% -—---*---CLEVELAND. OHIO PETEK, 5. SUftCA 1915 LETO VIII. VOiL. VIII. Ippfr"'"m* 5 ■ !fr HHK - ■ —: /M L ■ ■ ' HA Imitiit ne KTUI1U. j, I. / / iBušelj pšenice se proda J danega 14 centov ceneje kot pred desetimi dnevi, ko so cle-velandski peki podražili kruh in računali navaden hlebec 6 'centov. Na diicaški borzi za žitotcene žitu. še vedno padajo, in odkar je zavezniško brodov-je začelo bombardirati Darda-nele, so cene padle 25 od s tot i kov. Nekaj manjših pekov pro-| daja kruh ipo 5 centov, toda £ Vse večje pekapije še vedno dr žijo cen0 6 centov, dasi moko Ptlobivajo ceneje kot prej. —V soboto, 6. marca se vrši zborovanje v Grdinovi dvorani, in sicer ob 8. zvečer. Kdor hoče postati član Lige naj pride na to sejo, nadalje so vabljeni P vsi člani Lige ih njih prijatelji, ki bi pristopili b Ligi kot borci za svobodo slovenskega naroda. Obširneje delovanje Lige se prične po konvenciji v Chi-cagi. Z veseljem bilježimo, da prihajajo vsak dan novi člani Lige. Bratje, v kolo se vstopimo, svoj dom da pogina rešr-- —'Po Clevelandu se klataritc dve osebi iz Pittsburga, ki baje pobirate po 25 centov za neki list "Doba". 25 centov baje zadostuje z^.celoletno naročnino. Ker vemo, da je že več rojakov prišlo s temi kolektorji |x jPittsburga. v dotfko, svari- na Hm, M kolektanje po 25 * centov ima edini namen olaj-| sati žepe rojakom za 25 centov, to dočiin resnega in zanesljivega ni ničesar ipri tej ''Dobf. K«? s»a ta dva kolektorja v PittS1 burgiu dvatorat propadla in s tem rojake spravila ofb njih denar za naročnino, snujeta se-r daj, ko so j Pittsburgu za nju pntegorka tla, da bi v Clevc latnduiustanovila list. Zato Ofo-rfarjarho rojake, naj bodejo pre-Xvidni, in naj poženejo kolektor-fje iz Pittsburga — domov, led-*' |tnor se seveda ne drzneta, ker jih predobro — poznajo. -HStarišem Fr. Vovk stanu-či na E. 69 St. je Ijubefzniva teli ta štorklja prinesla lepo hčerko, katero so krstili na ime Rozaljja. kandidata za župana, za katera se vršijo volitve' v jeseni. t-V pete** s. marca zv.bo sod-nija odprta za one, ki hočejo položiti prošnjo za prvi aH drugi papir. Rojaki, potžurite se. —Mesto bo zaprlo vse javne hiše na East 9th St. do H. 12. st. in Hamilton ave, Policija je včeraj poklicala k sebi ka kih 200 deklet, ki stanujejo v teh hišah in jim rekla, da'1 do 31. marca morajo 'zavedno zapreti svoje hiše. To se je zgodilo na posebno povelje župana Bakerja, ki je lansko leto obljubil duhovski zvezi, da bo za--»rl vse hiše do 1. januarja 1916 ali predno gre iz urada. Poli-rija je povedala ženskam, da jim ne bo dovolila nikjer drugje odpreti. - v —Radi velikega dela na Municipal sodniji so sodniki sklenili, da pričnpjo vsak dan pol ure prej z delom kot dosedaj. Scdnija bo odprla svoja vrata vsako j>utro ob pol devetih, mesto ol> devetih. —Opozarjamo na nedeljsko številko časopisa "The Cleveland Plain Oe'aler", ki bo prinesel nekaj slik od slovenskih društev in več zanimivih popisov. —County auditor Zangerlee je prihranil davkoplačevalcem v mestu nad $25.000 s tem, da ni hotel dati dovoljenja, da bi morali .plačati ljudje 15% 'kazni, ker so zamudili rok za davke. Lljudje plačajo samo 6 odstotkov. —Afesto Cleveland je poslalo znanemu kričaču Rev. Sun-daiyu, ki 00 Ameriki spreofcra-ča "napeljane duše", pismo, v katerem se ga vprašuje, če jc v resnici v Philadelphiji izjavi, da ima -Cleveland najbolj nemoralne plesne dvorane. Me* |*o bo tožijo Swidaya, eijtnai* die resnico'/* —če ne bo živinska kuga na parkljih in gobcu kmalu, od stranjena, se mesto hoji, da nastane epidenrja^v Cleveland!, ki se bo razširila ipotom mleka. Najbrž bo moralo biti vse mleko pasteurizirano, predno se ho smelp uživati. — Cjevelandski pastorji so si T.cpet v laseh. V nedeljaih se na priznicah ni slišalo drnzega kot »zabavljanje ene vere čel« drugoi Nekateri so trdili, da se ne sme vrjeti sv. pismu stare žvezfc. dočim so ga drugi SriiliH Pri tem pridiganju so «e pastorji obkladali z jako čednimi prii-mki. .V-': ■ ■■ "o......— i ' • . ->v ' t - * V - * *; . '"Zčf ' , * , Rezervna armada za Z. D. New York, 28. (dbrr. Tu se je zbral nekak poseben odbor, katerega namen je ustanoviti nekako posebno rezervno armado za Zjed. države, ki .bi štela najmanj 300.000 moi. V to rezervo bi |£ upisali ljudje, Cd so že služili (pri vojakih v Zjed. državah in driugi sposobni ljudje. Ta refcerva bi bila takoj pri rokah, če bi bile Zjed. države napadene. Roosevelt, bivši predsednik Zjed. driav, je takoj obljubil svojo pomoč in dal vse svoje štiri sinove na razpolago. Za slučaj vojne hoče naprositi kongres Zjed. držav, da mu »dovoli nabrati eno divizijo konjenice. -o- Predsednik dobi novo moč. (Washington, 3. marca. Kongres je včeraj naredil novo postavo, ki daje predsedniku W:lsonu precejšno moč v roke. Postava pravi, da če zalotijo Zjed. države kako ladijo on Mi narodov, ki se bojujejo, v amerških pristaniščih, ko nakladajo živež ali premog za kako bojno ladijo, da ima predsednik pravico kaznovati lastnika take ladije do fio.ooo Kongres se 4- marca razide, in kakor se čuje letos ne bo po- Glas iz Naroda! MOON RUN, PA. I. marca. 1915. Maša podružnica Slovan-eke Lege se zgi*2a ter javno protestira proti početju Glav-nega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote, ker se ta odbor "Narodne" Jednote trudi na vse kriplje in pretege, da podira, kar so na& požrtvovalni rodoljub« s težavo pričeli zidati in sicer s tem, ker očita možem, kateri so to za nas Slovence velepomembno idejo sprož li ter se trudijo jo tudi uresničiti — in tem možem očita ta odbor, zasebno koristo-lovstvo, katero da izvršujejo na rovaš evropejske vojne med našim slovenskim narodom! Vprašamo vas, odkod H ste si vzeli pravico narekovati našemu slovenskemu narodu v Ameriki, v rvobodni deželi, kaj sme in kaj ne sme početi? Se li. edmo vi čutite poklicanim vo d teljem slovenskega naroda v Amer.ki, ali v stari domovini? Je li vaš glas, glas Glavnega Odbora, katerega smo mi tiso-Či,priproeti trpini postavili na stole Glavnega Urada te Jednote, je li ta glas več vreden, kakor nas tisočev?!!!!! Vemo, kje vas čevelj žuli! Pooolnoma zaslepljeni v svoje strankarstvo, vam niti na um ne pr'de. da vas more kdo izmed naše delavske raje tam ooščegetati, kjei vam je najmanj ljubo! Vprašamo, ali je organizacija Slovenske Narodne Podporne Jednote kaka internacijo-nalna socijalistična organizacija? Mi mislimo, da ni, in da je ta organfzacija le Kcot podporna ter osnovana na svobodni rekli podlagi, ih kot taka tudi zahtevamo, da ostane. Kako morete vi poslovati pod geslom; "V združenju je moč", ko ga pa tako nič ne upoštevate.. Edina slovenska akcija, katere namen je naš narod združiti brez razlike političnega, gos-codarskega ali verskega prepričanja, je Slovenska Liga, in to ligo, to narodno idejo in narodno hčerko, hočete vtopiti v žlici vodeJ? Ustanoviti hočete Slovensko l4go na svoje roke, dobro, ustanovite jo! Videli bodete, koliko opravite s svojo komando pri našem narodu! Bili ste vabljeni, kakor tudi vse druge slovenslke organizacije, da delujete za skupnost naše narodne ideje, čemu se niste odzvali vabilu ter zasedli mesto prven-rtva? Zakaj niste prišli koj iz začetka s svojimi razlogi na dan ter povedali ljudstvu svoje mnenje? čemu prihajate šele sedaj s svojimi razlogi na dan, ko yŽdi~ te, da započeta akcija Slovenske Lige že obstoji, ter sejete med Mudatvo razdor? Žalostna vam Majka! Vi ste kot dvorezen meč. V eni fn isti sapi ste za združenje in razdor med Slovenci. Ako niste za zidanje, za podiranje vas ne potrebujemo! BlamaŽe. katere prerokujete v št 9. "Gladila" bodemo prenašali sai^i. kakor prenašamo teški tujčev jarem že stoletja!!! Toliko od nas, ki se zavedamo, da lahko mislimo brez mo-žgan odbornikov Slovenske Narodne (?) Podporne Jednote. Vsak zaveden Slovenec bode deloval za skupnost naše narodne ideje, ne oziraje se na strankarstvo.! , Predsednik: Marko Rupnik, Tajnik: Vid Vodišek. Blagajnik: Frank Maček. Ta dopis je priobčen i* avtoritete "Slovenski: Lige" - v Moon Run, Pa. In poživlja se vse Slovence po Zjed. državah, ki pripadajo Slovenski Narod-ni (Podporni Jednoti, da javno V CSSOviSMi pruXvaUi dju w j, 4 . • »• IT 1 • *1 V\ 1 11 Uspehi zaveznikov v Dardanelah Sest Mirih fortov v Dardanelah je razbtt. Avstrijski submarini in torpedovke gredo Turkom na pomoč. Pričakuje se bitke t Sredo-' zemskem.morju. V Galiciji in t Karpatih so bili Avstrijci poraženi Nemd vrženi nazaj v severni Poljski Dva češka polka rezervistov sta se uprla. Ko razbije zavezniško brodoyje forte v DardanelaV pride avs'rijsko pristanišče Puli na vrsto. .' V .Avstrija za Turke. 