iteo. 54.
O Ljubljani, o četrtek, dne 5. marca 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 15-—
za fetrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „
po
ia Jetrt leta ia en mesec
11-20 560 190
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . , za več ko trikrat.
13 h 11 „ 9 „ 8„
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je • Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
_ dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Meščan - Rje si?
Tudi mesta so torej izvolila svojte poslance. Težko je šlo in s smrtnimi težavami. Zadnji jc po izdajstvu socialne demokracije bil v ožji volitvi izvoljen v Idriji liberalec Gangl. Tako je torej število dopolnjeno, in slovenska mesta in trgi imajo čast, da jih zdaj zastopajo v deželnem zboru: advokat dr. Tavčar, advokat dr. Triller, advokat dr. Vilfan, advokat dr Novak, notar Plantan, katerim se ponižno pridružuje učitelj Gangl. Pire in Lenarčič, ki nista advokata, bi bila skoro padla. Proti njim so kandidirali pravi meščani-domačini, ki jih je pa vrglo liberalno uradništvo
Liberalna stranka je zagnala pred volitvami hrup, da se ona bori za meščanstvo, ki ga hoče S. L. S. zatreti. A dejansko sc je pokazalo, da je S. L. S. varovala pravi interes meščanstva in da se je pravo, domače meščanstvo tudi v večini izreklo za S. L. S. Liberalno uradništvo — ravno tisto, za katero tolikokrat beračijo državni poslanci S. L. S. na Dunaju, — je pa odločilo za liberalno stranko proti ljudski stranki.
Pri tem je liberalna stranka pustila popolnoma v nemar gospodarske koristi naših mest, kajti tudi slepec mora videti, da bi bilo za mesto mnogo koristneje, ako bi jih zastopali poslanci ljudske stranke. Politično vodstvo v mestih so si s terorizmom prisvojili ljudje, ki ne plačujejo nobenih deželnih in občinskih davščin in ki jim jc vsa politika samo gonja za njihov prazni in nesmiselni liberalizem. Gostilniška omizja brez vsake druge politične izobrazbe, kakor vsakdanje sirovosti in podlosti iz »Slov. Naroda«, ljudje brez smisla za javni blagor in za ljudsko korist, so z najhujšim terorizmom spravili šc zdaj skupaj majhne večine, da so zadušili ž njimi pametni glas treznega meščana. Kaki ljudje so to, se jc videlo iz njihovega obnašanja po tej klavrni zmagi in sc čita lahko vsak dan v »Narodu«, kjer bobnajo in kriče, da bi ves svet prepričali o svoji mogočnosti.
Liberalno uradništvo , ki vedno nadleguje poslance S. L. S. s svojimi prošnjami, sc ie torej pokazalo kot edina podpora tega klavrnega stvora, ki se imenuje na-
rodno - napredna stranka. To si je dobro zapomniti! Naša organizacija po mestih pa se naj le krepko nadaljuje — prihodnjič se bomo že drugače pogledali!
Nad vse klavrno vlogo pa igra socialna demokracija. Ze pri državnozborskih volitvah jt šla v boj za stranko, ki jc v državni zbornici nasprotovala splošni in enaki volivni pravici ter jc s tem pokazala, da ji jc prva stvar boj proti veri, a zadnja stvar boj za ljudske pravice. In sedaj zopet! Na javnem shodu v Idriji so socialni demokratje, ko jim je dr. Krek pojasnil položaj, izjavili, da nc glasujejo za liberalca. Snedli so svojo besedo!
Liberalni prvaki razumejo dečkarje. Vsak en stotak so prinesli na socialnodc-mokraški bal — koliko jc plačala liberalna stranka sedaj, ne preiskujemo.
Slovenska socialna demokracija sc je sploh pokazala doslej vedno kot izda-javka svojih lastnih načel. Besno sovraštvo proti krščanstvu jo je zaslepilo, da nima več smisla niti za svoje stanovske zadeve. Delavstvo od te stranke nima ničesar pričakovati.
Advokatsko - notarsko - uradniška stranka se lahko pripravlja zdaj, da stopi v nov boj proti zahtevam našega ljudstva. Zveza z Nemci še veže njene voditelje. Nc bi nas iznenadilo, ako padejo voditelji liberalne stranke zopet Nemcem pred noge in prosijo njihove podpore. Mi to celo pričakujemo. A borbo, ki smo jo vodili dozdaj, borno nadaljevali do konca: krivitfo bomo pobijali in od koraka do koraka iz-vojevali pravico svojemu ljudstvu!
Meščani, vi pa glejte — kje ste? Ad-vokatsko-notarsko-uradniška družba vas jc izpodrinila v vašem lastnem domu. Koliko časa bo trpelo, da postanete gospodarji v svoji hiši?
HemšRI združeuavnl zakon-
Protipoljski S 7 odklonjen.
Biilovv namerava Poljake zadeti z dvema udarcema. V pruski poslanski zbornici je predložil razlastivni, v nemškem državnem zboru pa novi združc-vavni zakon. Kaj je s prvim, o tem smo že obširno pisali. Drugi zakon pa je drugače zelo svobodomiseln, edino S 7 je tako reakcionaren in brutalen, da bi si ga niti Bisrnark, ki je bil vendar krut do skrajnosti, ako je šlo za razširitev nemštva, nc
bil upal predložiti. S 7 določa namreč, da je, kadar gre za politične iu nepolitične shode, ki se vrše v netiemškem jeziku, od dotične deželne vlade odvisno, ali jih dovoli ali nc. Na Nemškem so v glavnem tri nenemške narodnosti: Poljaki, Danci in Francozi v Alzaciji. Ali je S 7. naperjen proti Dancem in Francozom? Po besedilu gotovo, toda deželne vlade si nc bodo nikoli upale tema narodnostima prepovedovati shode v njihovem materinem jeziku. Edino proti Poljakom se bo zakon izvajal. In to jc, kar v vseli poštenih Nemcih vendar enkrat vzbuja gnjev in gnjus. Proti Dancem in Francozom si Biilovv nič ne upa storiti, ker vč, da imajo mogočno za-slombo v inozemstvu, prvi v danskem kraljestvu in v Angleški, drugi v Francoski republiki. Le Poljake kancelar zatira z brezprimerno sirovostjo, ker se mu nikogar ni treba bati. Sam jc dejal v gosposki zbornici, »da sc ni treba toliko ozirati na sodbo inozemstva!« To je tista Pru-sija. o kateri je železni kancelar dejal, da se lc Boga boji in nikogar drugega! . . . Oglejmo si sedaj, kako uničevavno sodbo so izrekli o Biilovvovi politiki nemški parlamentarci.
2. t. m. je zboroval v nemškem državnem zboru odsek, ki se posvetuje o novem združevavnem zakonu. Šlo je za § 7, ki omejuje, oziroma prepoveduje vse nenemške shode. Pri debati se je izvajalo sledeče: Schirmer (centrum) povdarja, da ako se § 7 sprejme, bo stavljena velikanska ovira krščanskodemokratičnim delavskim organizacijam. Po sprejetju razla-stivne predloge sc sme reči: Prusija ni več pravna država. Z nasilnimi izjemnimi postavami se nič nc bo doseglo. Grof Op-persdorf (centruni) izvaja: Knez Bismark jc bil tako moški, da se jc umaknil, ako je uvidcl, da ne prodere. Današnji politiki segajo Bismarku komaj do hlačnih žepov. Poljska sokolska društva se ne sme s takimi policijskimi šikanami še bolj razvneti. Nemško bojno brodovno društvo ima po-podružnici v Londonu, Glasgovu in Nev-castlu in vendar angl. vladi niti na misel ne pride, jih razpustiti, dasi je namen teh društev naravnost naperjen proti Angliji. Knez Radzivill (Poljak) spominja na to, da jc Friderik Viljem III. leta 1815 Poljakom slovesno obljubil, da sc bo ohranila njih narodna individualnost. Isto se jc sklenilo na dunajskem kongresu. Poljakov Prusija nc bo nikoli zatreti mogla. Vlada naj ven-
dar enkrat opusti svoje poganske državne nazore in naj jame vladati v krščanskem smislu. Oertzen (državna stranka) svari vlado, naj sc varuje izjemnih postav. Isto povdarjata knez Hatzfeldt (državna stranka) iu MiiHer-Meiningen (svobodomiselna stranka). Pri glasovanju sc jc § 7 odklonil s 15 proti 11 glasovom.
(Prili. seja v sredo.)
Nemški cesar za razlastitev.
B e r o I i n, 5. marca. Viljem II. je poslal po sprejetju razlastivne predloge ministru Rheinbabnu, ki sc je najbolj trudil zanjo, brzojavno čestitko. — Komentar nepotreben.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V CEHIH IN SLOVENCIH.
»Narodni listy« pišejo, da je iz odgovora Gessmannovega nemškemu ministru Peschki jasno, da hočejo Nemci zabraniti, da bi sc jezikovno vprašanje rešilo hkrati za Češko in za alpske dežele. Na Češkem so namreč Nemci v manjšini, na Koroškem in na Štajerskem so pa v večini. Tudi se oglašajo že poljski in rumunski poslanci, da rešitev na Češkem ne sme veljati za Galicijo in za Bukovino. Mladočeško glasilo nato izjavlja: »Če se v dejanju pokaže. da šc ni prišel čas, da bi se jezikovno vprašanje na Dunaju rešilo vsestransko po istih pogojih za Nemce tam, kjer so v večini, kakor za ostale narode, iu obratno za enako varstvo narodnih manjšin, naj so že slovanske ali romanske, — potem pa udarimo mi Čehi s svojimi trum-fi, od katerih ni najzadnji ta. da odpove-mo svoje sodelovanje pri akcijah, ki morejo pri nas koristiti samo Nemcem. S tem dosežemo vsaj to, da se nameravani jezikovni zakon preseli z Dunaja v češki deželni zbor, kamor bi bil imel priti že od začetka. S tem podamo vladi priložnost, da dokaže isti smisel za prava naše večine, kakor ga kaže v alpskih deželah za stališče nemških večin.«
S tem izvajanjem mladočeškega glasila pa mi Slovenci nikakor nc moremo biti zadovoljni. Čehi hočejo odločitev o jezikovnih vprašanjih izročiti deželnim zborom, samo zato, ker imajo oni večino v češkem deželnem zboru, v katerem lahko preglasijo nemško manjšino. To je jako provincialno stališče, ki jc za nas Slovence pogubno, kajti potem koroški in štajerski deželni zbor lahko popolnoma zatreta
LISTEK.
Dllomantl kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M.
(Dalje.)
»Sedaj,« je začel, »sedaj je naš voj končan z zmago in riaše dejanje opravičeno z močjo.«
»Zjutraj so zatiralci vstali in se stresli; privezali so si svoja peresa in se pripravili za boj.
»Vstali so in prijeli za sulice: vojaki so klicali častnikom: Pridite in vodite nas!
in častniki so klicali kralju: Ti vodi bitko!
»Vstali so v svoji prevzetnosti, dvajset tisoč mož in še dvajset tisoč mož.
»Njihova peresa so pokrila zemljo kakor pokrije perje ptice njeno gnezdo; klicali so in stresali svoje sulice, da, vrgli so svoje sulice v solnčno svetlobo; koprneli so po boju in so bili veseli.
»Prišli so proti meni; njihovi močni vojaki so urno pritekli, da bi me porazili; vpili so: Ha! Ha! On je že kakor mrtev!
»Nato sem jaz dahnil nanje in moja sapa jc bila kakor sapa viharja, in glejte! ni jih bilo več!
»Moje strele so jih presunile, z bliskom svojih sulic sem povžil njihovo moč; z gromom svojega glasu sem jih vrgel ob zemljo.
»Pobegnili so — razpršili so se — iz-nili so kakor jutranje megle.
»Sedaj so hrana vranom in lisicam in kraj boja je napolnjen z njihovo krvjo.
»Kje so oni mogočni, ki so vstali zjutraj?
»Kje so oni prevzetni, ki so mahali s svojimi peresi in kričali: On je že kakor mrtev!
»Oni povešajo svoje glave, vendar ne v spanju; oni leže razkropljeni, vendar ne v spanju.
»Pozabljeni so, izginili so v temo in se ne povrnejo več; da, drugi bodo odvedli njihove žene, iu njihovi otroci se jih ne bodo več spominjali.
»In jaz — jaz! Kralj — kakor orel sem našel svoje otroke.
»Glejte! Daleč sem potoval v nočnem času, vendar povrnil sem sc k svojim mladim ob jutranjem zoru.
»Skrij se pod moja krila, o narod, in jaz tc bom potolažil in ti ne boš nezadovoljen.
»Sedaj je napočil srečni čas, čas plena!
»Moja je živina po dolinah, devicc v kraalih so tudi moje.
»Zima je minula, nastopilo je poletje.
»Sedaj naj zlo zakrije svoj obraz in blagostanje naj cvetc v deželi kakor lilija.
»Veseli se, raduj se, moje ljudstvo! Cela dežela naj se veseli, ker jc tiranstvo poteptano in ker sem jaz kralj!«
Prenehal je in iz nastopajočega mraka se je povračal globoki odgovor:
»Ti si kralj!«
Tako se je uresničilo moje prerokovanje odposlancu, in predno je poteklo oseminštirideset ur, jc ležalo brezglavo Tvvalino truplo mrzlo in trdo pred Tvvali-nimi vrati.
