tr torek. Jetrtak iuol/fti , luja in relja t Hau-i«ra brci pošiljanj* n Jom i« Tse leto n gl. — k. m pol leta — n fetrt leta . K „ SO „
Po pošli i
t* ts» letn 10 gl.
. . pol letu     !S H
u Mrt uu * ,.
VrednLitro in ouravni»tv .# na stolnem trga (Dom plati) hiJ. 4t. 179.
itnprr*.«^^
O -mi ml,,: 7 i navadno dreetop
Trato ia plačuje 1 kr.,ce ne nati.ne ikr.it S kr. fe *e tiska akrat 4 kr. in ne tiska Škrat. v**e pmnenke se plača-
jejo pu prostora.
Za T»ak tisek ja plafat-kolek (stempelj) ,» j<> k.
Rokoniii t« ne »racajo, dopisi naj se blagovoljno franknjajo.
V Mariboru 21. avgusta 18C>9.
Toojij II.
Nezaupnica poslancu KI mm.
kakoršno mu je ravno poslala kranjaka trgovinska zbornica, glasi M:
Problagorodni Gospod!
Vašim volilcem. kteri so Vas poslali v kranjski deželni zbor, zdi se dolžnost, svoje prepričanje izreći v naslednjem pismu.
Utegnili bi Vi, preblagorodui gospod! še živo pomniti, kako zelo ste se v začetku 1667. leta trudili, izvoljeni biti v naš deželni zbor, iz kte roga ste pozneje upali tudi priti v državni zbor. — Oboje so Vam je po sreči izteklo.
V ta namen ste v „Novicah" IG. januarja 1867. leta razglasili svojo politično vero, približano, kolikor je bilo največ mogoče, programu, kterega so kranjski Slovenci priobčili v istoj številki rečenih novin. Hoteli ste namreč po „zasrainovnnih" narodnjakih v deželnem zboru dobiti sedež in glas, ker Vam ni bilo nikakoršnega upanja nakloniti, si tako imenovane svobodo-ljubnike. Za tega del ste v tem zmislu pošiljali pismo za pismom slovenskim rodoljubom, kterim sto obetali neprelomno zvestobo na političnem poti. Pred volitvami ste bili sami prišli v naše stolno mesto Ljubljano, ktera ste želeli da Vas bi izvolila , ter mnogo ste hodili k veljavnim možem na dom, tudi k duhovnikom, da bi si zagotovili njih pomoč. Saj šo več! Ker sto si prizadevali, kakor je podoba, že leta in leta z neutrudno stanovitnostjo, da bi Vas poklicali za ljudskega zastopnika narodnjaki našo dežele, v kterej ste dobili dovolj priliko, sami videti, kolikšno moč ima duhovstvo, torej sto že 1802. leta v neconi spisu izrekli, da ne odobravate, naj bi st učilnica ločila od cerkve.
Tako se jo tedaj zgodilo, da Vas je stolno ljubljansko mesto 30. januarja 18G7. lota res izvolilo v Kranjski deželni zbor, če tudi se jo temu po pravici protivilo mnogo narodnjakov farnih.   Po tem jo bilo 7. februarja v dvorani mestno hišo v pričo ljubljanskega korarstva, v pričo malo no celo kupnega mestnega odbora in svetnikov trgovinske zbornice, ko ste prvosed niku gospodu dr. Bleivveisu v roko segli in rekli: „naša stranka bodo imela v  meni vselej  dobro izu6enega pri stranca (partei mann),   kteri vedno pokurtijc  veČini, ter so njene j volj /mirom udaja brez mrmranjn."
Ko so so bili 15. februarja 1807. leta na Dunaji sešli dolitavski Slovani s Tirolci na posvetovanje, kakšno politiko bi so bilo prijeti po I3elkre dijevem padci, bili sto med njimi tudi Vi, Problagorodni Gospod! In žo i/, to zgodnjo dobe Vašega političnega delovanja so pozneje med svet prišlo temno pripovedke o nckaeih skrivnih zvezah med Vami in med minister-stvora. —
Pričel so je bil 18. februarja 1807. leta Kranjski doželni zbor, v ktorem ste bili Vi med narodnjake sedli.   Dr. Blchveis jo žo v 2. soji podal o učnem jeziku svoj mnogo protrosovani nasvet, v kterem so jo na čelu podpisov odlikovalo Vašo ime.  V B, seji, 28. februarja, bila je na vrsti adresa Njegovemu cesarskemu Veličanstvu, zložena za odgovor ministorskemu dopisu od 4. februarja istega leta, in tudi Vi sto zopet v dotičnom oddelku pomagali to adreso sestavljati.  Njo nastopek je bil, da se jo deželni zbor razpustil pred volitvami v državni zbor.   V to dobo spada tista, šo zdaj ne po polnem razjasnjena prigodna Vašega tako imenovanega odstopa iz profesorsko službe pri dunnjskoj trgovinskoj akademiji, o čemur sto v „Novicah" sami govorili 20. marca 1807. lota, pristavljajo, „da poleg vsega tega želite zopet biti izvoljeni, ker jo vsa c omu rojaku (ali sto hoteli k tem rojakom prištevati sami sebe ali no, tega nisto izrecno povedali) pripravljenemu biti, domovini na oltar, če jo treba položiti še več nego samo službo," teina konci ste zapeli narodno geslo: „vso za Boga, cesarja in domovino 1" — Vam je šlo namreč do tega, da zopet pridete v deželni zbor, naj stane kar in kolikor koli.   A kor Vam že pri poprejšnjej volitvi celo narodnjaki niso upali, in Vam tudi še ni bilo nikakoršne nade, javno okoristiti se pri vlad-noj stranki, zategadelj niste smeli ta čas, menj nego kdaj, od obraza potegniti kurčlca (larfc), nogo treba je bilo s kakim odločnim zasukom vsa slovenska dvomila uničiti ob enem udarci.   To ste mojstrovski izdelali z rečenim odstopkotn iz službe.   A da bi prišli šo bolj na trdo, zopet sto z Dunaja odpravili več pisem našim rodoljubom, naj so Vam v trgovinskoj zbornici prihrani prostor, ako bi utegnili pasti pri volitvi ljubljanskega mesta. Kar ste že naprej tako izvrstno čutili, to se jo res tudi zgodilo po neizmernem vladnem terorizmu o volitvah.  Torej sta se v trgovinskoj zbornici odstavila poprejšna narodna kandidata, da so jo potem Vam dal mandat. Zo-Pet Vam jo bil z veliko žrtvo narodno strani zagotovljen sedež v Kranjsken deželnem zboru, iz kterega sto pozneje prišli tudi v državni zbor. Poslal, »te „Noviškemu" vredništvu^ 5. maja 18G7. leta, kakor v zahvalo udanosti. ktera se Vam je tako sijajno držala, nov dopis o svojem odstopu iz profesorske službo, in treba se Vam jo zdelo, tukaj posebno poudariti, da stilno pribojovali tisto slavno načelo, po kterem jo profesorju dunajsko trgovinsko akademijo svobodno tudi prevzeti deželno poslanstvo.
