na srce, naj opuste vinotoče, ker naposled ni ne vina ne denarja. Vinotoči morajo prenehati! Na drug način sj mora spravljati vino v denar. Vzroki slabe kupčije so obilen pridelek, kakor lansko leto in letos. Obilne vinske letine vinogradce spravljajo na kant! V Istri in Italiji toliko vina pridelajo, da ne vedo kam ž njim. Pa kljub temu ne delajo vinotočev, ampak na drug način skrbijo, da spravijo vino v denar. Seveda, pri nas se ne more do sedaj vino dobro prodati. A veliko bolje je, prodajati vino za nekaj nižjo ceno, kakor pa ga prodajati v vinotočih. Žalostno je, da se pivo tako širi. (Pritrjevanje). Celo vinogradniki pijejo pivo. Ce hoče naš vinorejec kaj zaslužiti, naj na deželi pivo bojkotira. Da se pa vino ne prodaja tako dobro, je iskati vzrok v tem, ker se za vinsko kupčijo na Dolenjskem skoraj nič ne stori. Če se pogleda v druge kraje, se viti i, da v vina bogatih krajih vinske trgovine jako dobro uspevajo. Tako n. pr. na Tirolskem. Vinska trgovina spravlja vino v svet povsod. Vinske trgovine imajo potnike. Ti ponujajo po celem svetu svoje izdelke. Vinogradnik mora kupca iskati, pa ne narobe, kupec vinogradnika. To je bilo prej, sedaj ne ne gre več tako! (Na mizi, 'kjer je za po-skušnjo več steklenic vina iz vinarske vzorne kleti, odleti zaina'šek iz steklenice z glasnim pokom — menda od veselja). V Dalmaciji imajo vinske zaloge, imajo potnike. Vinske zaloge spravljajo vino iz dežele. Sicer je tudi v Ljubljani vinska zaloga, a pristno, domače vino se ne dobi. Dolenjskim vinogradnikom je potreba, da napravijo vinske trgovine, da spravljajo za boljši kup vino iz dežele. Kako pa to napraviti! Pred vsem je treha, da se 'bolje zavedamo svojih dolžnosti. Ganiti se' je treba! V Novem mestu se je napravila svoj čas za poskus vinarska zadruga, pa ni uspevala, ker se razun davčne oblasti ni nikdo za njo brigal. Celo sovražnike si je pridobila. Če si hoče dolenjski vinogradnik pomagati iz vinske krize, mora stopiti v vinarsko zadrugo. V Belokrajini bodo vinarske zadruge eminentnega pomena, ko steče nova železnica. In, če se hoče kaj s/kupiti, morajo biti vinorodni kraji zvezani v zadrugah, ki bodo imele svojega potnika; da bode ponujal dolenjsko vino po drugih deželah. Vipavska zadruga jako dobro uspeva! Prav potrebni so tudi vinarski shodi. Kjer je vino, tam morajo biti taki shodi. Dolenjci naj gledajo za vinske trgovine, ki bodo izvažale vina! G. adjunkt Zdolšek govori o drugi točki sporeda: O zboljšanju prometa z vinom. Povdarja in dokazuje korist vinarskih zadrug in trgovin, ter o izvozu vina iz dežele. Cviček je vino, ki se prideluje samo na Dolenjskem. Da se ga tudi drugje privadijo, ga je pač treba izvažati. In to tje, kjer še ni upeljano. Bolje pa je več belega vina prklelavati, ker cvičkova cena pada. Če se pa hoče izvažati in kaj zaslužiti, se mora umno kletariti. Vinorejci naj pridno obiskujejo kletarske tečaje, da dobe dobro vino. Tujemu vinu naj se pa za-pro vrata. Sedaj posebno iz Ogrskega preti nevarnost. Torej proč s tujim vinom! Vinski nadzornik g. B. Skalicky razlaga koristi izvoza vina v tujino. Na Kra- njskem se je pridelalo letos do 300.000 lil vina. Pride torej na vsakega prebivalca približno sto litrov. Gotovo je, da se pa tega ne more in ne sme v deželi spiti. Zatorej je treba vino izvažati. Za izvoz je pa najbolj pripravna češka dežela, ker ima dvanajstkrat toliko prebivalstva, a veliko manj pridela vina. G. govornik je lani sam potoval s 65 kranjskimi gospodarji na Češko, kjer so na razstavi razstavili tudi kranjsko vino. Kranjsko vino je jako ugajalo in so ga po kozarcih prodali 20 lil. G. Skalicky je v dvajset čeških listih pre-skrbel za reklamo za kranjska vina in je gotovo, da bi se izvoz našega vina na Češko jako izplačal. Seveda pa je treba vinarskih zadrug. V celi Avstriji ima edino Kranjska vinarsko klet. To priložnost je treba porabljati! Češki trg se da pridobiti, če pošiljamo veliko množino. Združiti se je treba, ter napraviti združene zaloge. Na Češkem je treba napraviti velikansko zalogo kranjskih vin. Zato se je treba združiti. In to je pa kaj lahko, ker nam gre vlaida in dežela na roko. Za sedaj naj se v češke razstave pošiljajo naša vina. Tako v pražko gospodarsko razstavo maja meseca prihodnjega leta ter na veliko razstavo leta 1910. Dolenjci naj se organizirajo ter skrbe za lokalne odbore, ki se bodo posvetovali, kaj se mora storiti. G. govornik sklene z besedami:' »Združimo se in skupaj delujmo! V zadrugi je edina rešitev!