XV. poglavje.
Good zboli.
Ko jc bil boj končan, prenesli so Sir Henryja in Gooda v Tvvalino kočo, kjer sem se jima jaz pridružil. Obadva sta bila nad vse izmučena in vtrujena vsled naporov in izgube krvi, iu tudi moje stanje ni bilo mnogo boljše. Jaz sem zelo močan človek iu prenesem več naporov kakor večina drugih ljudi, najbrže zaradi svoje majhne teže iu dolge vaje; toda v tej noči sem bil skoro popolnoma na konci, in stara rana, ki mi jo jc zadal lev, me ie začela zopet boleti, kakor vedno, kadar sem močno vtrujen. Tudi glava me je močno bolela vsled udarca, ki sem ga dobil zjutraj in ki mi jc vzel zavest. Lahko
rečem, da bolj klavrne in revne trojice, kakor smo bili mi trije onega večera, skoro ni mogoče najti, in naša edina tolažba je bila v tem, ker srno si mislili, da smo lahko srečni, ako se nahajamo tukaj v taboru vsi izmučeni, mesto da ,bi ležali mrtvi na planjavi, kakor je ležalo na tisoče pogumnih mož v tej noči, ki so vstali zdravi iu močni v jutro. No, s pomočjo lepe Foulate, ki jc postala naša strežnica, posebno Goodova, odkar smo ji rešili življenje, srno odložili verižne oklepe, ki so tega dne gotovo rešili življenje dveh izmed nas in našli smo. da jc bilo meso spodaj strašno opraskano in obtolčeno; kajti četudi so jekleni členi oklepa ubranili, da orožje ni prodrlo v meso, vseeno niso preprečili. da nc bi bili obtolčeni. Sir Hcnry in Good sta bila polna teli znamenj od udarcev in tudi jaz nisem bil brez njih. Foulata nam jc prinesla kot zdravilo raz-tolčeno zeleno listje, ki jc prijetno dišalo in ko smo ga položili na rane, smo sc čutili olajšane. Četudi so nas ti udarci boleli, nam vseeno niso povzročili toliko skrbi, kakor Sir Henryjeve in Goodove rane. Good je imel celo luknjo naravnost skozi mehka meča svoje »iepe bele noge« in je radi tega izgubil mnogo krvi; Sir Henry pa je imel globoko urezo nad čeljustjo, ki mu jo ic zadal Tvvala z bojno sekiro. Na srečo jc bil Good precej zdravnika, in ka-
pravice slovanskega jezika. Ce bi se tako reševala jezikovna vprašanja, srno mi vedno tepeni. Deželno-avtonomistično načelo Cehov v jezikovnih vprašanjih je pač koristno samo njim. Mi moramo smatirati vprašanje jezikovne enakopravnosti vedno in povsod kot splošno temeljno držav-nopravno vprašanje, ki se mora rešiti povsod po istem načelu splošne enakopravnosti vseh narodov, in država mora garantirati narodnim manjšinam, da jih ne zatro v posameznih kronovinah preoblast-ne večine.
Dnevne novice.
+ Jezikovno vprašanje. »Slaw. Korr.« poroča, da bodo Slovenci, ako vlada predloži zakon o uredbi jezikovnega vprašanja na Češkem, tudi zahtevali perempto-rične rešitve jezikovnih razmer, zlasti na Štajerskem. — Mi smo svoje stališče označili jasno v včerajšnjem članku. Pristavljamo še, da med krščanskimi socialci ni pravega sporazumljenja glede na osnovo nemškega bloka proti Slovanom v jezikovnem vprašanju, Gessmann je za, Eben-hoch proti. Konservativno krilo krščanskih socialcev ne simpatizira z blokom. »Vaterland«, njega glasilo, piše celo proti. »Agramer Tagblatt« poroča iz Dunaja, da ni tako neverojetno, da ne bi se osnoval nemškemu bloku nasproti slovansko-ro-manski. Italijani so po sprejetju volivne reforme za istrski deželni zbor pripravljeni za sporazum in baje ne bodo stavljali ovir ureditvi slovanskega, oziroma hrvaškega jezikovnega vprašanja, samo zahtevajo, da se prizna italijansko vseučilišče v Trstu. Slovanski hrvaški poslanci so za to, razuu Spinciča, ki tudi z istrsko volivno reformo ni zadovoljen.
+ Zanimivo! V »Novi Dobi« čitamo naslednje zanimivo pojasnilo: V ponedeljek je »S. N.« pisal: «... konstatujemo, da je dr. Ivan Zajec dne 29. februarja ob pol 10. zvečer v Narodnem domu pred pričami priznal, da je dr. Tavčar dobil v celem kakih 15, dr. Triller pa kakih 5 nemških glasov.« Temu nasproti izjavljam, da se čudim, kako so mogle »priče« smisel mojega razgovora z g. dr. Trillerjem tako pokaziti. Navajam sledeča suha dejstva, ne da bi hotel komu kaj očitati, ali koga zagovarjati.
1.	V dolini šentilorjanski smo se sešli stari in »najnovejši« prijatelji delavstva.
2.	V tej pisani družbi so se razvneli vsakovrstni »gostilniški pogovori«, o katerih se navadno drug dan nič več ne ve. V razgovoru tni dr. Triller trdi. da so Nemci korporativno volili protiliberalno. Tej trditvi sem odločno ugovarjal ter izrecno povdarjal, da sem iastnooko videl več nemških glasovnic v prilog liberalnima kandidatoma. Navajal sem zato številke, katere v pošteni družbi pošteno zagovarjam. Iz načina najinega razgovora je moral vsak logično misleč človek sklepati, da sem hotel ovreči g. dr. Trillerja trditev. Navedena števila niso torej absolutna, am-relativna.
3.	To pa se mora izvajati tudi še iz sledečega: Bil sem član samo ene od štirih komisij, kjer se je oddalo 724 glasovnic: od teh sem si jih mogel ogledati le prvih 150 glasovnic, ker se je kasneje način skrutinija predrugačil.
To so suha dejstva, račun in sodbo si pa naj napravi vsakdo sam.
V L j u b I j a n i, dne 4. marca 1908.
Dr. Ivan Zajec.
Uredništvo -Nove Dobe« pristavlja: i Račun je lahek. Po »Narodu« je g. dr. Zajec videl med gori omenjenimi 150 glasovnicami 15 nemških na ime dr. Tavčarjevo se glasečih. Ce računamo, da jih je bilo med ostalimi glasovnicami iste komisije še trikrat toliko takih, je to pač najmanjše verojetno število. Torej v eni komisiji 60, približno štirikrat toliko v vseh štirih komisijah: pride torej na podlagi od »Naroda« priznane avtoritativne izjave na 200 nemških glasov za dr. Tavčarja.« — Tako je torej dokazano, da so v Ljubljani Nemci rešili dr. Tavčarja. Kaj pravijo sedaj k temu tisti »Sokoli«, ki so tako naivno verjeli znanim »Narodovim« lažem.
+ Za župnijo Turjak je prezentiran pesnik č. g. Anton Medved, valetudinarij bivajoč v Kamniku.
-h Zdravstvo. Dne 27. febr. t. I. je bil
gosp. Josip Ogorevc, trgovec in posestnik v Novem mestu zopet izvoljen za načelnika sanitetnega okrajnega odbora v Novem mestu, gosp. Josip Zurc, posestnik v Kandiji pa za njegovega namestnika. Novi zdravstveni odbor bo intel voditi do-vršitev ženske bolnišnice v Novem mestu, ki se jo menda odpre početkom septembra t. 1.
+ Zadrski nadškof Dvornik povrne se v Zader čez nekoliko dni. Zapustil je ozdravljen in okrepčan Gardsko jezero ter se podal v Benetke, od koder ga pričakujejo v kratkem v Zader.
+ Dr. Anton Petrič t. V nedeljo je umrl v Komiži znani filozof dr. Anton Petrič, častni kanonik in profesor v pokoju. Poučeval je na realki v Zadru, od koder se je umaknil v svoj rojstni kraj Komižo ter se posvetil docela praktični filozofiji. Gla-sovito njegovo delo je »Definicija lepega«. Slavna je tudi njegova »Etika«. Dr. Petrič je pisal vsa svoja dela v italijanščini.
^ Dvorni naslov tvrdk. Dvorni urad je pozval trgovce, ki nosijo dovoljeno jim dvorno firmo, naj popravijo samovoljne izpremembe pri tem naslovu, ker bo drugače obrtna oblast proti njim nastopila. Dvorni naslov pripada zgolj osebi, ne pa tvrdki iu premine s smrtjo tistega, ki mu je bil podeljen. Zato so neupravičeni naslovi: dvorni atelier, dvorna trgovina s klobuki, dvorna lekarna itd.
— Redek slučaj je bil v Idriji zadnjo soboto, dne 29. februarja. Pokopali smo dva veterana ta dan, namreč vpokojenega rudarja Janeza Hvala in vpokojenega paznika Janeza Likar. Veteransko društvo ima lepo navado, da veterancem, ki so bili v boju, v zadnji pozdrav strelja. V soboto je pri obeh pogrebih, ko so pokladali truplo k počitku v grob, gromel poslednji pozdrav. Umrla sta bila čvrsta možaka naše stranke, kar je kazala črna zastava, ki je vihrala raz poslopja, v katerem biva katoliška delavska družba. Vnetima sobojevnikoma ohranimo blag spomin ter posne-majino njuno krščansko odločnost, družinama pokojnikov pa izrecimo sožalje. Tudi nam je težko, ko gledamo, kako legajo v grob naši »stari Idrijčani«.
Uboj in samoumor. Dne 3. t. m. v
jutro so našli na Reki ustreljenega v njegovi sobi 201etnega Riharda Scrobogna, trgovskega uradnika in njegovo izvoljen-1 ko, 161ctno živiljo Noemi Colazio. Pravijo, da je mladenič ustrelil dekle in potem sam sebe, ker so njegovi stariši zahtevali, da poroči bogato nevesto, ne pa ubogo šiviljo, ki se je preživljala s svojim delom.
kor hitro so prinesli njegovo malo lekar-nico, je najprvo izpral rane, zašil Sir Hcn-ryjevo in nato svojo lastno rano, in sicer zelo povoljno, ako vpoštevamo nepopolno svetlobo, ki jo je dajala preprosta kukuan-ska svetilka. Potem je namazal rane z nekim antiseptičnim mazilom, ki ga je bilo precej v mali lekarnici, in jih ovil z ostanki žepnega robca.
Mej tem nam je skuhala Foulata močno juho. Povžili smo jo in se nato vrgli na krasne kožuhovinaste odeje, ki so ležale po veliki koči mrtvega kralja. Po zelo čudnem naključju je v oni noči spal Sir Henry na Tvvalini postelji.
Dejal sem spal, toda po delu tega dneva je bilo spanje v resnici težavno. Da povem resnico, zrak ie bil poln žalovanja in jokanja po mrtvih in umirajočih. Od vseh strani so prihajali tožeči glasovi žena, ker so njihovi možje, sinovi in bratje padli v boju. Ni čuda, da so se jokale, kajti nad dvajset tisoč mož ali skoro ena tretjina cele kukuanske armade je padla v tem grozovitem boju. Mučno jc bilo ležati in poslušati njihovo vpitje po onih. ki se nikdar več ne povrnejo, in iz vsega tega se je zamogla spoznati vsa groza dejanja, ki se je izvršilo tega dne, da se zadosti človeškim strastem. Proti polnoči je neprestano ječanje žen nekoliko potihnilo, motilo pa je tišino zategnjeno pretresu-
joče tulenje, ki je prihajalo iz koče tik za nami in sicer, kakor smo pozneje zvedeli, od (iagool, ki je objokovala kralja Tualo.
Malo in slabo sem spal, od časa do časa sem se zbudil in planil pokonci, misleč, da sem sredi strašnih dogodkov poslednjih štiriindvajset ur. Sedaj se mi ie zdelo, da vidim onega vojaka, ki ga je moja roka poslala na drugi svet, da me napada na vrini gore; sedaj sem bil v. onem slovitem krogu »Sivih«, ki so se z nesmrtno hrabrostjo ustavljali vsem T\va-linim polkom na majhni zelenici; in sedaj sem zopet videl s peresi okrašeno in krvavo glavo kralja Tuale, kako se je zavalila pred moje noge s škripajočimi zobmi iu žarečih oči. Navsezadnje je tudi ta noč minula in ko je napočil dan, čul sem, da niso moji tovariši nič bolje spali kakor jaz. Good je imel prav hudo mrzlico in jc kmalu potem začel bloditi in v mojo grozo bljuvati kri, kar je brez dvoma prihajalo od kake notranje poškodbe, ki so mu jo prejšnjega dne prizadejali obupni poskusi kukuanskega vojaka. Sir Henry pa se je zdel precej dober kljub svoji rani v obrazu, ki je povzročila, da je težko jedel in se ni mogel smejati.