Nastopilo jo tisto državno zborovanje, v kterem ste bili Vi iz početka z°pet sedli mod Slovence, in ktero je bilo dolitavskira Slovanom odločeno v toliko osodnost,  Zo pri adresni debati kažo, da Vi nisto bili brez močnega
včinka na razkol naših državnih poslancev. Potem sto julija meseca 1867. leta kurelec še više privzdignili, ko so Vam je koristno zazdelo, da nasveta gosp. profesorja Jkgra proti nasvetu dr. H er lista o konkordatnih stvareh, svojemu gladkemu izustilu od 7. februarja vprek, nisto podpisali edini Vi med vsemi slovenskimi poslanci. Temu se jo pozneje pridružila državnega zbora tista soja, v kteri je bil o pregledanem februarskem 3tatutu razgovor. Ta dan sto bili zopet Vi, kteri ste s svojim nasvetom v slovenskem sklepu vedeli pri glasovanji narediti razkol med slovenskimi poslanci.
Do sih dob sto poglavitno pazili na to, da dobro premišljonoga molčanja niste razdrli z nikakoršnim govorom, niti v deželnem, niti v državnem zboru, a vendar imeli vratca zmirom odprta k počasnemu izrecnemu pristopu pod vladne stranko zastavo, kar se jo doseglo s tem, da sto se pri-daleč sezajočem glasovanji postavljali' n* tako stališče, ktero nikakor ni moglo biti po srci tiste stranke, ki Vam jo izročila mandat. Tako sto dvigali, vedno počasi, vrlo pazljivo od svojega resničnega bitja zaveso, iz ktero se jo še le 2J1 oktobra 1867. leta izmotalo Vašo pravo pravcato osobstvo, ko sto namreč proti slovenskima govornikoma Pintarju in dr.Tomanu v državnem zboru svoj p v vinski govor zagnali o tem, da bi se učilnica ločila od cerkve, ter potlej med vsemi slovenskimi poslanci edin za to tudi glasovali tečnej pomoči vprek, s ktero našo duhovstvo, ki stega leta in leta na tanko poznali, Vas je podpiralo v prvej volitvi, brez ktero bi Vi drugič gotovo nikdar no bili izvoljeni, ter tudi tistim svojim besedam vprek, ki sto jih o tem 1862. leta svetu oznanjevali.
Kober je bil vržen, Itubikon pogumno prekoračen. Zdaj jo bilo samo te skrbeti, da so temu koraku lepšo lice da z novinami. Nekoliko truda, in dobilo soje tudi to. Uradni list „Laibacher Zeitung« jo \t nov. 1867. leta razglasil noko čestitanje, ktero Vam je baje poslal, kakor so jo reklo, brzojavno, v Ljutomericah na Češkem udomovljeni Kočevar, nekak gosp. Mi-hič, in tudi Vaše zahvalno pismo Mihiču za njegovo toplo priznavanje. O tej priliki Vam je ušlo hrepenenje, dobiti več tacih zahvalnic iz taborja naših političnih nasprotnikov, in posebno ste poudarjali, „da jo treba za vso-loj uničiti d u h o v s k o m o č n a d učilnicami i n d r ž a v 1 j a n-skimi razmerami", ter da se dalje nikdo ne bi slepil z mislijo, kakor da jo „vsa kranjska d o žela v omotici konkordatnih in moskovskih sanj." Po teh junaških izustilih so nisto že mogli videti med slovenskimi temnjaki in Moskvičani v državnem zboru, in torej ste so tudi res prescdli.
Pač utegnete soditi, in kakor so nadejamo, čitali ste tudi po javnih uovinah,da je vse to bilo kakor nalašč pripravno, v obilej večini Vaših volileov obuditi veliko nezadovoljstvo. Potem sto v „Laibacher Ztg." št. 265 razglasili spis, v kterem sto so s svojimi „gospodi volilci" poslednjikrat pomeukovali, ter jim potlej za vso voko rekli: z bogom! V toni sestavku sto sicer obraz tako gibali, a to samo na videz, kakor bi dozdanje svoje vedenje v državnom zboru hoteli nekako opravičevati, kar so Vam jo res tudi vrlo slabo neslo, — vsaj nam so tako dozdeva.
Vašo visokoduho preslikavanje ni ostalo brez plačila. Ko sto bili nareueni za sekcijskega svetnika v trgovinskem ministerstvu, dobili sto zaupnico od 13 privržencev ono stranko, ktera Vas jo bila edina ob tla vrgla pri volitvah 27. marca 1807. leta. Pač so ume jo samo ob sebi , da zopet niste nehali v novinah „Laibacher Zeitung" tudi tej zaupnici pokloniti besode svoje nasprotne zahvale.
Torej ta dokument jo, kterega vzamemo v tanjsi pretres, ako nam predobrotno dovolite.
Najprvo v njem zastonj iščemo Vaših poprejšnih „gospodov volileov",
opo-
rni mestu kterih nahajamo edine meščane, someščane, ljubljansko meščanstvo, od koder sicer nimate nikakoršnega mandata, a vendar so nanjo obračate s čutili najgorkejše zahvale. Kako bi se na Kranjskem dala okoristiti gmotna blagost, obrt in trgovinstvo, o toni, Preblagorodui Gospod! no razderete besedice, ako tudi bivajoč v službi pri oddelku trgovinskog i mi-nisterstva. Vi poudarjate samo politično, državljansko in versko svobodo, — a narodnoj ravnopravnosti, deželnemu s a mo p r a v j u dajete edino toliko veljavo, kolikor sta nasledek onih svobod.
Nam Slovencem jo narodna svoboda, kakor sto utegnili že zdavnaj zvedeti, torej narodna ravnopravnost, nad vsako drugo svobodo, ker s 6 brez nje kakor narod no moremo udeležiti nobene druge svobode! Če tudi Vam no moro biti nikakor neznano, da Slovencem poleg vso njih miogoletno borbo zajezikovo rav-mpruvnost po učilnicah in uradovih ta samo v načelih zagotovljena ravno-iravnost šo denes ni uresničena, vendar si v zahvalnem pismu brez bojazni govoriti upato: „kakov ima svoboda zakonito mejo, tako ui d i prizadevanje, ohraniti si narodnost, ako n e č o m o, da začno gospodariti brezvladnost in razbrzdano s a-m o v o 1 j s t v o. A bilo bi naravni red v državi in v društvu preobrniti, ako narodno prizadevanje postavimo nad prizadevanje za s v o b o d n i r a z v o j."
Tako je smel Slovencem zasmehljivo vsklikniti poslanec, kterega smo v državni zbor odpravili Slovenci, naših narodnih pravic branit.