'London, 3. marca. Brzojavka iz Rima, časopisu "Daily fSicws" 'sporoča, da Nemčija sili na v;e način^ Avstrijo, da paslje svoje vojno brodovje na pemeč Turkom, iti da »Avstrijci napadejo an-gl^išo-francosko brcdoyje v Dardanelah. Toda avstrijska vlada je slabotno zavrn:la nemški predlog, ker dobro ve, da je vse njeno brodovje uničeno, ce napade an gleško-francosko brodovje. Poleg tega pa Avstrija boji Italijanov, ki imajo združeno vse svoje brodovje v Jadranskem morju, ^.avstrijskih vladnih krogih »o prepričani, da če se Avstrija udeleži boja za Turke v Dardanelah, da s tem povzroči silno voljo v Ita- lif. jmt Obstreljevanje X)ardanel te London, 3. marca. Brzojavka iz Aten, Grika, poroča, da zavezniško brodCfvje nadaljuje z obstreljevanjegi iDardanel. Fort Dardaniis bi! včeraj '-a'zbit, nakar se je nadaljevalo fobstreAjevavnje notranjih fertov /Mamide in Yildiz Ta-bia. Fort Baukali Kale je bil včeraj razbit. Turki v strahu. London, 3. marca. Brzojavka i,z Mit;lene naznanja, da so Turki zbrali od Gallipolisa naprej nad 100.000 vojakov, ki naj preprečijo anglo-francoske-mu brodovju, da ne prodira v Dardanelah. Toda vse turšlke dragocenosti in sultanovi za^ kladi so že bili premeščeni v Malo Azijo. Essad paša, bivši plbanski prvak, je bil postavljen vrhovnim poveljnikom turške armade v Dardanelah. Danes je obstreljevanje Vodovja prenehalo," ker je morje nemirno in topničarji ne morejo radi nemirnosti na vodi uravnati svojih ciljev. Ruske zmage v Karpatih. Petroerrad, 3. marca. Sledeče uradno poročilci; je bilo izdano v tem mestu. Na fronti med rekama Niemtn in Vislo, nadaljujemo z naso ofenzivo, katero smo pričeli marca. Severno od Grodna nase čete z uspehom napredujejo. Sovražnik se je moral daleč nazaj •umakniti. Nemci sireljajo na našo trdnjavo Ossowetz s topovi največjega kalibra. V okolici Przasznysza se je moral sovražnik umakniti tja do Mla-ve. V 'Karpatih so Avstrijci pripeljali veliko število močnih topov, toda vsi njth poskusi, razbiti na&e čete, so bili zaman. . jBfer,. Zemlja posejana z mrtveci. Dne 2. marca so prišle cele kolone avstrijske pehote prav v našo strelno črto. Tu smo jih napadli in zapodili nazaj. Avstrijci so imeli strašne zgube. jPVišlo je do boja ujemo v flvwpi y^jjwf _ t j. xSlyHd ■■ " , £' Rusi povsod zmagoviti. V okraju Stropko nas je sovražnik napadel šestkrat, toda mi smo te napade odbili s strojn:mi puškami. Nad Av-strice so se naši možje vrgli 7, oajoneti in jih prepodili iz njih postojank. Ujeli smo v tej bitki nad 1000 mož. Avstrijci so nas napadli pri hribu št. 992 .Smo odbili in prizadjali sovražniku ogromne zgube. ' Na cesti od Halicsa do Stanislava so nas napadli Avstrijci, ;pa so bili po kratki bprbi vrženi nazaj. Blizu iSielca smo ujeli 17 avstrijskih častnikov in 1250 mož. Sultan je za mir. Atene, Grška, 3. marca. Turški iSultan je dobil od več up-Ijivnih Tiurkov prošnjo, naj sklene mir z zavezniki kolikor h:tro mogoče, ker sicer bo Turčija zginila s zemeljskega površja. Ta Jbrzojavka je potrjena. v Londonu, toda polurad-n0 se naznanja, da zavezniki ne odjenjajo od vojne, razven če se Turčija- popolnoma ix< Evrope umakne. Čehi se puntajo. London, 3. marca. 91. avstrijski pešp. obstoječ iz samih Čehov, se je spuntal v IPragi, je odrekel pokorščino Častnikom in ni hotel iti v Galicijo, kamor so bili češki vojaki podani. Tako poroča Reuter br-*cjav>Vi i/ Bukarešta. Čehi so Pomorili vse starejše častnike. Avstrijska vlada je dala tako' postreliti vsakega desetega moža, potem pa je polk poslala na rumunsko mejo. Nemci izstradajo Belgijce. Haag. 3. marca. iNiemška vlada je naznanila, d^ nebo pustila več ameriških rešilnih ladij v Belgijo, ki vozijo hrano BelT a;ijCem. Ameriški poslanik Van Dyke v Rotterdamu se je izrazil: Vprašal sem v Berolin, če je to resnica, in dobil sem odgovor, da je. Ladije, ki pomagajo siromakom, bi morale biti svete tudi divjakom, toda Nemci se ne zmenijo za to. Bog se usmili »Belgije, če Nemci ne pripustijo živeža v deželo. Nemci streljajo na civiliste. Varšava, Ruska, 3. marca. Več nemških zralooplovcev je napadlo to mesto iz zrakoplovov. Zagnali so mnogo bomb na privatne hiše. Neuradno se poroča, da nihče ni bil ubit, pa prizadjana je^precejšna škoda. Avstrijsko brodovje za Turke. London, 3. marca. S^m se poroča, da je avstrijsko brodev-je. obstoječe iz šest sufrmari-nov, več torpedliih rušilcev zapustilo 'Polo ter se podalo v Egejsko morje, kjer se spoprime z anglo-francoskim brodov-jeni, ki obstreljuje Dardanele. Avstrijci so se potegnili za Turke na prizadevanje nemške vlade, ki se je potegnila za svoje turške brate, ki se nahajajo v nevarnosti. Kdo je za mir? London, 3. marca. Sem so dospela poročila, ki pravijo, da bi Rusi in Francozi sklenili ra-tfi mir z Nemci. Francoskj^ poslani je to pgročilo odločne zanikal in se izjavil, da je fran-coska vlada pripravljena se bo- riti do zadnjega moža, predno sklene mir z f Marrh », 1979._ Odprto pismo. Cenjeno uredništvo. Prosim I vas lepo, imejte to dobroto in odstopite mi v vašemu listu Riekoliko .prostora, da 7. nekoli-pko besedami omenim članek ly'Svahoda in tiranstvo" kateri I člaaek je prinesel "Proletarec" št, 389 7. dne 23. febr. in ka-I teri list mi je pravkar iprišel v Nečem, da bi odgovarjal in ||i| zanašal na način in ton 4caterem misli "Proletarec", da I najbolje odgovarja nalogi, ka-Hdho.nr je postavil sdbi. Kajti Hpffat nekaikvj (bombastično me-Spije pesek v oči narodu, pred-Bplftvfja narodu pred po t op ni in l&iiračn jaški šovinizem, je poln i uapuhnjenili fraz in lažij, in Biitostavno smatra svoje rojake Bggoslovane za — osle. Vsak Kapi po svojem riganju, toda Rittoje merilo to nikdar ni bilo 11 ne W ' K Nraj mi bo torej svobodno caret i se ua 0no. kar ''Prole 1 tarec' servira svojim bravcem, Ida se ozremo na svobodno resnico, in poglejmo, na kaj gradi Ki« Ust svoje napade na narod. "Proletarec kriči , visokega l|>ijedestala — internacijonale. . Pa poglejmo, kaj je interna-||jijonala "Proletarca" in po-pfiejino, če v resnici ta interna-Icfjonala obstoji! I .Socijalna demokracija ima na podlago .pravico delavcev na iprincipu enakopravnosti vseh pjudij in vseli narodov, in na I podlagi potreb delavskega naroda si je socijalna demokraci-Ija stavila za devrzo: Delavci ||Nh zemlj, združite se I To je Hrincip v sebi velik in svet, to-|da v praksi pa je naletel na r,az-t vedn0 borbo. Internacijonala obstoji v iedinstvu delavskih razredov, ||cateri Rahtevajo svdbodo za p v«e. jo zahtevajo istotako tudi za sebe, in kakor piše "Pro-r letarec" da ne mara niti šovi- | nizma niti nacijonalne sovraž-• »» In s tem katekizmom je ži-|:Vela internacijala do vojne, ki |$e danes vrši v Evropi; ta internacijonala je obsodila vsak :. narodni separatizem, ki je na-Lglaševal bratstvo naroda. In ?