\ > Ster. 142. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v sredo. 23. mala 1817 Letnik XL!!» Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urednifcvo: Ulica Sv. Franttika AsiSkega St. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Neirankirsna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij H« i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z orejenlm poroltvom v Trstu, ulica Sr. Franflška A sipkega ft. 20. Telefon uredništva ln uprave Itev. 11-57. NaroC nI na znala: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................15*60 za tri mesece .....................m 7 80 se nedeljsko Izdajo ta cel« leto...... . 620 ea pol leu.............. . . • Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v šlrokostl ene kolone-Cene: Ogiasl trgovcev In obrtnikov . ... t mm po 10 viti. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema tnseratnl oddelek .Edinosti', Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno It upra\I .Edinosti" — Plača tn toži se v Trstu. Uprava In Insrratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančISkt Aslfkega St. SlO. — PoStnohranllnlčol račun §t. '11.652. Imm armodna poročilo. AVSTRIJSKO. DLNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. majnika 1917. Vzhodno In jugov zhodno boli š č e. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Sovražnik ob Soči je bil včeraj prisiljen, da je po sedemdnevnih brezuspešnih bojih dovolil svoji pehoti mir. Le vzhodno Gorice so izvršili Italijani sunek, ki je bil odbit. Nase napačne patrulje so privedle v tem okolišu iz sovražnih jarkov enega oficirja. 36 mož in eno strojnico. Na kraški planoti se prišlo od časa do čas® do močnejšega topovskega delovaiij Na Koroškem in Tirolskem neizpremenjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BfcROLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni sian, 22. majnika 1917. A . . Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V odseku Yperna, pri Loosu, Oppy in na široki fronti južno Scarpe je bilo bojno delovanje artiljerije tekom dneva živahno. Pri več močnih sunkih, ki so bili izvršeni dopoldne pri Bullecourtu. pozneje pa pri Crolsillesu ln so se popolnoma izjalovili, so doživeli Angleži krvave izgube in izgubili nad 90 ujetnikov. — Armada nemškega cesarje-viča: Med višinami Chemin des Dames in Aisno. severno Relmsa m od gornje doline Vesle do Suippesa so se razvili od ča-a do ča*a srditi topovski bo}i. Jugozapadno in južno Naro>vso Francozi tekom dneva večkrat napadli naše višinske postojanke. Tamkaj se bojujoči virtemberšk: polki so vTgli sovražnika s protisunkom ii: ujeli nad 150 mož. Zvečer se je francoski sunek na južnem pobočju Poehla (jugovzhodno Moronvillersa) razbil. Ena naših letalskih skupin je v istočasnem napadu pri Bonvancourtu (severozapaino Reim-sa) sestrelila pet sovražnih pri veznih balonov. — Armada vojvode Albrehta: Nič novega. Vzhodno bojišče. — Položaj nespremenjen. Macedonska fronta. — Med Prespaiitn jezerom In Ceruo, na obeh bregovih Vardarja in ob Str umi je bila sovražna artiljerija zopet detavneiša kakor prejšnje dni. BEROLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan 22. majnika 1917., zvečer. S front ni poročil o kakih bistvenih dogodkih. Prvi generalni Kvartlrmojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 21. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na Cerveni steni tekom dneva srdit topovski ogenj. V mraku ste dve sovražni pehotni koloni poizkušali napredovati, a jih je pregnala naša artilierija. V kolenu Čeme srdit topovski ogeni. V zhodno odtod in v okolišu Moglenice počasi naraščajoč ogenj. Skupina sovražne pehote je prodirala proti Tušinu, a »o je naš ogenj razpršil. Na obeh straneh Vardarja pičlo streljanje. Na vsej fronti živahno letalsko delovanje. — Egejska fronta: Od 5. do 9. dopoldne je 13 sovražnih vojnih ladij bombardiralo Kavalo: istočasno je 12 letalcev metalo bombe na mesto. Več hiš je bilo porušenih, vojaška škoda pa ni bila napravljena. Poročnik Eschu ege je v nižini sestrelil eno letalo. — Romunska fronta: Vzhodno Tulceie streljanje predMraž. Na vsej fronti let delov anje. TURSKO. CARIGRAD. 