Okoli osme ure nas je obiskal Infadoos, ki jc bil tudi ves utrujen, tembolj, ker je tudi to noč prečni. Vesel je bil, ko jc nas zagledal, četudi ga je Goodovo sta-
—	»Dušan Silni«. Belgrajski Sokoli so si izbrali za predsednika odvetnika Mihaj-la Cvetanoviča. za podpredsednika Pero A. Gjor^jeviča, industrijalca, za tajnika Dušana Sijačkega, časnikarja in za nam. Rad. Zivadinoviča, trgovca.
—	Sleparski posredovalci Iz Nemčije.
Agent Ivan Krstnik Weber, zastopnik družbe »Deutsch - tisterr. Veru ertungs-Gesellschaft fiir Immobilien und Industrie-werte in Miinchen«, nagovarja po avstrijskih alpskih deželah posestnike, naj dado svoja posestva potom inseratov v strokovnem listu »Universal« na prodaj. Pri tem pa morajo dotičniki podpisati kar dve pogodbi: eno glede objav inseratov v raznih listih, za kar morajo plačati navadno 150 kron, in drugo, s katero se družbi prizna in izplača I °/b od svote, ko se z njenim posredovanjem proda, oziroma ko se napravi kupna pogodba. Ta pogodba je 6 mesecev veljavna in se more zadnjih 8 dni odpovedati. Ako se pa ne odpove, se pogodba molče obnovi. Ce pa posestnik po kakem drugem posredovalcu, odnosno sam proda svoje posestvo, mora družbi v treh dneh plačati 200 kron odškodnine. Po S 4. te pogodbe se morajo družbi plačevati vsa plačila v VViirzburgu, kjer je tudi kompetentno sodišče za vse morebitne sporne zadeve v tej pogodbi. Seveda so ti pogoji za posestnika skrajno kvarni, ker družbi omogočajo, da brezskrbno izsesava svoje žrtve; zlasti dostavek o edino veljavni kompetenci sodnije v VViirzburgu je dalekosežnega pomena. Družba ima navado, da pričenja svoje delovanje na zelo spreten, lahko rečemo, rafiniran način, zato ji tudi na Kranjskem utegne marsikdo sesti na »lim«, kajti »Universal« prinaša zadnje čase prav mnogo inseratov tudi iz naše dežele! Ker družba nima v Avstriji pravice posredovanja prodaje in nakupa posestev, naj se občinstvo nikar ne spušča v take dvomljive in nevarne pogodbe, ampak naj vsakega takega agenta brez milosti nemudoma ovadi pristojni oblasti.
—	Kaj zahtevajo koperski učiteljišč-niki. Dne 2. marca je šla deputacija ko-perskih učiteljiščnikov k gospodu ravnatelju Bežeku ter mu predložila sledečo resolucijo: Vsi dijaki slovenski in hrvaški zahtevajo od slovnega c. kr. ravnateljstva v Kopru, da jim ugodi naslednje zahteve, in sicer v najkrajšem času: 1. Predmeti, kakor zgodovina, zemljepis in pedagogika, ki so se dosedaj poučevali v nemškem jeziku, se naj odslej naprej predavajo v slovenskem jeziku. To naj velja tudi pri zrelostnem izpitu. 2. Nikakor nočemo biti navzoči pri pridigah, pred ali po maši. ki niso v materinem jeziku. 3. Zahtevamo učitelja risanja, ki bi nam razlagal tudi metodiko v umljivem jeziku. 4. Hočemo se odslej naprej prostejše gibati. Dopuščeno naj bo k poučnim zabavam bodisi v Trst ali kam drugam. Vsaj višji tečaji naj bi smeli iti v poštene lokale. (Za »poučne« pohode v Trst se po našem mnenju pač ne izplača resolucije delati. — Opomba uredništva.) — Marsikaj bi se še dalo pisati, ali za sedaj naj zadostuje. Prosimo, razsodite, ali imamo povod štrajkati ali ne?
—	Sladkor se podraži. V prihodnji seji kartela sladkornih rafinerij se namerava skleniti, da se bo zvišala cena sladkorju. iu sicer zaradi tega, ker se je zadnje leto kubanskega sladkorja pridelalo zelo malo in bo vsled tega morala bržkone Amerika seči po velikih množinah ev-
nje razžalostilo, in je vsem presrčno stresel roke; vendar sem opazil, da jc pozdravil Sir Henryja s, posebnim spoštovanjem, kakor da bi bil nekoliko več kakor navaden človek; in v resnici smo pozneje izvedeli, da so po celi kukuanski deželi smatrali velikega Angleža kot nadnaravno bitje. Nobeden človek, so dejali vojaki, sc nc bi mogel boriti tako, kakor se je on boril, ter z udarcem sekire pokončal Tualo, kateri je poleg tega, da je bil kralj, slovel tudi kot najmočnejši človek v kukuanski deželi. In ta udarec je v kukuanski deželi prišel celo v pregovor; vsak nenavaden udarec ali dejanje moči so odslej nazivali kot »udarec Inkuba«.
Infadoos nam jc povedal, da so se vsi Tualini polki podvrgli Ignosiju in da se v kratkem podvržejo tudi glavarji po deželi. T\valina smrt od roke Sir Henryja jc naredila konec vsem nadaljnim mogočim neredom iu napadom; kajti Skragga je bil edin njegov sin in nobeden drug tekmec ni ostal živ.
Opomnil sem. da je moral Ignosi plavati po krvi do prestola. Stari glavar je zmajal z ramami. »Da,« je odgovoril, »toda kukuansko ljudstvo je mogoče obdržati mirno in hladno, samo, ako se mu včasih kri pušča. V resnici jc bilo mnogo mož ubitih, toda ostale so ženske in mladi i bodo kmalu zopet vzrastli in zavzeli nji-
ropskega sladkorja, n	-nega iz
sladkorjeve pese.
—	Tržaški predpustnl korzo je bil letos nekoliko živahnejši, kakor navadno. Ni manjkalo niti politične primesi. Med sprevodom je bilo namreč opaziti voz, ki bi imel predstavljati glasovito ladjo najnovejše D'Annunzieve drame »Navc«. Toda ta politična ladja je — pogorela. Dobesedno. Plula je po ulici Stadion, kar naenkrat švigne ž nje kvišku plamen, ki je kmalu objel vso ladjo. »Mornarji« so imeli s seboj nekaj špirita, ki se je slučajno razlil, in iskra iz baklje ga je užgala. Na vseh koncih in krajih je začelo goreti, »mornarice« pa kričati, da je bilo joj. Mornarji so jih reševali. Pri tem si je neka lepotica izvila nogo, druga se je onesvestila in neki mornar se je ranil. »Ladjo« so spravili nazaj v ladjišče. — Ze zaradi te nezgode bi tre-balo, da bi jury prisodila »ladji« prvo nagrado, 500 kron. Toda dobil jo je »Rimski bakanal«. Drugo nagrado sta dobila »Bu-cintoro« in »Ladja«, vsak po 300 kron. Tretjo nagrado je prejel »Neron«, četrto »ribiška ladia« (bragoc), peto (150 kron) »Japonska čajnica«. Te nagrade so dobili vozovi. Med skupinami so prejeli: »Pier-rots« z mandolinami 150 kron in »Mav-riška konjenica« 300 kron. Poleg tega so razdelili nekoliko diplom. — Med razdeljevanjem nagrad je bilo burnih prizorov. Ko je priplavala popravljena »Nave«, so ji hoteli neki občudovalci s ploskanjem in glasno hvalo pripomoči do prve nagrade. A ni šlo. Delavci pa, ki so bili priredili »Nerona«, so seveda skušali vplivati, da bi se njemu podelila prva nagrada. Razočarani so bili, ko se mu je priznala šele tietja nagrada. Začeli so psovati in žvižgati, razbili so tablico, s katero je bila nakazana nagrada, ter začeli om'etavati »sodnike« s krompirji. Nekega »zamorca« v Adamovi obleki - ki je odet samo v črno smolo in s figovim peresom, plesal bos po blatu in hotel žreti lepše maske — zlasti ženskega spola — je redarstvo spravilo v -- paradiž. — Neki moški se ga je nekje tako nalezcl, da so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer je vsled zastruplje-nja z alkoholom kmalu umrl. Neki drugi pijanček umira. Neka pijana maska je pri belem dnevu grozila sprehajalcem z bodalom ter isto nekomu zasadila med ret ra, tako da so dotičnika morali spraviti bolnišnico. Masko so zaprli.
—	Vič-Glince. Prošlo nedeljo je tuka šnje kat. izobraževalno društvo priredi., gledališko predstavo »Zamujeni vlak « ter »Kmet in avtomat«, z deklainacijami med obema igrama. Zares prostorna delavnica g. Bernika, mizarskega mojstra na Glin-cah, kjer se je igralo, je bila nabito polna. Bučen smeli je spremljal kretnje mojstra Petra, glavne osebe pri obeh igrah. Živahno ploskanje v priznanje vsemu igralnemu osobju je kazalo veliko zadovoljnost občinstva nad vprizoritvijo. Za bližnjo pri-hodnjost nam je obljubil ženski odsek tega društva gledališko predstavo.
—	Novice iz Gorij. Hud udarec je zadel gostilničarja g. Jos. Zurnra v Spodnjih Gorjah, znanega in priljubljenega restav-raterja v Vintgarju. Pobili so mu dva krasna konja radi smrkavosti. Škode ima gotovo blizu 1600 K. Zgubil je tako krasen konjski par, uničiti bo moral seve vso opravo konjsko in hlev presnažiti. Občutna izguba je to. V svrho varstvenih naredb je zadnje dni preiskal živinozdrav-nik vse konje naše fare, a hvala Bogu, za-
hova mesta. Sedaj bo v deželi zavladal mir.«
Pozneje zjutraj nas je obiskal Ignosi, na čegar čelu se je sedaj lesketal kraljevi dijamant. Gledajoč ga, ko je korakal s kraljevskim dostojanstvom in spremljan od poslušne straže, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil visokega Zula, ki se nam je pred meseci predstavil v Durbanu in nas prosil, da bi ga vzeli v službo; tako čudno se vrti kolo sreče!
»Pozdravljen, o kralj!« sem dejal in vstal.
»Da, Makumazahn. Kralj navsezadnje po milosti desnih rok vas treh,« se je glasil odgovor.
Povedal je, da je vse v redu in sc nadeja, da priredi tekom dveh tednov veliko slovesnost, da se pokaže ljudstvu.
Vprašal sem ga. kaj je sklenil storiti z Gagool.
»Ona je zlobni duh naše dežele,« je odgovoril, »in dam jo usmrtiti in ž njo vse druge čarovnice! Ona živi že toliko časa. da se nikdo ne more spominjati, kedaj ni bila stara, in ona je vedno podučevala čarovnice in iskavke zlodejeev.«
»Vendar ona ve mnogo,« sem odgovoril; »lažje je uničiti znanje, kakor ga nabrati.«
»Res je,« je rekel zamišljeno. »Ona in samo ona pozna skrivnosti »Treh čaro-
sledil ni smrkavosti pri nobenem drugem konju. Bržkone je ta bolezen ostala še izza časa, ko so gradili bohinjsko železnico. — Imeli smo občni zbor »Bralnega društva«. Novi odbor se je konstituiral sledeče: Janez Poklukar, predsednik, Josip Pristov, podpredsednik, kaplan Ivan Lovšin, tajnik, T. Krle, blagajnik, svetnik Jan. Ažman, Anton Poljak, Jos. Koželj, Šimen Ažman, Jakob Kunstelj, Jakob Jan, Franc Kunstelj, Vinko Zupan, odborniki; zadnji je tudi knjižničar in Šimen Ažman njegov namestnik. Članov šteje društvo 155 moških in ženskih. Dohodkov je imelo društvo 762-33 K, stroškov pa 666-53 K. V letošnjem letu je priredilo dosedaj tri dramatične predstave. Ženski odsek se pripravlja na proslavo jubileja prikazni iur-ške M. B. Vprizoriti hoče v ta namen »Lurško pastarico«, če le mogoče na Marijin praznik 25. t. m. Sploh se vsa naša društva krasno razvijajo. — Do sedaj v letošnji zimi skoraj nismo poznali snega. Nad vse je bila mila, zdaj proti koncu se je pa poujezila; že od sobote sem sneži, snega imamo že en meter. Umevno, da triglavsko pogorje nosi še mnogo bolj močno sneženo kapo. — Naše bralno društvo ima na prodaj lep, dobro ohranjen harmonij.
—	Na smrt na vešala je obsodilo sodišče v Banjaloki Marijo Cabraja iz Bosanskega Broda, ki je svojega moža z železnim drogom smrtno ranila, nato ga položila umirajočega na posteljo in hišo zažgala. Mož je zgorel.
Kruh se podraži? Cene žitu se dvigajo; v Avstriji so poskočile cene zadnje dni za 20 do 30 vinarjev pri 50 kilogramih. V Budimpešti je cena žitu za april poskočila za 30 do 35 vinarjev.
Dalmatinska izložba v Monako-vem. Ta mesec priredijo v Monakovem dalmatinsko izložbo, ki bo predočevala dalmatinsko hišno industrijo in obrt.
