ZDRAVNIŠKI
VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
KEMIKA D. D. ZAGREB
za kemično in farmacevtično industrijo.
Priporoča svoje preizkušene preparate
Živalskega oglja
za zdravljenje vseh motenj prebavnega trakta posebno pa sledeče:
Carbo animalis p.»-,inpral?.za recepturo
najcistejse živalsko oglje z zanesljivim adsorptivnim učinkom. Originalne škattje a 50 tabl.
»Kemika“ tablete po 0,40 g. Carbo animalis impregnirano s 2% solno kislino (H CL) Orig. steklenica z 50 tabl.
Carbopepsin
tablete z vsebino 0,25 g. Carbo anima-lisa in 0,25 g. pepsina.
Tannocarbon
„Kemika“ tablete z 0,25 g. Carbo animalis in 0,20 g, Tanin, albuminat. Orig. škatlje po 50 tabl.
fa>llltla¥ „Kemika“ tablete z 0,25 g. Carbo animalis in M''1***	0,05 g. Extract Sennae sicc. Orig. škatlje po 50 tabl.
Maanocarbon
»Kemika“ tablete s 0,025 g. Carbo animalis 0,25 g. Magnozon-a in 0,005 g. Extract. Belladonae. Orig. škatlje po 50 tabl.
Imenovani preparati živalskega oglja omogočajo izvrševati uspešno in hitro individualno terapijo vseh obolenj prebavnega trakta. Blagovolite dati prednost dobrim domačim preparatom in se jih vedno
poslužujte.
Naslov uredništva in administracije:
Dr. R. Neubauer • Golnik.
VSEBINA:
Dr. J. Choleva:
In memoriam Viktor v. Hacker.
211
Dr. Hans Hogler:	O terapiji krvnega obtoka v operativni ginekologiji
in porodništvu............................... . . . 212
Dr. M. Z Cervinka: Naše izkušnje z novo intravenozno metodo narkoze (Evipan-Na.). (1 diagram)............................................216
Dr. T. Furlan:	Nekaj o kašlju, njegovi fiziologiji in terapiji . .	224
Dr. Tina Grošelj-eva:	O mrtvorojenem spačku...............................  229
Dr. Ludvik Kožuh:	Tumor mediastini malignus..............................233
Dr. J. Prodan:	Vloga bolnice za tuberkulozo v protituberk. borbi	235
Dr. Ivo Rakuljič:	Nova terapija zastrupljenja s kininom..................237
Dr. A. Trtnik:	Uporaba mila „La Toja“ pri zdravljenju nekaterih
kožnih bolezni......................................239
Dr. J. Kallay:	„Sloma“ kot desinficiens ust......................... 240
Dr. Fedor Mikic:	Sezonsko gibanje nekaterih akutnih nalezljivih bo-
lezni v Jugoslaviji v letih 1920—1930 (konec) 242 Iz zdravni društev :	Zapisnik rednega občnega zbora Slovenskega zdravniškega
društva v Ljubljani.............•.................. 254
Referatni sestanek mariborskih boln.	zdravn............256
Informacije o kongresu jugoslovanskega zdavniškega društva v Crikvenici...................................  259
jugoslovansko Ftizeološko društvo....................  259
Kongres jugoslovan. dermatovenerološkog	društva ....	260
Jugoslovansko pediatrično društvo	...........	260
Nove knjige................................................ ... 261
Zdravniška knjižnica Okrožnega urada za zav. del. v Ljubljani ... . 264
Iz med.	časopisov:	a) Jugoslavica.........................................267
b)	Drugi referati................................ . 269
Iz med.	in farm. tehnike ....................................................  270
Drobne	novice.......................................................    270
Iz uredništva	 273
Tej številki sta priložena prospekta tvrdke R. Dunod, Beograd, Bačvanska 6, ter tvrdke dr. Leo Neumann — Zagreb, Mošinjskega ul.
Rogaška Slatina
Zdravilišče želodca in črevesja, jeter in žolčnega mehurja (kamni), sladkorne bolezni in protina poseduje
želodcu, ledvicah, črevesju in preosnovi
dosežejo pri zdravljenju izredne uspehe, ako pijejo redno in dosledno slovilo Radensko zdravilno vodo. Uživanje Ra« denske zdravilne vode pa je priporočljivo ludi zdravim ker jih telesno in duševno osvežuje in krepi, istočasno uje izločanje strupenih snovi iz telesa.
M
Zdravilišče Slatina • Radenci
ima 8 glasovitih vrelcev in edinstvene naravne ogljikovo-kisle mi- p neralne in železne kopelji. — Sezona od 15. maja do 10. oktobra. |§ Prospekte in pojasnila dobite pri vseh pisarnah Putnika in pri p ravnateljstvu zdravilišča.	H
111 tllll I I lltllill I t l: lllll I II l i l Itllll lllillll M I ¡11 lili!! ¡ ¡ d ! I!