21. (Kor.) Iz glavnega sia-na se poroča: Nobenih važnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 21. inaftiika 1917. — Na trentinski fronti je topovsko delovanje sovražnika včeraj zopet povečalo. Med Adižo m dolino Terragnolo je b;lo posebno srdito. 2e v noči 19. t. m. so bili manjši napadi v dolini Concei in dolini Freddo oJbiti. Včeraj so naše čete gladka odbile nove diverzij-ske poizkuse sovražnika v okolišu Campa, jugozapadno poteka Loppio in ob potoku PODLISTEK. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Franc ski spisal Ev gen Cbavetie. De Lozerilov položaj je postal naravnost grozen, kajti čutil je že, da in u peša roka. Hanibal pa se je /del nasprotno vedno enak in prav tako svež. kot v začetku. S svojim pogledom je zasledoval, kako peša njegov sovražnik. Končno se je celo zadovoljno postnejal. — Ha, ha! -- je dejal hropečemu baronu, — mislim, dragi moj prijateljček, «Ja mi sedaj ne bo treba več čakati dolgo, da odidem spat. Istočasno je planil s hitrostjo izpuščenega spiralnega peresa naprej in zaklical: — Lahko noč, de Lozeril! Toda namesto v prsi mladega barona Masu. Pozno zvečer so prešle močne sovražne mase v napad proti našim postojankam na Pasu-biju. Po srditem bojnem metežu je doživel sovražnik krvav poraz in ie bil na vsej fronti gladko odbit. Na Koroškem smo uspešno obstreljevali čete in prevozna gibanja. Na fronti Julijskih al p smo v noči 20. t. m. odbili sovražne napade proti severnim pobočjim Sv. Marka vzhodno Oorice in pri točki 208 na Krasu. Dospeli smo do višine 265 zapadno Plav in še bolj utrdili višino Vodice. Napravili smo par sto ujetnikov in uplenili bogat vojni materijal: Dve sovražni letali ste bili včeraj sestreljeni. Neresnična laška trditev. • HI 'NAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 21 t. m. trdi, tla so Italijani zasedli višino 363 pri Vodicah. Ta navedba v nobenem oziru ne odgovarja dejstvom. Zadevna višina, za katero so se vršili hudi boji, je trdno v posesti naših čet.___ BOJI NA SOSK! FRONTI. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Po neprestanih sedemdnevnih težkih bojih je nastopil na severnem delu soške fronte sedaj mir. Le vzhodno Oorice so izvršili Italijani sunek, ki .pa je bil odbit z lahkoto. Pač pa so privedle naše napačne čete pri Grčini iz italijanskih jarkov 1 oficirja in 36 mož. Pričakovati je bilo, da nastopi odmor v sovražnih napadih. Italijani morajo ysled gromnlh izgub z»opct razporediti in Izpopolniti svoje čete. Zdi se, da potrebuje tudi alijanska artiljerija odpočltka. Le na kraki palnoti je italijanska artiljerija živali -lejša in skuša pobiti našo. Topovski boj se je v popoldanskih urali i>ovečal in se e nadaljeval celo noč. f^ofs^^š ni m^rri, DUNA J, 22. (Kor.) Agenzia Štefani poroča o dogodkih v Otrantskem prelivu: i5. t. in. tik pred jutranjim svitom je sku-■ina kakih sedmih sovražnih ladij, kateri so se pozneje pridružili tudi lovci torpe-iovk, srečala majhno skupino trasport. la-lij Lrez čet, ki je s spremstvom plula preko \drije. V kratkem boju, ki se je vnel, so bili potopljeni: ena italijanska torpedov ka in en parnik ter nekaj ribiških motornih čolnov, ki so opravljali patruljno službo. Ko so neposredno nato nekatere angleške n francoske enote, ki so križa rile. med njimi dve iz lastnega nagiba, prihitele na bojišče, je sovražnik hitro pobegnil proti severu, zasledovan in obstreljevan z vid-nim uspehom. Dve sovražni enoti ste pobegnili proti Draču, nasprotno pa