^)od to socijalistično zastavo se Ije vabilo posebno male narode* . toda pozntfto je delovanje ^francoskih in nemških socijali-|i»tovf ki so si prizadevali, da naredijo trajni mir med dvema ^narodoma. In doc i m je Jaures poudarjal ta namen socijaliz-411«, se je izjavil fodja nemških socijalistov v "rajhstagu", da il?(e bo vsak in zadnji socijalist Kemški boril do zadnje kaplje 1 Jpkrvi za velikost in jedinstvo ■Nemerje, ki ne bo nikdar odstopila Francoski niti prst zemlje od Alzacije in Lorene. Tako je izgledalo v praksi nemško uinevanje internacijo nale. Dru^i narodi naj bodejo n|»iapram Nemcem internacijo-t sulici, a Nemci za sebe so na-cijonaki. (FVišla je vojna. (Nemški so-icljalni demokratje so imeli pr 1 ivo besedo v nemškem pada- • mentu. prvi so volili milijarde 1 za nemški militarizem, izpolni-Ji v> vsako željo nemške vlad.- na povelje so prejeli vsak diti- 1 ljaj dispota Viljema, izjavljali , so, da se mora vojna vrifti, do-kkr nemški narod popolnoma > ne premaga in uniči naaprot-I nike. (Našel se je en sam so-' cijalistični zastqpnik, .Lieb-kneeht, ki je glasoval proti vladnim predlogom, toda zato ga je cela socijalistiČna strah; ka obsodila in v "Vorwartsu's javno obeloadnila, da.socijali-sMfcna stranka Liebknechta javno obsodtije ter proglaša, da je Liebfoiooht škodljiv nemški socijalist, ker je glasoval proti vojni in nemškim koristim. In s tem je nemška socijalična stranka dala najbolj očitni doka«. da ima svoje, posebne, nemške interese, da nemški so-cijalizem ne vodi nobena internacijonala, nobeno bratstvo in enakopravnost,, pač pa lastni, •eibični interesi, ki gledajo na to, da se nemška moč razširi, tudi če pri tem trpijo delavci drugih narodov. Na ta postopek nemške soci-jalne demokracije je odgovorila tudi francoska socijalna demokracija 7. enoglasnim skle- ' pom, da se mora vojna voditi do skrajnosti, in da se ne sme orestati prej, dokler ne bode 'ovražnvk* popolnoma vržen na tla in izkrvavljen. In v očigled vsega tega nastane upravičeno 'vprašanje, kje ie ta internacijonala. kdo jo.dela. kdo je njen izvršitelj? Internacijonale ni. nihče je 1 ne upravlja, nikdo ni njen ^ predstavnik. I11 kdorkoli danes govori v Imenu internae jonale, ta go- . vori v Imenu nikogar in niče- , -ar, ta govori neresnico, ta pravi, da ima kozel pet rogov, do- ^ čini ima samo dva. jPa to ni sama neresnica, o | ( kateri piše '"Proletarec". "Proletarec" z dne 23. febr. ( piše, da je dobil moj oklic Ju- s Jugoslovanom samo v "Novem " Hrvatu", in posebno naglasu- „ je: "Tega oklica nismo našli še j", nikjer drugod.", Moj p 07 i v je prišel na svet- ^ lo 15. febr. in je (Sil razposlan n Po vseli Zjed. državah, in nai- v manj 20 listov ga je priobčilo, j Prav ipred noson; 'Troletarca" , v Chicagi je 1)1 tiskan moj po- n Hv v "Hrvatski Zastavi", da jj ne govorim 0 ostalih časopisih 7 od New Yorka do San Franci- j. sea. . k In "Proletarcu" ni bilo to r poznano. Ampak on je hoteč in u v trdni veri trdil neresnico, sa- j mo da mojo stvar omalovaži, j dočim v drugem smislu delu'e za one, iloi. ne mislijo druzega j, kot '^Proletarcu" groš, !ko piše: ^ "3te to kaže, kako resno jem- ja I je odposlanec neznanega Ion- j, (Ionskega komiteja svojo nalo- sl go, in kakšne pojme ima o n lahkoumnosti in nezrelosti anie- (| riških Jugoslovanov." p In zakaj bi se s takim nas-nrotnikoni nadalje pečal? Vsaj |j sem dokazal, da o vel:kih, res-i nih stvareh govori neresnici*, j, in kako se more tak človek na- ^ učiti resnice? ^ Oni, kateremu je resnica ir- j, ugodna, komur smrdi, se jc iz- s ^g ba, beži od nje, izogiba se jej. kot vrag križu. Seve«h imajo tU vzrok toda ga skriva- \x to kakor zmaj svoje parklje. Tat, kadar kaj ukrade, beži in kliče: Držite tata, piimite ta s] la. samo da «brne splošno po n zornost od sebe. "Proletarec" v svoji visoki pozi delavce na narodnem po- r, lju stmiiči s sleparijo. Vsepov-sod in vselej mu je pred oč- j} mi samo žwj>. ljudstvu se preti. ';i '»o odrečen narodni značaj \ >eMi ki se njemu ne pokon- jt jo, zlasti onim, ki ne sežejo v že-p. On, internacijonalec, pro- (| •eMira proti vsem poskusom ^ izrabljanja naroda za '»eznatu namene, v katerih je jasna le ,|( to, da se zahteva od delavstva zopet denar. Tako s 11 miči če- jc lovanje narodnih ljudij. Pa tudi to mu ni dosti, am- h pak da bo sigurnejši iwpvhov j( svojega dela. grozi celo s spi- in joni avstrijske vlade, katera bo je "brez dvom be bilježila pizno rj Imena \ seli, ki |>i 41ProletarecM bo dobil tud; za 01 to delo dostojne brate v Se- in ve-ni Ameriki. "Similia simili-bus", in naš lep narodtii pre-Rfovor pravi: **Tovarš naju? p< vrednega tovariša sebi v — pj Vs' • bil osebno poslan tu 1> "Prole tarcu", in ta list je odgovoril kakor je znal, in mislim, da velja za njega ta pregovor: Kakor se misli, tako se odpeva." Vam, g. urednik, pa se zahvaljujem za prijaznost, k*r 1 ste priobčili te vrstice v vašem 1 spoštovanem listu. Z velespo- 1 5'ovanjrm (Dr. Branko Potoč- 1 njak. v Cleveland«, * 3 marca i I9H5- 1 -. t Jugoslovansko vprašanje v zgodo- : vinskem času. \ ___1 < P*ie: Dr. Franko Potočnjak. [ Danes je dokazano dejstvo, k da se je Avstrija že več let pečala iz mislijo, da s^ačne vojno s s Snbijo, v nadi, da če zbije ' in uniči Srbijo, bo uničila tudi t /so idejo jugoslovanskega zdru- I" Ženja. In te trditve ne prinaša- > ino samo mi, ,pač pa bo dohiro > Jrcmtzano tudi (xl italijanske s virile in angleškega ministra 1 zunanjih zadev, Sir Edward * n reva. Nam ni potreba, ker bi 1 nas predaleč zapeljalo, da bi ^ :o vprašanje hatančneje pre- A :resali, kajti začenja se s poli-:ko 'pour le roi de Prusse"— v 'a pruskega kralja, ki je alfa * 11 omega slavolpbske nemške z ia'>sC)Ui»ške -dinastije s l.n ko se je dunajska kama- I' ila pripravljala na vojsko pro- n i iSnbom, je obje (i nem iskala d udi način, po katerem bi Jugo- v lovanom jireprečila odpor pro- " i (Avstriji , da ne bi pomagali ir»b'ji. Na Dunajii so imeli, na- " ančno (zapisanega vsakega ' >lovenca, Hrvata ali Srba, o » ;aterem se je le mislilo, da bi it voljan pomagati -Srbiji. In n :o še ni bila napovedana voj- h a. in še ni bil oddan uiti- s< natam Srbiji, so avstrijski rab- ^ ji po vseh krajih naše Jugo- ^ trnje ipofgrabili in zaprli vse k ijbcl|še, najplemenitejše naše «1 indi, Slovence, Hrvate in Srbe. tc aprli so jih na tisoče. Ni kra- vi a, kjer ne ibi divjala dunajska »1 amarila in tiranija. Avstrijski v alblji so zapirali ljudi po Bosni 1 Hercegovini, (po Banatu, po o< riki, ipo Istri, po Hrvatskem, )almaciji i.n divnih slovenskih tc eželah, Kranjski, Štajerski in ct voroški. Dunajska kamarila, p: i skozi vsa stoletja ni poikaza- n< 1 niti kapljice lju'bavi napram iigoslovanskitn narodom, je d; tresla na en mali ves svoj ger- je lanski žolč 11a Slovane. Seve- M a. Srbi, so bili pri tem najbolj 'J rizadeti. Njih stotine jih je d< lo 11a vešala a/i so bili postre- si an i. 5 ca S takim, dfloin je pokazala 1,1 ai s'burs-ka dinastija, ob času, 1,1 0 se je pripravljal na vojno m Srbijo, da izvrstno pozna nas v 1 naše odnošaje, in da je Av- ,n trija dobro razumela v čem te •ži rešitev Jugoslovanov. A.v-trijska vlaida nas je v tem pre- s:i itela, kajti v celoti sami sebe P' e danes tako natančno nt po- 111 naa tudi tako delala/S tem \r 1 pa zajedno dala dokaz o glo- /u uki narodni zavesti, o neiz- Pr risljivem narodnem edfnstvu Ltgoslovanov, Hrvatov, Srbov 1 Slovencev. Avstrijska vlada proti svoji volji doloumenti- ce ila naše