PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne froimte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto VI - Štev 971 ()AAO\ p°stnina plačana v gotovini Z/ 1 UPO^J Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 3Q. novembra 1950 ČŠTAJTE v današnji »Tedenski prilogi" poročilo tov. Branka Babiča na konferenci KP STO 26. t. m. v Trstu! Danes 8 strani - Cena 20 lir VELIČASTNE PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE HA TBŽHSHEM nZEBIUU IH V JUGOSLBVIJI Svečan sprejem na Gospodarski delegaciji FLRJ v Trsta in na sedežu VUJA v Kopru -? V B“iah se Je ude|ežilo nad 6000 ljudi; hkrati je bila slavnostna otvoritev nove snazsje - Proslave v lionjerju, Saležu ter po ostalih krajih obeh con Tržaškega ozemlja Sinoči je Rihard Knez, šef delegacije FLRJ v . tu, priredil slovesen spremna v novih prostorih delega-nJS Z3 £a'st jugoslovanskega narodnega praznika 29. novem-Zh' YMe'r je bil izpolnjen- z , koncertnim progra-ii. ,.- na katerem so sodelovali: z»7?lyi?,r Ružd'j«k (bariton), .^grebaki operni pevec, ki je £TadLPTeiel v Bel§iji prvo navali- na mednarodnem tetomo-aapu solopevcev in ki je zapel Ca- ■ '?v recitativ «Samson», J,“ccmijevj «Amarilli» ter tri ugoslovamake narodne pesmi: hj-Je so tiste stezice«, «Svu noč ‘v soko prepjeva« in bosansko »mo piju četvorica«. Njegov Jttasni bariton in dovršeno Predvajanje sta žela bum0 pri-navzočih. Violinistka "Sika Stanič irj pianist Marijan Jevšek pa sta zaigrala «Po-t°naiso» Wieniawskega, Chopi-«Noctumo», Skerja nornantični intermezzo« zaslužen topel aplavz navzočih gostov. Med navzočimi smo opazili žemh3,'n.ika Pl0veljnika oboro-8mwisvl A' komandanta atu genlHooarOŽet?ih si] v Tr-natelfa\»Zg%a' Slavnega rav- gen C C BW Za-deVe ZVU ha ^^ncnaroa. piclitic- ba svetovalca™v“ ir, Ungerja, mLtaii^f3?}3 za obvešeainio ■ Urada Lyalla g F3eM^Vn,0sti A' L-ka za obveičan1=rU?r:m’ fiastni-upravi za Pri vanje in dru-?? ?‘to sodelo- jaških oMasti ,v°- Civitap oblast; ,, Coprnikov §imi opažih conS, n)ed, dru" setfcika Schiffrerja m podpred- bili tudli predstavnikNavzoči so fisije v Trste ^tiske misij e av' ca«ke Albertin? 3Ce’ švi-“.■Dalj f-okratimih icatr • vHns' prldsfevn^2^ tudl šte-■aK-nih *1 tržaških de-^erimf rvr r,or§an*zacij, med °F za ivSt36*1* in tejnik ta Branko Bahi-°1iemŽ.:ie tovariša. ves Frarx Stokov ejs-ul Precbtavm- Mnn„- t cnega življenja Trsta iavei^v ®l?!yl0n|ski kulturni dej hpnifci ?itkarji, glas- in Predsednik sloveni' steTOlm predstavniki st-- iškega in italijanskega ti- 5/, m mnogi drugi gostje l dvnosfen sprejem v. na VUJA dar,fel?i. dopoldne je koman-van,7ojne uprave JA jugoslo-l)a tm CQne, Tržaškega ozem-sPrei!u k Mirko Lenac iubut ob Prazniku dneva re-°t>lasH Predsvtavnike ljudske •klovnih in°,zl?n.lh organizacij, (3elovnih kolektivov, kmečkih ter t,, h za(trug in kulturnih Jem lh uhanov. Spre- Vtjji “u. v prostorih doma Izrazji' spreiemu je prvi ^anri-i * in Pozdravil ko- vršiin VUJA predsednik iz- ša '’eSa _ odbora IOLO Istrske-k; je clej?a t0V- Beltram, y0';ariš komandant! I0i r?m-enu izvršilnega odbora stane. k prazniku u- iirien ve FI-R'T- Hkrati se v "krol*- Pr®Wva!stva Istrskega • w-'a zahvaljujem narodom mmm- mmrnm NAD SESTTISOCGLAVA MNOŽICA NA VELIČASTNI PROSLAVI 29. NOVEMBRA .VČERAJ V BUJAH i>ičri(!a da je usoda Jugo-on. naša usoda. Prav tako "e Pot- ■ am° t!anes °d začrta- Jp “Ugn., ‘.ln riijov, ki so cilji n,a -‘Uvije: izgradnja socializ-Hi’ utrditev demokracije in 'Tu ,.Na v svetu. Tit-J živi FLRJ z maršalom »?r‘i na čelu' Naf na £elu! . ai živi 29. november — *** vseh jugoslovanskih na- tiia “ n)'m so čestitali tov. ko-tih ‘duntu predstavniki okraj-^Jpdskih odborov Buje in kr>]P?U predstavniki delovnih hih Ktivov, kmečkih obdeloval-' Zadrug, kulturnih ustanov Prosvetnih zvez. S čestitka-8(° Posamezne ustanove, W v a 'n zadruge poklonile Tail komandantu razne darove. Tla-? j6 IOLO daroval plaketo b-j.sala Tita in razne slike; ((Graditelji) iz Buj Imetje i)a ?l°.svojega podjetja, tovar- - ^rignni i7 T7nl#» ip rioklo- Jjila‘lrrig°ni jz iZoie je poklo-vzorce svojih izdelkov. ^ ____ lt(W tako so svoje najboljše *Vedarovale KDZ Pomjan, ki(fa’ Koštabona, Socerb, An-ta- tlA abiži in Kampel Sala-,V0Pzava vodovoda Koper je Nain- ? umetniško sliko, o-ja — i Koper je prav ta-Tv • 0r*B umetniško sliko, s. 'n prvi pešadijski polk Poklonila albume foto- ?'1lel?rniezne ustanove, delovni fill t“vL zadruge itd., so izro-k če«.-' komandantu pozdrave ^?4re,, ke Za tov. Tita. Med t1’. j« rirfni govori ir, cestitka-A, -.Prispela v dvorano šta-®čite čete narodne za- Ob ?aključku sprejema se je ^ i-n -pPnc zahvalil za čestit-či' la®h med drugim dejal: 1 se zahvaljujem za-ra-lo * ’ ker vem, da predstav-9 čestitke občutke ljud- stva tega ozemlja, občutke, ki niso novi. Tako je bilo tudi za časa borbe, ko smo ustvarjali našo republiko: da je to ozemlje, dia so ti ljudje ne glede na narodnost sestavni del jugoslovanskega ljudstva. Ljudstvo na tem ozemlju ima -naš dan revolucije — 29. november — za svojega, fcaikor je imelo tudi našo iborbo za svojo borbo.« Nato je polk. Lanac poudaril praviliniost narodnoosvobodilne borbe ir, sklepov AVNOJ pred sedmimi leti, ki so likvidirali skoro vse krivice preteklosti, tako nacionalne kakor tudi socialne. ((Ustvarjeni so bili pogoji ~ je dejal polk. Lenac — za hitro zgraditev socializma, pri kateri dajd vsi naši -narodi danes vse svoje sile. Posebno v zadnjih časih, po strašni kampanji in pritisku, ki ga na nas vršijo vzhodnoevropske države na čelu s SZ, se je še bolj izrazito pokazalo, kako zdravi so temelji, na katerih je naša no-va Jugos’avija zgrajena in iz katerih sta zrastla nezlomljiva -enotnost in bratstvo narodov Jugoslavije, kakor tudi odločnost, da pred nikomer ne popustijo v obrambi svoje svobode . in svoje neodvisnosti.« Nato je polk. Lenac izrazil svoje priznanje ljudski oblasti Istrskega okrožja v njeni borbi za zgraditev boljšega življenja na tem ozemlju, ter je poudaril svoje prepričanje, da j e bilo sodelovanje med organi ljudske oblast; in Vojne uprave doslej odlično, kar bo brez dvoma dajalo tudi v bodoče še boljše rezultate. Po govoru je polk. Lenac povabil navzoče na ogled razstave, ki je prirejena v prostorih -doma. Kop-er in druga obalna m-esta ter vasi Istrskega okrožja so imela včeraj slavnostno praznično zunanjost. Z vseh poslopij so vihrale jugoslovanske slovenske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Zvečer pa so združene godbe priredile na Titovem trgu v Kopru koncert Delovno ljudstvo bujskega okraja je včeraj na najiepši način proslavilo 29. november. Včerajšnji dan bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Hrvaške Istre. Trojni praznik so imeli včeraj Hrvati in Italijani bujskega okraja, obletnico II. zasedanja AVNOJa, otvoritev nove hrvaške gimnazije v Bujah in množično predvolivno zborovanje SIAU. Buje so bile vse v zastavah, številni slavoloki in napisi po ulicah, okrašena okna in veseli obrazi mladine in odraslih. Okoli poldne se je razvila po mestu mogočna povorka, ki je ni bilo ne konca ne kraja. Iz vseh vasi m obalnih mestec bujskega okraja so prišli delavci, kmetje, ribiči, stari in mladi z zastavami in transparenti prepevajoč narodne in borbene pesmi. Vsi so se zbrali na griču, kjer se zdaj ponosno dviga mogočna nova stavba hrvaške gimnazije. To je spomenik ljudske oblasti Istrskega okrožja, ponos naše Istre. Okrog te nove stavbe, je prišlo včeraj več kot 6000 ljudi iz zadnje vasice bujskega okraja, da proslavijo zgodovinski dan 29. novembra na najlepši način, z otvoritvijo kulturnega središča, kjer se bodo vzgajali in učili njihovi sinovi. Pesnik bi moral prijeti za pero in opisati navdušenje s katerim je ves narod pripomogel k uresničenju- davnih sanj in želja istrskih Hrvatov, ki so se sedaj uresničile s pomočjo ljudske oblasti. Ko se je zbrala ogromna množica pri novi zgradbi je tov, prof. Caric pozdravil navzoče oblasti, med katerimi smo opazili ministra LR Hrvatske Iva Babiča, tov. komandanta VUJA polkovnika Lenca, komandanta odreda JA, tov. Se-stana, podpredsednika sabora LR Hrvatske, tov. sekretarja CK KP Sto Branka Babiča, tov. predsednika Istrskega okrožja Julija Beltrama, mnoge člane CK KP STO in zastopnike političnih organizacij in prosvetnih organizacij Tržaškega ozemlja. Govorili so nato tov. minister LR Hrvatske Ivo Babič, tov. Beltram, tov. Sestan in tov. Gurjan, predsednik ljudskega odbora bujskega okraja. Minister za prosveto y vladi LR Hrvatske tov. Ivo Babič je med drugim dejal: «Z današnjim dnem predajamo svojemu namenu novo veliko delo tteših rok — hrvatsko gimnazijo v Bujah. Tega dogodka se ne veselite samo vi, marveč tudi vsi jugoslovanski narodi, ker vedo ceniti pomen tega velikega dne. Vemo, da ste Hrvati Bujščine imeli pod Avstro-ogrsko vsega samo štiri zasebne osnovne šole, ki so pomenile Za veliko večino narodov tega ozemlja edino redno šolanje. Vemo tudi, da so za časa fašizma zaprl; vse hrvatske šole in ne samo to — šolo v Materadi so zažgali, proti onim, ki so uporabljali svoj materin jezik, svoje pesmi, svoje običaje, so podvzeli teroristične u- (Nadaljevanje na 2, strani) Proslave v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. -— Po vsej Jugoslaviji so na svečan način proslavili 29. november . dan republike. V Beogradu, glavnih mestih ljudskih republik in drugih mestih so bile dan pred 29. novembrom svečane akademije. V pod-jetjih in ustanovah so bile tudi svečane konference in akademije , na katerih so podali pregled uspehov tekmovanja delavstva na čast dneva republike. V Beogradu so izstrelili 12 častnih salv iz 50 topov, v glav. nih mestih ljudskih republik: Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Skoplju in Cetinju iz 20 topov deset salv. Na svečanih akademijah in konferencah se je poudarjal zgodovinski pomen 29. novembra leta 1943, ko je bil na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu v Bosni sprejet sklep 0 ustanovitvi nove Demokratične fede. rativne republike Jugoslavije. Na centralni akademiji v Beogradu, pri kateri so bili navzoči maršal Tito in najvišji državni in partijski voditelji Jugoslavije, je govoril član politbiroja CK KPJ in predsednik gospodarskega sveta Jugoslavije Boris Kidrič, ki je po dal pregled rezultatov naporov jugoslovanskih narodov v borbi za izgradnjo socializma. Na svečani akademiji v Zagrebu, na kateri so bili navzoči predsednik vlade Vladimir Bakarič s člani vlade in CK KP Hrvat, ske, je govpril predsednik Pre-zidija sabora Karlo Mrazovič. Na akademijah v glavnih mestih ljudskih republik Bosne in Hercegovine, Makedonije in Crne gore so favno tako bili navzoči predsedniki in člani vlad teh republik, člani centralnih komitejev KP ter veliko število zaslužnih, kulturnih in javnih delavcev. V Ljubljani je bila v veliki Unionski dvorani svečana aka. dem:ja. Navzoči so bili tajn.k politbiroja CK KPS in predsednik vlade LRS Miha Marinko, predsednik Prazidija ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, predsedn k Ljudske skupščine Ferdo Kozak, člani polit, biroja CK KPi(. podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj in ^člani vlade, predstavniki JA ter množičnih organizacij. Na tej akademiji je govoril č-ian politbiroja CK KPS tov. Vlado Krivic o zgodovinskem pomenu 29. novembra in q notranji razvojni poti Jugoslavije, k; je bila vseskozi usmerjena k stalnemu razvijanju in poglabljanju socialistične demokracije. Ta usmerjenost je prišla še močneje do izraza po resoluciji Infcrmbiroja, ko so se v Jugoslaviji temeljito otresi; najrazličnejših ruskih šablon, ki so zavirale razvoj. Ob tem. je navedel številne ukrepe jugoslovanskega vodstva in predvsem poudaril zgodovinski _ pomen zakona o u-pravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Nocoj j,e Prezida; ljudske skupščine FLRj priredil slovesen sprejem v počastitev dneva republike. Navzoči so bili predsednik vlade jn tajnik CK KPJ mairšal Tito, vsi člarji politbiroja, predsednik Prezidija dr. Ribar, člani CK KP Srbije in ministri srbske vlade, generali JA, predstavniki sindikatov in množičnih organizacij ter člani diplomatskega zbora v Beogradu. V Zagrebu so danes otvorili novo gledališče za operete, drame in komedije. Gledališki ansambel šteje 'T igralcev. Proslava v Rimu RIM, 29. — Danes je jugoslovansko poslaništvo v Rimu ob dnevu republike priredilo slovesen sprejem v svojih prostorih. Goste sta sprejela opolno-močeni minister Mladen Iveko-vič in njegova soproga. Navzoči so bili r.ekaten člani italijanske vlade in italijanske vojske, poslanik; ZDA Velike Britanije, Francije, Indije Argentine, Mehike, Belgije, Venezuele, opolnomočeni ministri Avstrije, Nizozemske Avstralije Pakistana, Kolumbije, Ekvadorja, Guatemale in Filipinov. „Bilo je hujše kakor pod gesfapom' BEOGRAD, 29. — Včeraj je j prišlo v Beograd z letalom iz Prage 12 jugoslovanskih državljanov, ki so jih izpustili iz če-1 šfeoslovaškito zaporov oa posredovanje jugoslovanskega poslaništva v Pragi. Nekateri od I njih so bili v zaporu nad eno leto. Enega od njih so morali takoj poslati v bolr.-išn-ico zaradi poškodb, ki jih je dobil, LONDON, 29. — Zjutraj se ko so ga v zaporu pretepali, je v naglici sestala angleška Nekateri so bili obsojeni bre2 vlada zaradi ameriškega urad-procesa na zaporne kazn; do nega sporoč la o kitajskem na. pet let prisilnega dela in so de padu na Koreji. Attlee se je rUQI ' 1fr,ana' ki jih odločil za sejo, potem ko je A/fi?? ** ,.savJatske oblasti, i imel zaseben razgovor z ame-iiioiwS,nSlrainci -’e f'1*' z£Tla riškim poslanikom v Londonu jugoslovanskega državljana Pie- Holmesom. O sestanku niso iz- nniw v neka} meseci dali nobenega uradnega poro- Povratrtk; i naporih žila. Sejo pa so baje sklicali , " pripovedovali, zaradi nekaterih vprašanj, ki -labo ravnaIMn rt ZiS°K?i £el.