Da bi tu zasuk svojega političnega plašča olepotičili, poskušali ste sicer, Preblagorodni Gospod! umivati so s tem, da ker Vas ni bilo žo dolgo na Kranjskem, Vam so se poznejo še le jasno razkrilo posamesnosti v razvoji politično-narodnega življenja, ako tudi mi vrlo dobro vemo, da so Vam prvi slovenski možje z njihovim političnim programom vred že nad 18 let do trobo bistro znani.
Preblagorodni Gospod! naposled izrekate: „8 toga jo nedvomno r a z u m o t i, da ne kanim odobravati načel in misli, ktero v poslednjem času , tavi tor zagovarja ona (slovenska1) stranka. Torej so uroojosamoob sobi, da od tlfttega dnevtt ko so so meni v ravno nasprotje postavilo novino ono stranko (.Novice8), ne itejein se k družabnikom one «tmiili« .
Co 6e tedaj, Preblagorodni Gospod! že toliko časa no štejeto k družabnikom našo stranke, niti mi si no moremo kaj, ter se od svojo plati oglašamo, da Vas tudi mi zaradi Vašega postopanja pred škotskimi vrati in Vašega političnega mišljenja v občo niti v našem deželnem niti v državnem zboru žo no štejemo k zastopnikom našega naroda, ktori so neodmek-ljivo trdno drži posvečeno trojke:  „vso za vero, cesarja in dom."
O tem se bodeto, žo za dvornega svetnika povzdignem, lehko tešili, vsaj nadejomo so, ker ste menda utegnili že doseči velik del tega, po čemer je podoba, da sto tako željno hrepeneli.
Dovolite, Preblagorodni Gospod! da si mi Vaši volilci osvajamo čast, Vam to pismeno oznaniti.
V Ljubljani 14. avgusta 18CU.
(Vrste se podpisi.)
Vedrin a.
Dovoljno poučen pravovernik na tenko ve meje verouku, to jo naročito od cerkvo izrečenim verskim stavkom, kterih ne sme pobijati niti rašiti, ki stoje kot osnovni stebri glatnega poslopja blažonstvenih resnic. In ravno v tem jo cerkev udržna, neprenašnjoča nikakšo premo >e, nikakšega napredka, nikakšega popravka, nego ostane vsolo ista kakor vočna istina in nikoli ne popusti od toga udržja. Pametnemu in omikanemu človeku pa tudi mora znano biti, ka osoba, bodi si šo više vrsto ali čina cerkvenega, ni verstvo, niti vera, niti cerkev, nego navadna človeška prikazen podvržena slabostim, kakor vsi odvetki iz raja pretiranega praoče. Moro se toraj spodteknoti in spodrsnoti, kar so res često pripeti. Cerkveni oblastniki so tekom mnogo stoletij, bodisi vodjeni strastjo ali nevednostjo, nekoliko nasmetili in natepli čistost, snažnost, vzvišeuost katoljško občino, in tako smeti so so toliko prilepilo jeni upravi, ka se težko da odluščiti hrapava in kvarna lupina od zdravega in čistega jedra. In ravno ta pogubni ovoj pika in dere našo narodno svetinjo, delajo nam na prepad pod izlikoj dolžno poslušuosti, obečano pokornosti in vladiškega ugleda. Slovenec tudi prostega stanu so jo toliko naučil, ka zna dostojno krščanski nauk in je dober krščan, toda pod ličinoj kake lilinav e ponižnosti, pokornosti ali vladiškega ugleda no bodo se nikakor več dal nemčiti, no bodo si dal jemati najdrajše pozemeljske dedine, sprejemše od vrlih sprednikov tem, da jo neoskrunjeno ohrani, ter obogačeno zroči vnukom in preunukom. Slovenski narod ostano katoličan nalik davnim pre-dedom, toda cerkev so mora čuvati, da mu ne hode več po svojih oskrbnikih in upravnikih jemala narodnosti in jo žalila, kakor se jo žalibog godilo po-čemši od Karola velikega do sedanjega hipa brez iznimke. Početek kršča-njenja od nemške strani bil je početek sužnega in robskega jarmljenja, vsakdo toraj lehko jasno razvidi, znkaj se je slovensko plemstvo toliko branilo krščanstva, ter rekama prelivalo kri okoli Maribora , slovenjo Bistrice, Konjic itd. Videlo in vedelo je namreč bridko nasledke — tuji jarem. Kdor
Petužkova ljubezen.
(Kuski »pisat Ivan Sergejevič Turgen«v, poslovenil Podgoričan.) (Dalje.) VI.
Drugega dnč Petuškov po svojej navadi zopet primuza k Vasilisi. To se ve da: vso jo po starem, lo Ivan ima črva v sebi; za tega delj so ne smeje več tako po gosto, večkrat pak jo tudi zamišljen. Prido pa zopet nedelja; Prazkovijo Ivnnovna jo bolna: le šiloma jo z bolniško postelje zlezla k obedu. Po jedi Petuškov Vasiliso pokliče v zadnjo izbo. Vasilisa bi bila ves dopoludan imela dosti besedi, ali Ivana Afanasiča obraz je priča, da mu čudovito vro mozganje, da mu kipe tako, da sam sebi ni kos.
»Sedi no lc-sein, Vasilisa!" — opomnijo, saj jaz tudi sedem precej: ti in jaz so morava pogovoriti o nočoni."
Vasilisa sede.
„Povedi mi, Vasilisa, ali znaš pisati?" —
„Ali pisati?  No znam no."
„Ali brati?"
„Tudi čitati no znam."
„Kdo pa ti jo prebral moje pismo?"
„Učitelj."
- Pčtuškov pomolči.  „Ali bi rada znala brati in pisati?" „Čemu, Ivan Alanasič?" „1, zakaj? Potlej bodeš lehko brala knjige." „Kaj pa mrgoli po vaših knjigah?"
„Samo zanimljivosti; čnj! čo lo želiš, pa ti prinesem mičnih knjig."
lo pohiteli pregleda zgodovino. hipoma opazi, ka vladištva slovenskih vladi-kovin nikoli niso služila narodu in 6vojim vernikom, nego vladam in sebi, ljudstvo jim jo bilo le tvarina in orodje, česar dnes voč no prenaša in no sme prenašati nijen narod, kteri se zaveda, ka je, in dela za prijetnejšo bodočnost*). Boga mi, prava cerkev rešnikova nikoli ni imela neblagega in črnega namena, nego lo ljudstvo oblažiti, ižesa jo rešiti, temo in nevednosti osvoboditi, ter tako osrečiti in postaviti na dostojno višino vrednosti pravega človočanstva: .Sleci temna dela, a obleci svetla orožja", uči Pavel. Omoijono okolnosti pomislivši olikan Slovenec, ki iskreno in brez binavščino ljubi svoj narod, dolžen je šibati vse napake, razvado, predrznosti in krivice, ki so vršij > narodu na kvar, ter jo odvračati, dohajalo si odkod-koli, in sicer brezobzirno, kakor nasprotništvo z nami dola. Nikdor pa naj no kriči, ako so napako pretopljejo, ka so cerkvi ali vorstvu krivica godi, ka so napada, vsaj najzaljšo dvorano jo treba včasih pomesti tor prah otepati.