III 11I I11 l illTr
Vinum chinae ferratum cum
et sine arseno
Pilulae (HINOFERRINI
cum arseno (00-1	pro	dosl).	8
Preizkušeni domači preparati, cenejši od sličnih tu- in inozemskih proizvodov. 8 Dobe se v vseh lekarnah. Gg. zdravnikom so vzorci brezplačno in franko
na razpolago.	§
Mr.	Mirko	Kleščič,	1	ekarnik	j
SAMOBOR kraj	Zagreba	|
kxxxx)ooocxxxxxxx)oooooooocxxxxx5cxdooooooooooooocxx>oooocxxx300oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Proizvaja
g LJUBLJANA, Tyrseva cesta la/II - Palača Ljub. kred. banke
9 Röntgen aparati za diagnostiko sistema Tuto v zvezi z našimi Slandard-pripravami (A najmodernejše konstrukcije vključno Tuto-kape za cev. Tuto-delavni prostori kom-© binirani s Tuto-Heliodorom, Meganosom, Nanosom in nove univerzalne priprave 9 Tele-Ambiskop in Ambiskop. Veliki aparati za električno kirurgijo, operacijski Ther-® moflux po priv. doc. dr. v. Seemen z učinkom 850 wattov pri 30 ornih, z ugrajeno S	desikacijsko napravo.
§	ZAHTEVAJTE PONUDBE, OZIROMA BREZOB-
8	VEZEN OBISK MEDICIN. SPECIJALISTA.
(ardiazol- Chinin
Knoll»
Kod pneumonije,
bronhopneumonije, gripozne pneumonije, lobarne pneumonije
u početku 1—3 puta na dan intramuskularno po 1 am-pulu, a kasnije se daje 3 puta dnevno po 1 bobica.
Kod bronhitisa, gripe
2—3 puta dnevno po 2—3 bobice; a takodjer i ža profilaksu. Prema potrebi 1 ampulu.
Kod primarne slabosti trudova.
:u, do najviše 4 razmacima od
osobito u prvom razdoblju (otvorenje), kod preranog puknuća mjehura, febrilnog pometa
Kibice. Paren-20—40 minuta.
hiperkineza srca,
paroksismalne tahikardije, ekstrasistoličke aritmije, prenadraženosti srca
2—3 puta dnevno po 2—3 bobice, odnosno jedan do puta dnevno po 1 ampulu.
Cardiazol-Chinln-Bohnen »KnoH«.Orig.pa-kovanje sa 20 bobica.
bobica sadržaje 0,05 g Cardiazola + 0,1 g Chinin, hydrochloric.
zol-Chlnin -Ampullen Knoll po 1,1 ccm. Orig. pako-vanje sa 5 ampula.
I ccm sadržaje 0,1 g Cardiazola + 0,25 g Chinin. lact.
Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr.DRAŠKO VILFAN, Zagreb,
Ilica 204.
OLL A.-G.
Kemičke tvornice, LUDWIGSHAFEN am Rhein,
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER - GOLNIK štev. 6—7.	30. julija 1933.	Leto V.
In memoriam Viktor v, Hacker.
Dr. J. Choleva — Brežice.
Zopet je šel eden velikih iz kraljevstva kirurgije od nas. Viktor V. Hacker je v svojem 81. letu v graški deželni bolnici preminul.
Vsi, ki so v Gradcu pred in tik po vojni študirali, se ga dobro spominjajo, prijaznega gospoda z belo brado, ki je užival med dijaki največjo priljubljenost že radi svojih benignih izpitov. Saj so ga njegovi asistenti dražili: »Gospod profesor, danes ste pa zopet dobro odgovarjali“. In njegov odgovor: „Saj on tudi ni dosti zahteval".
On to je mojster Billroth, Hackerjev učitelj in On je bil navzoč v vsakem njegovem pogovoru, v vsakem njegovem predavanju. Tako zna samo mojster ceniti in ljubiti svojega mojstra in učitelja in kristalno čist in preprost kakor ta ljubezen do svojega učitelja je bil sploh Hackerjev značaj.
Sledil je svojemu mojstru zadnji učenec. Direktno Billrothovo duševno potomstvo je ugasnilo. Vsi so sedaj zbrani okrog heroja, ki mu je človeštvo dolžno več hvale in spoštovanja kakor marsikateremu junaku zgodovine. Težko se mi mlajši predstavljamo, kaj je pomenilo in kaj še vedno pomeni Billrotha in njegove šole pojav v kirurgiji. Veličasten in ogromen stoji njegov lik pred našim duševnim očesom, kakor lik velikih genijev renesanse, Leonardu podoben.
Billrothov oster pogled je hitro spoznal, kaj mu je usoda podarila z onim mladim zdravnikom, ki sta ga navdušenje in pravi poklic vlekla h kirurgiji, ki je takrat ravno doživela svoj največji razmah.
Hacker se je rodil leia 1852 na Dunaju, potomec stare ugledne dunajske družine. Na Dunaju je mladi Hacker dovršil tudi gimnazijske in visokošolske študije, tam je bil najpreje demonstrator na zavodu za patološko anatomijo, potem je služboval na interni kliniki prof. Duche-a in tako vseshansko pripravljen na način, ki je še danes nujno priporočljiv za vsakega kirurga, je stopil leta 1880 kot operater na Billrolhovo kliniko.