je mogla angleška križarka Dartmouth« z admiralom na krovu, ki je poveljeval diviziji, ;n ki so ji sledili še neka druga križarka n dva italijanska lovca torpedovk, ostati iad dve uri na sijajen način v taktičnem stiku s tremi ostalimi sovražnimi ladjami tipa Novara in izstreliti proti njim kakih «»00 izstrelkov, dokler niso dospele v bližino kotorskih utr.b in so dobile iz tega pristanišča pomoč, italijanska pomorska letala so napadla sovražne ladijske enote z bombami in so jim zadala težke poškodbe. Dva letalca sta opazovala, kako* se je neka križarkir-v bližini Kotora potapljala z razdejanim zadnjim delom. Naše pri akciji udeležene enote so se vrnile v svoja oporišča, ravnoiako tudi letalci. Sovražnik je pokazal, kot v prejšnjih slučajih. da je svojo akcijo hotel omejiti na itro iznenađenje, ki mu ga olajšujejo hi-:rograf.ske razmere njegove obali, toda e je hitro umeknil, ko so se pojavile laške bojne sile, in se ni hotel spustiti žnjimi v' temeljit boj.— Angleška admiraliteta objavlja o tej stvar iiiasloinje poročilo: 15. majnika ie avsiro-ogrska bojna sila lahkih križark in rušilcev napadla patruljno črto zaveznikov v Adriji in je potopna h angleških patruljnih Čolnov. Bojni ladji Dartmouth« in Bristol ter fran-coski in italijanski rušilci »o pognali so-\ ražnika vse do bližine Kotora. Ko so iz Boke začele prihajati sovražne bojne ladje, so se naše ladje unieknile. Italijanski letalci so napadli sovražne bojne ladje ter trde z gotovostjo, da je bila sovražna kri- žarka, močno goreča In potapljajoč se. od-vlečena v Kotor. Neka druga križarka ie bila po-poročilih angleškega admirala težko poškodovana. Križarko » Dartmouth« je torpeiiral sovražni podvodnik in se je vrnila v pristanišče. Trije možje so bili ubiti, en častnik in štirje možje se pogre-! šajo, sedem jih je bilo ranjenih. Drugih iz-| gub ni bilo. Sovražnik je ujel 72 mož s patruljnih čolnov. — Nasproti tem poročilom opozarjamo na uradi.o poročilo 17. t. m. o dogodkih na morju. BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Atlantiškcm morju je bilo por opaljenih ?opet 18.000 .»a. MeO raznim blagom je bilo tudi lO.iiJO ton železa za Italijo in žita za Francko. Nač. adm štaba mornarice. PARIZ, 21. (Kor.) Mornariško ministrstvo poroča: V noči >d 19. na 20. t. tn. ob eni zjutraj so štiri francoske torpedovke na višini Diinkirchna srečale flotiljo nemških rušilcev, ki je piula proti pristanišču. Po kratkem boju se ie umaknil sovražnik z največjo naglico v izhodno pristanišče. Naše torpedovke so se vrnile v Diitikir-chen brez poškodb._ Nova Rusija. Minister Tereščenko o svojem programu. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vnanji minister Tereščenko je dovolil zastopnikom ruskega časopisja razgovor, tekom katerega je izvajal: Moj program je kolikor mogoče nagla vzpostavitev splošnega miru, miru, ki nima uiti cilja, da bi se podjarmilo druge narode niti se jih oropalo njihove narodne dedščine. miru brez aneksi i in odškodnin, ki temelji na pravici sa-moodločcvanja narodov, miru, ki bo dosežen v tesni in neločljivi zvezi z demokra-C'jami zaveznikov. Svobodna Rusija ima, kakor vsaka mlada revolucijska država, več idealnih stremljenj. Prvo obstoja v /ahtevi, da se osreči svet s pravičnim mirom, ne osramoti nobenega naroda in ne ustvari po vojni novo sovraštvo in odtujevanje. Videli sino ta žalostni zgled leta 1«70. Rana, ki ju je prizadejala Nemčija Franciji, je ostala 45 let odprta. Upanje Alzačanov in Lotarinžanov na boljšo bodočnost gotovo tudi š« sedaj ni izumrlo in danes nnaio isti pravico, da pričakujejo uresničenja svojih idealov. Drugo stremljenje ie zavest vezi, ki spajajo Rusijo in njene aliirane demokracije. Aliirane armade varujejo rusko revolucijo poraza od zunaj. S čustvom globokega zadovoljstva zajnoreino konstatirati, da ni v