Preganjanje slovaških listov na Ogrskem. »Amerikanskim slovenskim novi-nam«. ki izhajajo v Pittsburgu, so odvzeli poštni debit in prepovedali kolportažo na Ogrskem.
Promocija frančiškana. Leon Petrovič, frančiškan hercegovaške provin-cije, je te dni proinoviral na vseučilišču v Freiburgu v Švici za doktorja bogoslovja.
—	V Lovrano sta odpotovala pred-idnik poslanske zbornice dr. Weisskirch-,er in poslanec Tomola, da obiščeta žu-'ana Luegerja. Minister Ebenhoch jc iz Lovrane že odpotoval.
Po hribih in gorah je preteklo nedeljo in ponedeljek nametalo znova nad čevelj visoko snega. V ravninah ga je že nekaj zginilo. V bohinjski Srednji vasi imajo pol metra novega snega.
—	»Legina« veselica v Zadru jc imela 12.500 kron inkasa. To je velikanska svo-ta; pomisliti treba, da je v Zadru le 5000 Italijanov.
Štajerske noulce.
š Neumestna šala. V puntigamski pi-vovarniški restavraciji se je te dni zabavala vesela družba visokošolcev. Ko so se namenili oditi, zapazi krčmar, da gleda enemu dijaku iz žepa držaj srebrne žlice. Seveda ga je takoj prijel in vse zatrjevanje visokošolca, da si je eden izmed tovarišev dovolil z njim slabo šalo, ni ničesar pomagalo: krčmar je poslal po žandarja, kateri
ga je odvedel v ječo, kjer je še sedaj zaprt.
š Štrajk pri graškem gasilnem dnu štvu. V Gradcu štrajkajo kočijaži pri gasilnem društvu radi razlik pri plačah.
š V Šmarju pri Jelšah priredi v sredo, dne 11. marca ob 9. uri predpoldne svoj letni občni zbor »kat. slov. politično izobraževalno društvo za šmarski okraj«, na katerem bo poročal državni poslanec Pi-šek o jako važnih zadevah, tičočih se kmečkega stanu. Pristaši S. K. Z., pridite polnoštevilno, tako da bo zastopana vsaka občina celega okraja!
š Občni zbor »Zveze lavantlnskih dušnih pastirjev in katehetov,« je pri svojem rednem občnem zboru včeraj v Celju — navzoči so bili vsi člani — sklenil enoglasno razdružitev »Zveze«.
š Umrla je v Celju 2. t. m. gospa Friderika Teppey, soproga lesotržca, sta-a 50 let. — Istega dne je ondi tudi umrla gospa Vilhelmina Reiner. soproga poštnega uradnika, stara 28 let.
š PoročU se je 24. svečana g. Franc Delakorda v Št. Janžu pri Velenju z gdčno Pepco Robekovo iz Št. Petra pod Svetimi gorami. Castitamo!
š Umrl je v Gradcu bivši vseučiliški knjižničar Adalb. Jeitteles. Pokojnik se je mnogo bavil z germanistiko.
š Kap je zadela v Braslovčah vpoko-jenega obče priljubljenega gosp. kanonika Bohinca.
Izpred sodlSča.
Sodba v včerajšnji porotni obravnavi.
Obsojeni so bili: Martin Smerkolj na 3 in pol leta, Franc in Ludovik Batis vsak na 3 leta, Bernard Zupančič na 2 in pol leta, Jakob Smerkolj in Jože Zupančič vsak na 18 mesecev, Alojzij Smerkolj na 17 mesecev, vsi v težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Ljubljanske noulce.
lj Jubilej redovnice. Včeraj, dne 4. sušca, je obhajala č. sestra Leopoldina Hoppe 401etnico svojega prihoda v Ljubljano in kot predstojnica usmiljenih sestra v deželni bolnišnici. Ob priliki te redke slavnosti, ki se je vršila le skromno v krogu njenih sousmiljenk, jo je počastil vele-slavni deželni odbor kranjski z laskavim priznalnim pismom; visoko c. sr. deželno predsedništvo pa ji je poslalo častno svetinjo za 40Ietno neumorno delovanje v prid in blagor ubogega in trpečega človeštva.
lj Cesarjev spomenik. Ker bosta, kakor čujemo, to poletje tako kipar kakor livarna z delom gotova, sc ta spomenik postavi in slovesno odkrije na dan cesarjevega rojstnega dne in 60 letnega jubileja, t. j. 18. avgusta letos. Stal bo baje 16.000 K.
Ij Ljubljanska kreditna banka je imela dne 5. t. m. ob 10. uri predpoldne svoj občni zbor. Cisti dobiček sedmega upravnega leta (1907) znaša 183.713 kron, t. j. za 29.679 kron več kakor leta 1906. Še to jesen prične poslovati podružnica ljubljanske kreditne banke v Trstu. Splošni promet vseh bančnih oddelkov je znašal lani 612,003.608 kron, za 1,571.067 kron več kakor leta 1906.
dejcev« tam na oni strani, kamor vodi velika cesta, kjer so pokopani kralji in sede ,molčeči'
»Da, in kjer so dijamanti. Ne pozabi svoje obljube, Ignosi; ti nas moraš povesti do rudokopov, in če drugače ne gre, treba da prizaneseš Gagool, da nam kaže pot.«
»Ne bom pozabil, Makumazahn, vse treba dobro premisliti, kar praviš.«
Po Ignosijevem obisku sem šel, da vidim, kako je z Goodom in opazil sem, da se mu blede. Zdelo se je, da ga drži huda mrzlica in da je to v zvezi z notranjo poškodbo. Šti'ri ali pet dni je bila njegova bolezen zelo nevarna, in jaz sem trdno prepričan, da, ako bi mu ne bila Foulata tako neumorno stregla, bi bil gotovo umrl.
Ženske so ženske, po celem svetu, kakoršnekoli barve so. Vseeno pa je bilo čudno, kako je ta črna lepotica dan in noč tičala pri bolnikovi postelji in izvrševala vso postrežbo tako hitro, nežno in s takim finim razumevanjem kakor izvežbana bolniška strežnica. Prve dve noči sem ji nekaj pomagal s Sir Hcnryjcm; toda ona je nepotrpežljivo prenašala najino vmešavanje in konečno dosegla, da sva ga prepustila popolnoma njeni oskrbi, tembolj ker sva se tudi sama prepričala, da sva pri tem poslu precej nerodna. Dati in noč je čula pri njem in mu stregla ter mu dajala edino zdravilo, neko domačo hladečo pi-
jačo, narejeno iz mleka, v katero so dali sok čebule od neke vrste tulpe, in mu branila muhe. Še sedaj vidim celo sliko, kako je sedela noč za nočjo pri svetlobi naše preproste svetilke, ko se je Good obračal semintja z izmučenim obrazom; njegove oči so bile velike in svitle in govoril je neumnosti venomer. Ob njegovi strani pa je na tleh sedela s hrbtom proti steni koče lepooka postava kukuanske krasoticc, na katere obrazu je bil opazovati živahen pogled neskončnega sočutja, četudi je bila zelo vtrujena — ali pa je bilo še nekaj več kakor sočutje.
Cela dva dni smo mislili, da mora bolnik umreti in s težkim srcem smo se plazili okoli njega. Samo Foulata ni mogla tega verjeti.
»On ozdravi,« je dejala.
Tristo korakov okoli T\valine glavne koče, kjer je ležal bolnik, je vladal popo-len mir. kajti vsled posebnega kraljevega povelja so morali vsi prebivavci zapustiti koče, ki so bile v tem obsežju, razun Sir Hcnryja in mene, da ne bi noben šum motil bolnika. Neko noč, bila je peta v njegovi bolezni, stopim k njegovi postelji, kakor sem imel navado, da vidim, kako sc počuti, predno zaspim za nekoliko ur.
Previdno stopim v kočo. Svetilnica. postavljena na tleh. je pokazala., da se Good nc obrača več semintja. temveč leži popolnoma mirno.
lj Semenj. Dne 4. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 862 konj in volov, 144 krav in telet, skupaj 1006 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa prav dobra, ker so prišli po konje Lahi. — Cene goveji živini so bile 60—70 vinarjev kg živa vaga.
Ij Licealna knjižnica v novem gimnazijskem poslopju je docela urejena ter se je lahko že poslužuje mladina in učiteljstvo.
ij Mostič pri prisilni delavnici sc zaprli in ga bodo baje kmalu popolnoma podrli. Podstavki so sicer še dobri, le gorenji na njih sloneči del je zelo slab. Odprava tega mostiča bo prav občuten udarec za prebivalce vzhodnega dela mesta in bližnjih krajev, ko bodo sedaj primo-rani posluževati se dolge poti čez šent-peterski.most. Tolaži se jih s tem, da se v kratkem zgradi most za vsak promet nekoliko nižje. Ker pa tega mosta ne bodo gradili pred regulacijo Ljubljanice, je tolažba zelo slaba in deželni odbor bi prav ustregel potrebam tega dela mesta, ako bi dal gorenji del mostiča toliko popraviti, da bi bil brez vsake nevarnosti za rabo do zgradbe novega mosta. Mostič ie pokvarijo vojaštvo. Akoravno je očito, da je zgrajen le za majhno težo in je na obeh straneh prepoved, da ga ne sme rabiti drugi nego pešci, so hodili vojaki v polnih četah, celili kompanijah, pogosto s. polnim korakom, s častniki na konjih čcz'enj. Iu ko so bili opozorjeni, da se vtegne zgoditi velika nesreča, in zabili pri vhodih toliko kolov, da jedva zamore navaden človek skozi, so odnehali samo v toliko, da so včasih hodili mož za možem, včasih pa tudi ne. Vsekakor naj se uredi, da se most zopet v najkrajšem času popravi, kar je za promet nujno potrebno!
ij Nove relse na progi južne železnice. To pomlad prično nove močnejše relse polagati od Borovnice dalje proti Trstu. Delo bo do pozne jeseni izvršeno.
Ij Sleparja v trgovini. Sinoči je prišel v neko tukajšnjo trgovino nek neznan gospod, star okoli 40 let, ter kupil ovratnik. Ko je navedenec prodajalki plačal z bankovcem za 20 K in mu je ta odštela drobiž, pride v trgovino nek drug slabo oblečen človek, ki je pričel izbirati gumbe. Med tem pa, ko je prodajalka stregla drugemu, je prvi odšel iz trgovine z drobižem in s svojim bankovcem. Takoj za njim je šel tudi slabeje oblečeni, ne da bi bil kaj kupil. Prodajalka, ki je sleparja opazila, je šla takoj za njima, a sta ji sleparja izginila izpred oči.
Ij Pozor pred nakupom. V l istu so tatovi odnesli te dni za 3000 K zlatnine in briljantov. — V Ljubljani je pa nekemu gospodu izginila iz stanovanja zlata oklopna verižica, vredna 144 K.
Ij Opasno je bolan že dalje časa meščan in čevljarski mojster gosp. Karol Hinferlechner.
Ij Upeljava nočnih pristojbin v lekarnah. V času od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj je dovoljeno v lekarnah pobirati 50 vinarjev kot nočno pristojbino. Te pristojbine so prosti recepti, tia katerih zdravnik pristavi opomnjo »expeditio noeturna« (E. N.).
Ij V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali Zupančevega hlapca iz Radovljice Andreja Tomana, ker so ga fantje na glavi težko telesno poškodovali.
lj Nepoboljšljiva tata. Minuli mesec sta bila aretovana slaboglasni Jožef Mla-
Toraj jc navsezadnje vendar umrl! In v svoji veliki žalosti sem vzdihnil in za-ječal.
»Ps-s-s.t!« sc je začulo iz teme za Goodovo glavo.
Splazil sem se iiližje in spoznal, da ni bil mrtev, temveč da jc dobro spal in v svoji beli roki držal šibko Foulatino roko. Nevarnost je minula, on ozdravi! Tako jc spal cclih osemnajst ur; iu skoro ne bi rad povedal, ker sc bojim, da se mi ne bo verjelo, toda resnica je, da je tekom cele te dobe vdana deklica sedela poleg njega, boječ se, da ga ne bi zbudila, ako bi se zganila in odšla. Resnica je, da so jo morali odnesti, ko se je navsezadnje zbudil — in njeni udje so bili tako otrpli, da jih ni mogla pregibati.
Good jc kmalu okreval. Ko je bil že skoro popolnoma zdrav, mu je Sir Henry povedal o vsem, kar sc ima zahvaliti Foulati, kako skrbno mu je stregla, kako je osemnajst ur neprenehoma sedela pri njem, ker sc je bala, da nc bi ga zbudila, ako bi se premaknili; tedaj pa Good vstane in sc poda naravnost v kočo, kjer je Foulata pripravljala kosilo; vzel je mene seboj, da tolmačim v slučaju, ako bi ji nc mogel povedati, kar je nameraval, akoravno moram reči, da ga je v obče čudovito dobro razumela, posebno ako vpošte-vam, kako zelo omejena je bila zaloga njegovih tujih besedi.
kar in Franc Keržman, ker sta za kurilnico na južnem kolodvoru pokradla 70 kg. pločevine. Ko sta prestala kazen in je bila takrat pločevina zopet na svojem mestu, jima žilica ni dala preje miru, da sta zopet ukradla isto pločevino ter jo prodala za 14 K 88 h. Keržman je bil včeraj aretovan in izročen zopet sodišču, Mlakarja pa čaka enaka usoda.