Izredna vestnost in marljivost, ki sta bila v vzor do zadnjega dne njegovega življenja vsem njegovim neštetim učencem, sta morali odlikovati že mladega Hackerja. Zakaj že leto dni po svojem vstopu na kliniko, ga vidimo kot asistenta mojstra Billrotha in ostal je njegov asistent 6 let.
Hitro je šlo potem naprej. L. 1888 privatni docent, je Haker že isto leto prevzel kot primarij vodstvo kirurškega oddelka „Sophienspital-a“ na Dunaju, tri leta pozneje pa postane predstojnik dunajske splošne poliklinike.
Ko je Billroth moral 1. 1894 nastopiti daljši bolezenski dopust, je sam — znak naj večjega zaupanja do svojega učenca — določil Hackerja za suplenta na svoji kliniki. V tej lastnosti je bil imenovan za izrednega profesorja. L. 1895 pa so ga poklicali kot rednega profesorja in predstojnika kirurške univ. klinike v Innsbruck. Tam je deloval osem let. Dne 1. aprila 1903 pa je bil imenovan kot namestnik preminulega prof. Nicoladonija za profesorja v Gradcu.
Tu je našel Hacker prava tla za izredno plodonosno delovanje, najpreje v starih, tesnih prostorih starega „Paulustorspital-a“, odkoder se je 1.1912 preselil v lepo, moderno zgradbo nove klinike. Kmalu nato se zbirajo okrog njega prijatelji in učenci, da proslavijo 60 letnico učenjaka. Kakor redkokdo je bil Hacker deležen časti in odlikovanja. 60, 70 in 80 letnico je smel praznovati, zdrav in čil, duševno veder; odhod iz klinike v zasluženi pokoj (1924), zlati doktorski jubilej, sami prazniki delavnosti, ko je dosegla priljubljenost zdravnika in učenjaka Hackerja svoj višek.
Toda pomembnejša kot čaščenja in proslave je črta notranjega razvoja vsakega človeka, prav posebno pa duševnega delavca na vodilnem meštii. Ona ima pokazati, če je bila izbira pravilna, ki je postavila moža na svoje mesto.
Hacker je opravičil vse nade, ki jih je stavil njegov mojster vanj. Neumorno delaven kot kirurg-zdravnik, je našel vedno dovolj časa, da se je bavil z znanstvenimi deli. Številne pomembne razprave pričajo o njegovi marljivosti tudi na tem polju. Njegovo prvo delo „Navodila k antiseptičnem zdravljenju ran“ je doživelo prevode v francoščino, angleščino, ruščino in grščino. Sledile so druge razprave, ki se jim vsem pozna pe. dantična eksaktnost učenjaka, absolutna zanesljivost in treznost njegova. Stalno pa je njegova ljubezen veljala kirurgiji požiralnika ter plastični kirurgiji. Tu si je ustvaril imr, ki bo častno obstalo v zgodovini kirurgije.
Velik je krog prijateljev in učencev, ki so žalovali ob grobu Hacker-jevem Med njimi se nahajajo tudi slovenski dijaki, ki jim je bil stari profesor vedno očetovsko naklonjen.
II.	univerzitetna klinika za ženske bolezni na Dunaju (Wien).
Predstojnik Dr, W. Welbl.
O terapiji krvnega obtoka v operativni ginekologiji in porodništvu,
(Dr. Hans Högler),
Motnje v krvnem obtoku kaj pogosto slede operacijam in porodom, ne redko pa nastopajo že kar med njihovim potekom.
¡¿nanje pravega vzroka Jer mehanizina insuficijencije krvnega obtoka, je za nas ogromne važnosti, kajti pravilno spoznanje in zdravljenje po* sameznega bolezenskega stanja je večkrat odločilno za življenje bolnice.
Razlikujemo dvoje glavnih oblik motenj krvnega obtoka: Srčno insu-ficijenco in ohromelost perifernega ožilja. Ena kot druga lahko nastopa ločeno ali pa istočasno. V obeh slučajih pride do insuficijence krvnega obtoka, ki je odvisna od različnih momentov in jo zato tudi skušamo od5-praviti z različnimi sredstvi. Omaga-li motor, srce, moramo podajati sredstva za pomoč srcu (Herzmittel), če pa odpove periferija, žilni sistem, potem moramo rabiti krepilna sredstva za ožilje (Gefässtonika).
V okviru te razprave sem se namenil obdelati v glavnem terapijo bolj akutno nastopajočih motenj krvnega obtoka, ki prihajajo v poštev za ginekologa, ki se kirurgično udejstvuje. Iz - le tega namena sem tudi opustil razpravljanje o zdravljenju dekompenziranih srčnih bolezni.
