DECEMBER 1 T Natalija 2 S Bibijana 3 C Frančišek Ksav. 4 P Barbara + E S Saba, opat g 6 N 2. Advcntna 7 P Ambrož 8 T SpoJ. M. D. 9 S Gorjyonija 10 C Melkijad 11 P Damask + 12 S Lavret. M. B. 13 N 3. Adventna ® 14 P Spiridijon 15 T Kristijana SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getlo: Za vero in narod — ca vranico in retnieo — od boja do imagei, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. ( Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 243. CHICAGO, ILL., PETEK, 11. DECEMBRA _ FRIDAY, DECEMBER 11, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Delavske borbe za pravice Steklarsko in avtomobilsko delavstvo se združi pod skupno vodstvo, s čimer bo kontroliralo skoraj celotno avtomobilsko industrijo. — Sodnik zagrozil governerju zaradi stavke v Racine, Wis—Obdolžbe proti jeklarni. Washington, D. C. _ Med delavskim gibanjem zadnjih dni vzbuja eno glavnih pozornosti stavka v steklarskem podjetju Libby-Owens-Ford Co., o kateri je bilo na tem mestu že poročano. Stavka je najprej izbruhnila v pittsbur-i ški podružnici podjetja in se PAPEŽ BO OKREVAL POSREDOVANJE VŠPANIH Anglija in Francija skušate ustaviti bojevanje. London, Anglija. — Anglija in Francija ste se, kakor pov- Toliko se izboljšal, da bo vstal ^nesljiva poročila, na '^Z^Zo " Atlanta iz postelje. lP°bud0 An^e zedmlh' da bo" ka __iste posredovali še pri drugih ZRAČNI PROMET PREKO MORJA Berlin, Nemčija. — Voditelji nemške avijatike izražajo upanje, da se bo v jeseni prihodnjega leta lahko otvoril redni zračni potniški promet med Nemčijo in Ameriko. Družba Lufthansa bo spomladi v to svrho obnovila svoje po- Vatikan. — Po izjavah velesilah, naj bi se podvzela je nato razširila na podružni- zdravnikov je stanje papeža Pi- ^upna akcija da se prenehajo co v Ottawi, 111., zaradi pre- ja toliko boljše, da se je na- J V to svrho bi se nosa nekega naročila iz tovar- menil ta četrtek že vstati iz po- »a ^anki, na ne v Pittsburgh« v Ottawo. To Udje in se podati na svoja ^nsko vlado m_ na upornike, podjetje ima tretjo podružnico j opravila, četudi se bo moral v ~ Jstl 1 ^ sredo v Toledo O in vse tri tovar- to svrho posluževati stola na P°rocale 0 novih bombnih napa-v loledo ,U„ m vse tri to\ar i dih na megto Qd ^^ ne se bavijo z ^delovanjem .kolesih. Kakor je bilo ze poio- ■ Pred tem pa čano, je papeža zadel mrtvoud so tudi vladni aeroplani izvršili stekla za avtomobile. Ker so torej delavci v teh v obe nogi.Na desni nogi je za v . , . tovarnah v tesni zvezi z de- dovoljivo okreval, toda leva je ^ na^ ne da bi bii ta sporazum prej predložen uslužbencem; da ne ukrene potrebnega za olektivna pogajanja,nasprotno pa, da kompanijska unija zboruje na prostorih, ki so last družbe, in podobno. PETI PAR DVOJČKOV V ENI DRUŽINI Rose, Okla. — Te dni so prispela semkaj poročila, da eno hčer ter dve sestri, v sta- je pred dvema tednoma poro-rem kraju pa tudi dve sestri, dila neka napol Indijanka, šti-katerim vsem izrekamo iskre- >j milj daleč od tukaj, dvojno sožalje. |čke, dečka in deklico. Dogodek -o--i je pomemben zaradi tega, ker DEKLE USTRELILO PRIJA- je to že peti par dvojčkov v TELJICO isti družini. Mati je stara 39 East Lansing, Mich. — Oči- iet. vidno v duševni zmednosti je 25 letna Miisa Hope Morgan povzročila tragedijo, v kateri je njena najljubša prijateljica, 25 letna Miss Eliz. Giltner. izgubila življenje. Miss Giltner bi se imela poročiti to soboto in njena prijateljica ji je v torek zvečer v njenem stanovanju pomagala pisati naslove za vabila na ženitovanje. Hipoma pa je prijateljica potegnila revolver in oddala na Miss Giltner štiri strele ter jo ubila. Policija jo je nato našla skrito pri nekem njenem prijatelju. Umor je po kratkem obotavljanju priznala, toda izjavila je, da v resnici ne ve, zakaj je izvršila ta čin. Pravi, da jo je že nekaj časa. mučila nepremagljiva želja, da bi koga ubila, bodisi koga od svoje družine ali iz prijateljskih krogov. o- tem je trgovec izgubil listnico v kateri je bilo 200.000 Din. Ni pa tega pogrešal, dokler ni prišel domov. Vrnil se je nazaj proti Lendavi in ko je bil že blizu Lendave, je kmet Peter Varga, ki je trgovca poznal, ustavil avtomobil in izročil trgovcu najdeno listnico z denarjem vred. Poštenemu najditelju je trgovec takoj odštel 25.000 Din. Varga je reven kmetič, ki mora skrbeti za osem otrok. -o- Velika neurja v Dalmaciji Kakor se poroča iz Dalmacije so divjale v severni Dalmaciji v drugi polovici novembra, silna neurje z močno burjo, ki so napravila veliko škode. --o- Divjaški voznik Ko se je nekega dne v mraku vračal domov v Hauptmance 15 letni mizarski vajenec Janez Cepin, ga je na Ižanski cesti dohitel neki voznik, baje z Iga, katerega je Janez prosil, če bi za seboj mogočno zaslombo veči-ičeli takoj zasledovati Bednja- !smei prisesti, kar mu je Ižanec en tiska, in je dalje na njeni stra-j ga, ki se je od pobega iz Celja dovoli. Ko sta pa nekaj časa ni tudi cerkev, ki ima velik vpliv!skrival v okolici Totovca, a ga sedela skupaj na vozu, je začel na ljudstvo, in končno so tudi do nedelje 15. t. m. niso mogli VOzxrik brez vzroka fanta pre. angleški dominijoni proti temu, izslediti. V nedeljo pa se je da bi se kralj oženil z razporo- 'pojavil Štefan Bednjač v čenko in kljub temu ostal na Vrbančevi gostilni v Totovcu prestolu. in se zabaval v družbi svoiih prijateljev. O tem so bili ta- Naslednik kralja Edvarda na'vo in jih pozneje izročila prestolu bo njegov mlajši brat, ki nosi naslov yorškega vojvode. Lahko bi bilo možno tudi, da bi bil kralj kljuboval vladnemu kabinetu in se boril, da obdrži oboje, prestol in žensko. Po splošnem mnenju pa bi bil pri tej borbi podlegel, kajti vlada ima okrožnemu sodišču, dočim sta vodja tolpe Štefan Bednjač in Verona Kolarkova pobegnila. Celjska policija je razposlala za pobeglim Štefanom Bednja-čem tiralico. Bednjač je izvršil v celjski okolici več vlomov in tatvin. Orožniki iz Cakovca so za- PODALJŠANJE PRODAJNE- obveščeni orožniki. Orož GA DAVKA niška patrulja je krenila V Springfield, 111. — Poslan- Vrbančevo gostilno, da areti-ska zbornica državne zakono- ra Bednjača. Bednjač je izja-daje je v torek odobrila pred-ivil orožnikom, da ni Bednjač. log, za katerega se je zavze- (marveč sin bogatega posestni-mal governer Horner, da se ,ka Mozesa iz istega kraja, namreč veljavnost zakona za Orožniki so se hoteli prepn-triodstotni prodajni davek, ki čati o resničnosti te trditve m poteče koncem tega meseca, so odvedli Bednjača iz goet.il- podaljša do 1. maia. 