Naše stalo in našega naravnega glasila črtež ne more biti in ne bode nijen drug, nego li, da skrbimo za umno in zdravo omiko našega naroda na narodni podiogi, budimo v njem slovensko zavest, branimo ga zoper hudobo in krivične napado sovražniške; da učimo in navajamo narod, kako bi so mogel popeti na večo tvorno premožnost in blagostanje, tedaj tudi zadovoljstvo; da so borimo za polno svobodo človeškega duha: „Stojto v svobodi, na ktero vasjo Krist osvobodil, in ne dajto so zopet vpreči v jarem sužnosti", nasvetujo Pavel Galačanom; da so trdno držimo verstva Kristovoga, toda brez zarjavelih spominkov, ktero mu je poznejša doba ovila; da so borimo zoper vsako samovoljstvo in snmosilje, hoteče pod kakšimkoli obrazom tlačiti in zlorabiti naš slovenski narod, ter mu delati na pogubo.— Teh povso nravnih in umnih načel se stalno držeči no moremo zabreati, nego r.ročno prijadriti v blažilno loko slavno bodočnosti.
tilovensk duhovnik.
O o j) i s i.
Od Drave 18. avg. [Izv. dop.J Vaš list nam donaša v 90. štev., da zrel dijak varaždinsko gimnazijo ni bil sprejet v mariborsko semenišče, ker mu vtegne menjkati znanjo nemškega jezika. — Kaj bodote pa k temu rekli. Leta 18.')4 je berzojavil neki vam zuan biškup zagrebaškemu kardinalu, da misli tamo na pohodo dojti. — Nadbiskup ga veličastno sprejme, pošlje na kolodvor več kočij, ker misli da bode zraven slovonskega škofa i lepa družba njegovih korarjev ; toda glej! ob določenem vlaku stopi iz voza samo nek gospod komaj z znamenjem duhovništva brez vsneega spremstva ; drugi dan bode lep obed v nadbiškopovem hramu, skazovanjo mostnih imenit-nosti, in pohod semeuištva, in tukaj so došlemu gospodu podajo za izgled knjige, koje jo duhovna mladež bila žo izdala. Ali glej naš slovenski biškup njih ni r Btanu čitati pravilno, in sam pravi: „nisem sesam izurjen v tem jeziku, vendar si hočem prizadevati, da si ga prilastim." Prisutni kanonici so pa godrnjali: Kaj vraga je to za slovenski biškup, koji naših knjig niti čitati no zna. — In ko jo ta gospod nazaj v svojo škofijo prišel, jo začel vse tisto preganjati in buditi, kteri so slovanski ponašajo, in to do denašnjega dno. — Ino kam hoče to peljati, to sam Bog ve, in mi, kteri nismo tako pijani, kakor nas ob svaki priložnosti grdi, zatorej kličomo: Stojto gospodine! dosihdob in no dalj! ker kri ni voda, in značajuost ni na prodaj!
Iz brežkega okraja. [Iz.dp.]V ljubljanskem „Tagblattu" od 18. t. ni.: jo dopis iz Brežic, ki si prizadeva dokazati da narodna stvar v našem
■) Ljubljansko „No\iee" donašajo v eisltt f)2. tole: „Skof Knežević jo bil cel meser v Kotni, ali nikoli se ni upal iz mesta iti na deželo; če jo na večer šel po mestu, spremljalo ga je C policajev. Ker je nasprotoval upeljavi slovanskega jezika v kan-eelije, šolo in javno življenje, in jo v dunajskem državnom zboru glasoval za obsedni stan na Češkem, za obi-no vojno dolžnost, za to, da Dalmacija ostane pri Cislaj-taniji itd., slovanski narod ga tako sovraži, da se ne sme med njim pokazati. Zato jo opustil namenjeno vizitacijo, Kotar zapuBtil in se v Zadar podul. Pis.
„Ceniu neki? saj jih ne znam čitati I" "Saj bodem pa jaz bral ti jih tukaj."
„Morebiti boste pa lo dolgčas prodajali s tistimi knjigami, kaj?" „Kako neki.   Na robe!  To bi bil vendar greh?" „Ali bosto brali sraešnico ? „To se pokažo jutri."
Na večor so Petuškov vrne domu in začne brskati po knjižnih zabojih. Kes najde nekoliko zvezkov „zabavno bibliotkeke", nekoliko Moskovskih romanov, rzemljepis otrokom," 1810. leta koledar, dva lotrijska sanjača, prvi del Boslavlovn, tudi Natalijo — spizal Kozlov. -- Dolgo časa premišlja, kaj ki izbral, naposled pa odloči Kozlov-ovo bazni in Bosavlova.
Drugoga dne so brž obleče Petuškov, oho knjigi vtokno v žep, odide v pečnico — ali tako, kakor nalašč — vjel jo priliko : sel k Vasilisi — ter začel brati jej roman.
Vasilisa, ncprcmekljivo sodi na svojem prostoru. Od kraja se je nekoliko posmehovala, pozneje pak se nekamo zamisli in uagno naprej. Ustna so jej razklono, roci oinabneti na koleni — Vasilisa zadremljo.
Petuškov hitro bere — norazumno in enoglasno.
„Vasilisa, saj menda spiš, ali no ?u
Vasilisa so vskloni, otnro oči ai in vzlekno so.
Petuškov so razhudobi sam na-so in na-njo.
„Ali jo kaj dolgo-časno to borilo," — potoži Vasilisa dromotna.
„No čo hočoš, čital ti hodom pa basni, ali no?"
„Kakovo?"
„1, basni . . . lepo basni." „No znam ; kako so noki ?"
Petuškov brž na svitlo izvleče Kozlovovo basni, vstano, gori in doli premeri izbo, stopi k Vasilisi, potlej pak jame čitati. Vasilisi glava uide nazaj, razpre roci, debelo pogleda Afanasiča in navadno vdade se glasnemu I smehu . . . saj še čudo, da ni pokuila od samega smeha!