Nenadno popuščanje srčne moči pri por,odih jn kirurgičnih postopkih, včasih šele pozneje, opažamo večinoma le v slučajih pri katerih so že preje obstojale organske spremembe na srcu. Te so vsekakor lahko le malenkostne in se pokažejo šele pri preobremenitvi srca. Poleg že obstoječih organskih sprememb prihajajo v poštev kot vzročni faktorji še post-operativne po infekciji povzročene toksične poškodbe miokarda. V ospredju bolezenske slike pri odpovedi srčne sile stoje: cianoza, dispnoe, dilatacija srca in akutni zastojni pojavi v plučih in jetrih.
Najboljše sredstvo za zdravljenje kardialne insuficijence je digitalis. On pojača sistolično stisrtjenje in poveča diastolično razširjenje srca. Puls postaja bolje polnjen in radi direktnega podražaja vagusa tudi počasnejši.
Karakteristična za digitalis sta počasni nastop in dolgotrajno delovanje; močni zmožnosti sprijema (Haftfähigkeit) na srcu sledi nevarnost zastrupljanja po kumulaciji in zahteva natančnega opazovanja pacijenta. Način predpisovanja je zelo važen za dober uspeh sredstva. Pri subakutrii oslabelosti srca ponavadi zadostuje peroralno podajanje: Fol. Digital, titrat. 0,1 3 x na dan tekom 4 do 6 dni. Tolikšne množine lahko dajemo brez skrbi, ne da bi stem nastala nevarnost kopičenja (kumulacije), bradikardija, bigeminija, motnje v prevodu dražljajev. Pri želodčnih težavah dajmo rajši očiščene preparate. (Digipuratum, Digaten, Digifölin 3 x po 20 kapljic na dan). Pri nenadnem opešanju srčne moči se moramo posluževati hitrejše delujočih načinov podajanja: intramuskularne ali intravenozne injekcije 1 do 2 cčm Digipurata Digalena ali Digifoliha smotreno v kombinaciji z hitro delujočim kofeinom. Pri najtežjih slučajih akutno nastopajoče srčne slabosti je najučinkovitejše sredstvo intravenozna injekcija ’/, mg. Sfrofantina pomešanega z 10 ccm Ozmona (hipertonična raztopina grozdnega sladkorja). Če smo srce že preje krepko digitalizirali, potem je ^bolje, da ne prekoračimo meje preko Vs mg, ker nam sicer preti toksična kumulacija. Uporabo Strofantina pa si prihranimo edinole za najtežje slučaje srčrte oslabelosti, kajti v lažjih slučajih nam zadostujejo manj strupeni preparati digitalisa*
Poleg digilaiisa je najdragocenejši kardiotonikum kofein, ki stopnjuje moč srca in pospešuje srčno delovanje; zožuje ožilje splanhnika in razširja možganske in koronarne žile. Kakor smo že omenili, ga rabimo v kombinaciji z digjlalisom, če je potrebno hitro vplivanje na srce. Pri bra-dikardični dekompenzaciji mu dajemo prednost pred preparati digitalisa, ki v lem stanju nepovoljno vplivajo na bradikardijo. V istem smislu ga rabimo tudi pri prekodigitaliziranju in pri prevodnih motnjah.
Bistveno druga stika kot pri čisto kardialni insuficijenci se nam nudi, če odpove takozvano »periferno srce“ : močna bledica, potne srage, lov za zrakom, kalenje senzorija do omedlevice, močno pospešen, slab puls, ki ga včasih jedva tipljemo in štejemo, meteorizem, visoko stanje prepone, htpotonija; na srcu nikakih znakov dilatacije. Izključna periferna odpoved krvnega obtoka igra pri kirurgičnih posegih prakfiČno zelo važno vlogo. Med drugimi so posebno v. Romberg, v. Bergmanri, Eppinger in jagič opozarjali na pomen tega sianja.
Periferna ohromitev ožilja vodi do abnormne razdelitve krvi po telesu. Največ krvi se nahaja v prekomerno razširjenih žilah periferije, posebno v območju splanhnika. Srcu se v diastoli proži premalo krvi, zaio je tudi v sistoli premajhno količino požene. Še celo najbolja srčna mišica ne more preskrbovati arlerijelnega sestava, posebno še ne možganja z zar dosfno količino krvi, če mu je v diastoli dovoljno ne priteka iz periferije. Neposredna posledica nezadostne preskrbe arterijelnega sistema in možganja s krvjo so pojavi slabosti krvnega obtoka v obliki kolapsa.