'laj se pride zagovarjat v Washintgon v četrtek drugi teden. Obtožba proti družbi ae Klasi, da vodstvo družbe fk »ančno podpira kompanijsko delavsko unijo, dalje, da pri- OBZIREN STROJEVODJA Rock Island, 111. — Strojevodja nekega vlaka je pretekli torek ustavil svoj vlak na sredi mostu preko Mississippi reke. Na progi je namreč opazil nekega preplašenega in napol zmrzlega psa, ki si ni vedel pomagati. Vlak je imel zaradi tega 10 minut zamude. I ne na cesto. Zunaj pa je Bed njač nenadno napadel, enega I izmed orožnikov lin mu pre-j griznil prst, drugemu orožniku pa je iztrgal pu&ko in jo nameril proti orožnikom. Eden i izmed orožnikov je v silobra-nu zabodel Bednjača z bajonetom v prsi. Bednjač se .ie ta- Dr. Gabrijel Menevišan, ki je j ko j zgrudil in je kmalu iz- bil edini in menda zadnji du-irrvnvel. Orožniki so izsledili hovnik armenske katoliške cer- tepati. Fant je skočil z voza, voznik pa za njim in ko ga je dohitel, je nadaljeval s pretepanjem ter nazadnje fanta vrgel v potok Prošco. Le s težavo se je Cepin izvlekel iz hladne kopeli ter pribežal domov. Stvar imajo v rokah orožniki. -o- Usodna pomota Iz Puštala pri Škofji Loki je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 22 letni kočarjev sin Anton Bogataj, ki si je doma zaželel okrepčilne pijače, segel pri tem na polico in napravil par krepkih požirkov iz steklenice, v kateri je bil — lizol. --o- Umrl je V Novem Sadu je v starosti 74 let umrl dr. Gabrijel Menevišan, duhovnik armenske cerkve. Notranjščina neke cerkve v okolici Madrida, ki jo je razdejalo bombardiranje uporniških aeroplanov. Kakor trdijo poročila iz Madrida, leži že ena četrtina mesta v razvalinah, dočim ga uporniki še stalno naprej bombardirajo iz zraka in z artilerijo. \ i krvavel. Orožniki tudi pobeglo Verono Kolarko-vo in jo izročili sodišču. --o- Trdna korenina Kropa, 19. nov. — Danes obhaja Elizabeta Smrekarjeva, vdova Megušar, 80 rojstni dan. Kljub tej visoki starosti je še vsa čila in zdrava, da v tem nadkriljuje veliko mlajših Go-renjk. Že 35 let vodi trgovino s pekarijo in zato jo tudi vsa okolica pozna pod imenom "Pekova mati." Omenjena je stara kroparska korenina in ena izmed najstarejših kovačic žeb-ljev. Polovico svojega življenja je prebivala v kovačnici (vigen-cu.) Kljub svojim letom še vedno čita brez očal. -o- Redka poštenost Neki čakovski trgovec si je med vožnjo iz Lendave v Cako-vec pokvaril avto, katerega so morali na cesti popravljati. Pri katoliške cerkve v Jugoslaviji, je pribežal v Jugoslavijo tedaj, ko so morali Armenci bežati iz nekdanje Turčije. --o- Potres so čutili Ljubljana, 11. nov. — Danes, kmalu po 4 uri popoldne smo v Ljubljani čutili precej močan potresni sunek, ki je prišel v smeri od severozapa-da proti jugovzhodu. — To je v teku enega meseca če tretji potresni sunek v naših krajih. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Alojzija Pipan, rojena Urbančič. — V Celju je umrla Uršula Motnikar, postrežnica stara 49 let. — V Mariboru je umrla Ivana Harb, zasebnica stara 66 let. — V Ljubljani je umrla Marija June, rojena Kastelic, vdova po finančnem respicijentu. ftna i »AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 11. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta___ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6 00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta________1-75 Posamezna številka -----3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offioe: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 VESTI Z MRZLI MINNESO-TE Ely, Minn. Tukaj na Ely je umrla Mrs. John Adlesich, kj je dočakala starost 84 let. Doma je bila iz Poljan pri Starem trgu ob Kolpi; njeno dekliško ime je Subscription: For one year ___ For half a year___ For three months___ __$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$(5.00 For half a year____3.00 For three months___1-75 Single copy_______________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ 1888. Leta 1891 je prispela na Ely in se še istega leta omo-žila z Johnom Adlesichem. P. Hugo: Boj z učeno senco Ta firma ni originalna. Ravno pred 40 leti se je pod njo vršil srdit dvoboj med dvema slovenskima slavistoma, P. Stanislavom Škrabec, O.F.M. in porušenim Slovencem Martin Matvejevičem Hostnikom. Ta je živel daleč od domovine, tam v Kurski guberniji. Očividno slavista svetovnega glasu P. Škrabca ni poznal. Misleč, da ima opraviti z nekom, ki se za zabavo ukvarja s -slavistiko, ga je radi neke slovniške razprave nagnal z "učeno senco". S tem je Hostnik P. Škrabcu vrgel rokavico. In on jo je sprejel. Boj z učeno senco se je začel in je trajal celo poldrugo leto. Učen, a obenem razborit in sarkastičen je bil. Strokovnjaki in nestrokovnjaki so mu z velikim zanimanjem sledili. Končal se je s popolno zmago "učene sence" P. Škrabca nad resnično senco v primeri ž njim, Martin Matvejevičem Hostnikom. Zakaj to omenjam? Je li v kaki zvezi z našimi boji? Da prav zato. Jaz sem učenec "učene sence" P. Škrabca. Za slavista, kot je bil sam, me ni vzgojil. Za to je treba' posebnega poklica. Pač pa me je že kot višjegimnazijca navdušil za pero. In še nekaj sem se v njegovi šoli naučil. Ne ravno pri njegovih predavanjih, pač pa pri njegovih številnih polemikah. Bojevitosti in bojne taktike. On je vedel, da je slovnica za nestrokovnjake suhoparna reč. Ce je hotel širšo izobraženo javnost vsaj nekoliko zainteresirati za njene probleme, je moral polemiko napraviti živahno. In to je znal. Vse je komaj čakalo nadaljevanja njegovega boja. Celo taki, ki stvari same, za katero je šlo, niso razumeli. Tudi v tem je bil moj učitelj in je zdaj moj vzornik. Jaz sem že nekaj časa v dvoboju z našimi verskimi nasprotniki. Koliko časa bo ta dvoboj trajal ne vem. Je odvisno od nasprotnikov. Kdor je bral moje dosedanje članke, ve, da so mestoma zabeljeni s šalo in pikrostjo. A nihče naj ne misli, da je moj glavni namen nasprotnike samo smešiti in pikati, kot kak nadležni komar poznopolet-ne večere. Ne, ne! To je zame postransko, dasi ne brez vsakega namena. Toliko že poznam Amerikance, da so v splošnem pre-lagodni in preveč praktično usmerjeni, da bi kako zgolj profesorsko, četudi poljudno dokazovanje brali. Saj jim moraš še tako klobaso, do katere imajo apetit, kolikor mogoče na drobne kosce razrezati, če hočeš da bodo segli po njej. Sicer je sploh ne pogledajo. Da bi kako resnejšo razpravo, če ni slučajno z mastnimi ocvirki zabeljena, prebrali, na to ni misliti. Saj ima tolikokrat priliko v kakem listu brati dopise; v katerih se dotični list hvali, ker prinaša lepe storjice, in razne zanimive novice. To malenkostno kramo požirajo, ostalo, kar je namenjeno izobrazbi in obrambi, mečejo v peš. Za peč menda nima nihče veselja pisati, če bi imel tudi čas, za katerega sem pa jaz vedno v zadregi. Zato, če hočem kaj resnejšega vsaj nekaterim za silo pod streho spraviti, moram pošteno osoliti in zabeliti. Toda glavni moj namen to nikdar ni bil in ne bo. Ta js bil in vedno bo le obramba resnice, ki jo naši nasprotniki potvarjajo. Oni so namreč prava fotografija raznih slikarjev-mazačev, ki so preko ušes samozaljublje-ni v svoje umetniško znanje že toliko umetniških dragocenosti uničili, ali vsaj pokvarili. V zgodovini umetnosti so ti pacači in pleskarji na najslabšem glasu. Tudi