svobodni Rusiji kljub nasprotstvom v demokratičnih strankah niti ene stranke, ki bi zahtevala separatni mir. Pač pa rni je znano, da obstoja vprašanje, ki zamore razburiti številne skupine ruske demokracije: ruska demokracija se boji. da bi morala, vezana na stare pogoJbe, služiti aneksijskim namenom. Radi tega se izraža zahteva. da naj se takoj objavijo vse pogodbe stare vlade. A to bi bilo istovetno s prelomom z zavezniki in Rusija bi ostala osamljena. To bi bil začetek posebnega miru. Ravno to zavrača ruski narod z vso odločnostjo. On ve, da se zamore končati svetovna vojna le s svetovnim mirom. Treba je torej iskati druga pota. Osebho občevanje z zavezniki bo omogočilo provizorični vladi, da ukrene korake /ai dosego sporaz-uma z zavezniki, ki bo temeljil na podlagi izjave 9. aprila, (iledal bom na to, da pospešim zbbžanje obstoječega in moj se boj nega sporazuma. Toda v uspešno dosego tega cilja mora svobodna Rusija dokazati, da zvesto izvršuje svoje glavne obveznosti napram aliiran-cem. da se ne odpoveduje aneksijam morda ra3i tega, ker jih ne more dobiti, ampak zato, ker jih ne mara. Ruska armada mora razumeti in tudi razume, da bi poraz uiiičil svoboJo in novo življenje. Smešno je res govoriti v sedanjem tre-notku o ainedtsijskih uaCrtili aliirancev kot o faktični oviri za pravičen mir, ko so vendar Rusija. Belgija, Francija in Srbija popolnoma ali deloma v rokah sovražnika. Sedaj zamole za obrambo narodne neodvisnosti in svobode prihajati v pošte v le deianjska obramba. To je vse, kar zamorim povedati v sedanjem trenotku o temeljih mojega delovanja in odredbah, ki iili nameravam ukreniti. se je zapičil Fouiiuierjev moč le v steno. V zadnjem irenuiku je nevarnost navdala de Lozcrila z rešilno mi lijo, da se s tistim skokom v stran odtegne orožju svojega nasprotnika. Povesil je meč in »Je-jal: — Kapitan, ponujam vam dvesto tolarjev za vsako minuto premirja, tekom katerega poslušajte čisto mirno, kar vam povem. Na ta nepričakovani predlog je Hanibal, ki je pravkar hotel zopet napasti svojega nasprotnika, hipoma obstal. — Ha, da, to je ponudba, ki se mi zdi pametna, — je dejal veselo. — Ali jo torej sprejemate? — Rekel ste tristo tolarjev, ali ne? — Ne, dvesto. — Jaz sem razumel tristo. — I'a naj bo tristo. — je odgovoril de Lozeril, ki je uvidel, da mora plačati, kolikor zahteva zmagovalce. — V tem slučaju, dragi moi, si oglejte najprej uro. ki st«\il iamle /.a vami. - Pet minut čez euaist. — ie dejal baron. — Dobro. Račun ie torej za vas odprt in morete govoriti, - je dostavil ljubeznivi k ;ritan. IX. De Lozeril. ki ie bil zelo-utrujen vsled borbe, se je v sedel, da se oddahne. - Porabil ste že za tristo tolarjev ča- - ]e pripomnil Fouquier, ki je ves čas opazoval kazalca na uri. — Vrli kapitan, predvsem moreva pričeti z ugotovitvijo, da je Brichet, četudi ga ni umoril nihče najinih prijateljev---- razumete, najinih prijateljev.... vendarle mrtev, kajti zagotavljam vas. da sem ga umirajočega držal v svojih rokah. — Resnica torei, da me je nekdo priprava! ob mojega tasta! — je priznal Fou-guier veiikoduSno.** Knez Lvov o potrebi okrepitve armade. PETROGRAD, 21. (Kor.) Ministrski predsednik knez Lvov je sprejel zastopnike časopisja in jim izjavil, da smatra vlada za svojo prvo nalogo ojačenje oborožene sile. Dežela ve, da je bojna sila naše armade padla in to ne morda samo radi nezadostnega oskrbovanja z municijo, živili in krmili, ampak tudi vsled napačnega razumevanja vojnih ciljev. Vlada smatra za svojo dolžnost, da izjavi jasno in defi-nithno, «ia stremi po nagli sklenitvi miru, vendar pa mora na drugi strani naglašati, da ne gre za pasivno obrambo. Svobodna Rusija ne bo nikdar trpela, da bi ostala pod jarmom nemškega militarizma ozemlja, ki so bila opuščena vsled zločinske nemarnosti stare vladavine. Rusija ceni zvezo z velikimi zapaduinii demokracijami, ki so doživele strahote nemškega vpliva in še vedno ječe pod težkim jarmom zmagovalca, in zato ji nikakor ne more biti usoda Belgije, Srbije in Romunije irelevantna. Demokratiziranje armade. PETROGRAD, 20. (Kor.) V svrho demokratiziran ja armade je izdal vojni minister Kerenskij dnevno povelje, glasom katerega se zamorejo na podlagi kvalifikacije od strani predstojnikov podčastniki, ki po šolski izobrazbi nimajo pravice postati častniki, Imenovati za praporščake. Zborovanje delegatov črnoinorskega brodovja. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vojni minister Kerenskij ie imel na veliki skupščini delegatov čruomorskega brodovja v Petro-gradu govor, tekom katerega je izjavil me»d drugim: Dokler sem jaz vojni minister? je vsak poizkus revolucije nemogoč. Ako smo naznanili svetu željo po miru, se ni to zgodilo morda radi tega, ker smo brez moči, ainpak ker zaupamo v svojo silo. General Kczmin — namestnik poveljnika petrograjskega vojaškega okraja. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vojni minister je imenoval generala Kozmina za namestnika poveljnika petrograjskega vojaškega okraja. Kongres delegatov Ukrajine in njihove zahteve. PETROGRAD, 21. (Kor.) V Kijevu zborujoči kongres vojaških delegatov Ukrajine, ki reprezentira nad milijon pod orožjem se nahajajočega prebivalstva Ukrajine, je sklenil v svrho izogiba konflikta v Ukrajini in na fronti zahtevati otf provizoričue vlade, da naj takoj proglasi s posebnim aktom princip narodne in teritorijalne avtonomije Ukrajine in ustvari kot prvi korak uresničenja tega načela mesto ministra za ukrajinske stvari v kabinetu. Položaj na ruski fronti. AMSTERDAM, 21. (Kor.) »Times« poročajo, da se je položaj na ruski-fronti s tem, da ostanejo generali Brusilov, Gur-ko in Ra'Jomirov na dosedanjih mestih, zbolišal. Tudi general Ruskij dobi neko važno mesto. »Daily Telegraplu poroča iz Petrograda: »Soldateskaja Mysl« piše povodom pričakovanega prrhcda vojnega ministra Kerenskega na fronto: Armada je navdušena za novega vojnega ministra. On bo odstranil s svojo navzočnostjo vsako nevarnost. Armada potrebuje Kerenskega. Ona mu zaupa in mu bo sledila, kamor jo no vodil. Ameriška divizija za Francijo. ROTTERDAM, 21. (Kor.) »Dailv Tele-graph* poroča iz Nevvyorka: Odpošiljatcv ameriške divizije pod poveljstvom generala Pershinga v Francijo je smatrati kot demonstracijo, da se pokaže svetu, da se hočejo Amerikanci v resnici bojevati, in da poveča vojno navdušenje. Odposlatev divizije ie bila sklenjena na inicijativo maršala Joffra. Sklicanje gosposke zbornice. DUNAJ, 22. (Kor.) Gosposka zbornica ie sklicana -za 30. t. m. ob 4. popoldne. Tisza v avdijenci pri cesarju. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je Njegovemu Veličanstvu stavil predloge glede volilne re-torme. Kralj si je pridržai o tem odločitev in od.te odločitve je odvisen nadaljni obstanek ali odstop Tiszovega kabineta. Tisza c Ipotuie zvečer na Dunaj, kjer ga bo jutri Njegovo Veličanstvo sprejelo •v posebni avdijenci. Friderik Adler. Umor ministrskega predsednika, grofa Stiirgkha so hoteli neposredno po dejanju in tudi še tekom preiskave prikazati kot čin blaznega, nerazsodnega moža. I ek glavne obravnave pa je dokazal, da ima dr. Adler pač skrajno občutljivo, razdraženo in utrujeno živčevje, kar je 'deloma tudi posledica dednega obremenjenja, da ie pa sicer mož velike inteligence in da s svojo bistroumnostjo in logično doslednostjo svoje duševne tvornosti daleč prekaša marsikoga, ki ga Jo hotel proglasiti za norca. Do tega sklepa dovaja nc toliko mnenje' medicinske fakultete, ki je dr. Adler]a pač označila kot fanatika, v ostalem ga i^a spoznala za popolnoma odgovornega a lastna dejanja, kolikor ves njegov nastop na obravnavi. Saj je dr. Adler z občudovanja vrednim pogumom posvetil velik del svoje obrambe ali, kakor jo ie on imenoval, svojih »pojasnil« dokazovanju, da je ravnal ob polni zavesti, premišljeno mi dobro upoštevaje posledice groznega dejanja za lastno bodočnost. Vprašati se moramo, kako je mogel tak mož priti do tako strašnega sklepa? Tudi to nam je on sam povedal s polno odkritosrčnostjo. 