Ij Mestni zglaševalnl urad je v soboto ane 7. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt; izvzeti so samo res zelo nujni, neodložljivi slučaji.
Razne stuarl.
Zagoneten umor v Parizu.
V soboto so našli trgovca z vanilijami Hanni-ja v njegovi prodajalni zadavljenega. Umor je bil policiji začetkoma zelo zagoneten, ker je bil čudak Hanni zelo bogat in mu ni bilo prav nič pokradenega. Sedaj so dognali sledeče: Hanni je preje hodil po svetu. Na nekem otoku se jc seznanil z nekim vojvodom iz Pariza. Vojvoda je zbežal iz Pariza radi družinskega škandala v inozemstvo. Prosil je Hanni-ja, naj mu preskrbi natančna poročila o njegovih potomcih. Hanni je vsled tega stopil v zvezo z detektivom Gersonom. Ta je obljubil, da mu prinese v soboto važne listine glede potomcev onega vojvode. V petek pa je prišel h Gersonu nek neznanec in zahteval od njega dotične listine. Zažugal je, da hoče na vsak način zabra-niti, da bi jih dobil Hanni. V soboto je bil Hanni zadavljen. Policija meni, da je to storil kak ud vojvodove družine.
Pes odgrizel igralki nos.
Bivši igralki v Bcrolinu, Katarini Parsenov je v pasji razstavi v Ne\v Yorku odgrizel neki ruski pes nos, ker sc jc preveč približala kletki. Obraz je bil zelo lep.
Upor v kaznilnici.
Kakor se poroča iz Kassela, so se v bližnji kaznilnici uprli kaznjenci in pobili na tla dva paznika, nato pa ušli.
Hribolazci zgoreli.
Trije mladi hribolazci, ki so šli iz Schrochena, na Tirolskem, v Lech, so izginili. Poslali so za njimi ekspedicijo, da jih poišče. Ekspedicija je našla planinsko kočo upepeljeno. Hribolazci so bržkone zgoreli v koči.
Orožnik podedoval dva ntilljona.
Orožniku Pnichonu, nastanjenemu v neki vasi pri Etampu na Francoskem, so te dni sporočili tužno vest, da mu je umrla tašča. Sreča v nesreči pa je bila ta, da mu je pokojnica zapustila vse svoje premoženje, ki znaša dva milijona kron. Srečni dedič je takoj zaprosil za umirov-ljenje.
Razparalec deklic zaprt.
V	Berolinu so zaprli 16-letnega Karo-la Zcller, ki je priznal, da jc razparal štiri leta stari Elzi Mielki trebuh.
Mednarodna akcija proti anarhistom.
Švicarska zvezna vlada je z rusko vlado sklenila pogodbo, glasom katere se bodo medsebojno izročile osebe, ki zlorabljajo strelivne snovi. Odslej naprej anarhisti iz Ruskega ne bodo več v Švici našli zavetišča.
Bombna norost.
V	koncertni dvorani gimnazije v Ti-ilisu sta med pevanjem narodne himne
»Povejte ji,« ie rekel Good, >>da sem jI dolžan svoje življenje in da ne bom nikdar pozabil njene prijaznosti.«
Jaz sem ji raztolmačil in v resnici sc jc videlo, kako jc zarudela pod svojo temno kožo.
Obrnila se je proti njemu z enim onih urnih in nežnih gibanj, ki so me vedno spominjali na polet divjih ptic, pogledala ga je s svojimi velikimi očmi in mehko odgovorila:
»Nc, gospod moj; moj gospod pozabi! Ali ni on rešil mojega življenja? In ali nisem jaz dolžna streči svojemu gosopdu?«
Mlada črna gospica je popolnoma pozabila na delež, ki sva ga imela Sir Henry in jaz pri njeni rešitvi iz Twalinih krempljev. Toda taka je ženska navada! Spominjam se, da je bila moja draga ženka ravno taka. Vznemirjen sem se vrnil po tem razgovoru. Razmerje med Foulato in Goodom sc mi je zdelo sumljivo, kajti dobro sem poznal osodepolna ljubezenska nagnjenja mornarjev v obče in Goodovih posebej.
Dve stvari ste na svetu, kakor sem jaz spoznal, ki se jih ne more preprečiti: nikdo ne more ubraniti Zulu, da sc nc bi bojeval, in nikdo ne more preprečiti, da se ne bi mornar vzpričo najmanjše prilike zaljubil!
razpočile dve bombi. Nastala je panika, v kateri sta bila dva otroka nevarno ranjena.
Kuga v San Frančišku.
V San Frančišku strašno divja kuga. 138 oseb je zbolelo, 74 je mrtvih. Kugo so zanesle mnogoštevilne podgane iz ladij.
Sredstva braniteijev.
Ne le današnji odvetniki uporabljajo vsa sredstva, da bi rešili svoje klijente; njihovi predniki so jim bili kos. »Gaulois« pripoveduje zanimiv dogodek »izpred sodišča« pred dvesto leti. Neki odvetnik se je trudil na vse načine, da bi rešil svojega branjenca. Zaman. Nazadnje vzdigne kvišku lepega otroka, sinčka obtoženčevega, ter ga pokaže sodnikom. Otrok se je jako milo jokal, da so sodnike kar polile solze. 7.c se je mislilo, da bo obtoženec oproščen, kar neki sodnik vpraša otroka z glasom polnim usmiljenja: »Kaj ne, inali, ti se jo-češ zavoljo očeta?« . . . »ne, ne, — jočem se, ker me ta gospod ščiplje.« — Odvetnik je pogorel.
Tat knjig. V mestni knjižnici v Cu-rihu so prijeli nekega tujca, ker jc ukradel neko zelo dragoceno, redko knjigo iz 15. stoletja. Pri hišni preiskavi so našli mnogo knjig in s slikami okrašenih rokopisov. V knjižnici manjka mnogo dragocenih knjig, ki so bile najbrže prodane v inozemstvo.
Umrl je bivši ogrski justični minister Theophil Fabiny.
Štrajk je izbruhnil pri donavski paro-brodni družbi.
Spomenik Svatopluku Čechu. V Brnu bodo postavili Moravani spomenik umrlemu pesniku Svatopluku Cechu.
25-kratni mož. V Minsku (zapadna Rusija) so na zahtevo njegove žene aretirali na cesti nekega Preisa. Preis, ki je imel te dni poročiti hčerko nekega bogatega posestnika, je ušel svoji ženi. Ko so zaznali za njegovo aretacijo, se je oglasilo 24 žensk, s katerimi je bil Preis poročen. Preis vse priznava.
Truplo matere kralja Milana, Marije Obrenovičeve, so našli v cerkvi sv. Spiri-diona v Jassyju na Rumunskem, ko so prekopavali tla.
Za pol milijona ruskega premoga bo nakupila dunajska občina za svoje elektrarne. Ruski premog je cenejši in boljši kot prusko-šlezijski.
Požar je uničil več skladišč v mar-siljskem pristanišču. Škode je več milijonov frankov.
Eva Vrhlicka, hči znanega češkega pesnika Jaroslava Vrhlickega, je nastopila v Brnu kot gledališčna igralka. Zela je mnogo priznanja.
Ko se je nekdaj Rothschild sprehajal po Dunaju, je stopila predenj trojica, da rnu prekrčijo pot, ter mu viknejo: Baron! ti imaš do 4(1 milijonov, a mi nimamo niti večerje! F., treba, da se to silno blago razdeli med narod! — Prav, prav! je odgovoril baron; vsakemu da je 40 milijonov Nemcev; na vas pride ravno I frank na vsakega! To govoreč je dal po en frank.
Darovi.
Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu.
Mohorjani v Besnici 10 K. — Preč. gospod Anton Kukelj, župnik v Št. Juriju, 5 K.
Za šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Preč. gospod Anton Kukelj, župnik v Št. Juriju. 5 K.
Znanost In umetnost.
* Umetnost v bogočastni službi božji.
Spisal J. Flis, korar. Knjigo smo pred kratkim omenili, obširnejša strokovnjaška kritika sledi v kratkem. Dobi se knjiga v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani za ceno 7 K. oziroma vezano 8 K. po pošti .30 h
več. To delo ima posebno za duhovnika še večjo praktično vrednost, kakor prvotno delo istega pisatelja z naslovom »Stav-binski slogi«, ki je med tem razprodano.
* Prof. Kožuh: Navodilo h kartogra-fičnim osnovam. Cena knjige je: v platno vezana 4 K, po pošti 4 K 20 v. — Založila »Zvezna trgovina« v Celju. — Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Volitve na GorlJkem.
O o r i c a , 4. marca, ob 9. uri zvečer.
Volitve v goriških kmečkih občinah so bile 4. t. m. V goriški okolici je bil ob 9. uri zvečer položaj sledeči:
Berbuč 984, Klančič 1015, Zega 996.
Liberalci: Obljubek 1000, Savnik 993, Špacapan 978. Izid ni znan še iz 7 občin, izmed katerih sta dve liberalni. Iz tega je razvidno, da zmagajo kandidatje S. L. S.
V gorah je dobil dr. Gregorčič 684 glasov, Kosmač 492; neodvisni Lapanja 247; liberalec Juretič 462, Kovačič 368. Dr. Gregorčič je torej izvoljen, Kosmač pa vsled razcepljenosti naših glasov med Lapanja in Kosmačem, pride v ožjo volitev z liberalcem .luretičeni. Na Krasu sta zmagala liberalca Štrekelj in dr. Gregorin. —
V petek volijo trgi.
* * *
ZOPET ZMAGA ITALIJANSKIH KRŠC.
SOCIALCEV.
Gorica, 5. marca. Tudi v kmečki volivni skupini so zmagali italijanski krščanski socialci dr. Meizlik, baron Locatelli in Josip Gasser s 383 proti 125 liberalnim glasovom. Vest »Edinosti«, da so zmagali liberalci, je napačna in vzeta iz »Piccolo della Sera«.
Telefonsko In brzoloono poročila
DR. KOROŠCEV NASTOP ZA PRAVICE SLOVENSTVA PRI ŽELEZNICAH.
Dunaj, 5. marca. V proračunskem odseku je dr. Korošec v daljšem govoru razložil želje in zahteve kmečkega prebivav-stva glede na prevoz živine na železnicah. Dr. Korošec protestira nadalje proti nedo-statkom in nezakonitostim v jezikovnem oziru ter z ogorčenjem ožigosa postopanje nekaternikov, ki očitajo poslancem denun-ciantstvo, ako so primorani imenovati imena tistih, ki kršijo zakon. Na Koroškem se zasmehujejo ljudje, ako zahtevajo vozne listke v slovenščini. Tem nečuvenim razmeram treba napraviti konec.
TISZA PRI CESARJU.
Dunaj, 5. marca. Cesar je sprejel v avdijenci bivšega ministrskega predsednika Tiszo. O politiki se ni govorilo. (To js zelo neverojetno ob sedanjem kritičnem stadiju, kar se ogrskih zadev tiče.)
SUPILO V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 5. marca. V zbornici je prišlo, ko se je dvignil Supilo in začel hrvaško govoriti, do burnih prizorov. Viteški grof Andrassy, minister za notranje zadeve, jc stopil k Supilu in mu vpil na ušesa: »Govori vendar ogrsko, saj te nihče ne razume!« Predsednik mora sejo prekiniti. Supilo govori po zopetni otvoritvi zo-r pet hrvaško. Predsednik pravi Supilu, da ima sicer pravico hrvaško govoriti, da pa ni stenografa v zbornici. Supilo polemizira s predsednikom, toda vsled vrišča ne more naprej. Košut nato izvaja, da on Hrvatom v reški resoluciji ničesar ni obljubil, pač pa so drugi politiki z njim paktirali. Košut da je bil za mir s Hrvati, da so ga pa oni varali. Kar se reške resolucije tiče, se on ni nasproti Hrvatom nič obvezal.
SESTANKI VLADARJEV.
Rim, 5. marca. Kralj Viktor Emanuel se sestane z angleškim kraljem Edvardom najbrže v Sirakuzi. Cas še ni določen.
FRANCIJA IN VELEVLASTI.
Pariz. 5. marca. Minister za zunanje zadeve je naročil francoskim poslanikom v inozemstvu, naj sporoče dotičnim vladam, da je Francija poslala v Casablanco 4000 mož za ojačenje, da napravi red med rodovi Šava in omogoči ustanovitev mednarodne policije v Casablanci. Ta korak, da nie znači nobene izpremembe glede al-geziraške pogodbe.
146 OTROK MRTVIH.
New York, 5. marca. Iz šole v Cle-velandu, ki je do tal pogorela, so dozdaj izvlekli 146 otrok-mrličev. Mrtvih je še mnogo več, pa jih še niso iz razvalin izkopali.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 5. marca.
Pšenica za april.......12 24
Pšenica za oktober......9 99
Rž za april.........1073
Koruza za maj........6-70
Oves za april........7 98
Efektiv: nespr.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mn>
3 a	Cu .pa- 10T».j.	Stanje barometra T mm	Temperatura P® Celzija	Vetr.ri	Neb.	iS« < £
4	9. »TOČ.	740'0	11	sl. sever.	obl.	