naša umetnostna zgodovina jih pozna in se huduje nad njimi. Mnogo naših starokrajskih cerkva je bilo< svoj čas slikanih. Pa je prišel odkod kak samouk-mazač in je to ali ono "popravil". Končno so pa kaki podobni "modrijani" sklenili, da bo najboljše, če se vse skupaj prebeli. In lepe freske so šle slepe miši lovit. Tu in tam se slučajno zopet pokažejo. Strokovnjaki imajo veliko dela in stroškov, da jih v prvotni obliki in lepoti pričarajo na dan. Tako delajo naši mazaški nasprotniki z resnico. Naša naloga pa je, njih belež in drugo pacanje odstranjati. Da, to je moj glavni namen, ki ga imam pri tem boju. Eno in drugo resnico sem že skušal oprostiti te mazaške navlake. Ne samo z besedičenjem, ampak na podlagi zgodovinskih, umskih in drugih pozitivnih dokazov. Nimam se za nezmotljivega, ki bi svoje izjave lahko zaklju- čeval z: Anathema sit! Kdor tega ne verjame bodi preklet! Svobodno je bilo nasprotnikom doprinesti kake stvarne protidokaze in me razorožiti. Pa so kaj takega samo poskusili? Vsak, ki je bral moje dosedanje članke in njih odgovore nanje ve, da ne. S kakimi bedastimi opazkami v svojem "Škratu" ali "Pasji logiki", in še to slednjo firmo sem jim moral jaz dati, se jih odkrižujejo. Tako zavračanje je pa podobno onemu razjarjene ženske, j bilo Bižal. V Ameriko je doki za zadnji, najmočnejši dokaz svoji nasprotnici jezik spela s svojo sestro m sicer pokaže ' na Calumet> Michigan, leta Jasno je spričo tega, da ko bi hotel nasprotnikom dokazati in prikazati resnico, bi vodo v morje nosil. Oni so napram njej kot od rojstva slepi napram luči. Bi bilo tre- Jjmela sta enega sina, ki je ta j ba pravega čudeža, katerih pa ne znam delati, ker nimam! čas lastnik tovarne za papir-te milosti. Z ozirom nanje bi bilo tedaj najbolje napra-.nate zaboje v mestu Portland, viti piko. A ker na drugi strani ta boj vendarle ni bil brez'država Oregon. Ko je bil vse koristi, če ne zanje pa za druge, bolj dovzetne za res-jbrzojavno obve,scen 0 maten- nico, še ne mislim na piko. In ne bom mislil nanjo, dokler ni. SI"rtj' f j® z zrakoplovom , , ,. v. , . v . , , pripeljal do Mmneapohsa m bodo ti mazaci hodili okrog nase vere m morale, da ju m večer prispel na Ely. potvorijo in prepleskajo. Kar je bilo doslej doseženega je: j_ Pred 48 ieti je se(jaj po- 1. Naši nasprotniki so jasno pokazali, da jim ni za kojna Mrs. Adlesich s svojo resnico. Nasprotno! Resnice se oni z vsemi štirimi ote-;mlajšo sestro vzdrževala go- pajo in jo namerna potvarjajo, ker jim preveč oči kolje. In stilno v Dobljičih pri Crnom- kar je še slabše, še drugim mečejo pesek v oči, da bi je nel1-)'11- — Na-> v miru P°člva> s°-yjjjgjj jrodnikom naše sožalje. 2. Vsa njih znanost se je izkazala kot znanost adven-! Tz Los ^n8elesa> ( ^ .,..,. . , A i , ~ smo prejeli pismeno obvestilo, tisticnega pridigarja, ki se je nabutal samo eno pobožno pesem in tisto vsakemu na uho poje, kdor ga hoče ali noče poslušati. Ako ga vprašaš, če zna še kako drugo, ker te že preveč ušesa bole, ti bo kot škorec zopet isto zapel, ker j pele na cilj. Poročajo, da tam- druge ne zna. ' kaj cveto cvetlice in zori sad- 3. Izkazalo se je, kako naiven, če ne zagaman morale. Tukaj pri nas na Ely pa , , , y _ v • _ _ ____'U Irt/J AM A t*A T O biti se del našega tukajšnjega naroda, da se da takim dre-tarjem in smolarjem za nos voditi, mesto da bi jih poslal v kak basement škarpete popravljat, če jim že drugo delo ne diši. 4. In še to se je izkazalo kako omejeni in nezavedni morajo biti mnogi naši ljudje, ki te mazače kakorkoli podpirajo, da jim resnico potvarjajo in prebeljujejo. Ko bi imeli le malo pojma kako dragocen biser je resnica, bi njim in njih listom vrata pokazali, kadar bi se pojavili na njih pragu ter še pokadili za njimi. Tedaj le še v nadaljni: Boj z učeno senco! da so naše mlade Elyčanke. Mrs. R. Mayerle s sinčkom in Miss Ana Grahek, srečno pri- ČLANOM DR. NAJSV. IME-NA Joliet, 111. Društvo Presv. Imena bo imelo v nedeljo 13. dec. skupno sv. obhajilo in sicer rr.la-denško društvo pri šesti sv. maši in starejše možko društvo pri osmi sv. maši. Vsi člani so prav uljudno vabljenj da pridejo ob pravem času v šolsko dvorano z društvenimi znaki, da skupno odkorakamo v cerkev. Pridite v polnem številu, da kot zvesti člani te mogočne armade Kristusove, da damo čast in zadoščenje Presv. Imenu Jezusovem, ki je v sedajnih časih, po raznih državah širom sveta toliko žaljeno in skrunjeno. Bližajo se lepi božični prazniki mnogi že pripravljajo božična darila za svoje prijatelje. Kot članov društva Presv. Imena, je naša prva dolžnost, da se lepo pripravimo za veličastni praznik rojstva našega Gospoda in Zveličarja in mu z skupnim sv. obhajilom podarimo najlepši božični dar ki mu ga zamoremo dati, to je našo ljubezen in naša njemu udana čista srca. Le tako bomo zopet v pravem duhovnem veselju pozdravili blago betle-hemsko Dete v jaslicah in veselo obhajali letošnje božične praznike duševno in telesno in tako veselje iskreno želim vsem članom velike naše duhovne katoliške organizacije Presv. Imena. M. Hochevar --o-- PISMO SLOVENSKEGA MISIJONARJA MED INDIJANCI Ogerna, Minn. Slavno uredništvo: Priložen ček $5.00 sprejmite kot mojo naročnino. Upam, da me Ame- imamo na oknih ledene rože. Jemejčan -o- PISMO IZ STARE DOMOVINE Birčna vas, Jugoslavija (Dalje) Poslušajte bilo je v času ko sem bil nekako 24 let star, drzen in močan. Mislil sem, da se drugega ne bojim kot Boga. Bilo je dne 2. novembra okrog 8. ure zvečer. Ko grem iz neke hoste, s teško sekiro na rami, jasno nebo je bilo in polna luna. Kar vidim belo postavo, skoro sredi ceste, ki pa gleda preko ceste, to je, poprek ceste je bila obrnjena. Mislim si: ti pa nisi zadela, če misliš koga strašiti. To te bom premikastil, da si boš zapomnil kdo si. In pospešim korake. Ko pridem na pet korakov razdalje, vzdignem visoko sekiro z desnico, levico pa pripravim da bom zgrabil za prsa. Nisem pa mislil s sekiro vsekati, ampak samo zamahniti, da bi napravil čim več strahu. Ali, človek obrača, strah pa obrne. Že se sveti ostrina sekire nad strahovo glavo, levici manjka še par palcev do strahovih prs. Zdaj pa postanem sam strah namreč sebi. Postava pred menoj se niti najmanj ne zgane, pa tudi jaz nič več. Sekire v roki ne čutim, pa tudi roke ne. Sem popolnoma neobčutljiv | kip. Sekira se sveti v mesečini nad nežno ženskino glavo, samo oči še delujejo, trepalnice so pa Akcijm zrn novi list - mesečnih DRUGO POROČILO. Splošni "Oklic" in prvo poročilo o Akciji za novi list — mesečnik je dvignilo širom Ameriške Slovenije veliko zanimanje. Skoroda bi rekli, da takoj v začetku nismo pričakovali takšnega zanimanja. Toda ti številni odzivi, zlasti pismeni, pa nam kažejo, da slovenstvo v Ameriki ni res še na tako "švoh" nogah, kakor bi si to morda marsikdo predstavljal. Vse to je znamenje, da ameriški Slovenci, ki so toliko žrtvovali za svoje vsevrstne ustanove iskreno želijo, da pride v življenje publikacija, ki bo posvečena temu delu in katere naloga bo zbirati zgodovino ameriških Slovencev. In narod, ki je ponosen na svojo zgodovino, je zdrav in krepak. Tak zdrav in ponosen narod, zasluži, da se mu postavi nesmrten spomenik s pisano besedo. In to je cilj in namen novega lista, za katerega gre. Ta teden so se priglasili sledeči ustanovniki in naročniki: ' .ssff Very Rev. dekan Matija Šavs, eden izmed odličnih pijonirjev slovenske duhovščine v Ameriki, dekan v Shakopee, Minnesota ..........................................................