Odpoved perifernega krvnega obtoka doživljamo v glavnem pri operacijah v trebuhu in pri infekcijah različne vrste, posebno pri začetni pe-ritonitidi. Vendar vidimo šoku slične pojave slejkoprej tudi v slučajih, pri katerih nam pravi vzrok ne leži na dlani. Analogija toksičnega šoka v živalskem eksperimentu s post« operativnim obtokovim kolapsom pokazuje, da razpad Lastne telesne beljakovine more povzročiti šoku slična stanja. Tudi pri popolnoma sterilnem poteku in pri nedosiajanju vsakega infekci-jozno-toksičnega vpliva morejo gotovi razpadni produkli beljakovin privesti do kolapsa ali šoka (mi rabimo oba izraza v istem smislu). V prilog temu govoriju priznani poskusi Cannon-a, ki je zdrobit s kladivom mačkam stegensko mišičje in je tekom pol ure pri teh živalih opažal pojave šoka, ki jih je z lahkoto preprečil s pomočjo izpodvezanja odvodnih ven, ne pa s pomočjo prevezanja živcev. Dale je mogel z vbrizganjem histamina, neke baze, nastajajoče po odcepitvi ogljikove kisline iz histidina, produkta iz razcepljenih beljakovin povzročiti pri živaleh šoku podobno stanje. Dognanja teh poskusov namigujejo» da so snovi, ki povzročajo šok, bržčas produkti razcepitve beljakovin. Pri takem pojmovaniu. nastanka kolapsa nam je razumljivo, da vidavamo šoku podobna stanja ne samo za časa operacije ali neposredno za njo, temveč šele drugi dan ali pa celo več dni pozneje. Tudi iz večine neznainejša stanja koi so n. pr. bledoča, napadi
nezavesti, hladne okončine in hipotonija, ki jih pogosto doživljamo pri prvem vslajanju, smatramo kot posledice vpliva teh strupov.
Na isti način tolmačimo nastajanje šoku sličnih stanj po spontanih porodih, pri katerih ne doumemo nikakih otipljivih vzrokov kot so n. pr. operativni posegi, narkoza, krvavenje t. t. d. Ta dogodek, katerega označujemo kot „porodni šok“ je hvala bogu redek. Na več kot 4000 porodov (po sestavi Aldersa iz naše klinike, ki vsebuje 24.800 porodov) odpade komaj en slučaj na porodni šok. To število velja samo za težke slučaje v opasnem stanju. Neznalnejših pojavov po porodu in zgodnji otroški postelji kot nenadno nastopajoča bledoča, ki hitro nastane in brzo izgine, katera je morda tudi znak motene porazdelitve krvi, ne prištevam med to število.
Naše terapeutično ravnanje pri kolapsu je določeno že z vednostjo da ni srce odpovedalo, ampak periferni krvni obtok. Porabiti moramo sredstva, ki popravijo tonus perifernega ožilja, ki zastajajoči oblok zopet pospešijo. Kofein in strihnin (0,001 do 0,002) sta sredstvi, ki ju bomo najraje izbrali. Obe sta dobro delujoča in zanesljiva tonika za ožilje, podajamo jih smotreno tudi v kombinaciji in če je potreba, večkrat na dan. Adrenalin, efetonin in simpatol delujejo istotako zožujoče na ožilje splanhnika, zato delujejo v šoku gotovo povoljno, ne uporabljajmo jih pa samih, ker je njih delovanje podvrženo individualnim nihajom in je zelo površno; zato je najbolj priporočljiva kombinacija kofeina z strihninom (Jagič).
Kontra-indicirano je v šoku podajanje kafre. Ona razširja na periferiji ožilje in razpušča krč in ni nikako sredstvo za srce v pravem smislu, temveč je predvsem sredstvo za podraženje dihalnega centra. Zato jo upo-rabljujmo samo v slučajih, kjer imamo opravka tudi z otežkočenim dihanjem, pa še tam samo v kombinaciji z žile ojačevalnimi sredstvi. Prav isto velja tudi za nove kafri slično delujoče preparate kot Hexeton, Co-ramin in Cardiazol. Tudi ta sredstva delujejo predvsem pobudnp na dihanje, niso pa prava sredstva za srce v smislu digitalisa in kofeina.
Naj še omenim, da je nastanek post-operativnega meteorizma mogoč že z samim razširjenjem žil v področju splanhnika in ni vsikdar posledica primarne ohromelosti črevesja. Pri uporabi toplote (vroč zrak), dajmo vedno še sredstva za povečanje žilnega tonusa, kot so kofein in strihnin, da nam žile zožujoča sredstva služijo kot protiutež toploti, katera podpira razširjenje ožilja (Jagič). Mi smo že ponovno dosegli pri postoperativnem meteorizmu s strihninom pažnje vredne uspehe.
V. Bergmann priporoča proti „obtičanju krvi v periferiji“ poleg me-dikamentoznega zdravljenja avtotransfuzijo s pomočjo povitja okončin.
Opisal sem v tem članku obe glavni obliki kardialne in periferne insuficijence. Spoznanje stanja je merodajno za uspeh terapije. Težavno je le, če se pojavita oba tipa motenj kombinirano. Pri nejasni klinični sliki, ki ne dopušča razločiti obeh glavnih oblik, je istočasno podajanje
kardioloničnih in vazotoničnih sredstev na mestu. Nekoliko polipragmazije ni samo dovoljeno, ampak je celo smotreno bolje malce preveč kot premalo!
Literatura:
Alders : Wiener klinische Wochenschrift 1930 Nr.> 5i.
v. Bergmann: Deutsche medi?. Wochenschrift 1932 Nr. 14.	: ,
Eppinger: Wiener klinische Wochenschrift 1931 Nr. 3.