okraji zmirom bolj peša, in ki živahnemu napredku tukajšno ustavoljubne t. j. nemškutarsko stranke liimnc poje. Vajeni smo sicer v „Tagblattu" takih dopisov in vemo tudi koliko jo v njih resnice in koliko laži, vendar se nam dozdeva primerno odgovoriti b rotiranu dopisniku, da ne bi morda slovenski svet napačno sodil o tukajšnjih razmerah. — Prej pa ko se spustim v razgovore o djanskem zađržaji omenjenega dopisa, no morem si kaj, da no bi se malo obotavljal pri osebi častitega dopisnika Tagblattovega. — Kdor pozna Brežce in brežko inteligencijo, no bodo, prebravši prelepo skovane fraze „Tagblattovega" članka dvomil niti trenutka, da ga jo spisal mož , ki bi rad potopil vse Slovence v žolču, kterega neprestano kuha, odkar, so ga pri zadnjih volitvah v deželni zbor ovrgli, ter si izbrali moža, ki jo po njegovem — se ve da le po njogovem mnenji zelo neomikan. Ta za njega toliko neprijetna dogodba jo napolnila moža — ki je morda že sanjal o svetinjah in redovib, ki si jih bode pridobil kot vzvišeni parlamentarni govornik, s svetim srdom, in hladil si je svojo jezo v marsikterem strastnem članku v „Tages-pošti" opisovaje narodno gibanje slovensko s barvami, ki so bile tako mastne da na zadnje še graška „Tagespošta," — čije želodec kader gro zoper Slo-venco vendar vso prebavi, ni hotela več sprejemati neslanih njegovih dopisov. Preseliti se je moral toraj mož s svojo modrostjo (?) v refugium vseh nem-škutarskih grešnikov v Ljubljanski „Tagblatt"; — kajti ne zadostuje njego vej  častihlepnosti filisterski krog strmočih poslušavcev — kterim po brež
praktične nasvete, samo ker jih je stavil narodnjak. Kaj poma ja :0 enake adrese sklenil tudi mestni odbor, če so zraven brežke šole mogoče slabe, če se po noči po brežkem mestu zarad preslabega thv m svečavo lahko ubiješ, in čo se šo zmirom iz struge pod mestom širijo k\n\ sopubi, iz struge, ki bi so dala brez prevelikih stroškov izmočviriti. In berž^ mesto nije revno, ampak primerno eno najbogatejših štajerskih mest.
S takimi odbori so pač nihče no more hvaliti, čo bi bili šo tako ustavo-Ijubni in lahko se jim zakličo: Hic Rhodus, bic salta, ali pa: Sutor ne ultra crepidam. — Gotovo so Slovenci ložo hvalijo s Sevniško čitavnico, ktero g. dopisnik tako zaničuje, če tudi bi so bil sam lahko prepričal, da se število udov zelo množi, in da vkljub nasprotnim napadom še zmirom na krepkih nogah stoji; samo da narodni zavodi no ljubijo toliko vpitja in javnih po-jodenj kakor možaki liberaluo «ro. Ker ravno o Sevnici govorim, opomniti hočem tudi, da sevniški tabor vendar nije bil morda brez vsacega vspeha kakor gospod dopisnik pravi v „Tagblattu"; sicer bi bilo jako nespametno, da so nekteri brežki neraškutarji prišedši od tabora same togote v noki brežki krčmi razsajali kakor besne zveri.
In če nam dalje g. dopisnik očita, da mora narodna stvar propasti, ker nima jedra, lahko mu odvrnem, da njegovo in njegovih privržencev delovanje nima jedra ker je proti naravi, in kar ni naravno , gotovo tudi ni jedernato. ~- Pa dosti za denes.   G. dopisniku „Tagblattovem" pa šo rečem,
kita krčmah vsak večer razklada svoje vednosti, ki se jih josam še le malo po- da vem še marsiktero besedico o izvrstnem njegovem liberalizmu, in da jo prej naučil iz Brockhausa ali iz kakega dunajskega čnsnika „Tagespošte" o pravem času tudi ne bom zamolčal, ne mara več odkar ni v njej njegovih člankov, ampak on hoče da bi ves svet| Iz Cerknice dno 19. avg.   A. S. [hv.
občudoval njegovo učenost, ktere prvotni vir je neki ne preveč sloveče Pa-dovansko vseučilišče. — Kor je pa kot praktičen mož sprevidel koliko upliva imajo do občinstva fraze, začel jih je nabirati po vseh nemških časnikih, klasikih in neklasikih, ter se jih učil na pamet, Tako ima ta mož že veličan-sko zbirko fraz, in iz te izbirke nam jih ponuja nekoliko v omenjenem „Tagblattovem dopisu. — Res je sicer, da se v brežkem okraji narodna zavest šo ni izbudila, kakor bi bilo želeti , in treba je narodnjakom tukaj še dosti delati; vendar si brežki nemškutarji no morejo nikako v svojo zaslugo šteti, da bi ji bili oni ovirali; šo mnnjo pa se morejo hvaliti, da oni širijo med ljudstvom omiko, llazom kakih troh med njimi, so vsi drugi sami bolj potrebni omike kakor nar prostejši slovenski kmetic. Vzrok da tukajšni okraj še ni tako naroden kakor drugi je izkati v nekdajnih tukajšnih fevdalnih razmerah. Nikjer skoraj se ni tako zlobno širil nemškutarski duh kakor pred lotom 1848 iz Pišecke, Brežko in posebno iz biseljsko grajšine. Ponomčevalo se je kolikor mogoče, in zlati sad tega ponemčevanja je zdajna uarodna malomarnost. Pa motil bi so vskagdo ki bi mislil da bi bil tukajšni kmet nemškutar; gospod .Tagblattov dopisnik so je pri svoji volitvi — ko jo iz brežkega, kozjanskega in sevniškega okraja dobil samo 17 glasov, vse druge pa narodni kandidat lahko sam prepričal, da nije taka. Treba je le narod buditi in zbudil se bode tudi pri nas, kakor drugod. Novo osnovanoga političnega društva se je kaj malo bati, da bi narodnemu delovanji škodoval. K Brežicah so je osnovalo žo mnogo društev, pa vsiin jo odkljenkalo, kajti vsak bi bil rad predsednik in odbornik a nihče prosti društvenik; še neko društvo, kterega nad meni so bili zgolj gastronomični, so po neslogi nije zdržavalo, čo tudi je bilo tako društvo nar bolj primerno brežkerau značaju.