« Kletarski nadzornik iz Ljubljane g. Gornbač pove, da mu je naročil deželni odbornik g. grof Barbo, da ne more priti, ker je zadržan. G. nadzornik naznani, da so mu sporočili, da ima deželni odbor nalogo. delovati kolikor mogoče za vinorej-ce. Vinska 'kupčija se bode kmalu povzdignila. Včeraj (18. t. m.) je dež. odbor dovolil podpore 500 K za vipavsko vinarsko zadrugo. Deželni zbor bode tudi dolenjske vinogradnike gmotno podpiral. Ze drugi mesec, dne 3. decembra bodo povabljeni vinogradniki v Ljubljano na razgovor. Lokalni odbori, kakoršne so omenili predgovorniki, se bodo združili v deželno zvezo. Vinska kriza je le momentana. Le ugoditi je treha konsumentom. Seveda, slabo ali predrago vino ostane. Kar je pa dobrega, se ne sme dati v slepo ceno. Na Dolenjskem ne rodi tako, kakor n. pr. v Istri, zatorej dolenjska vina tudi ne smejo biti tako cena, kakor so istrska. Na to pride gospod nadzornik do vprašanja zakaj ni letos vinskega semnja v Krškem. Razni časopisi so pisali, da vinski senrnji ceno kvarijo, kar pa ni res. Prej se je iz Krškega izvažalo veliko vina, a letos se ga mnogo manj. Povdarja navzočim, naj imajo pred očmi koristi vinskih semnjev in naj upoštevajo njih dobrote. Z besedama »Bog živi« odzdravi slušalcem. S priprosto besedo »hvala« se je poslovilo kmečko občinstvo od gospodov govornikov, katerim častitamo na lepem uspehu. Pisec teh vrstic je sam slišal, kako se ljudstvo navdušuje za lokalne odbore. Upajmo, da bodo dolenjskim vinogradnikom kmalu prišli boljši časi. Znanost in umetnost. Zlatokopi, povest iz misijonskega potovanja po Alaski. Spillmannovih povesti XVI. zvezek. Poslovenil Ivan Pirnat, nadučitelj. Založila »Katoliška Bukvama«, tiskala »Katoliška Tiskarna«. V Ljubljani 1908. Cena 60 v, katr. 80 v. Poštenjak Hribar je prišel po tuji krivdi ob svoje premoženje. Iskat je šel srečo v Ameriko in se v Novem Jorku naseli s svojo bogoljubno ženo in dobrima otrokoma, Martinkom in Marico. Tu dobi skromno službico, pa še to kmalu izgubi. Hkrati pa izve po agentu, da je izvrstna služba, kakor nalašč zanj, na razpolago v zlatem rudniku, toda daleč tam natskrajnem severu britanske Amerike. Po daljšem posvetovanju se odločijo tako, da oče z Martinkom gre iskat ponujeno službo, Marica pa ostane z bolno materjo v Novem Jorku. V povesti se obširno popisuje težavno potovanje; posebno Martinek, lo-čivši se od očeta, neizmerno trpi. Toda izkaže se junaka — takega, da ga mora biti vesel sleherni pošten čitatelj. Strmenja vredna jc njegova krščanska sočutnost do Eskima, ki je v vodo padel, in njegova vzvišena ljubezen do sovražnika, katerega z nevarnostjo svojega lastnega w(jenja. Naposled se vse lepo razvozla in reši tako, da se oče in vrli Martinek bogata povrneta k materi in Marici v Novi .lork, da se od tam vsi skupno odpeljejo nazaj na Slovensko. Ta kratka osnova zanimive povesti že kaže, da je vredna sestrica poprejšnjih Spillmannovih povesti, enako prisrčna iu poučna, če ne še bolj. Koristno je tako berilo mladim in odraslim, le manjšim otro-čičem bi še ne bila dovolj umljiva, pa morda nekoliko preveč razburljiva. Omeniti nam je še to, da je na čelu temu zvezku prav mična. barvana slika. Malavašič, Oče naš. Povest. To je zares lepa povest, ki ni le od prve do zadnje strani zanimiva, da obvlada popolno čitateljevo pozornost ter ohrani njegovo domišljijo vseskozi napeto, temveč ima tudi izredno vzgojilno vrednost. Kako plemenita čutila navdajajo bralca, veže ga sveto navdušenje za vse najvišje verske ideale iu vpliva povest zelo blažilno, sent-intja pa je naravnost ganljiva. — Dejanje je jako živahno, godi se za časa grozne francoske revolucije in opisuje boje vernikov nasproti krutemu svobodornisel-stvu, tako, da je povest tudi vrlo zanimiva. Omislijo naj si jo posebno naša bralna izobraževalna in druga društva in Marijine družbe za svoje knjižnice. Posebno duhovni pastirji, voditelji naših organizacij itd. naj si nabavijo to povest trdo vezano in naj jo pridno izposojujejo; s tem bodo veliko koristili. Za odraslo mladino je ta povest krasen Božični dar. Posebno starišem pa tudi vzgojiteljem jo priporočamo, tu imajo jasne zglede kako naj v krščanskem duhu vzgajajo otroke, imajo pa tudi zglede slabe vzgoje in njenih groznih posledic. Povest naj bi se glasno čitala v družinah; mlado in staro bi imelo nekaj zabavnih uric, pa tudi veliko korist. Ta knjiga se je tiskala na stroške »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja 1 K 50 vin., vezana 1 K 70 vin. Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škofijo štev. 19. 2811 29 Od 25. novembra do 25. decembra prodajam na svojih prostorih na Šolskem drevoredu MViMiai aImmiua brez kože, od prašičev iz primo smnino hh I. vrste kg. 1*50 II. vrste kg. 1*30 Meso istih prašičev I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3098(1-2) Elija ===== ^Vntoi 1 Krejči = Ljubljana, Wolfove ulice štev. 5. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše koiuhovina, klobukov in čepio. - Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča ——————- popravila proti najnižji ceni. ———————— Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje. Blago in cene solidne. 2540 s £ ( CJ u C CJ Im 3 C o N CJ im JQ CJ C CJ O f Slovenci Slovencem Zelo važno za trgovce in obrtnike i 2 Z Ker imam še precejšnjo zalogo refflnmnih koledarieu za 1.1909 in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. Cene so brez konkurence tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati komad, po lo vin. Vsem Slovencem se priporoča 3078 (20—2) Fr. ISlIČ, Ljubljana, Mestni trs 11. z p o. ar o. -» o o* 3 O ----Q* Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč! Podružnice Spljet, Celovec in Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 Podružnice Spljet, Celovec in Trst priporoča promese na drž. srečke 1. 1864., cele po K 22'— polovice „ „ 12*— sprejema vloge na knjižice in ^fljj na tekočI račun po čistih ™ k 1|12 gl. dobitek K 300.000 t H«, - Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni tond K 300.000. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ====== PoSiljatve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon št. 82.) " Dež.lekarna pri,.Mariji pomagaj"! . Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. moslu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje .Tk^S' Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las, — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine ustna in zobna Vnd/l deluje izborno proti zobobolu in gnji-'«ualobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. (mlmrstvo in podo£areho. 4 r Stavnemu občinstvu, osobito fa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niitv&m vljudna namnanjooa, da sva pod tvrdko , 318 44-2 &otzlmi.&£e6ar ustanovila kiparsko (poeMrorsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaiki trg I- Priporočava st torej Ma vsa ta strokovna dela ter foiiljava ratne načrte bres-f lačno na vpogled. — Itvritvala bo deva vsako iaročeno drlo vestno, umstniiko, ttslno in po smernik cenah, JWrii*vn!an pinmm ni na ra*pnlr£e, V nalogi bodo vedno rasna razpela tm ekrirjl m cerkvene in druge p+de*e. M odličnim spoštovanjem šot z l ml. 4 JJoBar flmuir n«o tn ftMaftlM, Gostilničar na račun, kateri ima biti obenem potnik za vino, se sprejme v mojo staroznano gostilno ,,pri Lozarju" v Ljubljani. Žen« mora bili dobra kuharica in spretna gostilničarka. Oziralo se bode le na onega zglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, je v vinski stroki vešč in ima veselje ter razum za potništvo. Zglasiti se je osebno. Vstop meseca februarja 1909 in zahtevana kavcija K 800. 