2e v svoji mladosti se je navduševal za socijalistično gibanje. V Švici je postal prepričan, fanatičen glasnik revolucij(*-narue, internacijonalne socijalne demokracije. Navdajali sta ga neobrzdano svobodoljubne in strastna želja, posvetiti vse svoje moči delavski stvari. Z obema idealoma je -prišel v konilikt z realnostjo: njegovo svobodoljubje je naletelo na železno ograjo Stiirgkh-Hochenburgerjeve&a režima, a glede socijalnodemokratičnih idealov je doživei najbridkejše razočaranje pri — lastni stranki. Stiirgkh - Hochenburgerjevemu ministrstvu je v avstrijski zgodovini pridržana gotovo ena najtemnejših strani. Vže pi d vojno je Stiirgkh, zvest svojim tradicijam, nastopal kot zaklet nasprotnik parlamenta, izišlega iz splošne in enake volilne pravice. Njegov ideal je bil absolutizem, no ne absolutizem vladarjev, temveč absolutizem ministrskega predsednika. — Stiirgkh se je postavil moi cesarja m ljudstvo, bra vali za vc^e kredite, dunajska -Ar-'kogar in kakor hočejo. To ni niti v abso-beiterzeitung je v navdušenem članiru jlutističi državi dopuščeno, kćrjti tudi tam po iravila vojno kot boj nemškega diiha. je vladar na zakone vezan, ki Jih je sam \ vseh držav pod narodnim. ------ . rož je. NadjonaJni val. ki it še! preko Ev-; *trfe, da se poseda, kako se je ta stvar ropv. k r »teknil > seboi vse proletarce prakticirala na Nemškem. Nemška država vkem. A še več! Videl je. da se kom vojne ni ustvarila, pri nas je, kakor zustopniki revolucionarne« socijalne de- smo gori dokazali, tako omejevanje oseb-: : kracije klanjajo vladi in pišejo v nje- ne svobode po obstoječih zakonih izrecno nem zmishi samo. da ne bi bili poklican prepovedano. Radovedni smo, kaj poreče pod orožie. Za poslanca \Vmterja. uredni- k temu državni zbor. ka strankinega glasba Arbeiter-Zeitung«, Kongres ruskega kmetovalstva. Petro- je J^rankinovodstvo prosilo za—oprošce- grajska brzojavna agencija poroča: De-nie od vojaške službe. In vojaška oblast Javski "m vojaški svet poroča: Kongres K oproščenje - dovolila. Oproščenje kmetskih poslancev, ki X je vršil 2. t. m. urednika »roolucijonarnega« glasila je bilo torej neobhodno potrebno v — javnem interesu! To mu je kafcor blisk v temni noči pojasnilo razmerje njegove stranke k Stiirgkhovi vladi. Najhuje pa ga je zadelo razočaranje z lastnim očetom. Dr. Viktor Adler. ki ga je že km šestleten otrok oboževal kot političnega mučenika, na katerega obsodbe je bil i vnosen, ki ga ie s svetim straho-počitanjem obiskoval v zaporih, tudi on se je bil v vojni izpremenil, tudi on je na v Moskvi, je sprejel naslednjo resolucijo: Ktm^res priznava, da je kmetskemu in vojaškemu stanu na tem, da se vojni napravi konec s pravičnim mirom, ki daje vsem narodom možnost, da odločajo o svoji bodoči usodi. Za pospešitev miru je potrebno, *da narodi in delavstvo vseh prijateljskih in sovražili dežela dosežejo od svojih vlad jasno in izrecno odklonitev aneksij in vojne odškodnine. Sporazumno z delavskim in vojaškim svetom smatra kongres mednarodno socijalistično konfe- kod j obračun se bo napravil poj kontrolo fi-zbog j nančnega ravnateljstva, toda ugotavlja narodno- se lahko iz sedaj, da bo čisti dohodek prekoračil svoto 25.0(10 kron. Odposlanstvo je nato prosilo, da bi se čisti dohodek j uporabil v dveh enakih delih za podporo invalidnih vojakov in za ustanavljanja' vojaških domov ob fronti. Eksceleitca izrazila svoje veselje nad lepim uspehom loterije, ki ga je zahvaliti