Če se gospod dopisnik hvali da v okrajnem in mestnem odboru sede samo ennkomislečiustavoljubni možje, naj mu bodo drago, nam pa so dozdeva da namen takih zborov nije da bi politiko vganjali, nego da skrbijo za duševno in materijalno korist dotičnega okraja ali mesta. Kaj pomaga da je sklenil okrajni zastop adreso zoper konkordat in za neposredne volitve v državni zbor -- stvari o kterili devet desetin odbornikov nije razumela besedice, — če so zraven pa ceste brežkega okraja tako neizmerno slabe, da jo sosedni sevniški okrajni zastop sklenil prositi deželni odbor, da naj on pomaga, da se to predrugači, in če okrajni zastop zanemarja tudi nar bulj
dop.J Kakor nam nemški „Triglav" sporoča, se izlet ljubljanskega „Sokola" v Cirknico ni pripustil zaradi tega, ker je to c. kr. okrajno glavarstvo v Planini odsvetovalo, in sicer zaradi splošnega mnenja v tem kraji (kakšnega?) Javno moramo povedati, da nas jo to c. kr. ravnanje razžalilo! Odkar stari ljudje pametu-jejo, da brž ko no od kar naš rod biva, hodili so domačini in tujci našo čudovito jezero do današnjega časa ogledovat, odtok vodo po podzemeljskih votlinah sledit in si svoje vednosti množit, na tisoče ljudi je že ogledovalo nravni most v Škocjanu, kterega jo stvarnik za veke v tako velikanski podobi tukaj postavil; no enemu vseh teh ljudi so po tukajšnjih prebivalcih nalašč ni zgodila najmanjša krivica, no spominjamo so, da bi so bil v takej zadevi zaradi obnašanja našega ljudstva kdo pritožil, prepričani smo tudi, da bo vsak tujec tudi za prihodni čas prijazno sprojotr in da so mu ni nobenega razža-ljenja šo manj pa kakega hudobnega djanja bati. Mi nikakor no moremo razumeti, zakaj nam naš skrbni oče okrajni glavar gosp. Ogrinc ni privoščil veselja, sprejeti pod našo starodavno lipo čvrsto društvo ljubljanskega „Sokola", kaj se je neki bati, ako prijatelj prijatelja pozdravit pride, vsi kar nas je bi si bili prizadevali, željam po celi domovini slovočega in priljubljenega društva vstreči. Prevelika skrb okrajnega glavarja ni bila na pravem mestu, naj bi si on, namesto da narodno sočutje zatirava, raji prizadeval, da hi se zaostali davki odpisali onim, kteri jih nikakor plačati ne morejo, da se jim no bo prodala zadnja kravica ali pičla fruga še na slabej njivi rastoča; naj bi nam imenovani očo preskrbeli slovensko dopise ali razglase, mesto da so nam pod lipo zadnji čas v nemščini objavljajo, naj se nikar no izgovarjajo, da ni mogoče v slovenščini uradovati, sicor jih bomo pri viših uradih ovadili, da k nam menda prav nalašč pošiljajo v nemščini pisana pisma, mod tem ko se ravno ista reč drugam v slovenščini piše. če skrbite za uas v takih rečeh, ktere nobeno skrbi ne potrebujejo, bodite dosledni in skrbito tudi v druzih zadevah za naš prid in blagor. Zapomnite si, do smo mi z davki preobloženi, da želimo pisanja v domačej besedi, vrh tega imamo pa tudi dolžnost za svojo čast skrbeti; kaj se bo po svetu neki reklo od nas, ako se sporoča, da jo nevarno k nam hoditi; smo mi li kaki ubijalci ali tolovaji? Pri nas se šo ni tujcu zgodila nnjmanjša krivica, čo so domači fantiči kaj skavsajo med seboj , tako gotovo nobenemu drugemu človeku šo nikdar kaj storili niso.   Ce so pa fantiči med seboj kaj ravsnejo, je li to vže tako ue-
Ivan Afanasić knjigo čmerno trešči na tla, Vasilisa pak se naprej ini naprej smeje.
„Zakaj so smeješ, šema?" Vasilisa se sinejo še slajše.
„Le 8mijaj se le," — Petuškov zarenči skozi zobe.
Vasilisa so z obema rokama podopro pod pazuho in vzdabno so jej.
„Zakaj so posmohuješ, abota ?"
Vasilisa no more spregovoriti, le z rokama maha. Ivan Afanasić popade klobuk in pobegno iz pečnice. — Urno in vznemirjen beži po mestu, dokler ne pride, na konec. Konci ulieo nenadoma začuje kolesa. Nekdo ga zakliče po imenu: Petuškov dvigne glavo, po strani ozre so — ter zagleda staro kočijo, v kočiji sedi k njemu obrnen Bublicin meju dvema krasoticama, hčerama gospoda Tutuiova. Obe sti enako oblečeni, obe se otožno, a vendar prijazno smejati in oči žalostno poobešati na stran. Na drugi strani jo gospod Tuturov v širokem slamnatom klobuci, poleg njega pa sedi soproga v čapici. Bublicin moški sedi v kočiji, moški so razgovarja in smejo. A go-spodičini? Težko bi mogel povedati, kaj pozornega uiotrilca oko bore v v vnanjesti obeh sestor. Vljudnost in pokoj, skromna veselost, otožna zaupnost svetu, in neumorna vernost vsaka v se in v vzvišeni namen živočega človeka na tem svetu, poslušna pozornost do mladega gosta, ki no mara ni nadarjen z razumom takovim, kakoršnoga imati sami — ti čutjo in tako vlastitosti dičijo obe krasotici.
Bublicin jo Petuškova zaklical le tako, da ni znal zakaj, menda iz zgolj dušne zadovoljnosti. Prijateljski in velevljudno se mu jo priklonil. Tudi fjospodičini se ozreti v Petuška — ljuboznjivo tako, kakor v kakovega tatovega človeka, s kterim bi so radi seznanili.
Na drobno pohlevna konja atopočeta mimo Ivana Afanasiča, ki iz kočijo čuje blagodušen ženski smeh, ali le nekoliko trenotkov, pa mu jo vse 'zginilo izpred oči. Dolgo časa je potlej stal na mestu tako, kakor bi bil prirastol k tlam.
„Jaz nesrečnež!" — šepne sam k sebi. To trenotjo so p''ed njim ustavi mlad človek — raztrgan, bojoče so ozre va-nj in stegne roko: „Ponizno prosim, čestiti gospod —"
Petuškov segne po groš v žep. „Nsi, ubožec", — dejal je in vrnil so zopet v pečnieo. Na pragu Vasilisino izbo so vstavi Ivan Afanasić. „Da te no!" — omeni sam sebi, ,.s kom sem znan!" — in gledi no gledi — Bublicin mu je pred očmi.
Vasilisa mu sede za hrbet in neskrbno šiva „pjejoc", kajti njena obleka jo navadna in obnošena, razpletena pa je kmalu tako, kmalu tako — mlada krasotica.
V izbi jo neznansko velika posoda — polna perija in smeti: po stenah čilo komarajo veliki kuhinjski grilji; na stari omari poleg ubito steklenice pa jo star ženski čižem ...   Na tleh še počiva Kozlovova knjiga.
Petuškov stresne z glavo, deno roke na hrbet inodido: razžaljen je. Doma Onizimu zapove, naj ga obleče. Onizim poišče suknjo. Petuškov bi Onizima rad zamotal v razgovor, ali sluga le molči. Petuškov ne moro vzdržati: „Zakaj ne povprašaš, kamo pojdem?"
„Zakaj no povpr . . ., in kaj pa mi je do tega, kamo pojdeto!"
„Kako? kaj? Morebiti utegno kdo priti — ter povprašati, kdo je Ivan Afanasić, ti pak bi mu lehko odgovoril: Ivan Afanasić, je šel tija in tija."
Onizim se obrne na strau in jamo krtačiti suknjo.
„Bogme, Onizim, ti si prezagoveden človek!"
Onizim ščukasto pogleda svojega gospoda.
„Zraerom si takov, zmerom."
Onizim so nasmehne: „Čemu bi vas povprašal, kamo bodite? Saj sam vem: k pekarici!"
„Pogledi ga no! No idem no; k njej žo no bodem hodil več." Onizim se posmehue, in na stran vržo krtačo. Petuškov čaka slugino pohvalo, toda Onizim molči.