	7. rjutr-	408	-19	brezvetr.	megla	30
	2. pop	400	10 0	p. m. jzah.	pol obl.	
Srednja včerajšnja temp. 2 4», norm 1 8'
R n rr a 5 k i ^^ p,os!e-uie tek.d0 m
11U P U o l\ I	olajšuje prebavo ter
uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
542 a 4 1
..templjev vrelec"
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je naš pre-ijubljeni sin, oziroma brat, gospod
Alojzij Bukovnik
a b i t u r j e n t
včeraj, dne 3. t. m., ob 9. url zvečer, doma s Povelj pri Trsteniku, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 23. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maše se bodo brale na Brezjah.
V Ljubljani, 5. marca 1908.
Žalujoča rodbina.
s čedno pisavo sprejmemo takoj.
Cenjene ponudbe sprejme	663 2—1
Vydrova tovarna hranil,
Praga, VIII., kralj. Češko
Zahtevalte »Slovenca" o vseh gostilnam — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Gospodična
25 let stara, vešča slovenskega, nemškega ter zadostno laškega jezika, išče mesto za prvo blagaj-ničarko ali knjigovodkinjo.	579 3—1
Ponudbe pod ,,L. S." poste restante Pola.
Zdrave delavke
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro plačanem delu v tovarni v Gradcu, Moserhoff-gasse 50—54.	578 4-1
Lekarna pri „zlatem orlu"
kemika Mr. P h Mardetschiagerja
v Ljubljani
priporoča svoja domaia zdravila i
1.	Trpot&ev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavosti, 1 stekl. 1 K.
2.	Mentolov! sladkorčki proti kataru v vratu in za zboljšanje glasu, t škatljica 1 K 50 vin.
3.	Pravo ribje olje, medicinično, najboljše sredstvo za prsa in pljuča: tudi za otroke, t steklenica 2 K.
4.	Francovo žganje (mentolovo), krepi ter olajšuje trganje in bod-Ijaje, 1 stekl. 1 K 20 vin. 574 6-t
Le po povzetju se dobi v orlovi le.
karni v Ljubljani, Jur£i£ev trg.
Zatekla se je
lovska psica
prepeličarica, kostanjeve barve, od Vrhnike proti Ljubljani. Kdor ve zanjo, naj proti odškodnini naznani v Bevke št. I. pri Vrhniki.	582 1—l
HIŠA
enonadstropna, še deset let davka prosta, z dobro obiskovano trgovino mešanega blaga, tik Celja, se proda. Ponudbe pod ,,Trgovina 47" pofttno ležeče Celje.	584 3-1
Trgovski učenec
dobrih, poštenih starišev, star 14-16 let, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu.	562 3-2
Trgovino i
z mešanim, oziroma mešanim in manufakturnitn blagom prevzamem v najem. Reflektujem na manjšo toda dobro obiskovano trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe pod: „Trgovka" na upravo .Slovenca" do najdalje 10. marca t. 1.
Kupi se
623 4—4
kobila za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme.
Ponudbe je poslati pod „Kobila za pleme" na upravništvo ^Slovenca".
"Delniška družba „ZDRUZERIIH PIVO VAREN Žalec in Laško
priporoča svoje izbor no pivo. — Specialiteta; ,Salvatorc (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
?e$i)attf« na dem 5prejema rc$tai>ratcr „J<arednega t)ema" g. Krži5niK (Tdefon st. 82.)
Podni±nioa i v Spljetu. i
Delniška glavnioac i i K l.OOO.OOO. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese no komunalne srečke fi R157*. - žrebaje° dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000'-, promese na Tiske srečke t R T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'—.
Obe promesi skupaj samo K 21 —. sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 4''
2 |o o b res ti m.
i v Celovcu« i
i Rezervni fond i t i i K 200.000. i i »
Po uolltuoh.
Ožja volitev v Idriji.
Pri ožji volitvi v Idriji je Gangl zmagal z 46 glasovi. Da ima S. L. S. v Idriji 1.1? mož volivcev je gotovo veliko, ako se pomisli, da so proti njej vsi uradniki, raz-ven dveh, glasovali'na liberalno stran. Koliko stori realka s svojim osobjem in ves aparat naše občine je nam neprijazen! Pred šestimi leti je dekan Arko zmagal v ožji volitvi z 48 glasovi, sedaj pa Gangl le s 46. in vendar so bili takrat na realki le štirje učitelji, sedaj jih je 15, ki so s svojim vplivom marsikaterega omaliljivea pridobili na svojo stran. Ker so se pred dvema letoma zvezali liberalci s socialnimi demokrati, smo že vedeli, da Arko ne bo več izvoljen, naj še toliko za Idrijo stori, saj ni še mogoče, da bi ena stranka v malo letih tako napredovala, da bi prekosila obe nasprotni. Radi tega je tudi marsikateremu naših vpadel pogum, češ, zmagamo tako ne, kaj bi hodil na volišče. Od tod dejstvo, da se letos 44 volivcev ni vdeležilo volitve, da si ie bilo le kakih šest radi bolezni zadržanih. Mi smo z izidom volitve prav zadovoljni, ker 132 mož neupogljivih proti trem korporacijam, ki imajo moč in vpliv na razne volivce, je že armada, ki vzbuja respekt in spoštovanje.
Kako je zmagal Lenarčič?
(Senzačno odkritje iz Loža.)
Liberalci v Ložu so bili že silno potrti, ko so v mučni negotovosti čakali na izid volitve. Dobili so zopet sapo, ko dobe brzojavko, da je zmagal Lenarčič. V kolikem strahu so bili, kaže naslednja Tavčarjeva brzojavka: »Delajte, kolikor morete; okraj je v veliki nevarnosti.« Ta obupna vest je silno nervozne storila loške liberalce, da niso spali celi teden. Agitirali so na vse kriplje, da bi si skoraj polomili noge. To se sicer ni zgodilo, pač pa so nam izneverili 4 volivce, ki so že imeli popisane glasovnice. Nad enega se je pripeljal njegov zet s kočijo na vse zgodaj ter ga obdelaval tako dolgo, da je ostai doma. Ostali trije so potegnili z nasprotniki, ker so jim ti trobili v ušesa, češ, saj boste propadli, le z večino glasujte, da se vam ne bomo smejali. S tem so jih pregovorili. Celo iz doline Sodražice je bil prihlačal volit neki hlačman. Ker so tudi uradniki potegnili ž njimi, so dobili 33 glasov, a mi le 14 glasov. In zakaj ta razlika ? Lož je pri liberalcih sicer na slabem glasu že od nekdaj. Nekako pred 15 leti so liberalci doživeli poraz, ker liberalna misel pri nas ne najde ugodnih tal. Liberalcem je sedaj pomagal le krivični volilni red. Ker je za neodvisnega kandidata glasovalo le 14 volilcev, iz tega ni še sklepati, da je Lož po večini liberalen. Mnogo je naših mož, ki ne plačujejo popolnoma 8 kron direktnega davka in zato nimajo volilne pravice. Nekaterim manjka do osem kron le nekaj vinarjev. To je ravno kričeča krivica sedanjega volilnega reda. Toda čujte, s katero zvijačo so sedaj zmagali liberalci! Naša občina je imela veliko skupne zemlje, od katere je občina plačevala davek. Ker pa so ljudje neradi plačevali vedno večje priklade, so sklenili mestni očetje, naj se razdele skupni pašniki, kar se je zgodilo pred štirimi leti potom agrarne komisije. Toda glejte liberalce! Prej se jim je mudilo, da se pašniki razdele in ravno tako tudi davki na posamezne posestnike, sedaj pa se jim štiri leta ni mudilo, da bi občini odpisali davek in ga porazdelili na posestnike. Vedeli so dobro, če porazdele davek, da dobi več pristašev S. L. S. volivno pravico za deželni zbor. Tega pa ravno niso hoteli, dokler se vreme nc sprevedri. Ali je to pošteno? Ali je to napredno? Sram jih bodi, ki se s takimi zvijačami drže še na površju! Neki liberalec se je hvalil prav odkrito: »S temi volitvami smo računali že pred leti.« Ko bi bili namreč preje porazdelili davek na posamezne posestnike, dobilo bi volilno pravico 18, reci osemnajst pristašev S. L. S. in en liberalec. Ali morete, na-prednjaki, zagovarjati tako postopanje? Ali je to pošteno? Sicer pa smo tudi mi premalo pazili na volilni imenik. Neki liberalec se je javno hvalil: »Tri pa smo le vrinili.« Tako so se pri nas vršile volitve! Osemnajst posestnikov so naravnost oropali volilne pravice, štiri so pregovorili z zvijačo, tri pa so po krivici vtihotapili med volilce. Ko bi se bilo postopalo pravično, Lenarčič bi bil šel rakom žvižgat. Toda zadnjič! Nc bodete z nas drli jermenov. Sramotno bi bilo tudi za nas, ko bi molčali. Vprašati hočemo na višjem mestu, kako sodijo o tej stvari. Naš dan je blizu. Na zdar. vrli somišljeniki naši na Vrhniki in v Postojni!
Kamnik in volitve.
Liberalci trobijo v svet, da so Detela volili v Kamniku uradniki. K temu slepilu
pripomnimo samo to-le: Dan pred volitvi-jo je družba c. kr. uradnikov nagovarjala vpokojenega stražmojstra Prusnika, sedaj uslužbenega pri sodniji, kateri se še nikdar ni udeležil volitve, naj voli Vilfana z zagotovilom: jutri volimo vsi uradniki Vilfana, edino glavar se volitve zdrži. In res, k volitvi so prišli vsi uradniki in Prusnik, in kakor nas razmerje glasov uči, so volili vsi Vilfana. Le ena glasovnica je bila prazna. Glejte gospodje, kako nehvaležni so vam sedaj liberalci. Mi pa konstatiramo: Vilfan ui poslanec narodno - napredne stranke, ampak poslanec c. kr. uradnikov. Seveda sedaj pa vpijejo liberalci: Schvvarz mora pasti. Mi pa pravimo: Heinov ne bodete dobili nikdar več.
Liberalci se zaganjajo v diko slovenskih zdravnikov, v neumorno delavnega g. dr. Dereanija v Kamniku, ker nujno pozvan k bolniku ni šel volit, in kličejo, naj pride v Kamnik kak naroden zdravnik, kakor da bi Dereani ne bil narodnjak. Mi pa pravimo: Ker nimamo v Kamniku nobenega zmožnega j n r ista. bi bilo nujno želeti, tla sc naseli pri nas kak dober odvetnik. Eksistenca mu je zagotovljena.
Liberalci trobijo v svet, da je bil ves Kamnik v zastavah. To jc laž! Zastave so razobesili samo notar Orožen, advokat Kraut. apotekar Močnik, Kemperle, žlajfar Joh. Koschier, ključavničar Avg. Albrecht na Šutni, širokoustni Fajdiga, pisar Debevec, kolar Stare, poleg teh je bila zastava obešena samo še na hiši, v kateri je mestna hranilnica in pa na čitalnici. Razen teh ni nihče drug v Kamniku razobesil zastave. Torej so liberalci doživeli le bla-inažo!
ODLOČNO PROTI MAŽAROM.
D u naj, 4. marca. Krščanskosocialni delegati so v zvezi s člani iz gosposke zbornice v avstrijski delegaciji nastopili tako odločno proti Mažarorn, kakor še do-zdaj nikoli. Stvar se suče okoli povišanja častniških gaž, in vzroki in posledice so pa mnogo globlje. Kakor znano je avstrijska deleg. sprejela predlog Latour-Schraffl, naj se zvišajo častniške gaže. Poslal se je ogrski delegaciji tozadevni nuncij. Ogrska delegacija pa tega vprašanja noče rešiti, ker je zanjo mogočno orožje, da dosežejo I. narodnostne koncesije za armado, 2. volivno reformo, kakoršno hočejo oni. Upajo namreč, da bo cesar popustil od svoje zahteve, ki jo je stavil, ko je zavladalo We-ckerle-Košutovo ministrstvo, da se mora namreč najprej izvesti volivna reforma, potem bo šele mogoče govoriti o koncesijah na vojaškem polju. Mažari zdaj mislijo, da jih bo cesar od te dane besede odvezal, drugače oni ne dovolijo zvišanja častniških plač in zvišanja števila novincev. — Takšen je položaj.
Avstrijska delegacija je te račune s tem prekrižala, da je sprejela predlog Latour-Schraffl. Ogrska delegacija jc ta udarec parirala; izjavila je, da o tem predlogu sploh ne more obravnavati iz formalnih razlogov. Obenem pa so Ogri izmislili si drugo perfidnost. Ako bi se namreč delegaciji v svrho sprejetja celotnega proračuna sešli, kakor je bilo določeno, maja meseca, bi bilo medtem premalo časa, za hrbtom avstrijskih krogov z vojnim ministrom in krono pogajati se glede na vojaške koncesije in volivno reformo; zato se je od ogrske strani pojavila misel,, da bi se delegaciji sklicali šele novembra meseca. Medtem bi bili Ogri dobili, kar zahtevajo, in avstrijska delegacija bi bila postavljena pred izvršeno dejstvo. Ogri bi imeli svoje grbe pri mažarskih polkih in Andrassy bi lahko izvedel sledečo volivno reformo:
1.	Pluralna volivna pravica. Kdor zna v svojem jeziku pisati in brati, I glas, kdor zna povrh še mažarsko, dva glasova, kdor ima srednješolsko izobrazbo, tri glasove.