° Pih ie v naglici postavila ame-L tok-nr f t? ‘1_ riska v'iada londonski. Po seji zthfSčrrJm? H pa se Je A)tlea udeležil zaseb- Doru nodvTžVr r, v va- nega sestanka laburistične par- mučeniem mogočim lamentarne skupine. 1 Z govorom angleškega zuna-njega ministra Ernesta Bevina Pospešena gradnja spodnji zbornici o angleški zu. hidrocentrale na Uni četku govora omenil, da bo ob- Letos v aprilu so začeli era Tavnaval najprvo splošno vpra-diti hidrocentralno na reki Uni f'nje ? Polozalu v Aziji in še-v Kostelu pri Bihaču Proiekt "at?u E°Se^e] ° K°.re3i' P° za to hidrocentralo ki bo”me- besedah se v Aziji po- la zmogljivost 6500 kilovatov -1? I3.?8 ^va velika vpliva: na-io izdelal ,nanj Kiiovmov, ctonahzem m komunizem. An- inž Jaroslav Cerni projektant g^a iev F?™'* d°^°- Ver° velike iablaniške ( naclonahstienega glbanJa in X Central« n tt .hld™centra' Ponesla svojo oblast narodom spešeno. gradl]0 po' I IndiSe- Pakistana, Cejlona in l Bevinove izjave v zbornici o angleški zunanji politiki Glede Koreje izjavlja Bevin, da je treba najti sporazumno rešitev - Prihodnji teden se bodo predstavniki treh zahodnih sii razgovarjaii o odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji vodila načela: 1. vodstvo in po. moč gibanju, ki se je razširilo v Aziji, 2. priznanje, da azijsko vprašan-je ni samo politično temveč tudi gospodarsko in socialno. Nato se je Bevin dotaknil Koreje in dejal v tej zvezi: «Cilji generala Mac Arthurja so prav enaki ciljem Združenih narodov. Naši cilji je nadaljeval — kakor tudi oni Združenih narodov- — so v prvi vrsti mir in nato ustanovitev enotne demokratične Koreje ter obnova države. Odgovornost za nadaljnje trpljenje korejskega naroda pade na severno, korejske oblasti, ki se niso odzvale pozivu poveljnika sil OZN, naj položijo orožje. Ker pa tega niso storile, so morale sile OZN nastopiti, zato da bi vzpostavil mir in red v vsej državi«. Bevin je nadaljeval: «1?. ra. zumljivih vzrokov ne morem naštevati podrobnosti o navodilih, ki jih je od časa do časa dobival, poveljnik sil Združenih narodov. Treba je bilo pre. pustiti velik del nadzorstva nad operacijami poveljniku sil Ustvarili so vse po- I Burne, pri tem pa So Anglijo j OZN, Vendar pa 'vselej s pri-goje, aa do mogone nadalje- ' vati gradbena dela tudi pozimi. Centrala na Uni bo preskrbovala z elekrično energijo ne samo Bosansko Krajino, marveč tudi del Like in Kor-duna. V Zahodni Bosni bo prihodnje leto dograjena tud; nova hidrocentrala Jajce II., ki pa bo oddajala svojo energijo prvenstveno srednjebosansfce-mu industrijskemu bazenu. Pfeven postavi! vprašanje zaupnice Nova železniška proga Skoplje-Radoša 0 zaupnici bo narodna skupščina glasovala v petek MAC ARTHURJEVA ARMADA SE UMIKA pred silovito ofenzivo kitajskih armad PARIZ, 29. — Kakor določeno, se je danes zjutraj sestal ministrski svet. Člani vlade so pooblastili predsednika Pleve-Na trasi r.-ove normalnotirne Ina’ P3! v naro daJje treba ta ob I ki jo viag rambni uspeh pripisati ofenzi- I ® asovanJu ci članov te komisij-e skupaj s podtajnikom za obrambo Lo-vvettom irj nekim višjim častnikom glavnega štaba izjavil, da baje ministrstvo za vojsko predvideva revizijo vojnih načrtov zaradi kitajskega posega na Koreji. Ta revizija zadeva vojaški, .diplomatski in notranji položaj. Ameriške vojaške oblasti, jg dejal senator sledijo s 'posebno pozornostjo dogodkom v Evropi ter imajo pripravljene rezerve, da bi jih uporabile na tem področju v primeru potrebe. Senator je končno povedal, da vladni glasniki niso zahtevali od komisije nobenih dodatnih pooblastil. UlasTji-k ameriškega zunanjega ministra Mihael Mac Der-™°tt je danes izjavil novinarjem. da se bodo prihodnji te-oen sestali predstavniki A-ngli-je, ZDA in Francije in razpravljali o sovjetskih predlo-fJL gledfT štiristranske konference o Nemčiji. Neki visoki funkcionar departmana za obrambo je izjavil, da ne predvideva ničesar, kar bi omogočilo bombardiranje Mandžurije. Dodal je, da bi ta sklep sprejel z velikim obotavljanjem, zaradi tega, ker bi s tem napravili korak bližje vojni med ZDA in Kitajsko. Dejal je sicer, da je Mac Arthur ze zaprosil za dovoljenje, da bi sovražna letala zasledo-zal; čez mandžursko mejo, vendar pa tega niso dovolili, ker drugi zavezniki ne bi sledili po tej poti. * « • KOREJSKA FRONTA, 29. —■ Mac Arthurjeva armada se u-mika proti Pjongjangu, medtem se pa 6 kitajskih armad razliva proti jugu med besno ofenzivo. Oddelki 5 kitajskih divizij so napadli mornariške strelce in dva polka 7. divizije ter jim odrezali pot za preskrbo. Položaj je zelo resen. Novi vali kitajskih čet se zaletavajo v zavezniško črto. 60 do 80 km severno od Pjongjanga. Poveljnik 8. armade general Walker je nocoj izjavil, da se je ameriška armada v severno-zahodni Koreji verjetno rešila da mora vsak član skupačine prevzeti svojo odgovornost pr; glasovanju in da je resolucija, ki jo je predložil Chevallier. edina, ki jo vlada sprejema in pri o tei resoluciji po- uoucil OJ.CUZ.i- I i . ■ « . vi generala Mac Arthurja, ki stayua vprašanje zaupnice. je kljub navideznemu porazu presenetila sovražnika in ga predčasno izzvala. Baje so Kitajci nameravali pripeljati v bojno črto celo mandžursko armado 400 tisoč mož, kar pa jim ni uspelo. Vendar pa Walker ni povedal, ali bo mogoče ohraniti obrambno črto v Severni Koreji. Glasovanje o zaupnici bo v petek popoldne. Schumacherjevi pogoji za nemško oborožitev BERLIN, 29. — Socialistični prvak Zahodne Nemčije Kurt Poročila s fronte pravijo da | . humacher j9 p?Fed, 113 ^soč so Kitajci že vrgliV borto pri- simpatizerji izjavil, da mu Je bližno 25 divizij ai; 250 tisoč ^J??!,nr A I?er, veckrat za- ££.“ T' "VrPK S™ iftsz hurjeve cele iz Koreje, Wal- vil za sodelovanje Nemčije pri ker je dejal, da je še 200 tisoč I evropski obrambi. Schumacher S js ^Pranih ob reki Jalu i je nato obtožil zvezno vlado, v Mandžuriji. | d^ spravlja y nevarnost var- nost Zahodne Nemčije, ker se ne briga za socialne reforme, Poudaril je še enkrat, da bo njegova stranka sprejela sodelovanje Nemčije pri obrambi Zahodne Evrope samo pod tem pogojem, d'a priznajo Nemčij-i enakopravnost z drugimi državami. Govornik je nato izjavil, da bi socialdemokratska stranka smatrala Za kršitev ustave tako sodelovanje Nemčije pri evropski obrambi, katero bi sedanj; parlament odobril z enostavno večino. Nato je Schumacher očital vladi, da ni izkoristila nekaterih namigov o združitvi Berlina z Zah. Nemčijo, ki so prišli z določenih stran; zavezniške komisije. Socialdemokratski prvak je končno poudaril potrebo razpisa novih volitev v parlament, v katerega naj bi glasovalo tudi prebivalstvo zahodnega Berlina. Po seji glavnega odbora socialdemokratske stranke je bllo izdano poročilo v katerem je rečeno, da je prvi pogoj za nemško oborožitev razpis novih volitev v parlament. Med drugim zahteva poročilo znižanje okupacijskih stroškov in ukinitev vseh nepotrebnih nadzorstev v zvezi s sedanjo okupacijo. V petek bo kancler Adenauer odšel v Petersburg, kjer se bo sestal z visokimi zavezniškimi komisarj; zaradi revizije okupacijskega statuta. Adenauer je dopisniku agencije «DPA» izjavil, da se ne bo r.ikdar utrudil pri naporih za sklenitev varnostnega pakta z Nemčijo, čeprav teh njegovih načrtov ne podpirajo zahodni zavezniki. Govoreč o vprašanju Berlina je Adenauer izjavil, da bo v primernem času spet načel vprašanje aneksije Berlina k Zahodni Nemčiji. PRAGA, 29. — Češkoslovaški zunanji minister je včeraj izročil noto ameriškemu poslaniku v Pragi, v kateri je pobijal trditve ameriške note v zvezi z letanjem-češkoslovaških letal nad ameriško cono v Nemčiji. LONDON, 29. — Dopisnik agencije «Exchange Telegraph« v Novem Delhiju poroča, da bodo nocoj ali jutri objavili vest o premirju med Tibetom in LR Kitajsko. TAJPEH, 29. — Na Formozl so danes ustrelili 11 komunistov, včeraj pa 14. flllSTIM ZAHTEVA GIASOVAAIJE o resoluciji B držav glede Koreje LAKE SUCCESS, 29. — Na današnji seji Varnostnega sveta je sovjetski deleght Malik zahteval, naj se prečita protest severnokorejskega zunanjega ministra zaradi ((grozodejstev ameriških in južnokorejskih sil proti korejskim patriotom«. Ker se temu nihče ni uprl, je namestnik glavnega tajnika Zinčenko prečital ta protest. Govoril je nato zunanji minister južnokorejske vlade Limb, ki je govoril o napadu Kitajcev na Korejo in zahteval takojšnji umik kitajskih čet s Koreje. Ves čas, k0 je Limb govoril, se je delegat LR Kitajske držal ob strani in ni hotel prisesti k mizi. Prisedel je šele, ko je govoril nacionalistični delegat Ciang. v zasebnem razgovoru so delegati LR Kitajske izjavili, da so prišli, da razpravljajo samo o ameriškem napadu na Formozo in ne o Koreji. Nacionalistični delegat Ciang je izjavil, da včerajšnji govor delegata LR Kitajske ne odraža interesov kitajskega ljudstva, ter je zavrnil obtožbe proti ameriškemu imperializmu in dejal, da ZDA nimajo okupiranega nobenega dela kitajskega ozemlja. Sledil je govor ameriškega delegata Austina, ki je dejal, da «se Združeni narodi ne bodo dali ustrahovati ter da morajo razglasiti, da ne bodo dopustili, da se proti njim usmeri napadalno dejanje«. Zahteval je, naj Varnostni svet takoj sklepa o resoluciji, ki obsoja Kitajsko kot napadalca na Koreji. Dejal je, da se Varnostni svet ne sme ozirati na ((fantastične obtožbe o ameriškem napadu na Formozo in takoj sprejeti resolucijo šestih držav ■glede Koreje. Pripomnil pa je, da ne bo vztrajal, naj se še danes glasuje o resoluciji, ker morajo nekatere delegacije še dobiti navodila. Ker pa bo ta resolucija gotovo naletela na sovjetski veto. bodo ZDA verjetno postavile vprašanje pred glavno skupščino. William Foster prispel v Pariz HANOJ, 29. — Cesar Baodaj je prvič prisostvoval mimohodu njegove vojske. Mimohod Je trajal 45 minut. Poročajo, da je Willlam Foster, upravnik ECA prispel danes v Pariz, potem ko se je vrnil s potovanja z Daljnega vzhoda, kjer je obiskal Filipine, Japonsko, Taj-landijo, Burmo, Indonezijo in In-dokino. držkom, da se bodo poga-jali o posameznih vprašanjih, če bi njegovi načrti imeli posledice v mednarodni politiki«. ((Angleška vlada podpira komisijo OZN na Koreji, ki ima nalogo združiti deželo, obnoviti nje. no gospodarstvo in omiliti trpljenje naroda«, je nadaljeval Bevin, k j -je nato spomnil, da angleška vlada ne priznava oblasti južnokorejske vlade nad področji, ki so sedaj zasedena. Civilna oblast v teh krajih ostane v rokah vrhovnega poveljnika, ki bo dobil nasvete od komisije OZN. Giede kitajskih čet v Severni Koreji je Bevin izjavil, da ne ve za vzroke in namere Kitajcev. «Ce hočejo Kitajci preprečiti splošno vojno, če bodo pokazali le trohico dobre volje do sodelovanja pri iskanju mirne rešitve, tedaj sem prepričan, da jih bo mogoče doseči«. Bevin se je nato vprašal: «Ali je morda treba pripisati kitajsko posredovanje namišljenemu strahu pred morebitnim napadom na kitajsko ozemlje«, ter je pri tem spomn-il zbornico na to, kar je dejal med zad. njo debato o nevarno ti istočasnega premika na Vzhodu in Zahodu. Nadaljeval je, da vojaški položaj v zadnjih dneh n-1 v ničemer spremenil njegovega stališča, da je treba iskati končno rešitev na političnem področju. Bevin je nato znova poudaril, da je nagleško priznanje LR Kitajske pravično, in je obžaloval, da še niso bil vzpostavljeni popolni diplomatski odnosi. Glede vprašanja Bližnjega vzhoda se je Bevin dotaknil angleško-egiptskih odnosov in je izjavil, da se bo Anglija še naprej držala sporazuma iz leta 1936 vse dokler ne bo revidiran ali zamenjan z obojestranskim pristankom. Na drugi strani pa, da bo Anglija ostala zvesta obljubam, kj jih je dala sudanskemu ljudstvu. Bevin je nato govoril o sovjetskem predlogu za sestanek štirih ministrov in je dejal, da angleška vlada ne odklanja tega sestanka. Pripravljena je udeležiti se katerega koli sestanka štirih, ki bi nudil možnost ukinitve sedanjega napetega stanja in sklenitev trajnega prijateljstva med Zahodom in Sovjetsko zvezo. To pa ne pomeni, da angleška vlada sprejema sovjetsko vabilo tako, kakor je bilo izrečeno. Bevin je v tej zvezi omenil, da so se angleška, francoska in ameriška vlada sporazumele, da se bodo njihovi predstavniki sestali prihodnji teden v Parizu ter Lodo proučili podrobnosti o odgovoru na sovjetsko noto in možnosti u-spešnih pogajanj s sovjetsko vlado. Bevin je dejal, da se angleška vlada strinja z ameriško vlado v tem, da bi bilo treba v primeru napada v Evropi razviti vso obrambo tako, da bi sodelovala tudi Zahodna Nemčija. Omenil je, da se Anglija strinja z Američani v tem. da se mora kateri koli nemški doprinos pri obrambi Evrope izvesti v obliki enot, ki bodo sestavni del skupne atlantske sile. Bevin ni pokazal, da odobrava francoski načrt o evropski vojski. Po Bevinovem govoru je spregovoril konservativec An-tony Eden, ki je pozval poslance, naj kljub vsem grožnjam sprejmejo nagle sklepe, da se umaknejo enote OZN na črto, ki bi rezala Korejo, kjer je ta najožja. Eden se je tudi izrekel za sklicanje konference štirih, ki jo je predlagala Sovjetska zveza, toda s pristavkom, da bi bilo treba razpravljati o vseh spornih točkah, najprej pa še o avstrijski mirovni pogodbi. Glede sovjetskih obtožb o oborožitvi Nemčije je Eden predlagal, naj b; štiristranska komisija izvedla preiskavo v zahodni Nemčiji pod pogojem, da se izvede tudi v Vzhodni Nemčiji. Izrekel se je tudi za ustanovitev evropske vojske, v kateri bi bil; vključeni nemški oddelki. Nasprotoval pa jg ustanovitvi evropskega ministra za obrambo. Kar se tiče položaja na Daljnem vzhodu, se je Eden vprašal, ali je sploh mogoče obravnavati vprašanje pristopa LR Kitajske v Varnostni svet po nienih napadalnih dejanjih na Korej; in v Tibetu. Bivši zunanj; minister je nato izjavil, da se opozicija strinja z vladno politiko do Egipta, in je poudaril, da je treba tej državi prekiniti dobavo orožja. BERLIN, 29. — Ker se je nevljudno izrekel o Stalinovi sliki, ki je bila obešena v nekerr, lokalu na sovjetskem področju v Ber-linu, je trgovec, katerega so ovadili bil obsojen na dve leti ječe. Prav tako je- bil obsojen na dve let ječe neki njegov prijatelj ki se je smejal trgovčevim besedam, nju nldobila ^hebne pmiaspreie v UNICEF LAKE SUCCESS, 29. — Svet Mednarodnega dečjega fonda je dvakrat glasoval o vstopu LR Kitajske v ta svet. Pri obeh glasovanjih je bil izid isti; 12 držav se je izjavilo za vstop LR Kitajske v svet, prav tolikšno število držav pa se je izjavilo proti. Francoski delegat se je vzdržal glasovanja Po pravilniku sveta ne more’ biti LR Kitajska sprejeta v svet Mednarodnega dečjega fonda, ker tudi pri drugem glasova-večin®. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 -S ilne prt dneva repplililtfi (Nadaljevanje s 1. strani) krepe. Fašizem, je na najbolj grob način zanikal obstoj hr-vatske narodnosti v. teh krajih in je razpustil vsa hrvatska društva«. Nato je minister omenil narodno osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov, ki so se ji pridružili tudi Hrvati in Italijani iz Bujščine. Z zmago nad fašizomm Pa je nastal nov položaj. Minister je nato nadaljeval: «Zato je tudi vam uspelo, da sedaj lahko z vsemi svojimi silami gospodarsko dvigate svojo ožjo domovino, da bi čimp-rej izdatno izboljšali svoje življenjske pogoje. Niste pozabili, da takoj posvetite vso svojo pozornost pouku in vzgoji svojih otrok. Po osvoboditvi ste odprli 36 hrvatskih osnovnih šol in gimnazijo. Ta gimnazija pa se je morala boriti s težavami zaradi pomanjkanja prostorov in se je zato pokazala potreba, da začnete graditi novo gimnazijsko poslopje, ki ste ga tudi dogradili in danes odprli. Iz udeležbe italijanskih tova. rišev na tej proslavi lahko sklepamo, da se tudi ti vesele zgraditve te gimnazije. Prepričani bodite, da se tudi Hrvati veselimo vsakega uspeha italijanskih šol. V bujskem okraju je šestnajst italijanskih osnovnih šol in tri osemletke. Italijanski dijaki lahko nadaljujejo svoje šolanje v italijanskih gimnazijah v Piranu in Kopru ter na učiteljišču v Kopru. Temu tudi ne more biti drugače, kajti mi vedno varujemo in negujemo bratstvo hrvatskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki se je združilo v skupni borbi za osvoboditev in za zgraditev domovine.« Minister je izrazil svoje zadovoljstvo tudi nad ustanovitvijo 26 hrvatskih kulturno pro-, svetnih društev. Govor tovariša ministra, kakor tudi govore ostalih tovarišev je ljudstvo spremljalo z vzkliki maršalu Titu, Komunistični partiji Jugoslavije ter bratstvu ir» edinstvu tu živčnih narodov. Ponavljamo zahtevo po samostojni slovenski šolski upravi ki bo z novim, strpnejšim italijanskim šolskim vodstvom vpeljala duh sožitja obeh narodov ^ . v POVABILO Stari prijatrip- pravo v»ktni H i vrnila. PREŠERNOM PROSLAVA Ob 150-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna bodo slovenski pisatelji in pesniki: France Bevk, Miško Kranjec, Matej Bor, Ciril Kosmač, Mile Klopčič in Peter Levec brali iz svojih del v Skednju v kinodvorani 2. decembra ob 2(1. uri, v Borštu v Prosvetnem domu 4. decembra ob 20. nri, v Nabrežini v kinodvorani 5. decembra ob 20. uri. 0 Francetu Prešernu bo govoril FKMICB BEl/K »oži i* stltcc, kup«* v »ato prigrirint ia mak* ©Mirita, pa bomo jel« i»*> m pek etati prijatelji, *k*P*i i, pravo p©žl©R3* -mm no 1 •» , ske šole ostal še v veljavi. Od prof. Rubinija ne pričakujemo niti take okrožnice, niti izpremembe, vsaj ne prostovoljne, njihovega diskriminacijskega sistema. Zato ponavljamo zahtevo po samostojni slovenski upravi. Ce bo pa ta nova uprava pri koordinacijskih stikih z italijansko šolsko upravo našla tam druge ljudi s širšim jn plemenitejšim obzorjem in bolj demokratično koncepcijo o sožitju sosednih narodov, potem smo prepričani, da bo s časom tudi na italijanskih šolah obveljala v nacionalni vzgoji smer, ki jo je naš Prešeren označil z besedami: «...ne vrag, le sosed bo mejak«. POSVETOVALNI SESTANEK KMEČKE ZVEZE V GROPADI Zakaj zavira tržaška občina pričetek Ze odobrenih del? Prešnji teden se je vršil v Gropadi ožji posvetovalni sestanek članov Kmečke zveze, na katerem se je razpravljalo o vseh krajevnih problemih, ki se tičejo lokalnega gospodarstva. Po poročilu o nalogah in de. lovanju Zveze od njene ustanovitve pa do danes, ki ga je podal predstavnik Kmečke zveze, se je razvila živahna diskusija o vseh perečih vprašanjih, kj bi se morala čim prej rešiti. Ze pred dvema letoma je bila vložena prošnja na tržaško občino, da se v Gropadi postavi še en javni vodnjak, ker sedanji ne zadostuje potrebam kraja. Ravno tako je bila vložena prošnja za zgradi. Dramska družina iz Križa je z velikim uspehom gostovala v Šmarjah Proslava v Lonjerju Sinoči so se Lonjerci zbrali k svoji že tradicionalni proslavi obletnice AVNOJ-a. V letih narodnoosvobodilne borbe 1943 in 1944 so proslavili to obletnico na tajnih sestankih, kjer so razpravljali kako bi čimveč doprinesli k borbi za svobodo in zmagi demokratičnih sil. Na to njihovo tradicijo je tudi včeraj tov. Bole navezal svoj govor, ko mu je dal domačin tov. Anton Pečar besedo in je pevski zbor odpel «Našo pesem« v prisrčen in vesel pozdrav vsem. Na koncu svojega govora se je dotaknil tudi izjave, ki jo je dal bivši zvezni minister Zujovič, ki je jasno povedal po povratku iz zapora, da je politika sovjetskega vodstva politika zatiranja narodov. To je ravno tisti Zujovič, ki so ga kominlormisti pred dvema letoma, ko so v Lonjerju na današnji dan iztresli ves svoji bes proti revolucionarnim pridobitvam nove Jugoslavije, proglašali za mučenika. Zaključil je z besedami da si bomo ustvarjali pogoje, da bomo sami odločali o usodi Tržaškega ozemlja brez mešetarjenja velesil. Lonjerci so za ta naš in njihov največji praznik pripravili tudi lep kulturni program. Tov. Betka Biščak je s svojim lepim sopranom odpela Simonit-tijevo pesem »Talcem«, Mija Kalanova je recitirala Klopčičevo ((Klevetnikom Jugoslavije«, v kateri pravi: «Po misli naših glav in s silo naših rok uresničujemo vse tiste drzne sanje, ki zanje mnogo jih je leglo v hladni grob«. Zbor je znova zapel dve pesmi: 1. «Kdo pa so ti mladi fantje« in drugo «Hej brigade«. In pridružila se mu je v petju vsa dvorana. Pionirka Mirka Lavrenčič je ljubko recitirala ((Pogovor ptičke z mrtvim partizanom«, pionir Ucjo Fadir.i pa pesem «Kako živi zdaj narod moj«. S himno «Hej Slovani« in z lepimi spomini na ta večer so se Lonjerci razhajali v gručah. Mnogim med njimi pa se še ni mudilo domov v želji po prisrčnem pomenku. Tudi v Saležu so se ljud je tako polnoštevilo kot v Lonjerju zbrali k proslavi AVNOJ-a in po govoru tov. Jo-ca vneto posegali v diskusijo, ki se je razvila. V našem članku «Rubinijevo prizadevanje za raznarodova. nje naših šol«, ki smo ga objavili v številki z dne 18. t. m., smo dokazali, kako lažniva je Rubinijeva trditev v neki njegovi okrožnici, da... «gli alun-ni che costituiscono ie scuole pubbliche provengono da fa-miglie di uniforme nazionali-ta...». Okrožnica ima namen opozoriti vzgojitelje, naj si spričo različnega političnega prepričanja staršev učencev prizadevajo «...affinche certi insegnamenti siano trattati in modo da non turbare i sentimenti degli alunni«. Ta pobuda prof. Rubinija je vsekakor vredna priznanja, vendar si pridržujemo za kasnejšo priliko, da se tudi na to povrnemo. Danes hočemo prikazati, kako se z najvišjega mesta dopušča na tržaških šolah nacionalistična vzgoja k narodni nestrpnosti. Kajti če prof. Rubini v isti sapi, ko poziva zaradi različnega političnega prepričanja staršev vzgo. jitelje k politični strpnosti, daje z izjavo o ((enotnem« narod, nostnem sestavu učencev vzgojiteljem naravnost proste roke, da jim z omenjeno izjavo celo med, vrsticami pove, da jih ne poziva k vzgoji k narodni strpnosti. To svojo opustitev «opravičuje» z «enotnim» narodnostnim sestavom učencev na šolah. Četudi bi bil ta narodnostni sestav šol resnično enoten, kar pa smo v zgoraj citiranem članku dokazali da ni, je ta opustitev dokaz, da šolske oblasti zavestno podpirajo vzgojo k narodnostni mržnji. Sola vzgaja za življenje. V-življenju pa (če v šoli ne), bo tržaški otrok nujno naletel na sovrstnika druge narodnosti in tedaj, če ne prej, bo prišla do izraza vsa ona nizkotna, bedna vzgoja sovraštva do Slovencev, ki je je še vse polno na tržaških šolah. Eyo drobnega primera: V nekem razredu slovenske šole v Ul. Donadoni je učenec pozabil Zupančičevega ((Cicibana« pod klopjo- Naslednji dan je pozabljeno knjigo našel, toda na eni strani mu je italijanski tovariš, ki je v drugem turnu su imel pouk v isti učilnici, pustil «pozdrav» (glej sliko!), ki gotovo ni napisan v duhu medsebojnega razumevanja in strpnosti. Droben primer smo dejali, toda dovolj prepričljiv za smer, ki jo ubirajo italijanski vzgojitelji v vzgoji narodnostnega čustvovanja; smer ki bo nc.vo generacijo italijanske mladine speljala v sovraštvo in barbarski fašizem, ki se bo zopet morali nujno končati tragično za njegove nosilce, t. j. za tako vzgojeno novo pokolenje. Skrajni čas bi bil, da se tega zavedo V3i pošteni resnično demokratični Italijani in prisilijo tudi šolsko oblast, da revidira svoje zadevno gledanje. V okrožnici prof. Rubinija bi na- mesto stavka o enotnem narodnostnem sestavu šol moral stati stavek o sožitju dveh narodnosti v mestu in na ozemlju ter bi se morala njegova navodila glasiti, da učitelji in profesorji «...devono vegliare affinche negli insegnamenti siano trattati in modo da non turbare i sentimenti COMPRE-SI ANCHE I SENTIMENTI NAZIONALI, deglli alunni e di tutti i concittadini«. To bi bilo vredno resničnega, poštenega in demokratičnega vzgojitelja. Toda tudi taka papirnata okrožnica ne bi J>rav nič zalegla, če bi sistem zatiranja in zapostavljanja sloven- Križani so v nedeljo presenetil i Šmarčane. Njih prvo gostovanje izven angloam&riške cone jim ie prineslo tudi prvi uspeh in zadovoljstvo. Zadovoljno je bilo tudi šmarsko občinstvo, ki je z največjim veseljem sprejelo dramsko družino iz Sv. Križa na domačem odru. Gostovali so s Standekarjevo tridejanko ePrevaras, ki je vzeta iz vsakdanjega življenja preprostih kmečkih ljudi. Sve-tokriški igralci so uspešno prenesli Standekarjevo ePrevaron na oder, To potrjuje tudi dejstvo, da je občinstvo navdušeno sledilo igralcem in izražalo svoja čustvu in vnaprej napovedovalo razvoj dogodkov na odru. Zato je jasno, da je bila drama vsem razumljiva in tu- RAZPRAVA PROTI ,IL PR0GRESS0" ZAKLJUČENA Zdi se, da je obtoženec bivši fašist P. JHmerigogna ne pa tov* E. Laurenti ki ga je sodišče krivično obsodilo na plačilo 80.000 lir globe pogojno brez vpisa v kazenski list Fred tržaškim okrožnim so- | Zennara s ponosom priznal, da S seje občinskega sveta » Miljah Nadaljevali so z obravnavo proračuna Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta. Po čitanju zapisnika zadnje seje se je začela podrobna razprava o posameznih postavah občinskega proračuna za leto 1951. Mirna in dolgočasna seja, polna številk in podatkov, šest svetovalcev odsotnih, občinstvo maloštevilno. Občinski odbornik Prodan je čital vsako postavko posebej in dajal pojasnila na razna vprašanja občinskih svetovalcev. Vsaka predlagana postavka proračuna za leto 1951 je bila soglasno odobrena. Prihodnja seja na kateri bodo nadaljevali z razpravljanjem ostalih točk proračuna, bo prihodnjo sredo ob 20. Jesensko zasedanje miljskega občinskega sveta se bo verjetno diščem se je včeraj dopoldne zaključila razprava proti glavnemu uredniku tednika «IL PROGRESSO« tov. EUGENIU LAURENTI.JU. Tožil ga je bivši fašistični prvak Piero Al-merigogna. češ da ga je «11 Progresso« v nekgm članku z dne 2. septembra letos obrekoval, imenujoč ga fašističnega vojnega zločinca. Na začetku razprave je Piero Almerigogna izjavil, da zahteva od navzočega odg. urednika ((Primorskega dnevnika«, preklic ker da je v svojem prvem poročilu z razprave proti tov. Lauren-tiju netočno tolmačil njegovo izjavo, sicer da bo naš dnevnik tožil. Pojasnil je, da takrat ni izjavil, da ni mogoč sporazum med Slovani in Italijani, temveč da je rekel, da je mogoč sporazum samo med nacionalnimi nasprotniki, med anti-nacionalnimf pa da je nemogoč. Naši bralci pa naj si to fašistično filozofijo sami tolmačijo. Kot priča je nato s pomočjo tolmača za slovenski jezik pristopil naš glavni urednik tov. Stanislav Renko, ki je najprej sodišču pojasnil razliko med ((Primorskim dnevnikom« in «11 Progresso«. na izrecno predsednikovo vprašanje pa izjavil, da je »Primorski dnevnik« objavil pred 3 meseci članek proti Pieru Almerigogni zaradi tega, ker je on po občinski seji z dne 30. maja letos, na kateri je imel občinski svetovalec Ljudske fronte tov. Jože Dekleva govor o Istrskem okrožju, po