Jagič : Wiener klinische Wochenschrift 1931 Nr. 5.
Jaglć: Halban-Seitz, Band V.
Zusammenfassung:
Aus der II. Frauenklinik Wien (Vorstand Prof. dr. W. Weibl): E)r. H. Högl er: .Zur Kreislauftherapie in der operativen Gynäkologie und Geburtshil e.“
Autor giebt einen Ueberblick über die beiden Haupiformen der cardialen und peripheren Insuffizienz und deren Behandlung. Die Erkennung des Zustandes ist ausschlaggebend für den Erfolg der Therapie. Sie kann schwer werden, wenn beide Typen der Kreislaufstörung kombiniert auftreten. Bei unklarem klinischen Bild, das keine der beiden Hauptformen scharf abgrenzen lässt, ist unbedingt die gleichzeitige Verabreichung von cardiotonischen und vasotonischen Mitteln am Platz. Eine gewisse Polypragmasie ist nicht nur erlaubt, sondern sogar zweckmässig, da bei diesen Zuständen ein Zuviel besser ist als ein Zuwenig.	[j j ' °	^ *
Banovinska ženska klinika v Novem mesiu ;
Vodja dr. Milan Ž. Červinka,
,i;HQEi.) moitis'o'lr.b;	¡i	?:viy5in;K;ni.j Hedpiti 3!
Naše izkušnje z novo intravenozno metodo narkoze (Evipan-Na.).
Dr. Milan Ž. Červinka.
Izboljšanje dosedanjih metod za anestezijo in narkozo je vprašanje, ki zanima enakö klinika, kakor praktika.
Kemična Industrija nam prinaša vsako leto če že he popolnoma nove pa vsaj modificirane preparale in v strokovnih listih lahko vedno najdemo kako razpravo ali vsaj notico o novih načinih uporabe in novih, često tudi paradoksno se glasečih pojmovanjih anestezije in narkoze. Ce pa pomislimo, da pomeni končno že vsaka narkoza neko vrsto intoksikacije in relativne poškodbe organizma, je baš to stalno iskanje novih in skoraj že prevelika izbira starih preparatov in preskušenih metod, najboljši dokaz, da še vedno nimamo idealnega, popolnoma neškodljivega a vendar zadostno učinkujočega ter lahko uporabljivega narkotika odnosno anestetika.
Od dobrega narkdzriega sredstva ne zahtevamo samo, da promptno eliminira fizične senzacije bolečin in neugodja, nego moramo se pri tem ozirati tudi na razrahljano psihično stanje in oslabele živčevje naših bolnikov, ki sta posledica mrzličnega tempa in neutešenega eksistenčnega boja današnjega življenja. Mi si torej želimo, da bi vsaka nova metoda narköze prizanašala tudi duševnemu stanju naših bolnikov. Inhalacijska nar*
kofika uživajo v krogu lajikov sloves brutalnih metod, osobito med onimi, ki so imeli že priliko spoznati na lastnem telesu vse trenoike davljenja, zaduženja in brezmočnega odpora, ki spremljajo več ali manj vsako tako narkozo. To je često tragičen vzrok nepremagljivega strahu pred zdravnikom in bolnico. Najhujše pa seveda diskreditirajo te metode, ki so vendar neprecenljiv blagoslov v primeru z prednarkotičnimi časi kirurgije, govorice v „zaspanju iz katerega ni več prebujenja“ in slične ginljive a vendar alarmantne anekdote, ki jih tako radi kolportirajo med kandidati operacijskih dvoran. Ne čudimo se zato, če pridejo bolniki pogostoma k nam pred vsakim, še tako malenkostnim operativnim posegom s prošnjo, da uporabimo pri operaciji različne, iz dnevnega časopisja pobrane, čestokrat prav fantastične načine narkoze, ki jih medicina mnogokrat sploh ne pozna.
Toda to spada že v obsežno poglavje o „popularizaciji in lajizaciji“ medicine. Zato se povrmemo k našemu prvotnemu vprašanju; katere opravičene zahteve moramo imeti kot zdravniki napram vsakemu novemu preparatu ali metodi za narkozo.
Poleg preje omenjenih postulatov idealnega narkotika ocenjamo lahko vsako sredstvo še po njegovem učinku na cirkulacijo in dihalni center. Balansiranje med optimalno globino narkoze in maksimalno obremenitvijo obeh centrov je-razumljivo-odvisno še od enega važnega faktorja, namreč od individualne tehnične višine narkotizerja! (Amerika ima svoje specijaliste-narkotizer j e, graduirane D, M.). Marsikatero senčno stran narkoznega sredstva ali nove metode je treba mnogokrat pripisati narkotizerju. Ne smemo torej takoj obsoditi sredstvo ali metodo samo!