>
varno'11 ^ sem ^ru^v0 P"u 110 smr'0' rnvodite nam skrbni očo kaki tako*rK vns kakor jo Cerknica, v kterem še nikdar ni bilo tantov-skfazprtije?
Mi moramo tedaj v rešenje našo časti protestirati zoper to, da bi no za kaljenje javnega miru in reda nevarno, ako bi društvo „Sokola" napravilo k nam izlet; mi smo iskreni domo- in rodoljubi in bi si na vse krip-lje prizadevali, da bi bili „Sokolci" pri nas spodobno sprejeti in postrežoni. tisti dan bi bila mati Slava so svojimi zvestimi sinovi gotovo zadovoljna in bi so takega dno šo mnogokrat spominjala. Mi naznanjamo tedaj celemu svetu, posebno društvu „Sokola", da mi s tužnim srcem obžalujemo, da nam ni bilo dano, se skupaj radovati. Čo nam ni bilo dano Vas tukaj osebno pozdraviti, Vam pa vsaj po tej poti enoglasno našo bratovsko ljubezen nazuanjarao in zakličcmo ,.Na zdravje Sokol!"
Eden v imenu družili Corkljanov. Is Dunaja 19. avg. [Izv. dop.] Borsa, ta vremenski prerok miru in vojsko, jo te dni oplašena. Oplašil jo jo Bisraarkov namestnic Tbile in posebno „rešitelj" Beust, Ta dva diplomata so zdaj lasata zavoljo tega vprašanja: ali sta prijatelja ali no, ali je Avstrija skušala roko ponuditi Pruski ali ne. To jo gotovo smešno malostna stvar, vendar pa si vladi dopisu-jeti dolge note, in drug druzega hočete v žakelj zmašiti. ,,Wanderer" imenuje to dobro „diplomatiscbo kalzbalgerci", vendar so vidi, da so vsi neodvisni listi malo v straheh , ker skušnja jo vselej učila, da iz malih prepirov vzrasto veliki, da se naprvo pioliva lo črna tinta, potoni pa pride in določi rudeča kri, za peresom — bajonet. Prusovski in avstrijsko-nemški vladni časopisi so srdito prepirajo že skoro dve leli. Vidi se, kako oboji prav za lase piivlečejo kako majl.no navskrižnost in si potem zobe kažejo. To jo jasno, da mora biti tacnmu postopanju globoči vzrok — sovraštvo. In nimajo napak misli, ktori so bojo, da bodo to sovraštvo raatlo in da pride naposled, kar po tacera ravnanji mora, novo leto 18CG. in nova Sadova. Ali pa so avstrijski posebni nenemški narodi za novo nepotrebno prelivanje krvi, zato se ne vpraša. Ali so razmere v notrajnosti otovrej, da so moro na poslednj izid tega ravsa misliti, to bi bilo tudi važno vprašanje. — Čuti je, da je na Beusta novoljno vse. Pričakovati ima ostrih interpelacij v obeli delegacijah in prav lahko so mu ne bo zagovarjati, ker je iz njegovega priobčenega pisma pruski vladi jasno, da jo mrženja on sam kriv. — Ker jo Napoleon ob godu svojega Velicega strijca pomilostil vso politične pregrešniko, vprašuje so pri nas: kaj pa „liberalna Avstrija" ? Koliko imamo pri nas političnih „pregrešnikoVM, pa nič amnestije. Res lepo. Napoleon, ki prisege lomi, ki svobodo gazi, samovoljne na Reni, postal je liberalneji nogo Giska, Herbst itd. vsi možje, ktero jo liberalstvo in „ljudsko zaupanje" posadilo na mesta, kjer srde.   Čuden jo svet in njegovi ljudje!
Politični razgled.
Zanimljivo sejo je imela zopet delegacija državnega zbora. Posvetovalo so se daljo o proračunu ministerstva za vojsko. Vlada zahteva samo z a p e n z i j o n o oficirjev nad 10 m i 1 ij o n o v. Penzijoniranih oficirjev je nad 13.000, torej ona cela v.jska! Odbor delegacije jo nekaj malega od vladne tirjatvo odbil, dovolil pa jo vendar 10,742.000 gld. s tem pristavkom, da mora vlada in vojno ministerstvo do prihodnjega leta na tanko sestaviti osnovo, kako so bodo penzijo vredilc, da bode menj treba, in da bodo samo tisti vojniki dobivali penzijo, ki so jo zares vredni. Ta nasvet s pristavki vred je obveljal. Nekteri govorniki, kakor Rechbaucr so odločno odkrili slabo gospodarjenje vladino, da jo mnogo oficirjev, ki no zaslužijo, da so žive iz davkov. \Yickeburg jo djal: mnogo penzijonistov jo, pri kterib človek no ve, kako in s ktero pravico so prišli do penzije. Dostikrat so je penzijoniralo samo zato, da se je kteremu dražemu varvancu kacega višega gospoda prostor naredil.
„Saj ni nič do tega", — Pčtuškov zopet resno omeni, „saj to ne pristujo meni.   No, povedi, kaj meniš ti V"
„1 knj bi neki menil, počenjajte, kar hočete." Petuškov obleče suknjo.
„No veruje mi ta pokveka," — omeni sam sebi.
Petuškov odide z doma, a ne ido k nikomur. Sprehaja so po ulicah in ogliidujo večerno sobico; ob devetih jo šo lo jirišel domu.
Posmehuje so in neprehoma skomizga z ramama, kakor bi 60 čudil svojej abotnosti.
„Kako mogočen jo trden sklep", misli na tihomn.
Drugega dne vstane dosti kesno. Noči ni kaj prijetno preživel. Do večera jo bil dom:i; strašno mu jo bil dolgčas. Prebral je vso svoje knjige; na glas jo pohvalil eno zanimljivih novel v „Zabavnoj biblioteki". Leže spat, predno jo zaspal, Onizimu ukaže, naj mu dado lulo. Onizim mu prinese staro lulo; Petuškov jame kaditi, ali lula grči tako kakor pes, ki si ga razdražil.
,,Kaka lula je to!" zareži Ivan Afanasić. „Kdć je mojačrešnjevacev?"
„V pečnici", — Onizim mirno oponese.
Petuškov osorno ponicžkujo z očmi.
„Ali naj idem po njo?"
„Ne, ni troba, nikar ne--no idi, čuj!'1
„Saj čujem.1-
Noč minola — kakor žo. Zjutraj Onizim po stari navadi Petuškovu prinese bel mehek rogljiček na okrožniku — modro ocvetličeuem. Ivan Afanasić poškili v:i-nj in popraša Onizimn.   nAli si bil v pečnici?"
..Kdo pak bi bil tjekajo šel drug, čo no jaz':"
„Aj!"
Petuškov so globoko zamisli. — ..Povedi mi, nli si videl koga tam-kje.'" _ (Daljo, priti.)