izkušaui žrtvovalncsti prebivalstva in krepkemu *e pomagaš državi, pomagaš sam sebi. Podpiši 6. vojno posojilo. MALI "OGLASE. je S8 koz» z mlekom. r»a žfvie. Pas o Ivevol'olia 1148 Ksče se • vratarj » re'vijana. odd. Ktaiišča pa je. ob vsem zgražanju nad umorom, treba sočustvovati z usodo n»o-ža. ki ie ob veliki inteligenci kazal tudi železno doslednost hi brezpnmcrno požrtvovalnost za svoje ideale. Friderika Adlerja je doletela zakonita kazen. No zraven njega sta sedela na obtožni klopi tudi Sturgkh-Hochenbur-gerjev zistem in — oficijelna socijalna demokracija. Bila sta sojena in — obsojena! Razne politične vesti. Koniiuirania in interairania. Poročali smo že, trc, te nije to krivnja Zem. Upr. Komisi- j priznavala koristnost naše Družbe in nai je. Stalno je naJalje namješten zemaljski!bi besedam sledila tudi dejanja, naj bi bila podtajnik Rade Kundič iz Voloskog, i Otinar Pavlinić iz kastva kao računarski asistent. Oha su Hrvata. Zemaljskim tajnikom imenovan je dr. Peehotsch, koji je talijanske narodnosti, no poznaje perfekt- k dkn £ ,v|()_ no slovenski jezik. U Istri imade Sloven Vaiih i>ri«rtJca. P** nenia 5t°2a "ikakva prigovora, što su nekoja zemaljska činovnička mjesta za- naša Družba tudi deležna podpore »Slovenca- in njegove stranke! Uspeh efektne loterije. Odposlanstvo komiteja za vojaški dan. obstoječe iz šolskega ravnatelja EndJerja in prokurista Kreditnega zavoda. Courvoisierja, se je zglasilo včeraj pri soprogi g. namestnika, bart.nici Lucy Fries-Skenejevi, da ji poroča o uspehu eiektne loterije. Definitivni mehhraaa soha. iva ia/.|>oLigo je tudi Ju kuhinja. Via Commexci*le štev. 14, I. nad, desno. B sadi povrtnine in zelenjave, ker je piš veliko sadik polomil in tudi populil. Treba je torej hitro popraviti to škodo, da ne bo trpel pridelek. Mestni magistrat zato toplo priporoča poljedelcem in vrtnarjem, da si takoj oskrbe nove sadike zlasti za zelje, ohrovt in peso (blede), ki jih morejo dobiti v občinskem vrtu v uL sv. Justa št. 4 po zelo nizkih cenah. Obenem se opozarjajo poljedelci, da se zelje in krompir laii-ko presaja in da je peso treba posaditi v razdalji 25 cm drugo od druge. Ob petdesetletnici dr. Janeza Evangelista Kreka, Prejeli smo brošuro s tem naslovom in uvodom, ki pod zaglavjem »Zatajena petdesetletnica pravi dobesedno: »Minilo je že 15 mesecev, ko je dr. Janez Evangelist Krek praznoval SOletni-co svojega rojstva. Od naših kranjskih listov se je samo delavska »Naša Moč« spomnila tega dogodka. Kmalu pride čas, ko bo mogoče povedati, kdo je povzročil:1 da je bil zatajen dan, ko bi se ves slovenski narod moral s hvaležnostjo spominjati moža, kateremu je v zadnjih 25 letih dolžan zahvalo za velik, velik cl svojega najpredka, blagostanja in politične veljake. Ni še čas, da bi podali popolno sliko Krekovega življenja in dela. Naslednji sestavki so le hipno in prvo gradivo za svoje-časno SOletnico. Ce pridejo šele danes v tej obliki na dan, nimajo drugega namena, kakor dati vsem na Slovenskem misliti na Krekove ideje in smeri, na njegovo delo in šolo.« In potem slede spisi raznih piscev, ki opisujejo «dr. Krekovo življenje in delovanje na najraznovrstnejšiti poljih našega kulturnega, gospiirskega in političnega snovanja. Učenci so hoteli ob njegovi, vsled razdora v lastni stranki zatajeni petdesetletnici postaviti svojemu mojstru spomenik. Gotovo je v delovanju dr. Janeza Evangelista Kreka marsikaj, kar mu štejejo njegovi nasprotniki v večje ali manjše zlo, ali vendar je v splošnem treba priznati odkrito, da je dr. Krek mož, ki je veliko delal za narod in sicer delal z največjo vnemo, z najboljšimi nameni in brezprimerno nesebičnostjo in da je vkljub najstrastnejšim političnim bojem, v katerih središču je stal kot eden prvih bojevnikov, vendar ohranil neomadeževano svojo zlato srčno dobroto napram