končani seji pred občinsko palačo na Velikem trgu vpil na dr. Deklevo, da mu bo živemu iztrgal srce. Preds.: ((Povejte mi prosim vaše mnenje, kakšni vzroki so Piera Almerigogno privedli do te izjave«. Naj glavni urednik: «Ker je fašist, ker sovraži Slovence, ker je tov. Dekleva antifašist«. Tov. Renko je nato odgovoril še na nekaj vprašanj zastopnika zasebne stranke ter branilca, nakar je obtoženi tov. Eugenio Laurenti izjavil, da prizna zmoto, v katero je padel «11 Progresso«, ko je zamenjal imenj obeh bratov Pavla in Piera Almerigogna. Nadalje je zanikal, da bi med obema časopisoma obstajal kakšnen dogovor o časopisni kampanji protj Pieru Almerigogni, za kar je največji dokaz dejstvo, da je med objavo obeh člankov preteklo več kot 3 mesece. ((Primorski dnevnik«, je pisal proti Almerigogni, ker je napadel tov. dr. Dekleva, «11 Progresso« pa, ker jg Almerigogna govoril na neki konferenci istrskih esulov o neki «calati». Med obema dogodkoma ni torej nobene zveze, razen. da je bil nekdo najprej lev, potem pa zajec. Končal je, da je y zmoto zapadel tudi zaradi tega ker je čital razsodbo ljudskega sodišča, v kateri je bil Almerigogna obsojen na 5 I let prisilnega dela. je bil od prefekture imenovan za koprskega komisarja, tajnika fašistične stranke v Kopru in federalnega inšpektorja fašistične stranke. Vse te izjave biv. fašističnega prvaka Almerigogne včeraj ter grožnja proti tov. Deklevi na javnem trgu in pa obsodba ljudskega sodišča vse to je na navzoče delovalo tako. kot da bi bil dejanski obtoženec Almerigogna, ne pa tov. Laurenti. To se je pokazalo tudi tedaj, ko je med pričanjem našega odgovornega urednika, tenente colonnello zavpil: »Sovražim vas ...» Zastopnik zasebne stranke j» nato dokazoval obtoženčevo krivdo in zahteval, da ga sodišče kaznuje, javni tožilec se je pridružil njegovi juridični tezi in zahteval kazen 7 mesecev zapora, branilec odv. Zen-naro pa je sodišču predočil, da gre za dejansko pomoto ter zato zahteval oprostilno sodbo. Sodišče j g nato po polurnem posvetovanju izreklo sodbo, v kateri je tov. Eugenia Lau-rentija obsodilo na 80.000 lir globe pogojno in na plačilo sodnih stroškov in brez vpisa v kazenski list. Poleg tega je odločilo, da mora plačati 40.000 lir zastopniku zasebne stranke, objaviti sodbo v «IL GIORNA-LE DI TRIESTE« in v «IL PROGRESSO«. Višino odškodnine pa bo določilo civilno sodišče. di podana r taki obliki, da so ljudje razumeli njeno globoko družinsko vsebino. Srečko Maganja v vlogi Le-meža je uspel kljub nekaterim pomanjkljivostim z občutjem in naravno se prikazati kot človek, ki mu je žal za storjeni korak, ki se po nesrečni poroki dogaja. Zastrupil je lastno ženo, da bi se poročil z Lonko, a vrnil se je Tone iz Francije in Lonka začuti spet staro ljubezen do njega in gnus do Lemeža, ki je umoril lastno ženo. Na drugi strani pa je Alma Sedmak v vlogi Lonke zelo prepričljivo podala podobo dekleta, ki nehote in iz duševne šibkosti zavaja fante in ustvarja razdor, ki se ne zaveda posledic, a nazadnje spozna podlost svoje dvojne igre in prevare. Igrala je prepričljivo in napravila na gledalce globok vtis. Najbolj preprosto je igral Rudi Košuta v osebi Toneta. Njegova izgovarjala ja bila čista in naravna. Ljudje so v njem videli moža, ki ne kloni, ki dobi to, kar zahteva kljub popustljivosti. Tovariš Rudi Košuta je igro tudi zrežirat in tako najbolj pripomogel k uspehu svojih vaščanov. Tudi Ana Semec v vlogi Han. ke, Tonetove matere, je kljub svojim 74, letom pokazala mladostno igro in sproščenost. Prav tako lahko rečemo o Mariji Sončevi v vlogi Tereze, in Pepi — vlogo, ki jo je podala Vera Košuta, ter Marici Švabovi v osebi Tine. O drugih igralcih lahko povemo, da so vsi svoje vloge podali kar dobro, zato je bila. tudi igra skladna in brez zatikanj, čeprav jezik ni popolnoma izčiščen; upoštevati pa moramo, da je Sv. Križ le naselje pri Trstu in pogoje, v katerih so naštudirali Standekarjevo «Prevaro». Za dramsko družino iz Sv. Križa je gotovo to zelo lep uspeh. Brez dvorane in odra se dela zelo težko in so bili precej navdušeni, ko so videli, kakšno lepo dvorano in kak oder imajo Šmarje. tev še enega javnega napajališča za živino. Tudi za razširitev ceste Gropada - Trebče so vložili prošnjo, ker sedanja cesta ne ustreza potrebam sedanjega prometa. Pripomniti moramo, da so bili vaščani za razširitev ceste pripravljeni odstopiti brezplačno tisti del zemljišča, ki bi bil. potreben za razširitev te ceste. Za zgoraj omenjena dela je prišla na kraj strokovna komi. sija, ki je ugotovila potrebo označenih objektov in po izjavi vaščanov jih tudi odobrila, vendar pa do danes še niso pričeli z delom. Zakaj tržaška občina zavira rešitev tega vprašanja? Ali se morda tudi v teh vprašanjih vodi diskriminacijska politika do Slovencev v sloven-t skih vaseh? Tukajšnji Slovenci j plačujejo občinske davke kot I vsi ostali in zato imajo pravi-! co zahtevati od merodajnih ob. | lasti, da se upoštevajo njihove vaške potrebe. Naše ljudstvo ni pripravljeno pasivno gledati na krivice, ki jih delajo tudi v gospodarskih vprašanjih in zato zahteva od' tržaške občine, da se to vprašanje čimprej ugodno reši. KOLEDAR Qhdaiuče - fama-lflcidio- Cetrtek 30. novembra Andrej, Hrabroslav Sonce vzide ob 7.23, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.01. Luna vzide ob 21. 27, zatone ob 12.w. Jutri petek 1. decembra Natalija, Božena Milev M Članov posadke italijanske ribiške ladjice „lda" Predvčerajšnjim so jugoslovanske oblasti izročile civilnim policistom 3 člane posadke italijanske ribiške ladjice «Ida» z namenom, da jih napotijo v Italijo. Ribiška ladjica «Ida» z desetčlansko posadko je bila namreč 13. t. m. od jugoslovan. skih oblasti zalotena med ribarjenjem v Sibeniškem zalivu. Jugoslov anske oblaisti so ladiji-co in 7 članov posadke že preje izpustile. Podelitev stalnega bivališča Urad za obveščanje javnosti javlja, da je izdala včeraj ZVU ukaz, s katerim določa, da vsaka oseba, ki je bila vpisana 1. novembra 1950 v kateri koli občini na angloameriškem področju STO vsaj eno leto kot začasni prebivalec, lahko vloži v roku šest mesecev prošnjo za vpis v seznam stalnih prebivalcev. H« sj; * Zdi 'se. da pomeni ta ukaz ZVU prvi posredni ukrep v zvezi z upravnimi volitvami, ki se bodo predvidoma vršile prihodnje leto, ko bo potekel dveletni mandat dosedanjim izvoljenim občinskim svetovalcem občin cone A. Sinočnje «Le Ultime Notizie« značilno navdušeno pozdravljajo ta u-kaz, ki bo koristil etisočem beguncev in esulov katerim je bila do sedaj zaprta vsaka «le-galnas možnost dela zaradi pomanjkanja stalne rezidence...s O pravem pomenu in namenu omenjenega ukaza pa bomo pisali prihodnjič. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Pionirska prireditev bo danes, 30. novembra ob 20. uri v društvenem domu (Frar-klovo). Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila. OF Člani OF III. in IV. terena v I. okraju imajo danes 30. t. m. ob 20 množični sestanek na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11. Pregled politične situacije bo podal tov. Obad. Člani OF I., II. in V. terena iz I. okraja imajo jutri 1. decembra ob 20 množični sestanek v Ul. R. Manna 29. Porast števila smrti in rojstev ter padec števila porok - lo so značilnosti statističnih podatkov iz meseca oktobra Statistični bilten anagrafske-ga uradia za mesec oktober r.am kaže pirecej značilnosti, ki bi si jiih človek kaj težko obrazložil. Tako je na primer raz-vidino iz omenjenih podatkov, da se je šlteviilo porok v mesecu oktobru znižalo v primeri s prejšnjimi meseci, kar je seveda zelo čuden pojav, če pomislimo, da smatrajo ljudje prav ta mesec najbolj za ta «važem korak«. Vzroki zanj so «menda« v prav zapleteni človeški naravi, ki si je žai ne znamo razlagati. Porok j e bilo v tem mesecu 229. Pač pa, je ostalo neizpreme-njer.o število rojstev. Tako se je v tem mesecu rodlilo 255 otrok, od katerih 124 moškega spola. Torej imajo tudi v tem mesecu prednost moški. Značilno pa je dejstvo, da je bilo v tem mesecu precej visoko POLICIJA Nfl SLEDI NOVE TIHOTAPSKE TOLPE Z MAMILI Aretirane so že 3 osebe zapletene v trgovanje s kokainom Leteči oddelek civilne policije je bil v zadnjem času zopet polno zaposlen z zasledovanjem nove tolpe trgovcev z mamili, tokrat s kokainom. Njena preiskava še ni zaključena, kakor tudi še niso znane vse njene podrobnosti. Znano je samo, da so predvčerajšnjim aretirali tri osebe, zapletene v Irsl ima novo kinodvorano Arcobaleno" zavleklo, ker je na dnevnem ^ ^ redu poleg proračuna še nekaj | Piero Almerigogna je nato točk, n® vprašanje branilca odv. Ob navzočnosti različnih predstavnikov tržaškega kulturnega in gospodarskega življenja je bila v torek zvečer svečana otvoritev nove kinodvorane ((Arcobaleno«, ki ima svoje prostore prav v centru mesta, in sicer v Ul. Sv. Frančiška. Gostje, ki so prihiteli na sve-čanostno otvoritev v zelo velikem številu, so bili polni hvale in laskavih besed glede nove kinodvorane, ki je urejena res zelo okusno in v modernem slogu. Velika zasluga pri tem gre prav gotovo arhitektu Umbertu Nordiu, arhitektu Kozmazu ter seveda tudi kiparju Marcellu Mascheriniju, ki so pripravili načrte za dvorano in čakalnico. ((Arcobaleno« (((Mavrica«) tako je ime novi kinodvorani, je za Trst sam velika pridobitev, saj ni naše mesto razpolagalo skoraj niti z eno samo kinodvorano, ki bi bila odgovarjala vsem zahtevam, oziroma ki bi bila zgrajena in urejena prav v ta namen. Zato so vsi Tržačani —- ljubitelji filmov z veseljem pozdravili novo kinodvorano. trgovanje s kokainom, in sicer 47-letnega Oskarja Laccija iz Ul. Gambini 31; 57-letnega Egi-dija Montuora iz Ul. S. Erma-cora 2 in 46-letnega Marija Zorzenona iz Ul. Tiziano Ve-cellio 2. Vse drugo okoli te nove tihotapske afere je za sedaj Še zavito v gosto meglo, to predvsem zaradi tega, ker je policijsko delovanje že v polnem teku. Dve nesreči nri delu Včeraj ob 14.15 so na i. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice pripeljali 281etnega Petra Krmca iz Prebenka 24, ki se bo moral zaradi rane na hrbtni strani leve roke zdraviti okoli 10 dni. Ponesrečil se je pri odpiranju roleja prodajal-nice Delavskih zadrug na Istrski cesti 42. * * * Na ortopedski oddelek pa so istočasno sprejeli 241einega težaka Umberta Cernaka iz okolice Milj. Zdravniškemu osebju je povedal, da je malo prej padel z nekega 10 metrov visokega odra v čistilnici «Aquila». Zaradi verjetnega zloma leve noge, bo moral ostati najmanj 25 dni v bolniški oskrbi. Usoden padec s postelje Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 17.55 pripeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 781etno Eleonoro Gelsomini iz Ul. T. Luciani 9. Njen 501etni nečak Erminio je povedal zdravniškemu osebju, da je njegova teta v svojem stanovanju tako nesrečno padla s postelje, da si je pri padcu zlomila levo stegnenico. Zaradi njene starosti se zdravniki o njenem stanju niso hoteli izjasniti-. število nezakonskih otrok, in sicer kar 21. Eri rojstvih naletimo v preteklem mesecu še na drugo redkost, in sicer, da so bile tri mlade mamice stare koma j 16 let. Tudi število smrtnih primerov1 je v primeri s septembrom in avgustom nekoliko naraslo. Tako je v mesecu oktobru umrlo 221 ljudi, od katerih 108 moškega in 113 ženskega spola. Največ smrtnih primerov je bilo zaradi srčnih bolezni, in sicer 44 ali 19,9%; rak — ta huda bolezen, je žel v preteklem mesecu prav tako precej visoko število človeških žrtev, Število ljudi, ki je umrlo za to boleznijo znaša 42 ali 19%. Za posledicami tuberkuloze je u-mrlo 16, za posledicami pljučnice 14, za posledicami drugih bolezni pa 21 ljudi. V mesecu oktobru je bilo več primerov nalezljivih bolezni od katerih rjajvišje število pripada tuberkulozi, in sicer 55 primerov; sledijo divje koze 39 primerov, diavica in škriatinka 25 primerov, oslovski kašelj 12 itd. V mesecu oktobru se je zateklo v bolnišnice in razna zdravilišča 2814 ljudi; s tem se je število bolnikov v omenjenih zdraviliščih in bolnišnicah povišalo ter doseglo število 3654. 2510 bolnikov je v tem mesecu lahko zapustilo bolnišnice, 138 jih je umrlo. Sestanek pevovodij V nedeljo predpoldne je na sestanku pevovodij predsednik Glasbene Matice tov. Milan Pertot predaval o nalogah pev. skih zborov. Orisal je položaj pevskih zborov in pevovodij, ovire in težave, ki jih imajo pri svojem delu, omenil potrebo sistematičnega dela, v glavnih potezah razložil način poučevanja, poudaril važnost pra vilr.e sestave sporedov, ki naj bodo kolikor mogoče pestri, da ohranijo s tem vedno budno pozornost poslušalcev. Priporočal je pevovodjem, da posvečajo večjo pažnjo narodni pesmi, ki more, bilo v koncertni priredbi prav tako kakor umetna ali pa še bolj zadovoljiti vsakega ljubitelja. Po predavanju se je med prisotnimi pevovodji razvija živahna diskusija o vseh načetih problemih. Za zaključek sestanka je Komorni zbor, v podkrepitev predavateljevih izvajanj glede narodne pesmi, zapel nekaj narodnih pesmi v preprosti in koncertni priredbi. Vsi prisotni so bili s celotnim sestankom zelo zadovoljni in izrazili željo, da bi se slični sestanki vršili večkrat. Tej želji bo ustreženo, ker si je Glasbena Matica za letošnjo sezono zadala nalogo, da čim bolj poveže delujoče pevovodje in da na ta način s skupnimi diskusijami dvigne raven vseh pevovodij in s tem tudi kvaliteto pevskih zborov. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mesh« k vpisu za abonentske predstave v škedemjski dvorani. Člani naj se prijavijo čimprej pri svojem društvu ah pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV. Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo velja« navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo) vsake no* ve igre, Ako abonent ne more k predstavi, lahko t** svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe se bo* do objavljale v časopisju. Te predstave bodo po ugodnejših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 lir; z« abonente ne bo stojišč. Odborniki in člani društev naj pohitijo z agitiranjem v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kratkem ključilo. Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških društev, ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem. SHPZ GLAVNI QDBOR SHPZ bo imel danes 30. novembra 1950. ob 16. uri v običa-jnih prostorih svojo drugo redno sejo. ZVEZA PIONIRJEV VABI VSE OTROKE njihove starše in prijatelje na otroško prireditev, ki bo v nedeljo 3. decembra ob 10. uri dopoldne v kinodvorani v Skednju. Prireditev je namenjena v korist novoletne jelke. IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 3. decembra izlet v Glinščico. Planince vabi, da se zberejo ob 9.30 pred postajo avtobusa «L». Blagajnik SPD pa naproša vse člane, da poravnajo članarino in druge svo-je morebitne obveznosti do SPD. KINO Rossetti. 16,16: «Manon», Cecile Aubry, Michel Auclair. Excelsior. 16.00: «Dedinja», Olivia de Havillandj Arcobaleno. 14.00: ((Vojvoda in plesalka«. Fenlce. 16.00: «Vojna med spoli«, Fred Mc Murray. Filodrammatico. 16.00: ((Nobenega usmiljenja z zakonskimi možmi«. R. Russel, R. Cum-mings. o Alabarda. 15.30: «Greh Lady Con-sidyne», Ingrid Bergman. Armonia. 15.30: ((Pomlad je«. Garibaldi. 15.00: «Pajek in muha«, Erik Portmann, Ideale. 15.30; ((Flamingov drevored«, Joan Cravvford. Impero. 15.00: «Kronika ljubezni«, Massimo Girotti. Italia. 16.00: ((Trdnjava se preda«, D. Lamour, W. Holden. Kino ob morju. 15.30: «Pokolj v Fort Apache«. Savona. 15.00: ((Ujetniki satana«, Dana Andrevvs. Viale. 15.30: «Oko za oko«, Ho- vvard Duft. Vittorio Veneto. 16.00: ((Zaročen. ka ne more čakati«, Gino Cervi. Adua. 16.00: ((Jastrebi«, R. Scott. Azzurro. 16.00: ((Izgubljene ženske«. Belvedere. 16.00: «Salome», Ivom ne De Carlo, Red Cameron. Marconi 15.30: «Zadnji izziv«. Massimo. 15.00: «Pomlad». Jeanet-te Mac Donald. Novo cine. 16.00: «BU sem vojni zaročenec«. Odeon. 16.00: {(Izgubljeni lju- bimci«. Vittoria. 1600: «Bela omotica«, Belita James. Sv. Vid. 14.00: ((Neznanec iz S. Marina«. Anna Magnani, Vittorio De Sica. Venezia. «Na pašnikih sovraštva«. March. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. novembra 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 6 oseb. Poročili so se: pomorski natakar Josip De MaTbio in gospodinja Rina Me/zett.i, ag-nt administrativne policije Gaetan Ghisci in perica Liduina Bambič, železničar Alcide Taglia-rolo in šivilja EWira Zucca, uradnik Tihorad Maljkovič in uradnica Romana Miani. Umrli so: 55-letni Lucian Ci-molino. 70-letni Evgen Fran-c-secni, 49Ietni Peter Feruaiio, 49-letni Jakob Gombač, 50-pt-ni Alojz Delmeriri, 67-letna Rosa Benčič vd. Busdon. Gledališče Verdi Zadnja predstava Verdijeve opere «Ernani», ki bi m rala biti včeraj bo danes o 20.30 za red C. Jutri ob 29 ^ tretja predstava Wagnerj opere «Walkira» za abonente (parter in lože) in B ČETRTEK 30. 11. 1»** ^ 6.30: Jutranja glasba; 'rp Poročila v ital. in objava Sr«il» da; 7.00: Napoved časa - P? 7.15: v slov. in objava sporeda, Jutranja glasba. , 12.00 : Opoldanski konj■ 12.30: Franck: Simfonične v,qo: cije; 12.45: Poročila v ital.; Napoved časa - poročila v L,er; 13.15; Odlomki iz Verdijevih v*1^. 13.45: Našim ženam (ital.)I A30:: Pestra popoldanska glasba; 1 j,fe-Pregled tiska v ital.; 14.45. gled tiska v slov. .. ,it.); 17.30: Politične aktualnosti 'ljS. 17.40: Filmska in operetna, »-[j, ba; 18.15; Modest MusorgsKi-. v ke z razstave; 18.45: P°r0Cfflei9 hrvaščini; 19.00: Glasbena n 3o: igra; 19.15: Poročila v ital.; Napoved časa - Poročila v,ital); 19.45: Glasba po željah 20.10: Dr. Mirko Rupel: Po&e-o jeziku in podobe iz slovea.-o, C -nJnli«irOTl1e Vri ga slovstva - 6. nadaljevanje ^ novitev) (slov.): 20.30; _P°Jpadij-sl?' niK 22.00: Izbrane strani (itat): "F. morni zbor iz Trsta; 21.00: ski obzornik: Za pest riža - Del°)onI; ne bo podpisano, pač pa mora biti opremljeno z ^ v posebni kuverti, ki naj ima geslo, naj bo aV naslov. Izid natečaja se bo objavil 27. aprila 1951. Glavni odbor OF se ne obvezuje, da nagrajen* tudi odkupi. RRIMORSKI dnevnik — 7 — 30. novembra 1950 ■*- Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Krediti za obnovitev industrijskih naprav, ki so obratovale v Julijski tajini in Dalmaciji, Goriei ne bodu veliko pomagali V «Gazzetta Ufficiale« je bil to Qini objavljen zakon, na <*rjovi katerega bodo finansirali industrializacijo trentske Pokrajine % zgraditev podjetij, *i so obratovala na ozemlju ulijske krajine in v Dalmaciji, torej v krajih, ki so z mirovno Pogodbo bili priključeni k Jugoslaviji. S tem se je kreo.it za obnovo teh podjetij, ki ga dajejo kreditni zavodi, dvignil na devet milijard lir. tega zneska so bile štiri 'Milijarde lir namenjene za Zgraditev industrijskih in obrtniških podjetij ali zadrug, ki to že obratovale na ozemlju ulijske krajine in v Dalmaciji tor prenehale obratovanje za-rad'i vojrje in povojnih sprememb. Ta podjetja bodo mo-toli zgraditi in pričeti z obratovanjem v Južnj Italiji ali na °-ocju, oziroma v industrijski ??ni v Apaniji, v goriških ob-Clriah in v Anconi. Ostalih pet milijard lir pa to. namenili obnovi industrij-naprav v Trentu, ki so bito poškodovane v drugi svetov-fii vojni. Iz tega sledi, da je italijan- 9 vlada določila štiri milijarde iir za zgraditev industrijskih naprav v Južni Italiji, na julijanskih otokih, v industrijski coi. j v Apaniji, v mestu An-“to in v goriški pokrajini. Po Jtzgi strani pa so samo za touto in njegovo okolico do-tocili pet milijard lir, ki r.aj uzilo za zgraditev industrije, ie bila v vojni uničena ali Poškodovana, ^Stir^ milijarde. glede na dej. tako razkosane sivo. da bodo je, ne predstavljajo kdo ve kakšne vsote. Ka.r pet tekmecev se bo zanjo potegovalo. In če bodo oblasti te štiri milijarde enakomerno porazdelile med vse interesente, se bo zgodilo, da Gorica ne bo dobila niti ene milijarde. Kljub temu pa smo mnenja, da oblasti pri vsem velikem razumevanju za potrebe «svete Gorice« ne bodo njej izkazovale svoje naklonjenosti, ampak da ji bodo dale le to, kar jim bo ostalo. Zato tista vsota v nobenem primeru ne bo predstavljala rešitelja našega gospodarstva, kajti vlada niti z dvema milijardama letno, ki se jim red.no odpoveduje v korist samo proste cone, ne more odstraniti mrtvila, ki obstaja v mestu. Poleg tega Pa se industrijci ne bodo lotili gradnje svojih tovarn v obmejnih krajih, vsaj večjih ne, kot se j,e to že večkrat pokazalo pri nas (primer tobačne tovarne, ki so jo nameravale zgraditi oblasti), ker so mnenja, da v takem primeru denar n j dobro in gotovo naložen. Vv, _ J --.W -L Cl /UVI V5CIU i "caie italijanske kra- | hvaljuje. l>arovi Za Dijaško matico so darovali: Andrej Pahor iz Jamelj 250 lir, družba iz Sovodenj 8260 lir; pred odhodom v tujino tov. Cermeljeva 15.000; neimenovana iz Standreža 1000 lir; Frar.c Lupin, Leopold Vižintin, Alojz Mučič in Valerija Nanut iz Standreža pa večjo količino razne zelenjave. Odbor se vsem iskreno za- IZPRED SODIŠČA Busatta kaznovan zaradi napada pri Spominskem parku Pred sodne oblasti je včeraj to^šel zopet že v čkrat kezro-®hi 25-letni Alojz Busatta iz *• Sila 9. Tokrat se je moral nagovarjati zaradi napada na točka Dolesa iz Standreža, ki to je 16, junija letos v sprem-?tvu Klavčiča iz Podgore vra-aal Pozno ponoči iz Gorice pro-* Standrežu. Na korzu, prav pred Spominskim parkom, je tozgreti mladenič iz neznanih tozlogov izpulil v bližnji gre- dici pregrajni kolec in z njim j c- v- takrat udaril Dolesa po gla-‘- K sreči sta bila v bližini ava orožnika, ki sta ranjenemu Dolesu priskočila na po-tooč j - dal in Busatti preprečila r a-inje pretepanje Dolesa. Pred °dnikom dr. Sieno se je Bu-‘5e izgovarjal, da ga je Dcles (. v'kaVarni razžalil in mu j. » da je ob državnem zbo-..'tonju bersaglierjev pel faktične pesmi in v pozdrav ^ i?al roko z odprto dlanjo, p er._je zaradi svojih podobnih elšn-jih dejanj že tudi sodni-, ®m dobro znan, mu sev da ‘Lizgovor ni mnogo pomagal. “Sodili so ga na tri mesece aPora, 18.000 lir globe in po-avnavo stroškov zagovornika jptoadete stranke v znesku VSAKDANJI POBEGI V JUGOSLAVIJO p Število italijanskih državlja-lj0^' ki jih brezposelnost in v j Poganja čez meje, zlasti „ '•“goslavijo, se dnevno veča. todi jo vrn teni se lahko prepričamo v “ih dvoranah, kamor pride-vsi oni, ki se iz Jugoslavije „vn.ei° tudi samo na obisk k , “kem. j^„r običajno nimajo sredstev in je tudi zelo Ju>, Priti do P°tne§a Iista za ., ^“slavijo, si vsi pomagajo Salno čez mejo in s,- v dolblo vrnejo z rednim pot-j to listom, ki ga jim izda itali-Jtoskj konzulat v Zagrebu. Tella st°Pi'j° na italijanska j Jih oblasti spravijo v zapor Pred sedišče. Na včerajšnji 2Pravj pred goriško sodnijo je zopet čakala na obsodbo cela vrsta delavcev, ki so dalj ča. sa delali v Jugoslaviji. Med tem je bilo tudi nekaj žensk, med katerimi so najprej zaslišali 29-letno Rocea Ano iz Ca-latafimi. Kot vse ostale so jo obsodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe in ji kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Njej je sledila 23-letna Dorina Bisi iz Sv. Mihaela pri Til. mentu, ki je sodnikom prav tako, kot Rocca povedala, da je šia v Jugoslavijo iskat dela in zaslužka. Tudi njej so naložili isto kazen in j| jo tudi odpustili. Nato so zaradi nezakonitega prestopa meje med Italijo in Jugoslavijo sodili še Hektorju Ursellu iz Buja pri Vidmu. Ker ni bil še nikoli kaznovan, so mu kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega z dne 23.12.. 1949. «*. Motorist oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Zaradj pomanjkanja dokazov so pred sodiščem oprostili 35-letnega Jožefa Lenardona iz Ronk, kateremu je obtožnica očitala, da je dne 3. julija letos na mostu IX. avgusta povozil delavko Battisti Franco, ko se je ta vračala domov iz podgorske predilnice. Pred sodnikom ie Lenardon izjavil, da ni on kriv nesreče ter da je ženska sama zletela pod njegovo motorno kolo. Baje je Battistijeva gluha In je motor opazda šele, ko je ta posvetil za njenim hrbtom. Tedaj se je preplašila in se mu hotela umakniti. Toda napravila je korak v nasprotno smer in prišla pod kolo. Pri nesreči je zadobila več udarcev, zaradi katerih se je morala zdraviti 15 dni. V prid Lenardona je govorilo tudi dejstvo, da je Lenardon pri nesreši ostal na motorju, kar dokazuje, da je vozil zelo počasi in previdno. SEMENJ SV. ANDREJA V GORICI Poslednje priprave v teku Gosta megla leži nad mestom in iz nje odi časa do časa prične rositi. Žalosti.« slika, še bolj žalosten okvir, y katerem se postavlja goriški sejem. Vendar tako vreme ne moti lastnike zabavišč itd., da bi ne poskusili svoje sreče pri zaslužku. Zlasti v včerajšnjem dnevu je bilo na Travniku in na trgu pri Ljudskem vrtu precej živžava. Opoldne so se otroci in dijaki iz nižjih gimnazij poraz, gutoili med kričeče pobarvanimi avtomobili, iz katerih so delavci razkladali sestavne dele vrtiljaka, dalje barake, ki bodo služile kot strelišče, in drugo. Na Travniku bodo postavili vrtiljak in ploščo, kjer bodo namestili avtomobile na električni pogon. Otroci so že vse preiskali, vse jim je že več ali manj znamo iz prejšnjih sejmov. Nekaj pa niso opazili. Cirkus, kj je vsako leto privabil veliko radovednežev in bil od vseh zaželen, je za letos odpovedal svoj prihod. Tudi brez njega bo dovolj veselja. Sečjole Sprejete obveze na predvolilnem množičnem sestanku V soboto zvečer smo imeli dobro obiskan predvolivni množični sestanek, na katerem smo postavili kandidatno listo. Izbrali smo najboljše tovariše, da nas bodo predstavljali v okrajnem zboru Sl AL. pregledali smo tudi dosedanje delo in ugotovili, da smo samo v zadnjem. tednu napravili 774 prostovoljnih ur. Pri delih je sodelovalo 52 članov SIAU in dva vozova, ki sta prevozila 23 kub. m raznega materiala. Poleg tega smo na tem sestanku sklenili, da bomo popravili cesto, ki povezuje kraja Lonzan in Agorgo. Za dograditev te ceste bo potrebnih okoli 4000 delovnih ur. Vsi navzoči so se obvezali, da bodo to delo čimprej dokončali. Prevoz potrebnega materiala, okoli 250 m grušča in okoli 180 m kamenja, peska in zemlje, je sprejeia kmečka nabavno-prodajna zadruga. Sprejet je bil tudi sklep, da se takoj organizira frontna brigada, katera bo razdeljena v skupine. Najboljši tovariši so bili izbrani za voditelje skupin. Vsak dan bo šla na delo ena skupina. Za delo se najbolj za- Tržiška tovarna olja b° te dni pričela z delom Določenih je bilo 6 tisoč ton oljnega semena za predelavo V Rimu so ponovno pričeli pogajanja med, nasprotujočima si strankama v tržiški tovarni za olje. Seji so prisostvovali poslanec Baresi, predsednik konzorcija dr. Coppola in še nekateri predstavniki sindikalnih strok. Trenutno še ni znano, kakšni so rezultati pogajanj; vendar prevladuje mnenje, da bodo z delom v najkrajšem času ponovno pričeli. V ta namen bodo poslali tovarnj precejšnjo količino oljnega semena v predelavo. Trenutno so postavili zahtevo, naj tovarni pošljejo šest tisoč ton semena. Pravijo, da so