Izdatolj in vrednik Anton Tonile.
Zopet je več državnih poslancev odločenih dobiti krizo in redove na prsi. Tako bodo res naša ustavnost podobna francoski, kajti ti možje bodo dobili krizo no za zasluge za blagor ljudstva, temuč za vlado.
V tem hipu je vprašanje zarad uprave v vojniški granici najvažnejša stvar notranje poltike. Zastonj graničarji kličejo, naj so ne sklepa o njih brez njih. Magjari silijo in Mugjari so vsegamogočni. Že v zadnjič smo poročali, da je 6klencno tri regimente razpustiti. In celo vprašanje o granici, ki jo sovražnica magjaronstva in torej Magjarom trn v peti, bode se rešila koscema: onkrat malo, drugič malo se bodo odtrgalo za ljubo ma-gjaronstvti vojniška granica. Cela rešitev graničnoga vprašanja jo taka, da v 8 letih ne bo že granice.
Srbska omladina letos svojega shoda no bode imela v črnogorskem Cetinji, kakor jo bilo poročano v prvič in kakor jo odbor nameraval, temuč zarad raznih težav v Veliki Kikindi v Banatu.
Izmed čo s k o-nemških poslancev se jo svoji časti odpovedal kot plitev zgodovinar in sovražnik česko-slovanskcga naroda znaui Hofler. Bil jo „ustavoveron" vselej vladen, dasiravno sojo skušalloviti tudi okrog škofov in višega duhovenstva.
Iz Varšavo poročajo češke novino, da med rusko-poljskim nižim duhovstvom gro od rok do rok peticija za odpravljenje celibata, Ruska vlada baje k temu molči in se no vtičo v razširjavo.
Francoski senat je imel sejo, pri kteri so bili nazoči miuistri in se je po triurnem posvetovanji sklenilo in zedinilo o vseh točkah liberal-neje presnovo ustave.
Iz Pariza poročajo o sijajuostih . s kterimi so je obhajal stolotui rojstni dan Napoleona I. Pomiloščenih in iz zapora puščenih političnih prestopnikov jo bilo samo v Parizu 153.
Tudi na A n g 1 e š k e m, kjer vendar precej več svobode cvete uego marsikje drugje, vidimo da se prikazuje političen duh, ki veje deuašnji vek črez vso Evropo, tam enake življe edini, tam centralizovanje neonacili razve-zuje. No samo, da se po Irskem fenianska agitacija širi, tudi na Škotskem Be jo začelo agitirati na to, da Škotska dobi posebnega državnega ministra.
Da si je iz Španije že večkrat poročalo so, da so uporno čete zginile in je karlistično gibanje zadušeno, čuje se vedno še , da so tam pa tam kaka četa prikaže. V Manhi jo hoje 50 jezdicov 160 peščev, ki vlado nadlegujejo. — Vlada sumi da imajo ti uporniki zaslorabo od Francoske. Tako si zna Napoleonova vlada nakopati tudi onkraj pironejskih gori. Don Karlos, kteri hlepi prazen kraljevski stol na Spanjskom zasesti, pravijo da je prišel v središče deželo in v Madridu pri prijateljskem kupcu čaka skrit, ke-daj so bo narod vzdignil za njega.
Kazno stvari.
* (Narodna veselica.) f>. septembra ob 4. uri popoldne bodo napravili slovenski rodoljubi, posebno vrli dijaki, na Črni ali ptujski gori veliko narodno veselico — „besedo", z glodiščno igro, petjem, doklamovanjem itd. Posestnik in mesar g. Jagodic na črni gori je žo prepustil odboru prav pripraven prostor. Ako pomislimo, kako neobdelano jo narodno polje šo v teh krajih, moramo lo z največim veseljem pozdravljati to srečno misel in želeti, da bi so obnesla, kakor žele domoljubna srca osnovalnega odbora in ž njimi vsacega poštenega Slovenca.
* (No ve s o r to p ota r da) je počila v Črešnjevcu blizu Maribora in sicer lavantinskemu škofu g. Stopišniku na čast. Ko jo namreč po birmi na zadnje v cerkev šel, padel je z viška in raztreščil so tikom za njegovimi petami velik, star - piskor. Ko bi bil le nekoliko col bolj na spredaj padel bila bi nesreča.  Kdo in zakaj je to surovost storil, ni znano.
* (L a ž.) „Marb. Ztg." prinaša neumno notico, da smo mi nasprotniki celjskega kloštrovanja raztrosili vest, ka jo bil vinski trgovec \Vretzl preoblečen doktor in jo za svojo vspehe 20 gld. dobil, če se žo „M. Z." hoče kaj ziuisliti, naj se vsaj kaj tacega, da bo mogel kdo verjeti. To jo prenerodno.
* (Slovaška „matica") v sv. Martinu naOgerskom si jo kakor naša slovenska, kupila lasten dom za 21.000, kteri so pa no bodo vsi vzeli iz kapitala, temuč se bodo v 8 lotih skušalo s podpisovanjem od rodoljubov dobiti kolikor mogože. Žo zdaj je podpisanih 400O gld. Glavnica to matico znaša 62.000 gld.
* („K r a nJ8 k a obr t ni j sk a d r už b a") so imenuje družba na akcijo, ktero so ustanovili Coizovi dediči, vred z gg. I.ukman, Zevnik, Ilolcer in A. Dreo v Ljubljani in ktore štatuto jo ministerstvo potrdilo.
* (Husovo praznovanje.) Bere so, dajo odbor, ki napravlja veliko narodno praznovanje spominu Husa na čast, posebej povabil Garibaldija in Mazzinija na vdeležbo.
* (Riegerova brošura.) Nemški listi so bili raznesli novost, da je Rioger brošuro spisal, ki bo v 3 jezicih izšla, to in ono v sobi imela-Celi članki so so o tem pisali. Celo Ljubljanski „Tagblatt" so jo bil z.ate-pel v jato večih plačanih, in je tudi na vago ponujal svojo Rodbo o Čehih. Prav za prav ni bila njegova temuč se škarjicami odstrižena iz bog ve kterega časopisa. Vendar ga to ni zudrževalo, da se jo podoben ribniški žabi silil in pravil, kolikokrat jo slepo Čehe žo pameti učil. — A vsi članki o Riegrovi brošuri so bili brez podloge, kor, po čeških listih, Rieger nikako brošure ne pišo.
Dunajska borza od 2«. avgusta.
Enotni drl. dolg v bankovcih 03 II. — kr.   Kreditne akcijo 301 fl. bokr. 5°/, mctalikoz obresti v maji in nov. — fl,— London   123 fl. 90 kr. Enotni dri. dolg v srebru   72 (1. — kr.      Srebro   121 Q. 25 kr. 1860 drž. posojilo 101 »I. C0 kr. Cekini   fi ft. Đ8 kr.
Akcije narod, banke 772 fl. — kr.
Tiskar F.dnard Janilć.
Lastniki: Dr. Jože Vodnjak in d rim i.