narodno edinstvo. Vl -undulič pravi, da ni nesreče stl rez sreče, in tudi avstrijska P? retkanost nam je" prišla prav ni 1 v korist. „ 7m 1 Ako smo tako edin narod po P° roji zavesti in prepričanju in , 1 3 priznanju naših krvnih ne-rijateljev, kako (bi bilo l^ti oft, ^eni i Edmitven duh mora vladati v narodu, edino narodna duša more prestolovati v edinem narodnem telesu. In h takega poželjenja se rt>di želja in tež-nja po narodnjem ujedinjenju, ( rodi se zabteva, da vsi deli . ene-ga in istega naroda tvorijo \ skupno drŽavo, da so člani ene \ in iste vlade. Danes, taki kakor smo, smo •aadeljeni v dele in oddelke, j brez kalk« medsebojne zveze 11 skupnosti, navadno orodje r zlkoriftčevaiijti in sesanju toj- 1 :ev. Slovenske zemlje, Istro, adransko otočje in -Dalmacijo wekorišlču|je Avstrija, Bahat, I *ačk0 in Medmlurske Sloven- r :e izkoriščajo Maižari,! Bosno 8 n Hercegovino, Hrvatsko in ( Slavonijo pa pod krinko neka- ( :e» avtonomije izkoriščajo 1 kupno Maižari in Nemci. Pov- ' in vselej smo samo ipfed- 1 net tujega izkoriščevanja, ves lašživljenski napor služi tujini coristim, doma m imamo s čim gospodariti, niti sami s seboj / ie. n:ti o svoji lastni usodi ne c imemo odločevati. Mi smd v t oncu one nesrečne monarhije, ( - katerem meša samo zlobna [ labsburška' dinastija, smo ne- | rečni kuliji monarhije, kjer s e nas do skrajnosti izkorišča r n čez mero sovraži in mrzi, r In tudi najnovejši dogodki s 0 nam pokazali, da nismo dru- n e^a ko^ cifre v računih naših f; ovražnikov, krhko sredstvo c ri njih operacijah, predmet F j:h igre. Z nami računajo in r elajo svoje načrte proti naši j. olji. Habsburška dinastija je apovedala vojno Srbiji, in kaj S( : s tem pridobila? 120.000 si- ^ ov je padlo, luničeni so slovan- ki ikraji v Bosni in Hercegovi-i, poigane in jboropane so va-i. i'o je teška rana na našem a rod ne m telesu, in dočihi se r< ratje Riusi dvigajo, da nas re- n jo tiranskega jarma, skuša c< Avstrija s svojo sorodnico eničijo in z duš m an o m Tur- n; 0111, da nas ilrži še naxlalje Sl azaj, v siržnjosti, in riskira pri u mu vse, četudi nam zadrgne n rat. In kai^or vedno, je tiran- ,z ca habsburška dinastija tud- tej vojni računala na neslogo al 1 nestalnost Slovaaiov, 'iki so ^ I diinaske kamarile tako na- c< ceni, da brat brata sovraži, v< uda isti rodni bratje gredo tuj- P' 1 vedno na pomoč. Med se»boi . \ se 'pretepajo, .In kar je bilo "JJ ^zanesljivih na«ih bratov, so Vl li poslali v prve .bdjne vrste, ^ 1 prvi padejo. In ti naši brat- , raja in suinji Nemcev in lažarov, brefei ,pravicxiji poni- fj mi, izkoriščevani in izsesani n; ) skrajnosti, ki ob mirnih ča- nj h neprestano1 tožijo o krivi- ih in silnem trpljenju, ki ga 0( orajo prestati 6d halbsburšlke ran je, se ,sedaj »borijo na boj-h poljajiah kot levi, skačejo smr.t kot tigrima svoj plen— vr vse ipod komando onih, ka- V( re so v mirnem času kleli, »o let nas tlačjo, tiranizirajo, .um Njegovo Veličanstvo jiuje v lice ves čas, goljufajo ts kot nevedne otroke, prise- . ijo, da bodejo branili naše J® a vice, a jutri", prisege lomijo. 1 nvi, naii rodni bratje, izse- u> ni in iarqpani sedaj se tolče- st za one. ki so j:th izsesali, iz- ^ pali, ukradli vse pravice, cr gazili prisege, in tako poma- v'r ilt, da se sužnjost nad nami st bolj utrdi, i>omagamo onim, °f so nas sedaj tlačili, da po- dc anejo močneji. ni Da je «pa psovanje in sramo- še večja od strani onih, ki dv is izrabljajo, ne tajijo niti na rlie. za katero gredo. Javno "c pripovefd-uje, da se ta vojna da se pritisne Slovane ob I, da se j i 111 »ukrade vsak na-ede.k, da se jih naredi nemo- ►če za dolge čase. Dovolj je, ^ vzamete v roke kakoršen- r-n •li nemški list, pa naj bo iz ^ sarstva "straha božjega" ali gnjilega avstrijskega cesar- ^ ra, ali iz svobodne Amerike. co bodete videli na vsaki stra-zapisano, da se ta vojna vrei namenom, da se Slovane po- ra Inoma uniči. (ja (Dalje prihodnjič.) ■ London, 4. marca. 52 angleških in irancoskih ladij se polagoma bliža Carigradu. Včeraj je to lb rodov je podrlo sest turških fortov in dVe turški bateriji ste bili uničeni; V dvilt [ortiii je nastal ogenj. Skladišča za smodnik v fortih št. 4 in itev. 6 so zletela v arak, mesto ^enisher je popolnoma zgore- 0. Reuterjeva brzojavka tudi >oroča, da sta poškodovana orta Banakale in Kilid Bahr, la onem kraju, kjer je najožji »rehod v 'Marmarsko morje, francoske bojne ladije obstre-jujejo fort Sultan in fort Na-joleon, in po najnovejših po-očilih sta o^a ^orta že jako ilaba. Edina škoda, ki so jo losedaj /a vezni ki imeli, je ta, la je oklopnica Agamen.nom, »oškodovana, in večje poškod->e je dobila tudi »križarka Ze-ihyr. Položaj v Galiciji. London, 4. marca. Tekom adnjih treh tednov so avstrij-i z vso silo skusali prema^a-i Ruse v Galiciji, da pridejo na >omoč obleganemu Premyslu. iojevali so se z nevrjetno silo noti Rusom, toda ruske sile 0 tako močne, da jih ni bilo nogoče razgnati. Od nedelje 1 a prej so Avstrijci napadali v klenjenih kolonah. Po pet-ajskrat na en dan je njih in-an'erija napadla ruske pozi- , ije. toda vse zaman. Včeraj 0 se z vso silo zagnali nad 1 uske postojanke ipri reki San - 1 ob Ordawi, toda so bili s sko močjo napadeni od Ruti v, da šte dve kompaniji zgu- ile zadnjega moža. j «•-••« 6000 ujetnikov. « « Brzojavke iz Petrograda po- « 5Čajo, da so Rusi tekom zad- • jega tedna ujeli 6000 Avstrij- * ev, mnogo topov in druzega ^ ojnega materijala. Iz Beroli- j a se poroča, da so Nemci pri- « lili dva forta trdnjave Osso1 etz. da sta (Utihnila, toda poz- i eje so Rusi napadli INiemcč J trdnjave in jih pregnali. Ti;- J i nemško levo krilo? severne •made je bilo prisiljeno, da ^ ? umakne. Nemci sicer poro- j ijo, da so vjeli pri Au-gusto- J fin 1500 Rusov, ki so hoteli «.« rci! cnj, da se* umaknejo pred no-mi ruskimi rriocmi. . r i \vstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 3. marca. V Karpa h. pri Ušok prelazu, se boji ' ulaljujejo. Ore se za več važ- i h hribov, ki so V ruski * (Pariz. 4. marca. Od morja ^ i reke A i« ne se vrši streljan s topovi skoro neprestano. \ emci streljajo s krogljami, k; * iigajo hiše. V Champagne di- J riktu Francozi napredujejo, j a j večji uspeh so imeli Fran ] szi zapadno od Perthes, kjer j 1 zavzeli 300 metrov nemških relnih jarkov. Tudi severno i I Mesnila so Francozi napre- * >vali. Nemški gardpi' regi- enti so imeli silne zgubc. j emšk- napadi v okolici Ver- |j ina so bili odbiti. Dobili smo j id' 100 ujetnikov in eno stroj- J ) puško. p " . Bitka na morju? m m I^ondon, 3. marca. Sem se a »roča, da je v resnici odplulo 8 Pole šest avstrijskih sttbma U lov in neikaj torpedovk, in I i je broodvje namenjeno v 8 edozemsko morje, kjer se bo i ušalo spoprijeti z anglo-fran- 8 skim brodovjem, ki obstre- fl ije Dardanele. Pričakuje se j tke na morjiu, Avstrijci foi 1 rli rešili turške forte ob Dar- B ^__ ■ , Penar, naxe r ft j j 3 pin ca w w jp . VS|e I« T It Ir Dm ■ - UR r.ifiMUUf > wgSfiifpi*** 4M(MHU siftivirik' * V J'' aril': W ''' ■■■ I ^ . . 1 Umd ta Dum^ii «202 SL dalr A«. VINKO PRISTOV, I SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI t-: 6112-14 ST. CLAIR AVE. ■ Kupujte sama EIGHT V«Uk paket n«JMI«t» teUk« M ffltiPfjf ali Ifiiltnji I HRANITE KUPONE. 