trenutno obljubili količino semena, ki se močno približuje celotnemu kontingentu. Iz tega skoraj z gotovostjo sklepamo, da ie podjetje na najboljši poti in da bo v teh dneh pričelo z delom. Tako mnenje prevladuje tudi med delavci in uslužbenci tovarne, ki si po tolikem času zastoja tovarne želijo samo to, da bi si lahko z delom prislužili kruh in z njim preskrbeli sebe in svoje družine. Nocoj seja občinskeqa upravneqa odbora Nocoj ob 18. uri se bo sestal v beli dvorani goriškega županstva občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Seji bo predsedoval župan dr. Bernardis in bodo na njej razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja, o stanju občinskih nameščencev, o nabavi raznega materiala in drugih manjših potroškov, kot je nabava pisarniških potrebščin. S seje občinskega svela V torek zvečer je občinski svet pod predsedstvom župana dr. Bemardisa ponovno sestal. Seje se je. udeležilo le pičlo število svetovalcev, vendar jih je bilo toliko, da je bila seja sklepčna. Vprašanje, o katerem so razpravljali, ni bilo zanimivo m ni pritegnilo svetovalcev k ri-skusiji. V glavnem so se je udeleževali odvetnik Culot, dr. Devetag, Batti, tu pa tam pa so vanjo posegli tudi slovenski svetovalci. Ko je dr. Bernardis prečital 35, člen, so se slovenski svetovalci izrazili proti njemu in predlagali, da bi ga črtali, vendar niso uspeli. Važno vprašanje pa je predstavljalo imenovanje stenografa, ker so se nekateri svetovalci potegovali, da bi bilo treba na sejah sleherno besedo dati v stenografski zapisnik. Odv. Culot je bil celo mnenja, da bi bil namesto stenografa veliko bolj na mestu magnetofon, ker- bi zabeležil res vsako besedo, kar se celo dobremu stenografu težko posreči. Končno je šlo vse skupaj v koš, ker ni z zakonom o občinskih svetih nikjer priznan uradni stenograf. Odklonili so ga tudi iz denarnih, razlogov. Vendar so se sporazumeli, da tbodo stenografa ali magnetofon uporabili, če bo to potrebno. Miklavževanje v Slandrežu Prosvetno društvo «Oton Zupančič« v Standrežu priredi v torek 5. decembra v kinodvorani pri Lutmanu miklavževanje. Ob tej priliki bo na pobudo domače prosvete nastopilo lutkovno gledališče. Prosvetno društvo vabi na ta prijeten večer vse člane in prijatelje ter opozarja, da bo Miklavž brez izjeme obdaril vse navzoče. Darila sprejemajo v kinodvorani na dan miklavževanja od 15 do 17. Za rešitev brezposelnosti sezonskih delavcev Pričetek del pri melioraciji gradiškega močvirja lesa, pripetila huda nesreča* Lastnica Margherita Seroer! jg namreč opravljala neko delo V! bližini žage cirkularke, ki j«, bila ravno v pogonu. Iz neznanih vzrokov se je žage oprijel okoli 20 cm dolg kos železa, ki ga je žaga odbila v zrak. Pred, met je napravil po zraku majhen krog in priletel Margheritj naravnost y prša. Zaradi močnega udarca se je nesrečnica zgrudila na tla. V trenutku nesreče je zakričala ter skušala z lastnimi rokami predmet izdreti iz mesa, y katerega se Jaf zasadil. Vendar ji ni uspelo. Bolečine so ji vzele zavest. Na kraj nesreče je takoj privozil avto Zelenega križa in pone-srečeniko odpeljal v bolnišnico* kjer so jo takoj operirali. Z e v včerajšnji številki smo na kratko pisali, da so se na sedežu pokrajinskega odposlanstva sestali predstavniki Trgovinske zbornice, sindikatov, Urada za delo ter župani iz Gorice, Fare, Gradiške, Ro-mansa, Koprive. Krmina in Mariama, da bi se sporazumeli glede pospešitve del pri melioraciji krminskega močvirja. Poročilo o stanju del je podal ing. Candussi. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri je rečeno, da je treba odposlati v Rim enega predstavnika melioracijske zadruge, ki naj osebno prisostvuje postopku glede podpisa o finansiranja s strani ministrstva za poljedelstvo. To je treba storiti v interesu brezposelnih goriške pokrajine, katerih število se je v pričetku zimske sezone zaradi ukinitve nekaterih del precej povečalo. Ko se bo pooblaščenec vrnil, se bo odbor ponovno sestal in ukrenil vise potrebno, da bodo z delom čimprej pričeli. Nesreča pri žagi V popoldanskih urah, in sicer okoli 15, se je v Ulici Na-zario Saiuro, kjer je Skladišče KIN O VERDI, 17; «Cloveška tarča«; B. Williams. VITTORIA, 17: «Manon», C.' Aubry. CENTRALE, 17; «Ni miru med oljkami«, M. Bose in R. Val-lone. MODERNO, 17: «Duša in telo«; J. Garfield. EDEN, 17; «Sv. Janez obglavljen«. Borba proti vplivom buržoazne reakcije na našo kulturo, borba sa socialistično idejnost naše kulture je ena izmed naših prvih in jiajvaž-nejših nalog. MILOVAN DJILAS nima tov. Franc Sergaš, ki je izbran, da bo vse delo vodil. Za delegate v okrajni zbor SIAU so bili izbrani sledeči tovariši: Henrik Kastelič, Robert Korenika in Anton Petronio. Poleg drugega smo sprejeli tudi sklep, da se bomo volitev udeležili 100 odstotno, in to že do 8. ure zjutraj, nakar bomo vsi odšli na prostovoljno delo do 13. ure. Sedaj imamo v našem kraju skupno 183 Članov SIAU. Novih smo Vaščan Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Razstava slovenske knjige v Kopru Slovensko prosvetno društvo »Oton Zupančič« je prišlo na dobro misel, dg je v okviru tedna slovenske kulture priredilo razstavo slovenske knjige. Posebno za Koper in našo Istro sploh, ob stiku z italijansko kulturo je bila ta razstava zelo umestna in je vzbudila ne samo veliko zanimanje, ampak tudi dosegla popoln uspeh. Solan in nešolan obiskovalec je dobil lep vtis o naši knjigi, posebno so imeli Italijani, ki so obiskali razstavo v velikem številu, priliko, da so se seznanili vsaj na zunaj in formalno z našo književnostjo. Tov. prof. Suhadolnik je ob otvoritvi dejal, da je ta razstava le kratek prerez slovenske književnosti od njenih začetkov do danes, ki se nam je ni treba sramovati, ker se vidno približuje književnosti ostalih kulturnih narodov, če ni nekaterih celo že prehitela. Pri tem je pozitivno še to da ne zapadamo v nobeno samodopa-denje, še manj v ošabnost. Dragocena je bila tudi beseda, da je zgrešeno mišljenje, češ da se mora pisatelj ali katerikoli umetnik spustiti v svojem izražanju v «nižave», in to samo zaradi tega, da ga bodo vsi razumeli, ko je nasprotno res, da je naša dolžnost, da ljudstvo kulturno in prosvetno dvignemo, ga približamo umetniku, ne pa da po eni strani gojimo diletantstvo, po drugi pa vulgariziramo bralca lepe knjige, gledalca umetniške slike, poslušalca glasbe in podobno. Razstava je urejena kronološko pregledno; obiskovalca se- znani najpreje, kje so se Slovenci naselili, nakar pokaže v ponatisu Brižinške spomenike, prvi zapis slovenske besede (okrog leta 1000) predno preide protestantsko književnost. V izvirniku vidimo Primoža Trubarja Katekizem, ki predstavlja našo prvo tiskano knjigo (1551). V nemškem prevodu je povedal naslov: Cate-chismus in der Windischerj Sprache. Obiskovalci razstave so tudi občudovali Jurija Dalmatina Biblio (1584), največje delo naših protestantov. Marsikdo je iz poželenja pogledal na prvo stran kjer piše: Gmain Predguvor zhes vso Sveto Biblio. Dobo staroslovenskega bogoslužja y Istri pa nam je prikazal Glagolski misale, ki smo ga nedavno našli — kajpada na podstrešju — nekje v Umagu. Ta misale, ki ga je izdala v Rimu leta 1741 kongregacija de propaganda fide pove v latinščini, da je napisan v «Scla-vonico idiomate«, kar pomeni v slovanskem jeziku. Dobo resničnega razvoja slovenske književnosti nam pred-očijo dela Linharta, Vodnika, Prešerna. Sledi romantika s Simonom Jenkom, Franom Levstikom, Josipom Jurčičem — prvim slovenskim romanopiscem, Simonom Gregorčičem, Ivanom Tavčarjem, Jankom Kersnikom in da ne pozabimo z Josipom Stritarjem. V lepih knjižnih izdajah so predočeni naturalisti ter naša moderna. Tako se vrstijo od novomeškega Milana Puglja, Meško, Finžgar, Kraigher, Cankar, Kette, Zupančič, dokler ne pridemo na slovstvo, ki je nastalo med obema vojnama. Tu blesti zlasti naš kraški poet Srečko Kosovel, nato Prežihov Voranc in drugi mlajši, dokler ne trčimo v dobo okupacije in borbe za osvoboditev, kjer spoznamo Kajuha, Bora, Kosmača, Kozaka itd. Velik porast slovenske knjige spoznamo v oddelku »Domovina je svobodna«. Poleg leposlovja pa imamo še poseben oddelek razstave, kjer je nakopičena literatura, znanstvena dela, gospodarstvo, slovarji, prevodi iz tujih literatur, umetnost, šolske knjige in knjige za otroke. Važno za svojce ki imajo bolnike v fržaški bolnici Prizadeti svojci, ki imajo bolnike v tržaški bolnici in jim hočejo nositi hrano, morajo napraviti prošnjo na mestni, odnosno n.a krajevni LO. Poleg prošnje mora stranka priložiti potrdilo od zdravnika (bolnice v Trstu), da je oseba, kateremu nosi hrano, res v bolnici. Mestni odnosno KLO bodo take prošnje- potrdili in jih predložili na VUJA, ki izda dovoljenje za prenos živeža v cono A. ii V kraljestvu palčkov„ Otroci in odrasli soglasni v sodbi nad uspehom nastopa dijakov koprske slovenske gimnazije Kljub temu da so dijaki koprske slovenske gimnazije v ponedeljek prvič javno nastopali na odru, so nas prijetno presenetili s svojo igro «V kraljestvu palčkov«. Občinstvo, ki je napolnilo koprsko gledališče do zadnjega kotička, je po vsakem dejanju z burnim ploskanjem poplačalo mlade igralce, ki so prepeljali občinstvo, odrasle kakor tudi male cicibane v pravljično kraljestvo palčkov. Ob veselem prizoru so se bleščele otroške oči. ob žalostnih dogodkih pa si slišal jok, zaskrbljen klic «ma- ISTRSKI LOVCI NA IZLETU pri tovariših v Ilirski Bistrici Podzveza lovskih družin v Ilirski Bistrici je povabila naše istrske lovce v svojo sredino na obisk, da spoznamo lovske razmere Brkinov, Kočanske doline, Pivke in Snežniškega masiva. Zlasti je imel izlet še namen, da navežemo medsebojne stike, ki so med lovci prava tradicija. Trideset nas je prišlo, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, vsi ene misli in enega prepričanja, da so nas v Istri rodile matere ne zato, da se grizemo in sovražimo, ampak da smo si prijatelji in bratje. Isti duh je preveval tudi lovske tovariše v Ilirski Bistrici, ki so nam za sprejem v hotelu «Zmaga» priredili pravi družabni večer. Dopoldne smo pričeli brakado po Brkinih v okolici Prema, kjer smo stikali za srnjaki, zaj. ci in divjimi prašiči, medtem ko smo se naslednji dan premaknili proti Obrovu in Golcu. Oba dneva smo uživali kras. no naravo, bistriški tovariši pa so nam v razgovorih prikazali naravoslovje in popisali nam živalstvo na način kot da bi iz njih govorila knjiga znamenitega pisatelja Brema: »Življenje živali«. V stik smo prišli tudi z lovci, poljskimi in gozdnimi čuvaji na terenu, ki so nam vsak iz svojega okoliša znali povedati znamenitosti narave, vredne, da bi jih spretno pero spravilo na papir. Kaj boste rekli, če vam povemo, da nas je po kamenitih gmajnah med Obrovom in Golcem volil 781et- ni «Stari Jure«, ki je hitel pred nami kot mladenič. Le zadnji dan nas je v Zabičah zalotilo slabo vreme. Tako nismo mogli izvesti vsega programa, da bi spoznali ta južni del Snežniškega masiva z njegovo favno in floro to je z njegovim živalstvom in rastlinstvom. Saj je znano, da so ti gozdovi polni volkov in medvedov. Vseeno smo se dvignili v zaledje Zabič in Podgraj, da smo vsaj deloma spoznali on-dotne obrobne planine in gozdove, kar je bilo posebno za nekatere domačine iz Kopra, ki niso vajeni takšnemu terenu, naravnost nekaj novega. Posebno nas je presenetila tudi notranja organizacija bistriških lovcev, ki jim je videti, da so pri vsej medsebojni povezanosti zares «rojeni» lovci. To jim je dala raznoličnost in lepota narave, ki jih vzbuja za lovski šport. Vsem se‘ pozna tudi povezanost z domačini na terenu ter demokratičnost duha in pojmovanja vsakega problema. Zares izredno pozitivne značajne poteze smo spoznali na naših bistriških tovariših. Za vse pobude, ki smo jih prejeli v njihovi sredini in še posebej za tovariški sprejem jim bomo ostali vsaj toliko časa dolžni, dokler nam ne vrnejo obiska. Istrski lovci pa bomo v kratkem obiskali tudi postojnski in sežanski lovski revir in s tem ondotni del naše domovine ter ondotno zavedno ljudstvo. mica, mamica, deklica je umrla, kje je deklica«. Mamice so morale tolažiti svoje malčke, ob končani predstavi pa jih je bilo treba še tolažiti. Se mnogo bi jih rado prišlo na predstavo, pa ni bilo mogoče. Tudi iz Trsta se je pripeljalo okrog 50 staršev s svojimi otroki, tudi od tam, zlasti z Opčin in drugod iz samega mesta bi jih prišlo še več, pa so bili vsi listki v hipu razprodani. Predstavi je prisostvoval tudi tov. Grbec, ki je uglasbil igro. Med drugim odmorom je pozdravil občinstvo in nagovoril zlasti mladino ter jo izpod-budil, naj nadaljuje po svoji poti in goji svojo narodno kulturo, glasbo, petje, umetnost in jo širi med svojim narodom. Omenil je, kako so se pred 42 leti v Kopru zbirali mladi slovenski dijaki na učiteljišču in prav tedaj začeli plodovito delo na področju kulture. Med njimi je bil tedaj tudi tov. Ribičič, ki je spisal to in mnogo drugih iger. skupaj z njim je bil tudi tov. Grbec, ki je uglasbil to njegovo delo, in mnogo drugih zaslužnih kulturnih delavcev. Med prvim odmorom je pozdravil navzoče tov. Jernej in poudaril velik pomen predstave, na kateri prvič nastopajo istrski dijaki, sinovi nekdanje tužne Istre, ki si sedaj v svobodi grade lepšo bodočnost in razvijajo svojo narodno kulturo s pomočjo ljudske oblasti. Lahko rečemo, da je bila igra razen malenkostnih pomanjkljivosti na višku. Koprski dijaki so lahko ponosni. Le tako naprej, mladi Istrani! Največjo zaslugo za lep uspeh ima