Vsi ti navedeni in še drugi slični pomisleki, so povzročili, da smo sprejeli z dokajšnjim nezaupanjem preparat Evipan-Natrium (E.-Na.), ki nam ga je dostavila letošnjo spomlad na poskušnjo zagrebška tvrdka „Jugefa“ d. d. Ko pa smo spoznali dobre lastnosti in mnogokrat nenadomestljivo prednost novega preparata, sem se odločil na tem mestu poročati o naših izkustvih.
Kemično je E.-Na. natrijeva sol N-metilcikloheksenilbarbiturove kisline, torej spojina, ki je kemično sorodna že dosedaj dobro znanemu preparatu „Pernoeton“.
Tvrdka I. G. F. Bayer-Meister-Lucius je izdala E.-Na. v promet v dvojni obliki:
a. ) v podobi belega praška, ki je lahko topljiv in se nahaja v množini 1 gr. v sterilni ampuli, kateri je dodana ampula s 10.5 ccm. destilirane vode;
b.	) v obliki 33.5 % koncentrirane, metildiglikolove raztopine, ki se nahaja ravnotako v ampuli sterilna (v množini 3.5 ccm). Ta koncentrirana raztopina se mora enako kot prah raztopiti v 10 ccm destilirane vode.
Mi smo preiskusili prvo obliko. V medicinskem časopisju so se pojavili nezadovoljivi glasovi o koncentrirani raztopini, ki ima radi metildigli-kolovega medija razne neprijetne stranske učinke, katerih pa nismo opa-
žili pri uporabi preparata v podobi praška. V organizmu hitro oksidira ter se izloča v glavnem skozi jetra. Klinični poskusi z prolongirano aplikacijo (Ragotzky), so pokazali, da ni nobene nevarnosti kumulacije, pr količkaj dobro ohranjeni funkciji jeter.
Doziranje E.-Na. je odvisno od načina, ki ga hočemo uporabiti v danem slučaju. Narkoza z E.-Na. je namreč lahko celotna narkoza za ves čas operacije, — pri manjših posegih — ali le uvodna narkoza pred in. halacijsko metodo (Basisnarkose) — ali končno, pri dolgotrajnih operacijah celotna „frakcijoniräna“ narkoza.
1.	) Doziranje E.-Na. pri manjših operativnih posegih se vrši bodis' po Spechtovi shemi ali po njeni modifikaciji, bodisi kakor je razvidno i: krivulje po Kösterju. Končno si pa bo vsak prikrojil doziranje po lastnih izkušnjah, kakor smo to storili tudi mi.
Naj na kratko popišem obe shemi:
Specht je izračunal optimalni koeficijent, razdeljen po starosti, spolu in konstituciji („jaka“ in „slabotna“). Odgovarjajoči koeficijent se pomnoži s težo bolnika, nakar se dobljeni znesek še korigira. Pri debelih, anemičnih in kahetičnih, kakor tudi pri febrilnih in septičnih bolnikih odštejemo namreč 1—2 ccm, pri suhih a drugače dobro konstituiranih bolnikih pa prištejemo 1—2 ccm. V celoti ne smemo prekoračiti 10 ccm naenkrat.
Tvrdka I. G. F. Bayer-Lucius svetuje v svoji tiskovini tudi doziranje po Spechtu, toda s to razliko, da korigira pri prvi skupini s tem, da odšteje 30—50%. pri drugi skupini pa prišteva 10—20% k dobljenemu znesku.
Optimalna doza po Spechtu bi znašala n. pr. pri 40 letni, močni, nekoliko adipozni ženi, ki tehta 78 kg. 0.13. (koeficijent) x 78=10.14 ccm E.-Na. odnosno s korekturo: 10 ccm E.-Na.
Shema in vsi natančni podatki glede korekture so priloženi vsaki škat-Ijici tako, da mi ni treba podrobno podati celo shemo.
2.	) Drugi novejši način doziranja po Kösterju se izračuna po grafični shemi (gl. tabelo!). V principu deli Köster svoje bolnike na „pripravne“ za narkozo (robustni ali celo adipozni, mirni, nekoliko indolentni bolniki) ter na „manj“ pripravne (astenični, živahni, pred operacijo nekoliko rabur-jeni bolniki). Pri prvi skupini odšteje pripadajoči segment na abscisi med krivuljo in minimalno mejo, drugi pa prišteva pripadajoči segment med krivuljo in maksimalo mejo. Kot nadaljna faktorja pri določevanju optimalne množine E.-Na. upošteva še starost (na ordinati) in težo (na abscisi) — ne upošteva pa razlike spola, kakor to najdemo pri Spechtovi shemi.
Dobljeni rezultati so v splošnem nekoliko različni od onih po Spechtu, vendar so osobito za srednje stare bolnike le nekoliko premali. Popolnoma se da voditi narkoza po tej shemi pri dolgih operacijah s „frakci-joniranim“ načinom.
2 3	4	5	6	7 8	9 10	11 12
ccm 10% razt. E. — Na.
(Zentralbl. f. Gyn. No. 26/1933).