4 ___ Ko imate 25 kuponov, prinesite Jih k A. KIRTZ, 2330 ONTARIO 8T. In dobite izbero treh lepih nožev zastonj. Rojaki, upoštevajte ta oglas! Zahtevajte Eight Hour Union tobak. STEPHEN ZGONC, CHISHOLM, MINN. Gostilničar in javni notar. V zalogi imam domaČe in importirane pijače in Snoodke. Ako Tam pri Kaqji ne povedo aa moj prostor pazite na iterilko 109. V';/ '' S . V ' S V. '"i' \ a.jo'.;* • '• V. . ; "V . -V " ''j ' BRIVNICA V KLETI. m nUNCETON UMI FRANK ČERNP JU SLOVENSKA TKGOVMA Mmd S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FON1, 3REBRNINO IN ZLATNINa | 6033 St. Clair Are. Kadar Idite kupiti dobro uro in drago slatnino, Colombia grafoione plol^c t vseh jesikih, po*bno Importirane aloTentke pložčc it stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na srojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo Točno popravljanje ur, šlatalnc in grafofonov. Vsako blago je jamčeno. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST t Varnostni bond! sa drnitvane uradnike po 2&c. od 1100.00 na leto. - Jami notar. - Pojasnila in nasveti aastoaj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road JOSIP MARINČIČ, - • — Cenjenim rojakom se priporočam »a nakup vsakovrstnih ar, SM3S5 ins? ^ta slovanske Rrafofone in ploUe lx staredomovine. Sprejemam v popravilo vsakovrstne ure, tudi kar m U«e *latTK»jlnrS2f°ioV^»elite kupiti ali PO^^I pridite k meni In videli bodete, dflfV bolje poatreienl kot pri ^ ki aa oahajs „ 68i)»^^Tli,.^________ , i fa f ; 1 k if ! i i i L" * JBUKbBK 3BB i___X 4m JParrcU, Pa. Z veseljem mo- ; naznaniti vsem zavednim IBIoventem in Slovenkam po Rjedinjeaiti državah, da se jtj Bgfpitdi tutkaj ustanovila Sloven-! ska Liga. Zborovalo se je v soboto, 13. febr. .in db tej priliki IH je nabralo $21.00. V odbor, ra shranita denar, sta bila zbra-; (Mp fSL Valentine "in A. 2ug. Ka-■rKih 18 Slovencev se je pridru-Ilfdo ligi, kar je šker že nekaj 1% začeti toda poživljam, da I tudi ostali ^pridejo,, ker nas je Iliad 5b tukaj živečih Slovencev. ypraJani vas, ki se trkate I na ptsa, mi smo liberalci, ■ mi/smo socijal'sti, ali ni sedaj I ko 1?er gre za narodno zem-Vijo, ki jo prodaja oholi Nemec, ■I4 stopite na noge in začnete I ielom? Rojaki, domovina polj irebu je vaše pomoči. Vaše oče-I te in sinove tirajo v bratomor-liii boj, mi pa tiu pomagamo ■lahko, da se enkrat taki boji ■ zavedno končajo, in da slovan-Kgk'narod trživa svobodno svo- pravic«. In edina ipomoč k EnUsi (bodočnosti je slovenska ^^EfTu ni vprašanja, ti si soci-Belist ti si liberalec ali kleri-Hitec, tu je edino viprašanje. Rte si laavetten Slovenec, ki želi l/lovenskemu narodu svobodne Vnodočnosti, da se iztrgamo Bžrelu žezla, ki s hudičevo vo-|1jo tlada tiransko že toliko sto ■let/nad slovanskirtii narodi. Zi-l v/e!a IJIga, preporod niča,# bodi foam pozdravljena! H Tudi v tey nagelbini imamp ■nekega avstro-turškega patri-pot^ ki rj>ira ves materijal, kar ■$0>^stih napiše o svobodi Sfco-»5et, k* bolj tišči k ■Turku fcot k lastnemu rodu! Mi ■te pomilujemo, fleer vemo, da Islama se rada ulžge. in te sla-Imd jp veliko v tvoji glavi. Ime-Hhm^ danes ne naznanili jav-pti, ker je prenialenkostno in upoštevanja. Želim mu Ka, da bi se spametoval in tudi vtotpil med slovanske vrste, da ■postane vreden sin svojega na- I Napodilo čuteč Slovenec. Ely.jkta V nedeljo, 21. fe->ruami se je vršil shod na Ely, za slovensko ligo, in tega sho-je udeležilo ninogobroj-jj število Slovencev ter tudi Jfekaj bratov Hrvatov. Na tem ■hodu sta G. iL. Brozjch in M. feoretich govorila o zgodovini Kloveuskega naroda. Lepo tna.n^ je orisal g. Broeich, koli-lit muk m bolečin je prestal že Wte narod pred krvoločnim ttufkom,, da je ohranil svojo pnilo domovino. In ko so se ptredi )A*si pradedje krvoločnega Turka. je prišel drugi, pod katerega pritiskom živijo nasi Bratje onstran oceana — In ker je rojakom v Huf^domovini 7. a/branje na vsa-Kpet, da bi se borili za osvo* Bife, tedaj je naloga 200.000 Imerišknb Sloven'cev. da sto--iifo v složne vrste in skupno Bdpo pojasnil stvar nekatero so se zavzemali *tu-iajini Sloveraci. Vsi navzoči so pili skrajno navdušeni za ligo. padal je je ratzjasnil položaj F. M. Delat di. ki je razložil trpljenje slovanskih rojakov v tej lojni ter žalostne razmere, ki vladajo v na5i domovini. Izvolit* f?mo potem uradnike lige. in sicer Ivan Teran predsednik, feresd Wider, tajnik, Geo. -L. Brefticli blagajnik. Na shodu ?e je tudi nabralo za slovensko : Sklenilo se je, da de«iar, ki Bale nabral ostane pri tukaj-■jn blagajniku, dokler le ne IE|jKwj. centralna blagajna. fila S(NIPJ pod naslovom "Na-10 vprašanje" ter tudi pred- ^ ^ " ^Cl . 'rw' titflrai na je trpeče brate ter svojo domovino, sprevideli so, da so naši bratje v resnici potrebni podjpore. Dolžnost nas veže, da jim ne samo pomagajo po svojih močeh, pač pa z vsemi močmi. Srce se nam krči, ko slišimo, kako morajo oni kri prelivati na bojnem polju za onega, ki jim mi dal niti istih pravic, ki jih imajo najmanjši narodi. Prišel je efen, da se osvobodimo svojih tlačiteljev. Zatorej rojaki, sledite nam vsi, delujmo skupno in složno, da v resnici svoje ideale dosežemo. Glejte, da ste vsi zaledni Slovenci. Clan Slovenske' Lige. Chicago, 111. Dne 28. februa-rija je bil sklfcan shod za ustanovitev tSlovenske Lige. Ses'o se je krasno število zavednih rojakov. In primoran sem, da ppvem, kako se je vršil nas shod. Predsednikom je bil zvoljcn g. France Kerže, zapisnikar jem g. Jos. Možina. Za govornike se je oglasilo pet ospb. »Prvi je govori socijalistični prerok g. Etbin Kristan. IV krj v prvih besedah je omenil, da njemu ni mar Slovenska Ligi. Govoril je na dolgo in široko.' zakaj smo prišli sem < K r stan gotovo ve, zakaj, m j dfclavci. pa tudi.) Hotel je vedeti, kaj je to, Slovenska Liga .ovoril je in se zvijal kot sveti Jernej na križu tako da bi nn> oilo kmalu strah. Udrihal je čez slovensko ligo, in hotel je dokazati, da se Slovani ne mo-rejo zjed 'niti. Hotel nam je'dokazati. da bi bilo to škodljivo za n^še svojce v stari domovini. Drugi govornik je bi! g. Skala, tretji g. Stebe, ime četrtega govornika ,pa ne moren, navesti, ,^ker sem pozabil. Ti zvrstni govorniki so dokazovali, kaj je' Liga in želi so pri ljudstvu tujino ©d«4)ravanje. Peti govornik je bil .dobro-/nani naš rojak g. Zavertnik. Ta nam je hotel zopet dokazati. da Slovenci ,ne .moremo ničesar narediti. Povedal nam je, tla so pred nekaj-leti že socija-J listi hoteli osvoboditi slovenski narod, toda ta dokaz se mu ni po>recu. Ker se je nahajal samo v ^njegovi glavi. V splošnem pa je g. Zavertnik samo posnema] Kristana in ni povedal ničesar (Jruzega kot g. Kri;, stan. Posnemal ga je kot sploh posnema opica opico. Razvidno je iz tega torej, da ste bile dve stranki na shodu, toda zavedni slovenski narod je bil močnejši. Najbolj pa je rešil vprašanje g. France Kct~\ že. ki je dofcažal, da hočejo trije ali štirje možakarji vladati celo »Chicago, in iz Chicage cele Zjed. države. Kdor se tem možakom ala Zavrtnik in Kristan v Chicagi ne pokori, ta je proklet in, naznanjen kot obre-kovalev delavcev. Konečno je g. Kerže zaključil sejo, ne da !