$12.00 Rev. A. P. Podgoršek, tudi eden izmed odličnih pijonirjev med slov. duhovščino v Ameriki, župnik v Ellin- wood, Kansas .................................................... 27.00 Rev. John E. Schiffrer, dekan na slov. župniji v Chisholmu, Minn.- 10.00 Mr. Anton Gregorich, slovenski pijonir v Chicagi............................ 5.00 Mr. Jožef Drašler, naš naudušeni zastopnik v North Chicago-Waukegan, 111................... 5.00 , Mrs. Frances Marolt, zavedna Slovenka iz Clevelanda, Ohio.......................................... 5.00 Mr. Anton Tomšič, naš naudušeni zastopnik iz Strabane, Penna........................................... 5.00 Slovenska Podporna Druža sv. Mohorja, v Chicago, Illinois ...................................v....... 5.00 Slovensko podp. dr. sv. Jeronima, št 153, KSKJ., Strabane, Penna................................................. 5.00 Vsem, ki so se tako velikodušno in naudušeno odzvali vabilu te Akcije najlepša zahvala! Uljudno so vabljeni vsi zavedni Slovenci širom Amerike, da se pridružijo tej Akciji in tako pomagajo v življenje listu, katerega naloga bo, oteti zgodovino ameriških Slovencev pred pozabo! Slovenci na dan, za svojo slovensko stvar! nkanski Slovenec obišče tudi tudi negibne. Ženska je oblečena prihodnje leto. _ Najbolj mejv snežno belo krilo, na glavi ima zanimajo novice od kamniške- jruto isto tako bei0 in zavezano ga okrožja, katerega že 32 let nazaj. Razčesana je na razkol nisem videl. Zapustil sem ga pa pred 53 leti. Po telesu se staramo, ali drugače smo bolj in bolj mladi. Zeleč ravno to tudi tebi Amer. Slovenec, ostajam tvoj naročnik. Rev. Roman Homar, OSB. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA tako, da ima od vrha čela po glavi in po sredi graben kakor so si stare ženske česale lase. Noge so bose, nežne, obraz voščeno bled. Tudi jezik moj je negiben. Kaj bo pa zdaj? Sam sebe se sramujem, da vihtim sekiro nad tem nežnim revnim bitjem. Rad bi jo vrgel stran, pa kaj boš, kip je kip. Strahu nisem čutil nobe- nega razun tega, če me je Bog kaznoval, da bom kip večno ostal. Ta strah pa ni bil majhen, si lahko mislite. Oh, pa da bi vsaj kdo prišel po cesti, da bi me malo prerukal, če bom sploh še kdaj giben. Kdo pa je to? Ali je čarovnica? Ne bo; preveč milo gleda. Pa ko bi vsaj kaj govorila, ali ko bi me vsaj, če drugega, ne opraskala. Toda postava pred menoj se ne gane. Silno mučno mi je, da le ne bi tako večno .ostal. Bogu bodi hvala, da je na cesti, tukaj me ne bojo pustili. (Zdajci se domislim kaj pa če bi j bil to duh? Toda, kakšen duh bo (zdaj v tej večerni uri, kaj pa naj jišče duh tukaj po cesti, če sploh |je kje. Minute so mi bile dolge ikoVure; pa saj bo menda kmalu |dan. A luna je zmiraj na enem mestu, pa nocoj ni žive duše po cesti. Vse se mi zdi kot začarano. Pa, ko bi se mogel kam ozreti. Težko mi je pri srcu. Zdaj se domislim, da je danes vernih duš dan. Kaj pa če bi bilo to kakšna teh duš? Ne more biti drugega. Da, to je duša. Izgleda že tako. Da, duša mora biti, si mislim drugič, nihče drugi ni kot duša ranjke ženske. Tedaj pa začutim da imam levo nogo, poskusim in jo potegnem malo nazaj. Da, to je duša, zopet mislim. Zatem desno nogo poskusim, gre in potegnem malo nazaj; zdaj pa že gre, ko se tako oddaljim za pet korakov, začutim tudi roke in roka s sekiro omahne. Hvala Bogu, pravim, zdaj pa že lahko govorim. Ha, ha, se nasmejem, ti revca tam zdaj se pa zgubi, če ne, veš, tamle je ena jama, te bom notri vrgel. Žal mi je bilo da sem jo priznal za duha, a ženska se ne gane. Jaz se usedem na rob ceste, napravim cigareto, čakam in opazujem, če se bo kam ganila, nič. Pokadim več cigaret, hoteč počakati da kdo pride, a ženska se ne gane. (Konec prih.) r-o- Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" 'TARZANOVA DVOJNIKA" (12) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko je Tarzan obračunal z divjimi ljflcožrci, se je zopet napotil naprej in sicer je vsmeril svoj korak proti zadnji železniški postaji. Ker je bil lačen, je na potit gledal da si preskrbi kaj hrane in ker ni bil izbirčen, je ustrelil afriško antilopo, na katero mu ni bilo treba posebno dolgo čakati. Ustreljeni živali je odrezal boljše ko-•■c, katerih enega si je kar najbolj pri-prosto pripravil za južino, ostalo je zakopal, da si uteši glad pozneje. — Tarzan ni nikoli ubijal radi veselja, ampak le tedaj, kadar je bil v stiski in potrebi glede hrane. Dostikrat je jedel tudi kar sirovo meso. Nasmehnil se je, ko se je spomnil, kako bosta Dick in Doc gledala, ko jima bo postregel s surovim mesom. Ne bil bi se smehljal, ko bi vedel, v kaki resni nevarnosti sta se fanta nahajala prav tedaj, ko je 011 zavžival svojo jed. Prestrašena po levovem rjovenju sta jo fanta naglo ubrala nazaj na varno. Vedela sla, da morata iti v nasprotno stran, odkoder prihaja divje rjovenj,e toda nista vedela po kateri poti sta prišla. Tako sta v beganju skozi zaraščeno grmovje zašla v popolnoma napačno smer, dasi tega nista vedela. Ne daleč od nju je pa stopal divji levima in vohal za svojim plenom . . . Petek, 11. decembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 Družba sv. Družine Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. t Zedinjenih Državah 5e£je^ JoM, lil. Severne Amerike, P Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N Chicago St., Joliet 111. 1 podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111 Blagajnik: John Petrič, 1202 N- Broadway St Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, W.llard Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jacob Strukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 - 10th. St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec. 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D„ izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $144,645.33. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. KBBBBQC IS^a.J) " BO VSEH NAŠIH BIVŠIH NAROČNIKOV! Ta številka bo dostavljena vsem tistim našim bivšim naročnikom, ki so vsled težkih razmer tekom te krize bili primorani pustiti list. Mnogi izmed teh so tudi zaostali na naročnini po več več mesecev in mnogi tudi več let. List se jim je pošiljal in za naročnino smo jih čakali in jim isto zaupali, na njihove lastne besede in obljube. Mnogo izmed takih sedaj morda zopet dela, ker razmere se po deželi nekaj boljšajo. Marsikateri izmed teh bi morda od časa do časa lahko odrinil kak dolar na račun tega svojega dolga pri listu. Tisti, ki morejo, so uljudno prošeni, da to store. List nujno potrebuje, ker pri izdajanju lista so veliki izdatki, ki morajo biti kriti. Spomnite se vsi taki svojih danih obljub in storite, kar veleva v tem oziru poštenost in vest. Obenem vabimo vse take, da si ponovno nai^če list "Amerikanski Slovenec". Dolga leta je bil vaš najzvestejši prijatelj in spremljevalec — naj to zopet postane! "Amer. Slovenec" je prvi in najstarejši slovenski časopis v Ameriki. Dnevno prinaša novice iz nepozabljene stare domovine, iz vseh krajev Amerike in drugih delov sveta. Dnevno prinaša zanimive dopise iz slovenskih naselbin in obenem zanimive lepe slovenske povesti in romane. Naročite si ga zopet! Odprite vrata katoliškemu listu "Amerikanski Slovenec"! STENSKI KOLEDARJI ZA 1937 IZ URADA GL. PREDSEDNIKA DSD. Joliet, Illinois. Vesele božične praznike voščim vsevi glavnim uradnikom in uradnicam ter njihovim družinam, kakor tudi uradnikom in uradnicam podrejenih društev ter celokupnemu članstvu DSD. Da bi se ob spominu Kristusovega rojstva nahajali v milosti božji in da bi vesele božične praznike obhajali v pravem krščanskem duhu ter obrnili svoje misli proti Betlehemu in z molitvami počastili malo Dete, ga prosili božjega blagoslova za vse naše potrebe v vsakdanjem življenju, za po smrti pa večno zveličanje. GEO. STONICH, gl. preds. DSD. HOLY FAMILY BOWLING LEAGUE Joliet, 111. November 28, 1936. Standing Won Vice-Presidents ........ 16 Presidents................. 8 Secretaries ................ 7 Treasurers ................ 5 Scores Presidents F. Ivnik ......... 121 137 163 J. Flajnik ....... 129 127 169 M. Wedic ....... 143 132 143 Low score ...... . 124 147 114 A. Petek ........ 148 136 175 Totals.. ."665 679 764 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD. Joliet, Illinois. Vsem gl. uradnikom (cam) uradnikom(cam) krajevnih društev, slnepnemu članstvu, prijatelj em (cam) nancem, voščim vesele božične praznike, in srečno, dravo in veselo novo leto! FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. in prihodnjo sejo, kajti 30. decembra zakljucjim društvene knjige in ne bom sprejel več nobenega asesmenta. Prosim, da upoštevate ta moj zadnji opomin. — K sklepu vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Joseph Arscel, taj. -o- IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. S tem naznanilom prav uljudno vabim vse članstvo našega društva, da bi se vsi brez izjeme udeležili letne seje, lu ?e: bo vršila v nedeljo 20. dec. ob 9 uri dopoldne v navadnih prostorih v Slovenskem domu na 57th Buttler St. Na dnevnem redu bo treba rešiti več važnih zadev v korist društva, članstva in Družbe sv. Družine. Tako bo poleg drugega tudi volitev odbora za prihodnje leto. Posebno apeliram na vse one, ki se v celem letu niste udeležili niti ene društvene seje in tako upam, da se boste vsaj te glavne letne seje udeležili. S tem pokažete, da ste člani in članice našega društva Totals 782 in DSD. — Pri našem društvu! Treasurers imamo lepo število žena in radjrp jfiiosevic 146 bi videl, da bi se tudi te bolj;gt Germain jr. 197 pogosto udeleževale društve-|G Gasperich .... 123 C. Leighton ..... 124 Lost 2 10 11 13 V ice-Presidents L. Gasperich .... 124 J. Zelko ......... 157 Strametz ......... 147 F. Wedic ......... 146 F. Vingin ........ 138 Totals.... 712 Secretaries J. Mutz ............ 137 J. Rezick ......... 173 J. Petek............ 137 E. Subar .......... 168 St. Germain sr. 167 158 166 147 154 149 182 114 132 151 158 Treasurers St. Germain Jr. 126 140 132 Leigbhton ........ 173 162 180 T. Milosevic .... 178 159 149 G. Gasperich .... 140 147 164 R. Wedic ........ 128 157 149 Totals.... "745 765 774 Presidents F. Ivnik............ 165 128 185 J. Flajnik ........ 148 199 161 M. Wedic ........ 124 154 112 M. Senffner .... 141 189 125 A. Petek ..... 166 187 180 Totals— ~744 857 763 Secretaries J. Mutz ............ 141 121 • 150 J. Rezick ........ 136 126 165 J. Petek ............ 186 136 133 E. Subar ........ 170 157 151 St. Germain Sr. 127 140 148 Totals... "760 680 747 Stenski koledarji lista "Amerikanski Slovenec" za leto 1937, so gotovi in jih te dni razpošiljamo. Vsak naročnik našega lista dobi en koledar. V one naselbine, kjer imamo zastopnike (ce) smo poslali koledarje na zastopnike (ce,) kateri jih bodo razdelili med vse naročnike, ki spadajo v njihova področja. V naselbine, kjer ni zastopnikov in pa v take kraje, kjer so po- i samezni naročniki raztrešeni, bodo koledarji dostavljeni po pošti vsem takim naročnikom. Gg. zastopnike (ce) in vse naročnike prosimo, da v tem oziru sodelujejo eden z drugim, da bodo koledarji vsem pravilno in pravočasno razdeljeni. Mnogi oddaljeni naročniki bodo zelo ustregli zastopnikom (cam,) ako sami pridejo do zastopnikov, kadar se mudijo v ■ njihovi bližini in si vzamejo koledar. Na tak sodelujoči način od obeh strani bedo koledarji hitreje razdeljeni. Več sto koledarjev so letos ameriški rojaki naročili svojim domačim in sorodnikom, prijateljem v stari kraj. Koledarji bodo poslani tako, da bodo dostavljeni v starem kraju za novo leto in bo to vsem lep novo-j letni dar in voščilo. Vsem, ki so 'koledarje naročili v stari kraj najlepša hvala. Obenem tem potom opozarja-!mo tudi vse one naše naročnike, črnilo in vse drugo, kar je s tem obratom v zvezi. Zato tisti naročniki, ki točno plačujejo svojo naročnino zaslužijo posebno priznanje, ker ti so, ki pomagajo, da more list točno izhajati. Zlasti pa naslavljamo to našo uljudno prošnjo vsem onim našim bivšim naročnikom, katerim smo na njihove lastne prošnje in besedo list zaupali po celo leto, dve, ali še več in so potem prenehali biti naročniki. Mnogi so obljubili, da bodo o prvi priliki vse poravnali. Pri mnogih je minulo že več let, pa od njih ni ne duha ne sluha. Mnogi morda izmed teh sedaj dela in bi le ob priliki lahko utrpeli kak dolar v ta namen in istega poslali v odplačilo svojega dolga listu. Takega dolga se je nabralo zadnja leta za več tisočakov. Mi smo trdno prepričani, da noben izmed teh nima slabega namena, da misli podjetju namenoma odnesti to, kar mu je podjetje s tem dalo, da je zaupalo njegovi prošnji in besedi, ko so pred leti pisali, počakajte me za naročnino, o prvi priliki bom vse poravnal. Podjetje je vsem takim dalo blago in delo. Podjetje je moralo založiti za papir in plačati delo, da so taki dobili list, za katerega so prosili. Odnesti podjetju to, bi ne bilo pošteno, ne možato. Kar vsak se naj sam postavi na mesto podjetja, pa se naj zamisli v to stališče, kako bi se sam počutil, ko bi mu kdo tako le naredil. 