tov. Dujec Franc, ki je režiral igro in vložil ves svoj trud, da je pripravil v skopih petih tednih tako igro z elementi, ki niso nikdar še nastopali. Zelo smo v zadregi in ni vemo koga naj bi bolj pohvalili. Bruno Eler je bil pravi kralj palčkov, prav spretno je odigral svojo vlogo vse do kraja kot se sposobi kralju. Valerija Cupm, ki je imela najtežjo vlogo, saj je morala plesati, peti in govoriti, je bila kos svoji vlogi tako v igri, plesu in petju. Omeniti moramo še dva resna kraljeva svetovalca Nevo Perko in Mitjo Race; Anica je bila pravi pre ki se zgubi v gozdu in se znajde v kraljestvo palčkov. Morali bi še napisat; imena vseh ostalih, vseh 45 vil, palčkov, stražnikov itd-, vsi so dali vse iz sebe in dali svoj prispevek za tako lep uspeh. Igro je spremljal orkester JA iz Portoroža pod spretnim vodstvom tov. Josipa Jankoviča. Pri takih igrah pa je potrebno, da so večkrat skupne vaje z orkestrom zaradi povezave in skladnosti. Scenarij, ki ga jg pripravil tov. Saksida, je bil enostaven in primeren za tako pravljično ozračje. Morda je le nekoliko premajhen za večji < der. Lepe kostume so izdelali v žensk; Obrtni šoli pod vodstvom tov. Zore Ličen. Koreograf je bil Slavko Hiti, odrski mojster pa Ivan Pertot. Razsvetljava bi bila lahko boljša, potrebni so razni barvni reflektorji za posaVnezne scene in figure, kot na primer, kadar vile plešejo, ko se palčki prebujajo itd. Vsekakor pa moramo čestitati igralcem in vsem, ki so sodelovali m pripomogli k takemu uspehu. Igro bodo na splošno zahtevo in željo še ponovili, upamo celo večkrat in tudi v ostalih mestih, kjer so dane možnosti. b - ič. Prirodoslovci na terenu Umljivo, da ima istrski del Slovenije, zlasti v koprskem o-kraju svoje naravrie posebnosti, ki jih že zaradi zemljepisne lege nima in ne more imeti ostala Slovenija. Zato je prav, da naši domači prirodoslovci preiščejo ves teren in dožene-jo stanje živalstva in rastlinstva z vsemi njunimi znamenitostmi. V ta namen so prišli iz Ljubljane trije član; omitološkega oddelka prirodoslovnega muzeja. Kot pove že ime oddelka, se ti tovariši zanimajo samo za ptice m bodo proučili znanstveno v prvi vrsti to področje. To so Božidar Ponebšek, Alojz Smuc in Fran Barbič. Pri tej priliki bodo izvedli nekaj odstrelov posebnih ptic, Ljudska oblast je podprla to znanstveno akcijo naših priro-doslovcev, ki bodo s tem povečali jn poglobili izsledke na tem važnem področju naše splošne znanosti. IIIMMrmiMMIUUMII plašen in nedolžen otročiček, [ vede ................................................. iiiiiilHiMniliMllinTaniiil.mMn.Tttmiaj.nTldhR'.^ mm,................................. milu...r..... ne bo slišal, utegnili bi imeti sitnosti- Glejte, krčmarica joče.» Gospa Palivčeva je zares jokala na svojem stolu za točilno mizo. 7hl&bdčiM p dueto 16. 'AS.CSi.rV HAledi FKEVEDEIi 1* It O F. I> It. F It A K BKADAt ILCSrUlUAL J>K. KOME K'1' HtAVATV tj . Bretschneider pa je bil bolj revolucionarnih nazorov in je lj^al’ da je vsaki slabi državi usojen razpad, ter vprašal Svej- ’ ^dj misli on o tem. Sveik je izjavil, da ni Imel z državo še nič opraviti, samo ?nkrat je imel v reji slabo ščenč bernardinca, katero je krmil v°iaškim prepečencem, pa mu je tudi poginilo, gi st-a imela vsak -'esto četrtinko, se je Bretschneider proti-^11 za anarhista in je vprašal Svejka, v katero organizacijo Se da vpisati. SveJk je rekel, da sl je nekoč neki anarhist kupil pri njem 2a sto kron in da mu je ostal poslednji obrok dolžan. ln Pri sedmi četrtinki je govoril Bretschneider o revoluciji (j^oti mobilizaciji, nakar se je Srejk nagnil k njemu ter mu eDetal na uho: davkar je stopil v krčmo neki gost, torej pazite, da vas bsa «Zakaj jokate, gospa krčmarica?« je vprašal Bretschneider. «V treh mesecih bomo vojno dobili, pride amnestija, vaš gospod se vrne, mi pa bomo pri vas pokrokali « «Ali pa morda ne mislite, da bomo zmagali?« se je obrnil k Svejku. «Cemu to venomer prežvekovati?!« je rekel Svejk. »Zmagati moramo, pa basta, toda zdaj moram že domov.« Svejk je plačal svoj račun ter se vrnil k stari postrežnici, gospe Mullerjevi, ki se je hudo prestrašila, ko je videla, da je mož, ki odklepa stanovanjska vrata, Svejk. «Mislila sem, gospod, da se boste vrnili šele čez nekaj let,« je rekla z običajno iskrenostjo, «za ta čas sem iz usmiljenja vzela na stanovanje nekega vratarja iz nočne kavarne, ker je bila pri nas trikrat preiskava, in ko niso mogli ničesar najti, so rekli, da ste zgubljeni, ker ste rafinirani.« Svejk se je brž prepričal, da si je neznani tujec docela udobno uredil svoje bivanje. Spal je v njegovi postelji in je bil celo tako plemenit, da se je zadovoljil s polovico postelje, drugo polovico pa je prepustil nekemu dolgolasemu bitju, ki je spalo in ga iz hvaležnosti objemalo okrog vratu, medtem ko so se Kdeli moške in ženske garderobe valjali okrog postelje, iz te zmede je bilo videti, da se je vratar iz nočne kavarne vrnil s svojo damo v veselem nastrojenju »Gospod,« je zaklical Svejk In tresel vsiljenca, «da ne za- mudite obeda! Zelo bi mi mrzelo, če bi vi o meni pravili, da sem vas ven vrgel, ko že niste mogli nikjer dobiti obeda.« Vratar iz nočne kavarne je bil hudo zaspan; dolgo je trajalo, preden je razumel, da se je lastnik postelje vrnil domov in da jo zahteva zase. Po navadi vseh vratarjev iz nočnih kavarn se je tudi ta gospod izrazil, da bo vsakega premlatil, kdor ga bo budil, in je poskusil spati naprej. Svejk je medtem pobral njegovo garderobo, mu jo prinesel k postelji, ga energično stresel in dejal: «Ce se ne oblečete, vas vržem na cesto takšnega, kakor ste-Za vas bo veliko bolje, ako zletite od tod oblečeni « «Jaz sem hotel spati do osmih zvečer,« se je ustrašil vratar in si oblačil hlače; plačujem za posteljo dve kroni na dan tisti gospe in si lahko vodim sem gospodične iz kavarne. Marenka, vstani!« Ko si je pripenjal ovratnik in vezal kravato, je bil že toliko pri zavesti, da je mogel Svejku zagotoviti «da je nočna kavama .Mimosa’ zares ena izmed najbolj dostojnih nočnih lokalov, kamor smejo edinole dame, ki imajo policijsko knjižico popolnoma v redu; prisrčno je vabil Svejka, naj pride na obisk. Nasprotno pa njegova družica nikakor ni bila zadovoljna s Svejkom in je uporabila nekaj prav dostojnih izrazov, med katerimi je bil najdostojnejši; «Ti vlačugar nesramni!« Ko sta odšla, je Svejk hotel z gospo Mullerjevo pospravljati, toda ni našel za njo nobenega sledu razen koščka papirja, na katerem je gospa Miillerjeva s svinčnikom načečkala svoje misli, ki so se tikale nesrečnega naključja, da je dajala Svej-kovo posteljo v najem vratarju iz nočne kavarne. «Oprostite, gospod, da vas ne bom več videla, ker bom skočila skozi okno.« «Laže,» je rekel Svejk in čakal. Cez pol ure se je priplazila v kuhinjo nesrečna gospa Miil-lerjeva in na njenem prepadlem obrazu je bilo videti, da pričakuje od Svejka tolažilnih besed. «Ce hočete skakati skozi okno,« je dejal Svejk, «pojdite v sobo, okno sem odprl. Skakati skozi kuhinjsko okno bi vam ne svetoval, ker bi padli na vrt in na rože; pomečkali bi grmičje in bi morali to plačati. Skozi okno v sobi boste zleteli lepo na pločnik in če boste imeli srečo, si boste zlomili tilnik. Ce pa boste imeli smolo, si boste polomili kvečjemu vsa rebra, roke in noge ter boste morali plačati bolnico.« Gospa Miillerjeva je udarila v jok, po tihem odšla v sobo, zaprla okno in rekla, ko se je vrnila: «Vleče, to bi ne bilo dobro za gospodov revmatizem.« Nato je šla postiljat posteljo in je vse nenavadno skrbno pospravila Vrnivši se k Svejku v kuhinjo, je s solzami v očeh rekla: «Tista dva kužka, gospod, ki smo ju imeli na dvorišču, sta poginila. In bernardinec nam je ušel, ko so delali tukaj hišno preiskavo-« «Za kriščevo voljo,« je zaklical Svejk, «ta jo bo še izkupil, gotovo ga bo iskala policija « (Nadaljevanje sledi). UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-80« In 94-63*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA j. jo. -5 Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tisk« Tržaški tiskarski zavod. — PodruL: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., TeL 11-32 • Koper, Ul. BattisO 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 d n Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zato2ništ»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlslcagT Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • Tf! nosti za ustvaritev tega programa in sicer s »tmjedino kraljevino» 3 srbsko Vojvodino. Toda ta stvarnost se ruši v vladni kontrarevoluciji, ki sta jo pri nas predstavljali ban Jelačič in patriarh Rapačič. V Srbiji se je ta program skušal izvajati v 60 letih za vlade Mihajla Obrenoviča. Ta je najprej stopil v stike z vidnimi predstaimikj politike zedinjenja v Hrvaiski predvsem s škofom Strosmagerjein in Račkim. Istočasno pa se dvor tudi pogaja Z Lajošem Košutam, zato da bi se osnovala «Donav-ska konfederacijam, ki bi v svojo slovansko državno tvorbo vključevala tudi Madžar- V Hrvatski so bile v 60 letih preteklega stoletja razmere približno prav tako težke. Medtem ko se Avstrija P o porazih, ki jih je doživela v Italiji 1860 leta, bila primorana, z «Oktobrsko diplomam ukine Bachov absolutizem v tedanjem Državnem svetu in da da neke tako imenovane deklaracije o federalizaciji Avstrije, se je že pričela pogajati z Madžari o dualizmu in o tem, kako bi izigrala svoje glavne sovražnike — avstrijske Slovane in njihov federalistični program. prof. Ferdo Culinovlč (iz Vjestnika) (Nadaljevanje sledi) Jajce, kjer so bili 29. nov. 1943 na zasedanju AVNOJ-a položeni temelji novi državi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. OB OBLETNICI LJUDSK Jugoslovanski federalizem [ TRGOVINA» JNDUŠTRTIa • Še nekatere podrobnosti o pogajanjih TRST-HAMBURG v RIMU Propad starega fevdalnega reda, ki je pri nas gospodoval nekaj nad 13 stoletij, je bil v naših deželah povezan s pojavom nacionalnega gibanja. V mnogih nacionalnih državah, v katerih sestanm so tedaj bili naši narodi, je pritisk vladajočih slojev izzval odpor proti gospodarskemu izkoriščanju tujcev, političnemu in nacionalnemu zatiranju. Od druge potomce is. stoletja praiaja narodnost vse bolj do izraza in vse bolj glasneje se postavljajo zahteva po osnoboditvi naroda od tuje oblasti. V jugoslovanskih deželah se je misel o združitvi narodov, ki jih veže isti jezik, njegova stara kultura in osnovne življenjske koristi, razvijala v posebnih okolnostih. V mnogo-narodni državi, kjer se je razrednemu izkoriščanju pridružilo še nacionalno zatiranje, se je ta misel še poglabljala. Razvoj kapitalističnega načina proizvodnje je krepi naše mlado meščanstvo, ki ga je o-grožalo ekonomsko in politično prodiranje tujcev in se je pod vplivom zapadnih revolucionarnih idej in narodnega preroda v severnih slovanskih deželah kot tudi mnogih drugih ideološko političnih činite-Ijev, sklicujoč se na narodnost postamlo v obrambo proti tujcem. Tako se je pri nas rodilo nacionalno gibanje kot izraz odpora proti tujemu prodiranju. Njegov pn-Vi nosilec pa je bilo mlado meščanstvo, pravzaprav naša mala buržoazija, nekaj nižjega plemstva in duhovništvo, v srbskih deželah so to podprle močno kmečke množice. Ze prvi nosilci našega nacionalnega gibanja so čutili potrebo po združitvi in to zaradi tega, ker so se zavedale svoje lastne slabosti v nasprotju s sovražnikovo premočjo. In zaradi tega, ker so samo s skupnimi močni lahko odbili močnejšega nasprotnika. Zaradi tega se že v začetku našega nacionalnega gibanja postavlja skupno z nacionalno osvoboditvijo združitev jugoslovanskih narodov v eno državo. Nekateri krogi so pred nedavnim trdili, kot da bi bil jugoslovanski federalizem neki novodobni domislek. Zgodovinska dejstva Pa odločno pobijajo take popolnoma neosno- 1 vane trditve. Jugoslovanski federalizem, ako se pod njim razumeva težnja jugoslovanskih narodov za nacionalno osvoboditvijo in združitvijo k eno skupno državo na osnovi popolne enakopravnosti, je tako star, ifbt so stara nacionalna gibanja jugoslovanskih narodov. To gibanje je odgovarjalo osnovnim življenjskim interesom jugoslovanskih narodov, katere vse združuje, a nič ne razdružuje, razen poizkusov od zunaj. To misel ‘so precej izrazito izražali že davni nosilci jugoslovanskega nacionalnega gibanja, kot so bili n. pr. panslavist Jurij Križanič. Za svojo idefo slovanske vzajemnosti je moral v 17. stoletju v pregnanstvo v Sibirijo. Pavel Ritter Vitezovič na prehodu iz 17. v 18. stoletje naglasa v svojem delu «Oživljena Hrvatskas potrebo po združitvi jugoslovanskih dežel v. eno državo. V novejšem času je izrazil prvi to misel Dositej Obrado-vič, veliki učitelj srbskega naroda. V svojem »Pismu Ha-rarnplijun je 1783 leta prikazal etniško enotnost jugoslovanskih narodov. Srbski zgodovinar arhimandrit Jovan Rajič izraža to misel v. svojem delu »Zgodovina raznih slovanskih narodov, predvsem Bolgarov, Hrvatov in Srbovs, ki jo je izdal 1794 leta na Dunaju. To misel jugoslovanskega federalizma izražajo jasneje voditelji kmečkega upora v Srbiji. 