>t se kaj važnega sklenilo. Tako eni stavijo in zidajo, drugi pa pridno podirajo, ker vedo, !a stavba gradenja ni v njih korist, In iz tega rojaki po celi širni Ameriki sprevidijo, kako slogo imamo v Chicago. To-*a povem vam rojaki, da bode-m0 tudi mi v Chicagi delovali za Slovensko Ligo, kakor de-'ajo to zavedni rojaki po Zjed državah. Dve osebi, kakor ste g. Zavertnik in g. Kristan nri morete obvladati slovenskega zavednega naroda po Ameriki. Vi rojaki pa. po Zjed. državah, ne upoštevajte Kristana in Za-vrtnika.kajti ta dva v Chicagi se sama stepeta, kadar se gre /a vprašanje, kdo bo več gro-šav potegnil za svoj žep. Pre pričanje svoje mogoče že imata. toda njuno današnje prepričanje je tako, da ste V popolne m ^nasprotju z vsem slovenskim (zavednim rojakom po Ameriki. In sicer je g. Kristan le nefaaj časa šele tu. On sicer dobro ve, kaj j'e slovenski na-rod. toda on neče biti tak soci- tam k'er' um zj^i^ejo žep z Depue, D! Cenjeno uredništvo. Dovolite, da tudi jaz nekoliko opišem iz nase naselbine Depue. To mesto šteje kakih 1200 prebivalcev, in dve treti-ni izmed teh so (Slovani. Pretežno je največ naših bratov Po-lakov, ki imajo tudi svojo šolo in cerkev. Trgovina pa je splošno v slovenskih rokah in se prav lepo razvija. Nas Slovencev je za (Pbljaki največ. Imamo za zabavo tudi krasno urejeno gledališče s premikajočimi slikami, ki je last Slovenca g. Vincenc iMlačka. Rojak Math Povše je odprl v naši naselbini tudi trgovino z oblekami, In mj Slovenci kaj radi zahajamo k njemu za svoje potrebščine, kakor tudi drugi Slovani. Zraven Slovencev je tukaj tudi precejšno število Hrvatov, Srbov in nekaj Rusov, s kateri mi se prav dobro razumemo. Tovarno imamo eno, po l imenom "Mineral Point Zinc Co." ki dela s polno paro. Tu di delo se tukaj dobi, ali opomniti meram, da delamo ttikn> razen 'IMaohine Shop" po 12 ur in sicer pri ognju, večji del pa na vročem. Ker je tukaj pri nas večino-la slovanski narod, smo zelo avdušeni tudi za "Sloven-ko igo". Tu imamo le malo Av-trijcev. Po največ se naš pre-mili Slovenski narod zaveda in !jin i svoj narod, svoj jezik. Zale pa tudi z veseljem čjitamr Cleveiandsko Ameriko, kot pr-v0 boriteljieo za našo premilo slovenščino. Iskreno in bratsko pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke po*širni j^meriki. Fran jo Omerza. Hiše naprodaj. V bl žini slov. cerkve imam. naprodaj dve hiši, tki se lahko razdelijo dvema Slovencema; širok lot, vsaka hiša spredaj •lota. Ena'hiša se ne more prodati. pač pa obe skupaj, potem se pa razdeli vsakemu ena, vsaka hiša ima 7 sob, v kleti peč za gorkoto, bana, obe hiši a $5490. Takoj $1200, drugo na obroke. Hiša za 2 družini na 5908 Bonna ave, vel k lot in hlev za konjr. Za ceno vprašajte, pri meni, ker se lahko na obroke kupi. Hiša za 2 družini na E. 58th St. Cena $3800. takoj $1000, drugo na dbroke. Imam še več hiš v tej okolici za višje cene. Hiše v Collinwoodu. Zidana hiša, šforljeva streha, za 2 dnutžini, peč za gorkoto, prostor za kokoši, cena $2406. Takoj $600, drugo na n? a le obroke. H ša v bližini Lake Sh^re office na Darvvin ave, 8 sob, škrljetva streha, kopalna bana, peč za kurjavo, velik lot $2200. Takoj $300, drugo na lahke obroke. Mala nova liiša, 4 sobe, ve-likflot, plača se takoj $1450. Nadaljna pojasnila dobite pri Jortin Zulidh, 1165 Norwood Rd. Opomba: Ker mnogo rojakov ne ve za :Nbrwood Rd. naj povem, da je to vzhod-nja 62. cesta (19) l»«impm, «1« I* »I aj«(*v racaipt hIm-1m iMi« •* n«jei*t*iiih 4m ru fe1• ftifc osdra ▼ It i • Vali BdravaUki r*cap4i i»rij« »riti t t ■«b Murat, kj*r bod«Jo sdaUnl HlurfM po iiljl a^raTiilii. Imun« tudi popolno j |t fiHnijfvili pNiaftffi toalitaik potmb* « Ki«. 4iU*. ci**r 1« .Wkorj«. .. • .. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vof.l St. Clair Arm. HAROLD £. EM ERICH. javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Pro-daja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sta Cleveland, O. čedna front sobi z*a enega ali /za dva se odda. 6412 Varfan Dr. A. i Kalbfleisch, 6426 St Char Aw. Govori te slovensko in bivat- ; akb. Točna poilteZba. časo- ; piti na razpolago. Ženske ! strežnice. Edini zobozdravnii- J ki urad v mestu, kjer ne govori j slovensko in hrvatsko. Uradne urei J Od »>30 do 11*80 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 trt&r 1 s * 1 Telefon urada: Eaat 408 J. Telefon atanoTAnja: < Eddy 1856 M. ! ....................... .1 1 11.1 1» m«...... ....-S.- ■ • _ .i Pozor rojaki, nevarnost ! Vsak človek pri zdravi pameti mora pripoznati, da če je človek izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se »ničesar ne razume. Torej nevarnost za vsakega, ki kuipi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaiz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hrše, in v teh dveh stvareh imam že večletno sku§njo, torej niste v nobeni neyarnosti, če kupiite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam. Josip Zajec, 1378. E. 49 th St. Cleveland O. Central 64^4 R. -4 (19) POZOR! Znani rojak J. Zakrajšek priporoča svojo novo urejeno, vsem potrebam ustregujočo grocerijo, 'kjer dobite vse jest-vine po n zkih cenah in sveže. U*revažam vsakovrstne stvari, kadar se selite, ali kadar potrebujete dobrega grocerista sc oglasite na 6422 St. Clair A've. Prva vrata otl B. Le 11 s tig. Cuy. Tel. Princeton 3986 K. Ameriške Slovenke. KAJ MORA ZNATI VSAKO DEKLE IN ŽENA? ItAla je knjiga veleianlmlve vsebine: Kažipot am. Slovenkam Poduk za od nulla dekleta In lene. Priredila po rasnih virih Zdr* Vito-mir. Dolgo Časa smo pogrešali Blo venci alifine knjige, katera bi rasmo-trlvala vpraftanja tikajoča b« ameriških Slovenk ter kazala pot do samozavesti ln viijega moralnega naznanja in poapoftevala zakonsko Izrečo in b'agostanje. Knjiga je zelo inte-resatna in obsega čez 100 strani ter je primerno vezana. Cena $1.00 POUČNA BIBLIOTEKA P. O, Box 808. Milwaukee. Wis. Bell East 2377 W Cuy Central 6678 R. — Plin in Kisik Uradne ure od o—12. in od 1—5. Pondeljek. četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, ' zobozdravnik Dfetje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio, .. (23^46) r FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koielu. Belo. ni a gara in concord vino Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos- ALI BODETE PRODALI ALI KUPILI HIŠO ALI LOT? Oglasite se pri J. MAZANEC, jtoar. R—I EaUt* hi Zwiiwibhi M M 736-39 Society for Savinji Mi «mIm«Wmm. Ji * imr w4$. Mdbaaio cmmntnw LDRENC Skok & Co. 4118 St ChiMT. Prvi in edini slovenski klepar k strešni krovec. Bar- 1 f* • J *L n tuše po nizkih cenah. Naprodaj v Collinwoodu posestva in zemljišča (lotij prav po nizki ceni. Slovensk prodajalec Josip Vidmar, 15217 Luknov ave. N. E. blizu šole (37-14-36-15 • ^K^U Hib Nation«] Drug Store! Slovenska ^lekarna. vogal St. Clair ave. i« 61. ceste S posehno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. CAFE CARN10LA 3222 LAKESIDE AVL Se pri porote Slovencem r obilen oblak. Točna postrežba. Vedno svete pijače. Delo je najbolje na fcrmah. "'V v i Slovenci in Hrvati, katerega veseKjo farme, sedaj se vam nudi prilika, ak0 imate le od $500 do $1500 dolarjev, sedaj vam lahko dobim farmo v dr-iavi Ohio od 15 do 75 milj proč od Oevelanda. Dobre zemlje je mnogo, samo poiskati jo je treba. P&ite na mene, pišite koliko zemlje želite kupiti, koliko imate denarja in druge podrobnosti. Natančna pojasnila dobite vedno od mene. V Ohio so farme obdetahe in imajo svoja poslopja, sadno drevje in vse drugo orodje. Ni treba kupovati sveta, ki je še neobdelan, pa ga drago plačujete. V bližini Clevelanda so farme predrage, če pa greste 20 do 70 milj od Clevelanda, pa lahko kupite zemljo od $40 do $80 aiker s hišami in poslopji vred. Sedaj je najlepši čas, 1a kupite farmo. Uredim vam ta-'<0, da lahko plačujete na male obroke. Samo pišite koliko denarja imate »n koliko akrov že Ke kupiti. John Zulich, prodaja zemljišč in hiš ' 165 Norwood Rd. Cleveland Ohio. (21) Rojakom v Indianapolis. Rojakom v Indianapolis, Ind naznanjamo, da je naš zastop-nfo za to mesto samo Mr. Anton Žnidar&ič, ki stanuje na 753 No. Holmes aVe. On je upravičen nar zastopati in .pobirati naročnino. Cl. Amerika. ANTON SAILAMON Priporoča se Slovencem za nova dala, kakor tudi popravila starih dal se prevsemajo in zvriijo točno m solidno. Vse moje delo ja jaini , Čeno. — Cena niake. ANTON SALAMON. 1594 Bast 49th *L --- (H) Pošten slovenski fant išče delo za grocerijo. Zna angleško in nemšlko. 