774 737 jo ob tej priliki kdor le more obnovi. To lahko storite pri naših lokalnih zastopnikih (cah,) bodisi o priliki, ko bodo ti Vas j Ali bi ne robantili? In premno-obiskavali in vam delili stenski gi še kako! Vidite tako je tudi koledar, ali pa če sami pošljete tukaj. Kar kdor obljubi in se naročnino direktno na Upravo, zaveže da bo storil, je dolžan v Z izdajanjem lista so vedno ve- vesti in po pravici tudi izvršiti, liki stroški. Tu je treba vse plačati ob času. Delavce, papir, 159 165 169 181 158 171 151 169 140 163 832 794 BLAGOSLOVLJEN IN SREČEN BOŽIČ vsem spoštovanim glavnim uradnikom (ci) in vsemu cenjenemu članstvu ugledne organizacije Družbe sv. Družine želi UPRAVA in UREDNIŠTVO "AM. SLOVENCA". OaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiimiiimiiiiiiiiimniiiiiimiimiiiiiiiiiiiiti - - ^ Dopisi lokalnih društev i na može, ki so sposobni za urad. Tem možem, ki jih boste izvolili na prihodnji seji, bo izročeno društvo in društvena usoda za leto 1937 Zaradi tega še enkrat opomi- Jnjam, da se prihodnje seje i udeležite vsi člani in članice, ; ki živite v Jolietu in Lockpor- iiiuiiiii!uic]iiiiiiii!uit]iiiiiiiiuii[]iiiiiii>mi[]iiiim'iiiiuiaiiiiiiiiit<< IZ URADA DR. SV. DRUŽI NE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. | Prihodnja naša seja bo dne;tu. Kateri se te seje ne udele-27. decembra ob eni uri po- ži, bo plačal $1.00 kazni v Poldne v navadnih prostorih društveno blagajno; izvzeti so stare šole. Ta seja bo letna J bolni, ali pa ki delajo, seja, zato ste vabljeni vsi'čla-j Dragi mi sobratje društva ni našega društva, da se ude- sv. Družine. Leto 1936 se bli-ležite. Ta seja je velikega po-'ža svojemu koncu. Samo še mena za celo društvo in za j par tednov ga je in nikdar več vsakega posameznega člana, se ne povrne, zašlo bo v več-Ta seja je takorekoč kot kon-'nost. — Dragi član, vprašam venci ja in kar bo na tej seji' tebe, ki dolguješ pri društvu, sklenjeno, to bo veljalo za ce- kaj bo s tvojim dolgom? leto. Na tej seji se bodo nih sej, kajti vsaka družina, katera ima dobro ženo pri hiši, dobro napreduje. Gotovo bo tudi naše društvo napredovalo, ako boste vse ženske sodelovale z nami. Ve imate ravno iste pravice, kakor jih imajo člani. Zato pridite na glavno sejo. Čim več nas bo, več dobrega bomo ukrenili za društvo in Družbo sv. Druži-1 Secretaries ne. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu članstvu DSD., posebno pa članstvu našega društva. Joseph Vidina, faj. Ivdov oglašuje -- ta napreduje. 180 140 143 144 164 162 131 168 127 127 R. Wedic .......... 137 Totals:... "727 771 715 MSI ZASTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. COLORADO; Canon City. -- Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapnck Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, Železnikar. Pueblo, -Meglen. Math Jamnik, John Rev. P, Cyril. O.S.B.. Vrlo klaverno in nemožato je, kdor se skrije in svojo dano obljubo in besedo sne. Mi smo prepričani, da med našimi bivšimi naročniki ni niti enega samega takega. Pač pa so jih gotovo doslej trle razne druge obveznosti, da morda svojih danih obljub do lista niso mogli izvršiti. Upamo, da bodo to zdaj o prvi priliki storili. Zlasti kdor more izmed teh Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. j John Prišel. — Za Newburg in prosimo okolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. I sedaj ob koncu leta kaj odriniti Dman. December Standing Won Vice-Presidents ........ 18 Presidents ................ 10 Treasurers ................ 7 Scores Vice-Presidents L. Gasperich .... 203 173 J. Zelko ............ 107 Strametz .......... 130 F. Wedic .......... 122 F. Vingin ........ 163 1936. Lost 3 11 13 14 164 137 175 161 180 160 122 133 211 Totals.'... 725 810 806 ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 1)1. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashlec. Oglesby, — Frank Jcrin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-Siar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: ki'ala pravila. Zaradi tega °P'ominjam vsakega člana in Ali boš pustil, da pojde s starim letom v zaton, v pozabljenje, ali ga boš poravnal, poravnala Elkhart, — Marv Oblak. Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zore. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Pemsek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, —■ Mrs. Marv Grum. Houston, — Michael Tomšič, ^ev. Bcnigen Snoj, OFM., Matt Klu-"evšek. na ta račun, bo podjetju zelo ustregel, ker tudi mi imamo svoje obveznosti za vse mogoče stvari, ki jih moramo ob koncu leta izravnati. To lahko stori vsak pri naših lokalnih zastopnikih, ali če sam pošlje Upravi. Prosimo uljudno vse take zamudnike, da kdor more naj v tem oziru stori svojo dolžnost. Vsem, ki se bodo odzvali glede tega, že v naprej najlepša zahvala. Katoliška društva, naro- Johnstown, Conemaugh in okolica,— i Lawrence, Pa. — Carolina Rosipan. | čajte SVOje tiskOVHlfi od ka-Morgan, — M. Dernovšek. ! 5J5 $ 55? $ f $ S sjs i DRUŠTVENIM IN VSE DRUGIM DOPISNIKOM! članico, naj prečita društvena pred zaključkom leta? Pomni, Pravila in naj pregleda, če je'j kaj sem poročal v zadnjem 'glasilu, namreč, da kateri 'član ali članica dolguje na kaj h kaki točki dodati ali odvzeti. Na tej seji se bo dalje Volil odbor za prihodnje le-Tukaj prosim, da izvolite odbor, da bo delal za društvo, za njega napredek in za Napredek DSD. Ni treba gle-ati na prijateljstvo, pač pa asesmentu šestdeset dni ali več, ne dobi nobene podpore. V slučaju kake nesreče bo pr. zopet tajnik kriv. Zato vas zadnjič opominjam, da poravnate društvene prispevke pred 9 Ne vemo, če je kateri list že tolikokrat opozarjal m ^ prosil svoje dopisnike, zlasti društvene dopisnike, da se o § srečkanju, pa bodi to kakoršnemkoli, ne sme pisati v časopi- g sih, ki se pošiljajo potom pošte. Poštni zakon to zabranju- Vj je in nalaga zato stroge kazni. $ Ne dolgo smo bili posebej informirani, da niti o vstopnicah, ki določujejo ali dajejo takozvane "door prizes", niti o "Bunco partijah", se ne sme pisati v časopisu niti ne v $ tiskovini, ki se pošilja potom pošte. Torej prav nič ne. Vsa-§ ka taka beseda postavlja list v nevarnost, da ga zadene kazen, bodisi, da lahko tako izdajo ustavijo na pošti ali kaznujejo kako drugače. Društveni uradniki, ki vodijo take zabave, ki so v zvezi s kakimi srečkanji naj te zadeve uredijo sami na kak tak način, da bodo obvestili svoje članstvo. Potom časopisa, ki se dostavlja potom pošte se to ne sme in je to pod kaznijo prepovedano. Prosimo uljudno zapomnite si to! To ni kaka naša kaprica, marveč poštni zakon, ki ga $ mora vsak uvaževati in rešpektirati. & m .m. m <♦> m •:♦> <♦> m .<«? m <♦> .<♦> «* MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Calumet, — Jos. Sustarsich MINNESOTA: Aurora. — E. Smolich. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana ICastelic, Antoni i Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Hefeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Frank Cimperman in Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary ICot-ze in Kath. Tomazich. East Helena, — Frank Smith. DIIIO,: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant. — Mary Zore. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. ... Bahorcich. Steelton, — Doroteja Dcrmcš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — [ \nton Tomšič. Mrs. B. Omahne. | St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. toliške tiskarne "A. S." WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre-orčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland. Willard, — Frank Perovshck in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — George Feren-chak. Little Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan, i Helper, Utah, — A. Topolovec. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.SS.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40....................1.......100 lir Za $29.00............................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite—.$16.00 Za $25.00 pošljite.—$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$S1.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC činu . J. Petek, 11. decembra 1936 Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR> IYAN PREGELJ. in je iz tega mraku pela sladka pesem mukajoče živine in pastirskih klicev, vriskanje ratarjev in pobožno petje večernih zvonov. Videla sta daleč in jasno. Peter je stegnil roko proti Kamniku in dejal: "Tam." "Glej," je rekel mladenič, "kako se lepo rišejo cerkvice iznad vseh vrhov, samo doli nad našim krajem je ni. A prav tam bi morala stati kakor odzdrav gospe nebeški na Šmarni gori." In čez hip je rekel: "O, še to eno bom obljubil nocoj. In stala bo, če bo božja volja in jo postavim v čast materi matere nebeške sveti Ani." "Zakaj sveti Ani?" je vprašala deklica. "Saj je bila Tvoja rajna mati Ana," je rekel dijak. Nato je pristavil tiho: "Pa tudi moja, se mi zdi." "Manica je dvignila vdano svoj obraz k njegovemu in je rekla: "Čuj, Zdravo Marijo zvoni. "Moliva!" Molila sta. Nato sta tiho sanjala vsak zase pred se v temneče se ravni pod goro. Zarja, ki ie bila vstala rdeča nad njima, je splahnela v medlo zlato. Hladno je zavelo od severa. Mogočna lipa ob njiju je zašumela. Iz gorske poti doli v bregu se je oglasila večerna romarska pesem: "Težka bo rajža, dolga bo noč!" "Pojdiva v cerkev," je dejal Peter. A deklica se je bila kakor vase zagledala. In zdaj se ji je vse lice razvnelo kakor v odblesku zarje z neba in je rekla: "Mati Ana bodo imeli svojo cerkev in tudi jaz sem svoje obljubila in bom potrdila pred Bogom in zakramentom." "Kaj si obljubila?" je vprašal. "Da bom do smrti imela samo brata in tebe!" Pogledal ji je v obraz in se mu je zdelo, da je še prav tisti, ko pred davnimi leti na paši. Srce mu je ogrela ... Mesec dni pozneje se je poslavljal Peter Pavel od doma, da bi krenil na pot proti Gradcu. Manica mu je spekla na pot hleb kruha. Komendator, od katerega sta se dijak in župnik nadejala izdatne denarne podpore, je priporočil odhajajočemu še enkrat Castiglionijevo kniigo o lepem vedenju, župnik Rogelj pa je dal dijaku vse svoje prihranke v tisti uri. Bila sta dva beliča po sedemnajst krajcarjev. Ves denar tiste pozne jeseni mu je bila snedla bolezen sestre. Pogostil pa je bil odhajajočega z dvojno pijačo, nadejajoč se, da bo tako dijaku slovo manj težko. Peter Pavel je res krenil proti Štajerskemu in ponavljal vse do Kamnika veselo in živahno: "Pa jo bom, pa jo bom odvalil še to skalo in jo bom. Bog je z menoj." Ko se mu je zadnjikrat odprl pogled nazaj v svetove, ki jih gleda Sveti Jošt, ga je vendarle obšlo bridko in je vedel: "Dolgo ne bom videl te zemlje." Zamrmral je besede romarske pesmi s Svetega Jošta: "Težka bo rajža, dolga bo pot." Sklonil je glavo in se prekrižal in poprosil kakor nekdaj: "Fiat voluntas Tua — Dein Wil-le geschehe!" Prvo noč je prebil v nekem senjaku, drugo pri gorskem pastirju in oglarju, potem je prišel v bogate ravnine in se je o-glasil pri duhovnem pastirju, štajerskem župniku. Ta ga je bogato nasitil in mu postregel z udobno posteljo. A pri večerji mu je obudil bridkih misli. Odločno in slovesno je vprašal: "Ali pa veš, kaj je du-hovski stan?" Nato mu je bral dolgo in slovesno iz knjige, ki je bila nemška in je nekam skrito vedno zopet tepla v pobožnost redovnikov in naštevala kakor nekake zmotne predsodke: "Es ist ein Irrtum zu glauben, es ist ein ungliicklicher Irrtum zu glauben, es ist endlich ein hochst schadlicher Irrtum —" (Zmota je, verjeti, nesrečna zmota je verjeti, neskončno škodljiva zmota je. — Navedba po neki janzenistično navdahnjeni knjigi o pripravi za duhovski poklic.) Pozno je legel Peter Pavel in spal slabo in še v pozni starosti je sodil bridko o tistem janzenističnem duhovniku: "Tvoja večerja, Štajerc, je bila dobra, Tvoje vino močno, Tvoja postelj mehka, a Tvoja beseda je bila bridka. Bog Ti odpusti. Slabo si me bil podprl za mojo tedanjo težko pot." Deževno vreme ie v naslednjih dneh o-'eževalo Petrovo potovanje. Premočen, premražen in komaj še dijaku nodoben ie dosnel šesti dan v nemški Gradec. O tistem času ie v svoji starosti pripovedoval s pikro šalo: "Ob petih sem prišel v mesto. Mračilo se je že, kakor pozimi in Jilo je kakor iz škafa. Stisnil sem se pod nekak mostovž, da bi vedril. pa sem videl, kako se je ob meni pri nogah natekla z moje premočene obleke cela luža. Moj klobuk je bil žalostno povesil svoj krajec v čevliih mi je pela voda, dva mokra beliča sta bila vse moje premoženie. Skozi mostovž je vleklo, da me ie začelo zebsti. Zato sem krenil ob Mšah' naprej. Poprašal sem neko otroče, kie ie jezuitski samostan. Pokazalo mi ie iezik in sem vedel, da so očividno po vsem svetu otroci nevljudni. Potem sem prašal nekega krčmarja, ki ie stal debel nred svojo krčmo. Zasmejal se je in rp-kel: "Prav na sredi jezuitske ulice. Le išči .jo." In sem vedel, da so si tudi krčmarii vsejra sveta podobni. Saljivci so in vodo nrivoščiio vsem. ki jih ne obiskujeio, vodo in vodenico, ki pa raste baš iz niihovih sodov v ljudi. Potem sem snet vedril. Pa ie Ie nrineslo od nekoč zanikarnega iuda m je koj začel barantati z menoj, naj z*-memam svoi mokri klobuk z njegovim, ki ie suh. Pobotala sva se. Bil je njegov klobuk videti prav čeden. Oba beliča sem pridal in sva menjala. (-Dalje sledi) Proslavite Božič ob lepih jaslicah Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred: ^^ 00 Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1936, katera pošljite z potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Iveri. . Hrvatje ostajajo na svojem separatističnem stališču Pravijo, da nimajo svobode. Hm? Ako je dr. Šutej v Sarajevu izjavil, da ne poznajo in ne priznajo nobene oblasti poleg Mačkove, in se res nobena oblast ne zgane, je to znak prav velike svobode. Poleg tega je radi iste svobode vrlo opasno, j ako bi kdo imel kako drugo