2.	Volitev javna.
3.	Mandati mest se povišajo.
4.	Kmečki mandati se znižajo.
Avstrijska delegacija je seveda zavohala to nevarnost. V prvi vrsti so bili krščanski socialci, ki so uvedli odločno akcijo proti mažarskim perfidnim nameram. Posrečila se jim je vsaj deloma. Pridobili so zase tri člane gosposke zbornice. Eni so predlagali, naj se odgovor oerske delegacije nc vzame na znanje, drugi, naj sc predlaga skupna seja obeh delegacij, kar bi za Ogre bilo zelo nevarno, tretji, naj sc pri tretjem branju ne dovoli proračun vojnemu ministru. To je bilo najvažnejše sredstvo, kateremu bi bila morala neizogibno slediti demisija vojnega ministra. Prišlo je včeraj do seje. Aehrenthal, Sclio-naich iu celo baron Beck so morali slovesno izjaviti, da se bosta delegaciji sešli maja meseca in da se z Ogri ne vrše nobena pogajanja. Razpoloženje med delegati je vzlic temu zelo napeto in izjave ministrov jih niso zadovoljile. Kar reši
kritično razpoloženje grof Stiirgkh, ki predlaga, naj sc izreče skupnim ministrom zaupanje in zahteva, da se zvišanje gaž ne bo zamešalo s političnimi vprašanji ter da se bo maja meseca predložil kredit za zvišanje gaž, ki.se ima izvršiti leta 1909 in bo imel moč za nazaj za leto 1908.
$	j»< s|c
Stališče vojnega ministra Schonaicha se vsled prizorov v delegaciji smatra za omajano. Na interpelacijo Schuhmeier-jevo glede nekega korporala, ki je nekega infanterista mučil na gnjusni nenravni način, odgovarja minister, da se dotični podčastnik. ki je zakrivil gnjusno dejanje, žc nahaja v garnizijskem zaporu.
SADOVI NASILNE POLITIKE.
K a t o v i c e, 4. marca. (Nemška Šle-zija.) Tukajšnji nemški uradniki so po sprejetju protipoljske razlastivne postave dobili pretilna pisma, v katerih se jih poživlja, naj zapustijo mesta, če ne, bodo umorjeni.
HRVAŠKA.
Zagreb, 4. marca. Ban Rauch je odpotoval v Budimpešto, da konferira z VVekerlom o položaju na Hrvaškem in o odredbah glede na sabor, ki je sklican na 12. marca.
Z a g r e b . 4. marca. Tu se je konstituirala lirvaško-srbska koalicija. Za predsednika je izvoljen Grga Tuškan, za podpredsednika Bogoslav Mažuranič in Vaso Muačevič.
Budi m p e š t a , 4. marca. Z ozirom na dejstvo, da je bivši podban pl. Nikolič, ki je bil pri sedanjih volitvah v treh okrajih izvoljen, najnevarnejša osebnost in nai-opasnejši nasprotnik Rauchov, ga obliva Magyar Hirlap« z golido mažarske gnojnice. Piše med drugim sledeče: »Gospod pl. Nikolič iz gnojišča svojih treh mandatov poje kakor petelin, da je zašlo solnce Rauchovo — — « itd. Hrvatom preti, da jih bode mažarska država ukrotila. (»Ma-gyar Hirlap« je glasilo vitežkega grofa Andrassy).
ITALIJA POSREDUJE ZA SPORAZUM
MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
R i ni, 4. marca. Trozvezi prijazni minister za zunanje zadeve Tittoni je posredoval pri ruski in avstrijski vladi glede na balkanske železniške načrte. Dosegel je. da je avstro-ogrski poslanik v Rimu izjavil, da avstrijska vlada nima ničesar proti zgradbi železnice Donava-Adria. Tittoni je naročil poslaniku v Rimu, naj pri sultanu podpira ta načrt z vsemi močmi. »Tribuna« iu »Giornale d'Italia« ob tej priliki povdarjata dobro zvezno razmerje med Avstrijo iu Rusijo.
AVSTRIJA ZA MAKEDONSKE REFORME.
C a r i g r a d , 4. marca. Avstrijski poslanik grof Pallavicini je pri turški vladi urgiral odgovor na skupno noto velevlasti glede na podaljšanje mandatov reformnih uradnikov iu oboroženje makedonskega reformnega orožništva z repetirkanii mavzerkami.
DOGODKI NA PORTUGALSKEM.
Prodaja kolonij ?
L i z b o u a, 4. marca. Portugiška vlada namerava vsled rastoče finančne krize prodati vse kolonije. Vlada je baje ponudila v prodajo Delagoa-zaliv z Mosam-biciue Angleški in Angolo Nemčiji.
BOMBNI NAPAD NA ŠAHA.
Aretacije na posvečenem mestu.
T e Ii e r a n, 4. marca. Včeraj so aretirali štiri Kavkazce, ki so se udeležili zarote proti šahu in bombnega napada pretečem petek. Aretacija se je izvršila na posvečenem mestu, kjer je bilo že skozi stoletja zavetje za zločince. Derviši in pripadniki različnih verskih redov so se uprli tej aretaciji, toda brez uspeha.
ANARHISTI V Č1KAG1.
B e r o I i n, 4. marca. Kakor se poroča iz Ne\v Yorka, se zove anarhist, ki je izvršil napad na policijskega šefa v Ci-kagi, L.azarus Auerbach. Rodom je iz Ki-šineva. Varnostni organi so aretirali šest sokrivcev in odkrili zaroto proti županu Busse. Anarhiste so začeli najstrožje zasledovati. Ne\vyorški katoliški nadškof iu kardinal Gibbons sta izjavila, da sta prejela od anarhistov grozilna pisma. Varnostni organi so povsod pomnoženi. Policijski komisar, ki ima nalogo, da zasleduje anarhiste, je prejel več pisem, v katerih se mu grozi š smrtjo, ako nadaljuje zasledovanje anarhistov.
L o n d o n. 4. marca. »Daily Ne\vs« poročajo, da so sklenili v Cikagi, da izže-nejo vse znane anarhiste in da bodo odslej vse strožje postopali, ker je sedaj v Cikagi glavno gnezdo anarhistov. Zaprli so žc 300 anarhistov. Na revolucijonarne spise in govore bo v bodoče policija strogo pazila.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Italijanske utrdbe.
Milan, 5. marca. Občinski sveti vi-demski in bellunski ter agordinski sc med-seboj ljuto prepirajo zaradi utrdb, ki jih bo vojna uprava ondi zgradila, kakor srno nedavno že poročali. Videmei namreč hočejo. da sc utrdbe jamejo najprej pri njih graditi. dočim Bellunci trdijo, da so v njihovem ozemlju najbolj potrebne. Baje je meja ondi najbolj izpostavljena nevarnosti v slučaju vojske z Avstrijci.
Poslale so se brzojavke ministrskemu svetu, poživljalo poslance, naj vložijo ostre interpelacije, sklepale resolucije s pretnjo, da prebivavci ne bodo nič več davkov plačevali itd. Agordinski lokalni listi so imenovali videmske občinske očete kretine in norce, ker ne uvidijo, kako nevaren bi postal položaj, ako Avstrijci preplavijo nezavarovano dolino agordinsko. Vzroki tega so pa gospodarski, ker imajo delavci in kmetje od utrdb in garnizij veliko dobička.
Generalni štab je v svoji zadnji seji sklenil, ker se projektirane utrdbe na avstrijski meji ne morejo tako hitro zgraditi, kakor je iz vojaškega stališča želeti, zgraditi najprej manjše topniške postojanke. Najprej se bo taka utrdba zgradila na hribih San Lucano in se s tem zavaroval cestni defile iz Listolade, ki je sicer žc zdavnaj zavarovan z minskimi napravami. Ceste, ki vodijo na severu Belluna, se bodo razširile in popravile.
Profesor Reinke javno proti monizniu.
B e r o I i n , 5. marca. V navzočnosti cesarice je sloviti botanik Reinke iz Kiela, v »Singakademie« v Berolinu začel svoja predavanja o inonizmu. Naslov prvemu predavanju je bil: »Življenje in ueživeče.« Reinke je pobijal nazore tistih, ki zagovarjajo enotnost živeče in neživeče narave. V živi naravi delujejo druge sile kot v mrtvi. Človek pa je telesno iu duševno najvišji zastopnik žive natore. Mišljenje in čustvovanje se ne da izvajati iz mehaniških zakonov. Slejkoprej stoji neovržno Leib-nitzov stavek: »Vsa narava je takorekoč delo Božje.«
Vojaška disciplina Francoskem.
V e r d u n . 5. marca. Tu so pijani vojaki napadli častnika. Ranili so ga z noži in na to vrgli v cestno blato. Nato so zbežali. Zaprli so enega vojaka od 139. polka.
Proti Clemenceaujevem ministrstvu.
Pariz, 5. marca. Stari kandidat za ministrsko predsedništvo Combes zbira pristašev, da bi strmoglavil Clemencau-jevo vlado. Glasilo Combistov je list »Rap-pel.« V zadnjem članku poživlja »Rappel«, naj se vse stranke levice s socialnimi demokrati vred združijo in se vrnejo k jasni iu metodični politiki combistovske dobe.
Papež izda okrožnico ruskim katoličanom.
Peterburg, 5. marca. Ruski zgodovinar Mihael Ivanov, ki je bil nedavno v Rimu od papeža sprejet v avdijenci, poroča v »Novem Vremenu« o tem, kar mu je papež ob tej priliki povedal. Papež je dejal: Rad bi imel v Rusiji svojega zastopnika, nuncij v Rusiji bi bil tako za nas kakor za Rusijo velike koristi. Koliko religioznih vprašanj, ki se zdaj mesece in mesece vlečejo, bi se dalo hitro rešiti. Moj prednik je vprašanje sprožil, toda v Peterburgu so se vedno obotavljali. Mi imamo nuncijature celo v najmanjših republikah, v Rusiji pa, kjer je toliko katoličanov, je nimamo. Kako more red vladati v državi, kjer se noče priznati potreba miru in spo-razumljenja? Seveda je treba pri tem obojestranskih koncesij. Toda brez takih koncesij nobeno družabno življenje ni mogoče. Upam, da se bodo duhovi v Rusiji pomirili, kajti taka desorientiranost duhov dolgo ne more trajati. Dobro sc bo vse končalo, .laz od svoje strani boni, kakor se jc to i/ višin prestola papežev vedno zgodilo, apeliral, naj sc duhovi pomirijo in strasti poležejo, kakor to zahtevajo nauki krščanstva. — Iz tega sc da sklepati, da bo papež ruskim katoličanom poslal v kratkem okrožnico.
Kongo - država.
13 r u s e I j, 5. marca. Kongo-vpra-šanje se plete že celo večnost. Kongo-ko-lonija je last belgijske krone. Ta jo zdaj odstopi državi, stavlja pa različne pogoje, ki jih vlada iu parlament ne sprejmeta. Najprej je kralj Leopold zahteval 600 milijonov frankov, potem 120, potem 60 milijonov. To jc zadnja zahteva. Ta denar naj služi za vzdrževanje kronskega zemljišča. za katerega naj parlament dovoli vsako leto tri milijone. — Stvar jc v drugem oziru zelo reSua. Angleška namreč od ;;ekdaj preži po tej koloniji .Dokler jc last Leopolda II., ji je garantirana neodvisnost po takozvani > Kongo-aktl« od leta 1885. Ako pa pride v last belgijske države, listi-
na od 1885 ni več veljavna in Belgija je nasproti Angleški brez vsakega varstva, ker nima brodovja. Zato tudi angleški parlament tako dela na to, da bi Leopold kolonijo Belgiji čimpreje izročil.
Na Daljnem Vzhodu.
L o n d o n, 5. marca. »Times« poroča, da se Angleška pogaja s Siamom, da ji slednji odstopi vasalni državi Kelantan in Trenganu. (Na tnalašketn polotoku.)
»Uindhorstovelzveze".
Munchen Gladbach, 21. febr. 1908.
Udeležujem se poučnega zborovanja, ki ga je priredila danes, »Windhorstova zveza«. Trajalo je od 9. do %12. ure zveč. Neki odvetnik je pričel predavati o ustavi in podal vodilna načela o ustanovitvi držav. Sledila je živahna diskusija. Navzočih je bilo nekaj učiteljev, tvorničarjev, zdravnikov, referendarjev. Ni me toliko zanimalo predavanje in tudi ne diskusija. Zanimalo me je to, da se zanima katol. svetna inteligenca v Nemčiji tako živahno za socialna vprašanja. Duhovnik je bil navzoč pri večeru en sam.