1809 leta je «Vladajoči svet« poslal svojega kapetana Rada Vučiniča k Napoleonu I. Predlagal je, da bi Napoleon pomagal !s osvoboditvi Srbije od Turkov, a osvobojena Srbija naj bi se pridružila ostalim jugoslovanskim deželam pod Napoleonovim pokroviteljstvom, ker nočejo ločiti svojo usodo od usode Ilirije, kjer je ista vera isti jezik in isti narod. V hrvatskih deželah izražajo že pred Ljudevitom Gajem-mnogi nosilci narodnega gibanja misel o zedinjenju. Ta misel se očituje v prizadevanju Jurija Sporera, ki 1823 leta propagira pod psevdonimom Jurija Matiča ilirski jezik in združitev jugoslovanskih narodov. lw]£ se te izrazat v pesmi prof. Ljudevita Jelačiča, ki 1822 leta govori o vseh jugoslovanskih deželah in jih Ostanki starega rimskega mesta Iz Kaira poročajo, da je trgovinski minister predložil zakonski osnutek, po katerem bo vlada podeljevala letno 100.000 egiptovskih funtov podpor raznim egiptovskim plovnim družbam. Nadalje mislijo izdati poseben zakon, na, podlagi katerega bi bili izvozniki odn. uvozniki dolžni odpremiti 50 odstotkov celokupnega egiptovskega izvoza odn. uvoza z domačimi ladjami. Končno treba navesti, da trenutno grade v raznih inozemskih ladjedelnicah, po naročilih egiptovskih družb, 19 novih ladij s tonažo 86.864 ton. Ta program bodo z novimi naročili povečali na skupnih 100.000 ton. Pridobivanje petroleja iz usedlin kanalov Francoski biolog Laigret ie odkril, da se da pridobivati zemeljsko olje iz rastlinskih odpadkov. Iz ene tone usedlin v kanalih je s pomočjo bakterije bacillus perfringens in raznih drugih kemikalij izločil 106 litrov petroleja in 124 m.3 sve-tilnega plina. V Parizu šola za lovce na kače Strokovni pouk vodita dva poklicna lovca na kače. V Franciji je bilo doslej 15 poklicnih lovcev na kače, ki so ubili letno povprečno po 2000 strupenjač, katerih strup se u-porablja v medicini. Poročali smo že o mednarodni železniški konferenci, ki je zasedala v dneh od 20. do 22. t.m. v Rimu, s sodelovanjem predstavnikov železniških uprav Trsta, Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije. Tam so razpravljali o ureditvi vprašanja tekmovanja med Trstom in severnimi pristanišči, ki postaja za Trst vedno važnejše. Konferenca je določila poseben odbor strokovnjakov, ki naj izdela poročilo za naslednji sestanek, ki bo okrog 12. decembra v Nemčiji, menda v Regensburgu. O dosedanjih razgovorih so vesti različne: nekatere vesti trde, da so se pokazali nemški zastopniki nepopustljivi. Z italijanske strani da se je izrazila pripravljenost na nadaljnje popuste v korist Trsta, pač r.a kratkem odseku od Trbiža do Trsta. Glede na «jadransko pristaniško •' skup- nost* je jugoslovanska delegacija podpirala predloge italijanskih in tržaških delegatov. Glede avstrijskega stališča so informacije nejasne. Nekateri menijo, da so Avstrijci naklonjeni Trstu, drugi n.pr. «Astra» z dne 25. t.m. pa objavlja vest, po kateri da so Avstrijci nastopili na konferenci v bistvu proti predlogom tržaške delegaci-. je ter so podpirali obnovitev nekdanjega miinchenskega sporazuma, kar je osnovni predlog nemške delegacije. Trdili so, da tarifne razlike med Trstom in Hamburgom ne smejo presegati 15 odstotkov, kar je po mnenju tržaških krogov premalo, ker obstajajo takšne razlike v bistvu že sedaj. So tudi informatorji, ki trde, da podpirajo takšno stališče zlasti angleški okupacijski krogi, kar bi šlo lahko v korist določenih plovnih družb, ki se opirajo pred- Bavčerjeva prva med ženskami Moška in ženska vrsta Škednja prvak moštev v orodni telovadbi Da rji bilo včeraj zvečer na zadnjem dnevu tekmovanja v orodni telovadbi med ženskami presenečenja, ki nam ga je pripravila Lili Misculin, bi bila končna lestvica tekmovanja precej drugačna. Naši res dobri telovadki Misculin se je takoj v začetku vaje ponesrečil naskok na gred in je morala prekiniti vajo, za kar je dobila 0 točk. Zaradi tega tudi ni mogla doseči prvega mesta. Ob prisotnosti nekaterih članov vodstva ZDTV in ljubiteljev orodne telovadbe je kot prva začela vajo Reinhardto-va ki jo pa ni zaradi treme dokončala. V začetku je kazalo, da bo kot začetnica dobro izvedla svojo vajo, toda sredi te je padla z gredi. Za njo je nastopila Rutar Zorka, tudi začetnica, ki pa je vajo izpeljala do konca in si zaslužila 5.5 točk. Tretja Je nastopila že zgoraj omenjena Lili Misculin, ki ji je izpodletel naskok na gred. Lavrenčičeva je prva dosegla zavidljivo višino s svojo dobro in precej težko vajo. Z večjim treningom bi lahko dosegla gotovo več. Bavčer Lia si je s svojo izvedbo zaslužila odlično oceno, zaradi katere je obdržala I. mesto v skupnem plasmanu Tudi Lapajne je kot začetnica odlično izvedla svojo vajo, ki pa jo mora izpopolniti z nekaterimi težjimi elementi. Kot zadnja je nastopila Dolgan Neva, ki je z eleganco Izvedla težko vajo, vendar ji za popolnost manjka še kak težji element. LILI MISCULIN NA GREDI, Ki JI JE VČERAJ PRIPRAVILA PRESENEČENJE IN S TEM JE IZGUBILA ZAGOTOVLJENO PRVO MESTO V SKUPNEM PLASMANU. Vrstni red plasmana na gredi Je sledeč: 1. Dolgan Neva 9.8 točk; 2. Bavčer Lia 9.7; 3. Lavrenčič Devana 9.2; 4. Lapajne Bruna 7.2; 5. Rutar Zorka 5.5; 6. Reinhardt Anamarija 2.5; 7. Misculin Lili 0. PRVAKINJA ZDTV V O-RODNI TELOVADBI je postala BAVCER LIA s skupnim številom doseženih točk 36.9 od 40 dosegljivih. DRUGO MESTO Je zasedla LAVRENČIČ DEVANA (36.2), 3. DOLGAN NEVA (34.2), 4. MISCULIN LILI (27.0, 5. LAPAJNE BRUNA (24.5), 6. REINHARDT ANAMARIJA (19.1), 7. RUTAR ZORKA (17). ZORO WERK IZ SKEDNJA pa si je priboril NASLOV EKIPNEGA PRVA- KA TRŽAŠKEGA OZEMLJA tako z MOŠKO kakor tudi z ZENSKO VRSTO. Kakor smo izvedeli bo 17. decembra v Kopru mednarodno srečanje p orodni telovadbi med moškima in ženskima vrstama Trsta in Maribora. Orodni telovadci Trsta se bodo morali za to tekmo temeljito pripraviti in še posebno vež-ba,ti na konju, bradlji in drogu, medtem ko se bodo morale telovadke bolje pripraviti v preskoku črez konja in na dvo-višinski bradlji. Podrobnosti nastopa bomo naknadno javili. • * * V Sidneyu je avstralski atlet letonskega porekla Aleksis Ha-kelis vrgel kopje 62.09 m, Go-odacre pa je na 220 y ovire dosegel 24.5. imenuje slovenska zemlja. Izraža se tudi v delih slovničarja Josipa Durkovečkoga, ki 1826 leta propagira idejo združitve južnih Slovanov, ene samo katoličanov, tudi pravoslavnih)), medtem ko uvajajo fevdalci 1827 leta madžarski jezik v hrvatske šole, teko kot je odločil Sabor (parlar, ent). Kot odpor pvoti temu fevdalnemu kapitulantstvu pa se rodi ilirizem s svojimi predstavniki: Jankom Draškcvičem, Ivanom Derkosom, Ljudevitom Gajem in drugimi, ki izražajo potrebo po nacionalni svobodi in združitvi vseh jugoslovanskih narodov v eno skupno državo. Ti politiki zahtevajo Veliko Ilirijo, a «levi» ali «radikalni» Iliri težijo kljub političnim računom ministra in grofa Franje Kolovrata za tem, da se «Velika Ilirija)) ustanovi izven meja tedanje Avstrije. Ilirizem postane osnova jugoslovanskega političnega gibanja, ki je hotelo v 30 letih preteklega stoletja združiti vse jugoslovanske dežele v eno hrabrostjo osvobodil. Vidim, da samo v slogi in prijateljstvu z njimi lahko tudi Hrvati napredujejo». Medtem ko so se «levi Iliri» navduševali okoli svojega lista «Bra/nislav)), ki so ga v Beogradu na skrivaj tiskali, Za jugoslovansko edinstvo, je sestavljal v Srbiji 1844 leta njen prvi minister svoje Na-čertanije. O tem programu srbske zunanje politike pravi Garašin: «Med Slovani se je pričelo gibanje, ki ne bo nikoli več prenehalo. Srbija se ne sme omejiti na svoje sedenje meje, srbska vlada mora poznati kakšno je stanje p najrazličnejših pokrajinah, ki jo obkrožajo. Posebno mora poznati Bosno Hercegovino in severno Makedonijo. Potrebno pa je tudi, da pozna Slavonijo, Hrvatsko, Dalmacijo in razume se, da tudi Srem, Banat in Bačko. Težiti se mora k temu, da se dva naroda - vzhodno pravoslavni in rimokatoliški sporazumeta med seboj v vPra-šanju svoje narodne politike)). 1843 leto odpira široke mož- sko in Romunijo. Nekaj pozneje se zaključujejo pogajanja z bolgarskim osvobodilnim gibanjem. Njihov odraz jg «Bu-kareštanski protokol)) dne 19. aprila 1867. Osvojil si je program, ki so ga. izdelali bclgar-sko-srbski politiki V pogledu skupne države »Bulgaro-Srbi-je» ali «Srbo-bolgarske». V njeno tvorbo naj bi prišli tudi drugi jugoslovanski narodi po osvoboditvi od tuje nadvlade. Toda knez Mihajlo Obre-novič je kmalu padel v mreže avstrijskega ministra grofa Andrassija. Ta mu je zato, da bi razbil ta načrt in slogo jugoslovanskih narodov, ponudil (in to predvsem na papirju) Bosno do reke Vrbasa. Pravično je torej Svetozar Markovič ošibal to račun dinastije kot protiljudski. Toda uradna Srbija je tudi po poznejšimi Obreruoviči šla po isti poti. 1880 leta je prišlo po zaslugi dvora med Srbijo in Av-stroogrsko do tajnih pogajanj, ki so pomenila pravo izdajstvo narodnih koristi na račun koristi dinastije. Maketa nove ureditve Terazij in teras pod hotelom «Moskvo» v Beogradu. Visoka hiša ob Terazijah je nova že skoraj dograjena palača «Jugoslovanske knjige*. skupno državno tvorbo. V tem smislu je 1894 leta rekel v Saboru Ivan Kukaljevič: »Srbi so me naučili, kaj je patriotizem (domovinska ljubezen) in kako se je majhen srbski narod štiri stoletja boril proti Turkom in se končno s svojo ČERNE: NOSILKA COLONI: RIBIČI IN ČOLNI Načrli za dopolnitev težaškega velesejma Dne 24. t.m. je bil na sedežu I sejmske uprave pri Montebellu pregled načrtov o dopolnitvi zgradb Tržaškega velesejma, prirejen v obliki razstave izdelanih predlogov posameznih arhitektov. Obenem so razstavili tudi reklamne plakate za prireditev, ki so jih izbirali v okviru natečaja z nagradami. Načrti, od katerih ni nobeden dokončen, so deloma prispeli že po datumu, ki je bil ozr.ačen kot zadnji rok razstave, med temi pa jih je bilo nekaj posrečenih. Občinstvo si je ta in nasjednji dan samo ogledalo razstavo. Razen že znanega projekta arhitektov Arneri-Guacci prinaša nekaj r.ovosti zlasti smotrno izdelani načrt arhitektov Ulessi-Routher, ki predlaga tudi nov vhod za dovoz blaga in upošteva doseda- nje trajne stavbt;, kakor tudi potrebo pridobiti novih 4000 kvadratnih metrov razstavnega prostora z najmanjšimi stroški. Kakor rečeno, načrti ne ustrezajo popolnoma in jih bodo tehniki odn. projektanti vele-sejmske uprave sami predelali po potrebah in vidikih ustanove. Finančni okvir sejma je, kakor izvemo iz pojasnil predsednika ing. Sospisia, zelo ugoden, saj je uprava lahko kar osem mesecev pred zapadlostjo zadostila obveznostim nasproti ZVU, ki je bila dala 140 milijonov posojila. Odplačanih je bilo kar 15 milijonov lir. Kljub temu je uprava zaključila poslovno leto s čistim prebitkom v višini 1 milijorj lir, kar pove, da je prirejanje velesejmov, tudi v začetni obliki, dobičko- nosen posel. Potreba P°P° ^g izgradnje velesejma zahteva računih se.imske uprave na1a njih 250 milijonov lir. za faj tere je naprošena ZVU, k1 ^ bi jih dala v obliki poS°l ^ Italijanska vlada je dala vi na razpolago vsoto 40 jonov lir, toda si je Pri.j,jer izgovorila — česar nič™0 n ,en čitali — pravico na prostor in sicer v P1* ^g. gradnje osrednje «palače dov» — mer.da vse I. nflfls je. To bi bilo blizu prvotn ^ predlogu raznih krogov, n ^ vsaka država zgradi lasten1 ^ viljon, ki so ga potem izpr^^ nili v drugačen, t.j. naj se t8v-di poseben mednarodni ia ^ ni paviljon. Ni še znano, so si odn. si bodo toViie interesirane države z 6 ^gi razstavne prostore na ^0lld posojila odn. plačila «a ,pri-perdu*. Ce je ta sistem bj mernejši, je težkrf re > j,. COLONI ČERNE v galeriji „Scorpione" vsem na severne irj severnoza-padne luke. Iz poslednje številke glasila avstrijskih špediterjev «Verkehr» je nadalje razvidno, da si hočejo avstrijski krogi pridržati na vse strani proste roke ter računajo razen s Trstom tudi s Hanburgom, vodno potjo po Labi, zvezo Do-nava-železrjica-Main-Ren preko Regensburga - Wtirzburga itd. Tudi Genova in Benetke da prideta v poštev za določene transporte. To je mnenje vseh avstrijskih krogov, izrečeno v obliki komentarja na obisk delegacije iz Trsta (ravnatelj Spl. skladišč, ravnatelj železnic STO, ravnatelji Tržaškega Lloyda, SAIMA, Adriatica in špedicije Parisi), ki se je mudila na Dunaju tik pred pričetkom konference v Rimu, da bi razčistila vprašanje z avstrijskimi krogi in dosegla od njih podporo na konferenci. Dunaj je zaenkrat hladno-po-sloven in odgovarja Trstu: računajte pristaniške usluge čim niže, dajte provizije velikim pošiljkam, povečajte plovno mrežo itd. Na monopol Trsta ne pristanemo, 80 odstotkov našega prometa pa že imate. Na dejstva ne odgovarjajte z umetnimi tvorbami. — Vsekakor zgovoren ta naš «cesarski» Dunaj. „EMPQRI0 Dl TRIESTE" nov gospodarski lisi Ze nekaj časa so se širile vesti o novem gospodarskem listu, ki da bo pričel izhajati v Trstu. Prvotno je kazalo, da bo izšel pod uradnim pečatom tukajšnje Trgovinske zbornice, nenadoma, tik pred tiskom, pa so izdajatelji iz neznanih vzrokov izpremenili obliko in poslali prvo številko lista s podnaslovom «desetdnevnik za gospodarske in finančne inlorma. cije». Odgovorni urednik je Anton Cosolini, znan kot tehnik in praktik v reklamni službi, kar se listu tudi pozna, saj je dobro založen z vsakovrs oglasi, ki mu utegnejo °n jrll. ti življenje, ako ne bi b .°karni gih virov. Tiska se v tis ,g3 «Amorth», kjer je svoj „ izhajal «11 Mare», ki Sa5 can, zneje prevzel «Trieste , b;nii tile«, namreč po slabi vS ime je ostalo. gts Novi gospodarski list bo ^ da služil predvsem dnev«. u-poslovnemu življenju, 7» ^ vodno pojasnilo pravi ta® ■ ■ menjen je izrecno «proizv (en) kom in trgovcem* in ) vali. smislu ga bodo izpopol" jjst Ni še jasno, kaj vse b° objavljal, za začetek ih°a t Zlasti je posrečena r kep,f kratkih pregledov inozem* j0 tiska o tržaškem vprašani« e. tukajšnjih gospodarskih raz-kj rah. To pot so na vrsti ne . listi. Ostada vsebina je. K vedno, pestra in zanimiva.