politično »laziranje. Revolver kar poči, kakor so pokazali razni dogodki in pravcato me-sarenje. Do Srbov imajo morda opravičeno dosti pritožb. Kje teh ni na polju politike ? Če se pa dr. Šutej sklicuje, da opraviči prav večno razliko med Srbi in Hrvati, na angleški, amerikanski in švicarski "narod,' in da jezik ne dela naroda, ko imajo Srbi in Hrvatje isti jezik, je to igra z besedo "narod,' ker v resnici niti o kakem angleškem narodu ne moremo govoriti, ko so Angleži velika mešanica raz-nih narodov, v Ameriki je pa pravcati Babilon narodov, in v Švici so trije narodi, in tako nri Angležih, AmerikpnHh in Švicarjih ni govora o kakem "narodu." pač pa o ljudstvu, kar ie bistveno različno. Kai vse dela politična in tudi neka kulturna strast. Ako se ne zgodi ničesar izrednega bo šla Jugoslavija svojo pot počasnega razvitka, medle opozicije se vse naveliča. * Prejšnji predsednik Čeho-slovaške, Masaryk, je parkrat podal vrlo dobre izjave glede idealističnega naziranja o svetu. Pa sem naletel na prav ogorčeno odklonitev celo na strani enako idealističnega prepričanja, ker so politična naziranja različna, in tu je strast, ki odklanja, in ker menda Masaryk sam ni ravno tak in tak, kar je zopet znak strasti. Kakšen je sedanji predsednik. Beneš, sicer vem, pa me ne briga, ker to ni zadeva javnosti, in se javnost more brigati le za kako enako javno izjavo o kakem važnem vprašanju, in pri tem je Beneš iz rekel zadnjič v Bratislavi vrlo pametne besede glede juriša-nja na vero. Po angleškem poročilu se izjava glasi: "I regard as one of the great successes of my foreign policy the agreement for the Modus Vivendi with the Vatican, the nomination of Slova-kian bishops and the prepar- ing of the new Archbishopric in Slovakia. I have done that not only because I consider that now — in the twentieth century, in a democratic state RAZNOTEROSTI BITI KRALJ NI ZAVIDANJA VREDNO London, Anglija. — Sedanja kriza je šele pokazala, kako malo je angleški kralj v resnici kralj. Ima samo dolžnosti, kadar pa pride do pravic, se pokaže, da je pravzaprav jetnik med zidovi raznih zakonov, ki omejujejo le nje-like ours — attacks against ga, dočim se ne tičejo drugih državljanov. Tudi v slučaju, ako bi kralj odstopil, bi ne smel poročiti Mrs. Simpson kar na svojo roko. Dovoljenje za to bi moral dobiti od svojega naslednika, kajti le z dovoljenjem kralja se smejo poročiti člani kraljeve družine. -o- RUBE IN KITI IZUMIRAJO V odseku Zveze narodov za religion are antiquated, evidences of weakness and proofs of cultural inferiority, but also because I wanted to bring religious peace into Slovakia, and a certainty that Slovakia's special requirements in this respect will be fulfilled and respected in the republic." Ako bi kdo pri tem namignil morda na zelo prekerno stališče Čehoslovakije v političnem oziru in bi tako izjavo hotel tolmačiti le kot ' izraz državnega rezona, mu sodbe nočem spobiti. Javna izjava je tu in pri tem ostane. njajo zaradi olja in drugih odpadkov, ki jih mečejo zlasti motorne ladje v morje. Ugotovljeno je namreč, da nastopa smrt zaradi tega v tisočih in tisočih primerih. Andi-ia ie baje celo pripravljena sklicati mednarodno konferenco, ki nai bi obravnavala to vprašanje. Nevarnost, ki nastaja za morske prebivalce ^ tako velika, da oeraža tn način odi«cranja nesnage v mor-ir* celo kite. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj last "Amerikanski Slovenec"! tehnična in gospodarska vprašanja so nedavno pretresali, kaj bi bilo treba ukreniti, da se zajezijo in odstranijo vzroki množestvenega umiranja morskih rib in ptic, ki pogi- VELIK BLAZNI0Y PRATIK Znano je, da se Čehi ne morejo in se še dolgo ne bedo otresli nekega husitskega duha in precej materialističnega naziranja tudi pri politiki, ne morda le pri pojmovanju življenja. Naravno je torai da najde sedanja materialistična Rusija pri nekih čeških krogih dosti "razumevanja." ali vsaj simpatije. Komunizem ima / med Čehi mogočno zaslombo. j" Pa je nova svoboda med Čehi prinesla marsikaj 'boli zdravega tudi v javnem udejstvova-nju. Zadnjič so tudi Čehi sklenili ligo zoper komunizem in boljševizem, ko se je le preveč šopirila unija prijateljev Sovjetov. Značilno je v poročilu, da je ta unija razpolagala in še razpolaga z — bogatimi denarnimi sredstvi. Ruski mužik se mora potiti in žuliti tudi za propagando boljševizma med Čehi. Ni čuda, da je sam suh ko treska. Pri izjavi dr. Beneša je zelo zanimivo tudi, da označuje jurišanje na vero kot "evidence od weakness and proofs of cultural inferiority." Hejsky. Med nami je vse polno takih jurišarjev na vero, ki se na v istem hipu hudo pop+avljaio tudi kot silni delavci nn — kulturnem polju. Naj si utak-nejo to Beneševo zaušnico za klobuk, dobro jih je pogodil. Rdka roko umira, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Ant Slovenec!" ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. wm sumu Kadar želite o. krasiti grubove tvojih dragih, ne poza bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, »ostrežba solidna. Sf: oriporočaml Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim dragim naročnikom v Clevelandu, Ohio, zlasti v Collinwoodu in okolici sv. Vida na St. Clairju naznanjamo, da je te dni sprejel zastopstvo za list "Amerikanski Slovenec" Mr. Jol^n PriseL v Collin-woodu, Ohio, in je pooblaščen sprejemati naročnino za naš list, ocrlase, prodajati knjige naše Knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober katoliški tisk med naše rojake. Uprava "Amer. Slovenca" POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 3045 West 23rd Street, Chicago, 111 Tel. Canal 4534 j« fj» ZDRAVNIK IN L'JiUil KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvešer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CEH DAN V URADU. Družinska PRATIK A ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino . eeiatov Naroča se od: Krcjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. V" Ne bodite sužnji neprebave TMMEE'S OF BITTBR WINE Želodčno zdravilo islereno priporočano i — Pišite po brezplaCen vzorec — Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicaso, 111. « Send mc a free sample. ' Name ............................................... Address I^Aaar.ess...................... I Pri vseli drugistih BOŽIČNE JASLICE PAPIRNATE, VECJE in MANJŠE OBLIKE. Najmanjše papirnate..........................10c Malo večje..............................-...............20c Sestav: Jaslice, Pastirci, Ovčke, Trije kralji ....................................40c Večje oblike Jaslice iz papirja, krasno barvane..........................$1.00 Naročila se sprejema samo do 18. decembra, ker poznejša naročila ne bo mogoče pravočasno dostaviti, vsled obilnega prometa na pošti. Naročilo je poslati s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois Najboljše pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 A