Slovenska domača inteligenca je preveč komodna. Naš mladi inteligentni naraščaj je že precejšen. Na prste pa lahko sešteješ one, ki bi delovali na praktičnem socialnem polju. Razumem, kdor je navezan na kruh in odvisen, tak ne more javno delovati na socialno političnem polju. Koliko pa imamo dejansko praktično delujočega naraščaja pri nas, ki javno nastopa, javno deluje? Vedno več imamo delavskih govornikov in tudi govornic. Drugače pa gre prebito počasi naprej. Ves naš plus med praktično delavno inteligenco je majhen. Ni li res tako? Pa zabavljajo še čez naše ljudi, češ, ni zavednosti, ker ima liberalni lajiški inteligent tako veliko zaslužka, oni pa malo. Res, napačno s strankinega stališča je, da podpira naš priprost somišljenik našim načelom nasprotnega odvetnika, liberalnega zdravnika, trgovca, obrtnika. Seveda, tega ne bodo priznali naši inteligenti, da so mnogokrat sami krivi, če je tako. Priprost človek gre rajši k nasprotniku, ki je ž njim sladak kakor med, ljubezniv, jezičen, prijazen. Ce mu kaže za hrbtom fige, ne ve in ne vidi.
Nekoč sem nekoga vprašal, zakaj da tako prakticira strankarsko brezbrižnost. Dobil sem odgovor: »Kaj pa imam od stranke?« Odgovor je bil nepremišljen. Kaj pa je stranka? Zveza ljudi, ki jih vežejo enaka načela. Organizacija, nepolitična in politična, je sredstvo, da se doseže vspcii načelu. Od stranke ne more ničesar nihče zahtevati, če trajno po svojih zmožnostih ne dela za njo. Čim bolj se posvetiš strankini organizaciji, tembolj boš znan ljudem in če si prijazen ž njimi, si pridobiš zaupanje ljudstva in če ga z ošabnostjo ne zapraviš, tc bo stranka, t. j. ljudje tvojih načel, podpirala. Seveda je pa i tu potrebno, da se popolnoma tudi nasproti pristašu stranke izpolni stanovska dolžnost.
Katoliška svetna inteligenca v Nemčiji se odločno udeležuje strankinega socialno političnega delovanja. Izšola in organizira se v »Windhorstovih zvelzah«. Ustanovilo jo je dne 25. februarja 1. 1895 dvanajst mladih inteligentov v Essenu ob Ruhri. Namen zvezi je„ da izšola mlade inteligente: 1. za politično delovanje v centrovem smislu. Prireja zato diskusij-ske večere, poučna predavanja in ustanavlja knjižnice; 2. da jih krepi v političnem prepričanju in v javnih nastopih; 3. da pomaga stranka centrumu pri političnih volitvah in ob drugih prilikah. Kakor v stranki centruma tako tudi za vstop v »Windhorstove zveze« ni merodajno ve-roizpovedanje. V praksi pa ne pristopajo nekatoličani »Windhorstovi zvezi«, ker imajo predsodek, da je centrum verska katoliška konfesionalna stranka, kar pa centrum ni. Pri poučnih večerih in pri predavanjih se obdelujejo politiška in socialna vprašanja. Za posamezne .stroke so uvedeni po posameznih zvezah tudi posebni tečaji.
Ob volitvah mladi Windhorstovci krepko in odločno delujejo. Poleg v bojih izkušenih veteranov centra vedno nastopajo mladi inteligenti, Windhorstovci.
Meseca aprila 1. 1906 je imela Wind-horstova osrednja zveza v Kolinu 92 pod-zvez z nad 7100 članov inteligentnih Ia j i-kov. Osrednjo zvezo vodi odvetnik gosp. dr. Henrik Schrombgens v Kolinu.
Kdor se hoče o »Windhorstovih zvezah« natančneje poučiti, naj si nabavi Jos. Kippcrjcvo delo: »Die Windhorstbunde«, ki je izšla v zalogi: Frankfurter Zcitge-masse Broschllren, zvezek XXV., z dne 15. avgusta 1906, zvezek II.
Nova, lepa enonadstropna
hiša
z zelo lepimi sobami in prodajalno, pripravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje med Kranjem in Lescam na Gorenjskem, se iz proste roke proda. Ponudbe na upravništvo tega lista pod naslovom Nova hiša.
550 5 3
lp posestvo
obstoječe iz velike zidane hiše z gostilno in tobakarno (vino-, pivo- in žganjetoč), dalje 13 oral zemljišča, travniki, gozdi in vinograd, dalje dva obokana hleva, tri obokane kleti, gostilniški hlev, dalje dobroidoča kovačija, vse v prav dobrem stanu se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer. V gostilni se iztoči do 20 polovnjakov vina in piva. Posestvo leži prav blizu cerkve, kjer je vsako leto šest shodov, in 10 minut od nove tovarne ter žel. postajališča. Naslov pove uprava lista. 552 4—3
že z več let dobro idočo pe-karijo, se odda takoj v najem z vsem pekovskim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji, v večjem trgu na Dolenjskem.
Natančnejša pojasnila daje upravništvo .Slovenca". 518 4-4
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9—1! dop.
Telefon štev. 44.
143 25
Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 25.000 komadov eblek za dame, gospod«, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4--, 7"50, 10"— višje
površnikov in ranglait-
sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. , 12-— višje oblek za otroke in dečke od gld. 1-90,350 višje dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3' , 5- višje jopičev za dame, pa-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3—, 5-—, 10'— višje kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepic in perila. 176 40 2 Ob vsakem času v zalogi pariški in be-rolinski modeli konfekcije z.-? dam« kaker tudi izvirne angleške športne
obleke In površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj-
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljalve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
= Čudovito nizke con«! =
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg St. 5.
1500
2500 1000
5000
10000
Zahtevajte zastonj -
Ia franko moj veliki. bogato llustrnvanl ■lavni cenik i nnd ii>00 slikami vseb vrst alkelrastlb, srebrnih m zlatih ui kakor tudi »srh vrat solidnih ilatnln In arehrnin. god-benega nrod|a, jeklenega In usn|aitga blaga po Izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ur«......K
Svlc. Izvir „Roakopf" pit. nri . „ S'— regislr, ,,Adler Roskopl ", nikel n-
85» 8 40 13 50
3-80 10 50
mont s eldro.....
Ooldln rem um ,,Luna", koles|e •
dvojnim (ilaitem .....
trebr rem. url ..Otorli" . . ,, „ dvolnl pilit • . . , oklep, vei ilic« i rintlco m pero In koral' !5 gr lelki . . m--** Tnla nikel on cillnd z „Luni" kolesjem . , n, , kukavico K 8-50. bndllkr. t< J Unhtn|sk« uri K 3-ivircvoldskn »'» K <" .«> Za vi'V.o uro 3letno pvrji.po lumitvol _____ »i.irt rlMfco ' Zamena itnv..< i-ra. «11 denir nazi|l =■
1 ''• vv> tovarna za ur, ^ »vna Konrad, „.. n o-vH TvInfnIU v Mostu (Brflx) 654, Ceiko,	231» 1-4
ii^mftoaMimimimmztMtRi „
................................................i.............................................................iiiiiutiiiiitiiiiiiiiim^Titmiiim^
ntolftkn Bukvama
i= r 3
u Ljubljani.
Ker se obhaja letos lOOletnica rojstva Albana Stolza (1808-1883^ največjega nemškega ljudskega pisatelja in pridigarja, ki ga primerjajo celo s slovitim patrom Abrahamom a Sancta Ciara, opozarjamo na njega zbrana in posamezna dela, od katerih sta nanovo izdana .Predigten'' in „Nachtgebet meines Lebens", ki je biografija tega slovečega moža, krščanskega organizatorja, vzornega duhovnika in jedrnatega stilista.
Alban Stolz Predigten. Aus dessen Nachlafl zu seinem hundertsten Oeburts-tag herausgeben. Cena broš. K 4'20, vezana K 5 40. — S tem delom bo zelo vstreženo vsem pridigarjem, ki bodo tu našli globoke misli, predvsem pa jedr-natosti in plastičnosti, ki je ljudstvu primerna. Posebno za postni čas je večina teh pridig primerna.
Nachtgebet meines Lebens. Von Alban Stolz. Durch Erinnerungen an Alban Stolz erganzt und zur Feier seines hundertsten Geburtstages herausgegeben von Dr. Jakob Schmitt. K 3-84. — To delo je življenjepis tega izrednega moža, ki si je svoj kremeniti značaj izuril v burnih življenjskih izkušnjah. Gesammelte Werke von Alban Stolz. Billige Ausgabe.
I.	K o m p a B flir Leben und Sterben. Cena vez. knjige K 312.
II.	Die h e i I i g e E 1 i s a b e t h. Ein Buch flir Christen. Vez. K 3-36.
III.	Das Vaterunser und der unendllche OruB. Vezano K 312.
IV.	Spanisches flir gebildete Welt. Vez. 2-76.
V.	Wachholder-Oeist gegen die Orundlibel der Welt: Dummheit, SUnde uad Elend Vez. K 3 12.
VI.	B e s u c h bei Sem, Cham und Japhet oder Reise in das heilige Lan d. Vez. K 3 12.
VII.	Die N a c h t i g a 11 Oottes. Vez. K 4-56.
VIII.	Witterungen der Seele. Vez. K 384.
IX.	W i I d e r H o n i g. Fortsetzung der „Witterungen der Seele '. Vez. K 4'56.
X.	Diirre K r a u t e r. Zvveite Fortsetzung der „Witterungen der Seele." Vez. K 3-84.
Stolz, Alban, Erziehungskunst. K 3*60.
Stolzovi spisi bodo ravnozdaj prišli zelo prav, kajti časi, ki je v njih živel Alban Stolz, so bili našim zelo podobni. Mož je zajel snov iz življenja, iz ljutih kulturnih bojev, ki so se razvneli takrat po vseh nemških državah in v Evropi sploh. Stolzovi spisi niso abstraktno modrovanje, temveč do srca segajoči, na bogatih izkušnjah zidani, praktični in krepki v pravem ljudskem slogu. Duhovnikom nudijo izborno snov za pridige; prav dobro bodo tudi služili govornikom v društvih.
Brezplačno je na razpolago življenjepis itd., pod naslovom Alban Stolz und seine Vtferke, zum hundertsten Oeburtstage.
Dalje priporočamo: KreuzwegbUchlein von Moritz Meschler S. J. s 14 podobami K 1'56. Die Urgeschichte der Menschheit nach der heiligen Schrift. Von P. Re-
ginald M. Schultes O. P. K 160. Das Wort vom Kreuze. Sechs Predigten von Dr. Evvald Bierbaum. K P20. Die letzten Worte des sterbenden Erlosers. Sieben Fastenpredigten
von Heinrich Nagelschmitt. K 1'44. Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge von Hubert Bamberg. 72 vin. Die Personen der Leidensgeschichte Jesu stellt von Hubert Bamberg.
I.	Z y k 1 u s : Judas. — Petrus. — Barabbas. -Volk. -- Pilatus. — Das Kreuzopfer. — 72 vin.
II.	Z y k 1 u s : Herodes. — Simon von Cyrene. -
in Fastenpredigten darge-Kaiphas. — Das jiidische Die \veinenden Frauen. —
Der SchScher zur Linken. — Der SchScher zur Rechten. - Maria. - Chrl- | stus am Kreuze. — 72 v.	f
III. Z y k 1 u s: Der heilige Johannes. — Maria Magdalena. — Der Haupt- | mann. — Nikodemus. — Joseph von ArimathSa. — Der Baum des Kreuzes. § — 72 vin.	|
Bamberg: Sieben Fastenpredigten Uber die fiinf Oeheimnlsse des schmer- | zenreichen Rosenkranzes. 72 v.	5
Bamberg: Fastenpredigten Iiber die vier letzten Dinge. — 72 v.	f
Treu zur Kirche. Predigten iiber Olaube und Kirche. — K 2"40. Christliche Aszetik. Mit besonderer Beriicksichtigung des priesterlichen Le- |
bens. Von Dr. Franz Xav. Mutz. — K 8'16. VVaschitza, Exhorten an die kathollsche Jugend in Volks- und Biirgerschulen | und in den unteren Klassen der Mittelschulen. Auch allgemein als Predigten ver- | wendbar. K 4" - .	1
Ackermann, Rette deine Seele. Zwei Zyklen Fastenpredigten. K 2 16. Nagel, Die den sieben HauptsUnden entgegengesetzten Tugenden.
Fastenpredigten. K 1'20. Breiteneicher, Sonn- und Festtags - Predigten fUr das gaaze Kirchenjahr. I., II. Band. K 12—.
Poleg raznih zgoraj navedenih postnih govorov opozarjamo še posebej na
sloveče postne govore redemptorista P. Diessel.
Romarjem v Lurd priporočamo lepo knjigo znanega pisatelja Friderika Pesen-dorfer: „Reise-Erinnarungen aus dem sohttnen Frankreich", ki
obsega med drugim tudi obsežen popis slovečih krajev Paray le Monial in Lurd. Cena vezane knjige K 3 60.
Katoliška Bukvama v LJubljani«
X X i
500 6- 4 i
TU ...................Ifllll......IIMIIIIt.......................................Illliltll.........................................................................