1367 E. 45th St. (19) ........-......."W" I I » Pohoti - Občinstvu ujjudno na- I znan jam, da sam otvoril I j svoj lokal aa FOTOGRAFIRANJE, 6000 ST. CLAIR AVE. blixu 60. ceste Izdelujem vsakovrstne 1 slike, osebne, ženitovanj-ske, iportne, druitvene, itd. Cene od $3.00 naprej ducat Pri naročilu 12 elik, dam veliko aliko I zastonj< Najfinejše delo. Se priporočam A. RYCHALSKI, 6009 ST. CLAIR AVE. ^ P- LsrtBwaCa, Hew Tst CHj J — ■ m "Oblstns bolexnl" Je ime nafte knjttice, katero tsdaja Is razpošilja sastonj W. F. Severa Co, Cedar Raplda la. ophrajote rasnih neprlllk ▼ nluCaJu katerih J« lskaealo|p SeveroTo zdravilo za oblati Is Mrs (Severa' Kidney and Liver Remedy) svojo dragoceno sdravllno vrednost. Plftlte pon)o. Nafti! bodete, da se Se-verovo zdravilo sa oblstl In Jetra sr-eno priporoča sa zdravljenje vnetja oblstl all mehurja, zadrievanja vode all goate vode, bolestnega pu fteanja vode. oteklih nog In bolačla v hrbtn, katere povzročajo oblztne ne-prlllke, zlatenica ln kislega felod-ca. Cena 50c ln $1.00. Naprodaj Je v lekarnah vsepovsodt. Zahtevajte Severovo. Ner vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročljte ga od nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (3) ; • • Pozor! Slavnemu občinstvu in trgovcem naznanjam, da »em preselil svoje kovačnico iz 1263 E. 55th St. na 4302 Payne ave. Priporočam se občinstvu še za nadaljno naklonjenost in lupam, da bodem laliko vsem postregel v najboljšo uadovo!j'-$pj nost. Henry Kr2iča 430a Payne ave. (aa) Čistegje in likanje obleka DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moike obleke.................#14)0 Ženske kik^e.....................50c Molke suknje.................f 1.00 Ženske dolge auknje.......$1.00 Jopiči..............................80« Ženske obleke......i,..........$14» Till DIMM DRY GLEANIND Co. Cent.7>S*W |574 £ 55th ST. SsgLJSH A. J. DAM M, poslovodja. A n Naša slivovka je kuhana is pravih šahih češpelj. Cena € steklenic je $6.50,12 stek. $13. V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 ffal. $2, $2.25 $2.75 in $3. Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55, 60, in 65c.| Katavba in Delavare rin poroke, krste in druge amamrn Prililce- ■ 6108 St. Clair IVI I.H1 I Il/| Aji liiT V i Romun iz čaaa f^coake revolucije. Fnntoikl eplesl. ^^k^iJfllSrf^^^r ^ Victor Hugo. ^^HM^W^^ L. J. P. Bučela jc pribrenčala z -glai nim šumom y sobo. Zdelo se j kot »bi hotela pogledati, k; otroci delajo. In otroci nis odvrnili od nje pogleda, dokle se i. narfiajala v sobi. , Blujtela je preiskala v So knji žnlpft pojjlodaJa v kote, nare dila se je -kot bi bila doma ' l>učelnjaikiit, plezala je po knji gafo, gledala .naslove, 'kot h znala (brati. , . In ko je vse nadrobno prei skala, je odbrenčala iz sotoe. ,fDonio* je .šla," reče Rene Jean. "Strah je." reče Gros-Alain "Ne" odvrne Rene-Jean "nwha je." "Miuha? \ipraša Georgeta. Medtem pa je dchil Gros Alain 11a tleh kos vrvi, s katero se je pričel igrati. Georget«' /pa se jc oddaljila po vseh štirih na poizvedovanje po sobi dokler ni iprišla do velikega stola, tapeciranega, ki je kazal m sedežu mnogo lukenj, iz katerih je gledala žima. V svoje velikansko veselje je potegovala Geongeta konec za koncem iz stola. Naenkrat pa dvigne svoj prstek, (kar je pomenilo: Slušajte! Olba brata posluhneta. INierafcločljiv, oddaljen ropot se je dvignil maihoma, najbrž so »vojaki zunaj se pripravljali na napad1; konji so staatkali, bobni so (peli, vozovi roipotali na vse strani, verige so rožlja-le, vojaška povelja so donela na vsdi konceh. Otroci so pa veselo ,poslusali. '^Bogec dela to!" reče koneč-no Rene-Jean. ČETRTO POGLAVJE* Ropot mahoma preneha. Rene-Jean pa ostane zamišljen. 'Potem ipa, po trenutku molčanja, Jakliče polglasno: Mama!" ''Mama!" ponovi Gros-Alain. '1M'ma," reče Oeorgeta. In Re.ne-Jean skoči kvišku. <.rosv\lain «a njim. Rene-Jean je posnel v vsem Gros-A-laina. Ne tako Georgeta. Otrok star tri ali štiri leta, je skoro enak, toda otrok dvajsetih mesecev ima še vedno svojo neodvisnost. Georgeta je sedela, kjer je hila in polagoma kramljala sabia s seboj. (Niaen'krat pa se približa Rene-Jean nekemu oknu, dvigne iglavo,, pa jo takoj zopet sklone in ibezi proč, da se skrije v kotit Zagledal je nekoga, ki je pogledal pri oknu v knjižnico. Bil je republikanski vojak, ki je porabil čas premirja, se splazi do dupline v spodnjem delu stolpa, potem pa po ^ vrvi splezal navzgor. Ko je Gros-Alain opaizil Rene-Jeana, da se je skiril, hiti tudi on za njim, Georgeta pa se stisne za obema. Čez nekaj trenutkov se drzne Rene-Jean dvigniti gla vo in pogledati proti oknu. Vojak je še vedno tam. Rene-Je-an hitro zopet skrije svojo glavo .Trije malički se niti dihati niso drznili. Konečno se je pa Georgeta naveličala skrivati in Se je prva oddaljila iz sfcrivalis-ča. Vojak je zginil. Otroci se kmalu začnejo igrati in skakati po sobi. Gros-Alain, ki je bil najbolj živahen izmed vseh treh, je privlekel iz nekega kota majhen vo« s štirimi kolesi. S tem je pričel voziti po sobi. Bil je to nekdaj otročji voziček«, sedaj bog ve koliko časa že pozabljen v pajčevinah med knjigami Mogoče se je. Gauvain, današnji oblegovalec gradu, nekdaj vozil v tej zibeljki. Gros-lAlain je naredil iz vrvi bič. Rene-Jean je hotel biti konj in vleči voziček, Georgeta pa se je hotela peljati. Skušala se je vsesti v zibeljko. Rene-Jean je bil kdhj, Gros-Alain po voznik. Toda voznik ni razumel svojega povla, in konj ga je moral učiti. -o . h iRene-Jean kriči Gros-Alainu: e I "Rec:: naprej!" ij ''N naprej!" ponavlja Gros- 0 Alain. r iVoziček se zvrne, Georgeta pa pade iz vozička. Angelji i- laihko jokajo. In tudi Georgeta - je jokala. v "Mlada gospodična/' reče - zdajci Rene-Jean, 'ti si preve-ii lika." "V'lika," reče Georgeta. I11 ta prisodba jo j'e potolažila, da je zadržala solze. •Medtem pa je Rene-Jean, najbrž, ljubosumen na odkritje . svojega manjšega brata Gros-, Alaina, naredil nov načrt. Že nedkaj je obračal svoje oči pro ti bralni deski, ki je stala na - mogočnem stojalu sredi sobe, - kot spomenik. Na tej deski jc 1 ležala slavna knjiga "Sveti Jer- - nej". Bilo je to veličastno delo. Tega "Svetega Jerneja" je za-l 'ož I neki Buelow v Kolinu, in • sicer v latinskem jeziku. In ta : knjiga ni bila tiskana na nizo- • zemskem .papirjm, pač pa na starem a rab'sike m, narejenim iz svile in bomi')ažetine, in ki je ostal vedno bel. Vezana je bila ! v pozlačeno usnje. Ta knjiga je imela nij^o : slik. dragocenih lesenih izrer-: kov in bakrotidkov. Bila je (rra-gocena knjiga, kakoršne je bilo tedaj v Evropi le teško najti. In ker je bila knjiga tako krasna. je Rene-Jeana še bolj vz-podbodlo, da jo je ogledoval. Knjiga je bila odprta baš na oni strani, kjer je bil naslikan «veti Jernej, kako nqsi svojo »Vožo PoN rameni. Georgeta se ie «zrla v isto smer kot Rene-lean, in je tudi opazila sliko. Kmalu vzklikne: "Podobica?" Ta heseda je povzročila, da se je Rene-lcan prebudil iz za maknjcnoeti. Prime za velik le-«en stol v kotu sobe, ga pritre-se k stojalu, na katerem je-bila d ka, in kmalu jo ogleduje "iz očesa v oko". lt% ko je bil »ako zraven slike, :e začutil, da ie treba nekaj 11a- 1 rediti. Prime "podobico" za go- 1 renjo stran in jo strga s knjige. 1 Eno polovico slike da Georgeti. 1 '1Možei\*?" v.nniša Geongeta. ' Potem pa prime deklica sve- 1 tirkovo ,podobjco, jo raztrga -1 na dva dela, in ta dva dela zo- ' net na dva: in zgodovina lahko 1 nove, da je bil sveti* Jernej naj prvo bičan v Armeniji, pozne- 3 je pa raztrgan na štiri kose v 1 rradu I,a Tourgue. , < 1 Četrto poglavje. , Ko je. Georgeta strgala sve- ! tega Jerneja, je stegnila roko ' nroti Rene Jeanu in vzklikni! i ' "Se!" * J In sledila je nadaljna delitev knjiige. Rene-Jean se je čutil srečnega, ker je smel delit i, kajti delitev je privilegij. In ko je bila raztrgana vsa knjiga, je vrgel Rene-Jean platnice na tla. kamor so padle z velikim ropotom. Oblak prahu se je dvignil s tal, kamor so padle !)latnice knjig. 