vsakomur, somišljeniku in nasprotniku. Bogastva mu njegovo delovanje ni prineslo, pač pa dokaj zaveti v lastnih vrstah, v nasprotnih pa spoštovanje, ki ga goji vsak poštenjak napram poštenemu odkritemu nasprotniku, kateri si je izbral le drugo pot do istega cilia, osrečit ve naroda. Da-siravno.se v marsičem ne strinjamo z dr. Janezom Evangelistom Krekom, nam vendar ta razlika v nazorih nikakor ne •Jajc povoda, da bi zatajevali njegove velike zasluge za vsestranski napredek našega naroda, temveč le želimo, da bi njegovo resnično rodoljubno delo dosegalo čim dalje tem lepše uspehe! — Brošura stane 2 K in se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah. Občni zbor ženske podružnice CMD v Trstu se bo vršil v soboto, 26. t. m., ob 6 popoldne v prostorih »Slovanske Čitalnice* s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednice, 2. poročilo tajnice, 3. poročilo blagajničarke, 4. volitev novega odbora, 5. razno. — Odbor vabi članice, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. • Mestna zastavljalnica. V četrtek, 24. t. m., od 9y/2 dop. do 1 pop. in od 3V1> do 61 2 pop. se bodo prodajale 11a javni dra/bi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlo modre listke serije 137 in sicer od št. 150.501 do št. 152.100. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ulici Sanita št. 25./III., vrata I 5h, bo izplačeval danes odškodnino za vse j komisije in na vsa potrdila do št. 5750. Kdo ve kaj? Eran Pregel, ki se nahaja \ v ruskem ujetništvu, vprašuje po svojih; starših Avgustu in Frančiški Pregel iz; Mohovinov pri Renčali. Kdor bi vedel za! njihov naslov, naj ga sporoči Ivanu Pregel v Trstu, ulica della Guardia št. 33. Vsaka krona pomaga uničit! sovražnikov up! Vsaka krona ]e stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeii povratek našli juncKov z bojišča! Vsled tega nai stori vsakdo svojo dcIS^ost In na| podpiSe volno ES 3 '3 kf se vrši v torek, dne 29. {?aji ^917 na licu mesta na Bledu, prićtnši ob 9. uri dopoldne pri vili Hribar v Zagoricali hiš. št. 39 se proda: 1. Vila Hribar v Zagoricah 39 z gospodarskim poslopjem in vrtom (vi. št. 266 kat. obč. Ze!e:e>, 2. vila W61fling v Želečah hšt. .34 z vrtom, velikim gospodarskim poslopjem in zemljišči (vi. Št. 495. kat. obč. Želeče). Dražbeni pogoji s j bodo reflektantom sporočili pred dražbo. Pojasnila daje Posojiinira v Radovljici. irei- Trst - Via Stadion 10 - Trsi Odprt od 8'2 zvečer naprej Cena: Lorste K Z. H. vrste K1. JADRA Trst, Via Cassa di Risparmio S (Lastno poslopja) Kapital in rezerva K 8,890.000.- FILIJALKfi: Dtnaj Tegtthofstrasse 7-f), Dubrovnik. Kotor. Ljubljana, Metković. Opatij« Spil, Šibenik, Zata . VLOGE NA KNJIŽICE 3r 0 2 O od dneva vlog*? «Jo dneva vzdihu. i,entni davek 1> ačuje bauka, svojeg.i ObrestSvanje vlo«; na tekoCem in žiror.ičunu po dogovurn - Akredeti^ i čeki in unkaznice n:i vsa t n in inozemska triiS^a. lo^tne papirje in b ■ ščih. safe PKPOsrrs j l;.ja srfčk razrrdm l<»tr I tovrstnih paj- rjiv proti J KLTl'JIS IX PRODAJA: vrednostne papige, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritetu. delnice, srečke itd — VALUTE IN l>KVIZK. PREDUJMI na vrednostne papirje in b air.» p lci.cee v jasnih .skladišč P ROM ESE. - — Prod rije Zavarovanju vsako krtrzni izg-mbi. revizija Žreb.nja srečk i. t d brezplačno. Stavbni kredit, rembours kredi! i. Bor/na naročila. — Inka-o. MENJALNICA.---— ESKOMT MENIC. Telefoni: 1793 in 267t» Uradne ure: od 9 d) 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA in restavracija Trst, i?!ica S. Nkold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. Poste vecchit 12, vogal ulice dolio Post«. izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE n-e pa fN^aineznim vladnim organom. To pa pomeja. da hi morala vlada v ta-kc.Ti -lučaju i >d svoio ustavno odgovor- — i