3G80 6—4 KAROL LENČE, trgovec z vinom na Laverci pri Ljubljani. Spretne šivilje slamnikov se i&£ejo 3082 3—2 tako za verižni, kakor tudi podšiv za trajno, dobro plačano delo v Nemčijo. Samo izučene šjjiiilje naj se zglase z dokazili o dosedanjem službovanju in navedbo plačilnih pogojev pod „Stroh-hutnaherlnnen 72798" na anončno ekspe-dicijo M. Dukes naši , Dunaj I., Wollzeile 9. £! Prvo slovensko !! c. Hr. oblastveno potrjeno i* ucilisce za Krojno risanja branja desifi Ljubljana, »ari tri ft 28. $ Dom se tudi kroj po žlvotnl meri. © Mlekarska zveza Ljubljana 2830 Dunajska cesta št. 32 12 : priporoča povodom bližnjih praznikov : kuhano mnslo iz čajnega surovega masla, surovo moslo, Sir domačega izdelka. — Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja! Kakovost najboljša! Kolodvorska restavracija (Josip fchrey) Vsak petek morske ribe gran cevolie, (morski pajk), kakor tudi ribja brodeta a ia it&liana s polento. — Naslavi se znani pristni —~ cviček —---------— gospoda dr. Schmiermaula. Na obilni obisk se priporoča velecenjenim gostom velespoštovanjem JOSlP SCilfCl/ 3049 3-2 restavrater. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje javiti, da sem prevzela v sredo, t. j. dne 25. t. m., povsem novo urejeno in z najboljšim, najmodernejšim blagom preskrbljeno 3000 4 — 1 trgovino s čevlji na voglu Židovskih ulic poleg urarja Krapeša Uverjena sem, da bom, opirajoč se na osemletno prakso v Modlinški čevljarni v Stritarjevih ulicah, mogla povsem in vselej zadovoljiti svoje velecenjene odjemalce ter postreči vsikdar z najboljšim blagom po najnižjih cenah. Za obilen obisk svoje nove trgovine se priporočam kar najtopleje in bilježim z velespoštovanjem Josipina Herischeva. :: Ljubljana : sv. Petra cesta itev. 21 L (Danek, :: ljubljena sv. Petra cesta Stev. 21 krznar in izdelovatelj čepic priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — | Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine po najvišjih dnevnih cenah. 2876 18 7 nI | po Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv= za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fina oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kroda. Zlate in raznobarvne bronce. Fribtno ln kovinsko zlato, srebro iu aluminiuni v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škailje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, prstena in rudninske barve. :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištene mizarje ===== in hišne posestnike itd. , :: priporoča ;: Hdolf Haupfmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. = Prodaja najboljšega mizarskega = lima = po najniži ceni, karbolineja samo boljše vrste, gipsa alabastra in stukaturnega za podo-2961 barje in zidarje. i --Ustanovljeno 1832. .. :: Zahtevajte cenike! :: Dl< mDMD rllliht) kot slu£a v kakem zavodu rillllCIlIC AlIUJJB ali samostanu ali tudi v kaki drugi pošteni krščanski hiši ali tudi kaki tiskarni išče 24 letni mladenič. Naslov: Andrej Tomec, Podlož, p. Lož pri Rakeku. 3 3 3090 Dobre harmonike K 4*80. Nad 50.000 komadov razprodanih. Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovo-»Jffia Bli pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. Št. 300 '/„ 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/„ 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5 20. — Št. 656 3U 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5'40. — Št. 305 3/< 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 i/t 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8 —. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik Hans Konrad, razpošilja t niča nlasbil v Br(ixu 2720 št. IOIO. CČeškoO 15-13 Podružnice: Prapa z men|alnlcainl: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, CeSka Kamnica, Moravski Zumberg, fflodling, Novi Jliln, , Plzen, Zvltava ln Llberce. fllenjalnlce na Dunaju: I. WolIzelle tO, Taborstrasse 1, III. Ungargasse 77 (vogal Rennwega), III. L0-wengasse 27, IV. VVledner Hauptstrasse 12, V. Selionbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Marlahilfcrstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strasie 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. Wflhringerstrasse 82, XIX. Dobllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32. II Menjalnlčna delniška družba MERCUR * DUNAJ, L, WoIEzefle 1. li Hkc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000. Najkulantnej&i :: nalkup in prodaja :: vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, sreCk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskomptiranje :: izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.