11 Tako se je zvršila masakra v svetega Jerneja, ki je bil že enkrat mučen in sicer 49. leta po Kristusu. c Medtem «e je zvečerilo, so- 7-)ara je postajala čimdalje nez- nosnejša. zrak je .bil poln omo- ji tiče, očesa Georgete so posta- J jala teška, Rene-Jean je »od- t šel proti svoji zibeljki. poteg- p nil slamnico iz nje. jo potegne t 'iroti oknu, se zlegne po slam- r nk*: in reče: "Pojdimo spat " r Gros-iAlain .položi svojo gla- n vo na Rene-Jeana, Georgeta pa k na Gros-Alaina in trije mali d zločinci so kmalu zaspali. Gorak veter je pihal skozi 1 okno: dišava divjih cvetlic, pri- 11 hajajoča iz hribov in gozdov, s se je mešala s soparo ter se n igrala z večernimi zefirji; vse d •se je klanjalo proti tlom, vse . ie bilo v miru, vse je ljubilo v vse drugo. Solnce je, ljubovalc n naravo s svetlobo; vsepovsod p ■ ® • i čutil harmonijo, ki izvira iz tilne sladkobe stvarstva. Nekaj materinskega je ib:lo v tem neskončnem svarstvu. Stvarjenje 'z čudež v ipolnem cvpoldne, v najhujiši vročini zo->et počiva. V poletju je ponoči U. ažje potovati kot podnevm. ^ Sledila je poti. kakor jo jr n »pisal kmet v Vauturtes; drža- n a se je kolikor mogoče zapad- v' ie smeri. Vsakdo, ki je prišel -njeno bližano, jo je čut, da je Uj leprestano ponavljala besedo: I ^a Tourgue. Razven imen rreh II >trok ni vedela za ničesar dru- II ega na svetu. I11 k0 je tako korakala, je ob- I ednem globoko premišljevala. I dislila je na vse dogodke, ka* II ere je doživela, odkar se jc »odala 11a pot. MSslila je 11a \se rpljenje na potu; mislila je na lesreče, zasramovanje, na he-ačevije, na psovke. Včasih je I lalelela na ljudi, ki so ji dali I os kruha, včasih je doibila lju-1II i. ki so jo s palicami nagnali. | Jes rečna ženska je bolj usmi- l| Ijenja vredna kot nesrečen nož, (toajti ona je predmet za- "" mehovanja. Toda za vse to se 1 zmenila, njen edin cilj je bil, a najde svoje otroke. Zjutraj tega dne je dospela •• neko vas. Dasiravno se šc kc i zdanilo, in je še vedno nirak na okrival zemljo, pa je bilo'T( cemjaku, kadar rojijo. Najbrž sd shsah ropot an je vrffrv in ver:g v bWaini. ' |.N'a sredini vasi, preu Cerkvi-jo, »p« Vf M^W.dc^la množica, Vn je gledala n« nekaj, kar je prihajalo po cesti navzdol po hribu. •Bil je to voz s štirimi kolesi, I katerega, je vleklo pet konj, pripet**Jk voao z verigami. Na ve*« si videl neloak kqp, kakor narejen Qd dolgih kolov, v sredini katerih je bilo nekaj čudnega; Ta kup je Ml pokrit z dolgim platnom, podobnim mrtvaški odeji. Deset mož na konjih jaha pred vozom, in deset mož za vozom, 'Možje so imeli trivo-glate klobuke in gole meče. Vsa ta procesija je napredovala v polmraku po cesti. Voz je bil črn, »konji so se zdeli Črni, jezdeci so bili črni. Mračro je odsevala prva jutranja svetloba na njih. 'Konjeniki so pri- ' šli v vas in se bližali glavnemu trgu. i Polagoma se je naredil dan. H ribje v bližini so postali sve- ' tli, in posamezni jezdeci so »e lahko razločeval1. Zdelo se je 1 kot bi se vasi približevala .pro cezija dihov; možje na konjih 1 ni?o ?inili niti besedice. Jeizdeei so bili vojaki. Meče 1 so potegn li iz nožnice, in prt, ki'je .pokrival voz, je bil črn. Zapuščena, potujoča mati je J prišla v vas, prav v trenutku »o so se jezdeci približevali 1 glavnemu trgu. Množica ljudii na trgu se je kzpraševala. Nekateri so stavili vprašanja, dru<-ji so odgovarjali: "Kaj je to? "Giljotina." "Odkod1 pa prihaja?" "Iz Fougeres." "In kam je namenjena?" "Ne ven. Pravijo, da gredo >roti gradu v Parigne." "Parigtie!" r "Naj gre kamor hoče, samo c la se v tem mestu ne ustavi." v Procesija je (prekoračila gla- 11 mi trg in zapustila vas, ki se je n udinjala V soteski med dvema iriboma. Rmetje so gledali za I 'ozoni, katerega so zdajci ko- f lji vlekli po strmcu drugega 4 1 riba. Verige so se napenjale, ™ :onji so drhteli, jezdeci so pri- i fanjali, sablje so se bliščale v " igranji zafji. Konečno pa je | se skupaj zginilo. In to se je godilo ravno m renutku, ko se je v knjižnici " tolpa zbudila Georgeta, poleg I vojih bratov, ki so -ie vedno pali, in /olela svojim nožicam i obro jutro, Drugo poglavje. N Smrt govori. \ Mati je ^ledala^ to prikaizen, I ako se je vozila mimo, toda ni a izumela, se tudi trud'la ni, da I i razumela, kajti imela je ne A aj druzegia pi-ed očmi — svo- V s ttgubljeijje otroke. In tako je zapustila vas, ske- ^ i katero je prišla, ter sledila A eš isti poti, jpo kateri se je ^ ožila giljotina. I Naenkrat pa. A t spomni besede "giljotinah ™ "Giljotina", rece sama sebi. d a kmečka žena, Michele Fle- ^ lard, ni vedela, kaj je to, toda d jen razum jo je svaril pred ^ jo. :Stresla se je po celem ži- m otu, ne da bi vedela zakaj. ^ """'". l ----m ■1 m i ^TS Giejte, da ne ™ Rm^mS I dobite pona- š I redb, ki niso ^ I nič vredne za M IrLIlf^iflB M, htevajte pravi ^ jpguj M Pain Elxpeller m I^SBEwM Iv 8 sidro znam-pS^BrfB w ko, kot jo vi- fl Bi dite tukaj. K^TrH iH >n 5°c P° I fe^ml B 'e^arnah in ■Oil K na-ravnvost od fl RICHTER CO. š BS9H .74—80 M Washington fl Ig^l Street New York, N. Y, M .......*............. 11 "' 3 Frank Bricelj, 6026 St. Clair ave. M Kxoresman. r »Prevažam pohištvo in vsa- A »vrstne stvari. Postrelba toč- 1 . I k. 1 in zanesljiva. rf. Princeton 1883 L. (35) I { vasi, proti mestni hiši, kjer sc je nahajal glavni trg. Tudi v tej vasi je prevladala bojazen in strah. Mtootžica Iju-dij se je zbrala pred vaško hišo. In na stopnjieah vaškega magistrata si opazil moža. spremljanega od vojakov. »Nia balkonu, zgorej vaškega po-reko oč;. V istih časih so se i udje precej razlikovali. Republikanci so nosili kape, rojali-?ti pa klobuke. Ljudsko •' mAm* • m ' H. • TinraV^ * ir Ilf'" PiyrayiMO raso g« a Wc. Delo prantiraiio a 2 leti Ni vpntej«, ImUm im »r«.^ >»|H.Mi 4.h»» I* k«r 't^atnjfW« Hi NATIONAL WATCH C^. ■ —^—:-. ir< ■■ 1 Pazite na nedeljsko številko časopisa 1 The CLEVELAND PLAIN DEALER A V njem dobite lepe slike sloven- i skih društev ter mntgo ssnimive- \ ga berila o Slovencih. Naročite J list zgodaj, da ga gotovo doUte. J 5 CENTOV. ] - % Till OmM Plair Dealer, { Ml>m časopis v Oevelan«hx" .v J ■f 1 ......... ■mm^* --h, m ib^hm UR AIVIITE nriMiii ■ i« Čudno je, da se mora ljudi opominjati naj čuvajo svoje največje bogatstvo - zdravje, Id so ne dobi tako lahko, kadar je enkrat zgubljeno. Toda ljudje silno zanemarjajo svoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in smrt v svoja telesa. Hranite svoje zdravje botf kot svoje dolarje. Mi ponqjamo onim, ki so zgubili svoje zdravja in ki f a žele zopet dobiti Trinerievo ameriško grenko vino. [f; 11 ^ ••) To naravno zdravilo obstoji s čistega rudečega vina in zdravilnih želiič, in ime mnogokrat hitre posledice, če se redno jemlje, če imate OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ, KRČE, ŽELODČNI KATAR* Za vse take bolezni je treba telo hitro izčistiti, ne da bi telo oslabelo. To zdravilo utrdi sistem in mu pomaga, da odpravka svoje delo brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in prebavljalnih organih, jako dobro upliva PO LEKARNAH. ~ CENA $1.00 JOSIP TRINER M A NU FAKTURNI KEMIST 1333-39 So. Ashland Ave. * Chicago, 111. Il tocift j u Ivi v^in l^hlto dft oJMfcrwlfitc fciwcfihB® ▼ ^plflS* cah in sklepih. Cena 25 in 50c, po poiti 35 in 60c. •_____:___;_i_