V primerjavo navedem nekoliko slučajev, ki smo jih operirali deloma v zavodu, deloma sem izvršil operativni poseg izven njega:
Podatki o bolnikih	Specht		Köster	Naše doze.
	brez korek.	s korekt.		
15 let, deklica 36 kg., astenična, feb-				
rilna.	5.25	4.25	4	4.5
36 let, 70 kg. zdrave konstitucije, ne-				
koliko nevrasteničen.	9.8	10.8	9.75	10
50 let, 87 kg. jako debela, flegmatična.	10.4	9.4	—	9
66 let, 61 kg. suha, živahna, drugače				
dokaj zdrava.	6.1	7.1	6	6.5
Kakor razvidno, smo uporabljali večinoma vrednote, ki so bile bližje Kosterjevim kakor pa Spechtovim dozam.
Naša praksa se je ustalila s časom takole: pri krajših operacijah ter pri bolnikih med 20. do 35. letom dajemo nekoliko višje doze kakor jih navaja Koster (čigar sheme se v splošnem držimo) — ne prekoračimo pa množine, ki jo navaja Specht! Doziramo individualno, vsaj se bo vsak, ki bo nekolikokrat poskušal ta način narkoze, čudil, kako lahko se da narkotični učinek poglobiti ali oslabiti. V slučajih večjih in dalj časa trajajočih operacij se pa držimo točno Kosterjevih navodil.
Drugače pa izgleda doziranje tam, kjer ne gre za celotno narkozo z E.-Na., temveč rabimo ta način le za uvodno narkozo, da se izognemo neprijetnim senzacijam davljenja in premočnemu ekscitacijskemu stanju v začetku inhalacijske narkoze. Tej uvodni narkozi sledi katerikoli drugi način opojenja — takoj ali šele tedaj, ko je bolnik že v globokem spanju.
V leh slučajih se držimo pri »pripravnih“ bolnikih srednjih vrednot 7—9 ccm, pri manj »pripravnih“ pa le 4—6 ccm, Važno se mi zdi, da skušamo» vedno kolikor mogoče dolgo izhajati z E.-Na. — narkozo inše-le, ko se bolnik budi, dajemo eter. Tako smo rabili v slučajih te kombinirane narkoze le minimalne množine etra in smo se izognili ne le neprijetnemu davljenju v začetku, ampak tudi bruhanju in drugim neljubim posledicam — po narkozi. Tako smo n. pr. za 40 min. trajajočo operacijo porabili le 20 ccm etra (poleg 6 ccm E.-Na). Za slične operacije smo običajno pri inhalacijski-narkozi s predpripravo porabili 100—120 ccm etra.
Končno imamo še tretji način E.-Na narkoze in sicer za slučaje dolgotrajnih operacij, kjer iz kakršnihkoli razlogov ne moremo uporabiti E.-Na. kombinirano z inhalacijsko narkozo. Kolikor sem našel v literaturi je do sedaj operiral na ta način najdalje Ragotzky, ki je za operacijo želodca, trajajočo 2 uri, porabil po začetni lokalni anasteziji 7.5 ccm E.-Na. ki ga je vbrizgal takoj po odprtju trebuha. Isti avtor priporoča, da bi se pri dolgotrajnih operacijah vbrizgalo po prvotni polni dozi vsakih 20 minul ponovno 2—4 ccm. Köster svetuje ponovno vbrizganje po 15 minutah in sicer 2/3 prvotne doze, nakar po ne daljnih 15 minutah aplicira še polovico prvotne doze. Oba avtorja pa se strinjata v tem, da naglašata nevarnost prekoračenja skupne doze 20 ccm E.-Na.
Mi smo imeli priliko preizkusiti tudi ta način doziranja ter smo se držali Kösterjevih predpisov. Vendar pa moram priznati, da dajem prednost kombiniranemu načinu E.-Na. z inhalacijsko narkozo že raditega, ker se večina naših operacij vrši v Trendelenburgovi legi, kjer je pri intravenozni injekciji v presledkih narkortizerju otežkočen dostop do žile, za asepsa operativnega polja pa bi bili dolgo iskanje in manevriranje z žilo in ponovni vbodi pod kompreso, opasni.
Potek E.-Na. narkoze je za vsakogar, ki še ni izvršil intravenozne narkoze, vsekakor frapanten. Jaz sem ' imel svoječasno priliko opazovati na kliniki prof. Miillerja narkozo s pernoctonom in somnifenom in sem končno obe metodi sam preskusil pri eklampsiji porodnic, vendar moram priznati, da me je prav iznenadilo, ko sem opazoval prve narkoze z E.-Na. Eksitacijski stadij, ki je ravno pri ostalih intravenoznih narkozah mnogokrat prav neprijeten, tvori pri narkozi z E.-Na. Ie redko izjemo. Nadalje se mi zdi ugodno tudi to, da ni pred operacijo potreben daljši post. Edinole v dveh slučajih, kjer smo bili prisiljeni operirati neposredno po obilnem kosilu sta bolnici imeli nauzeo ter salivacijo, enkrat pa je bolnica celo bruhala.
Naših bolnikov nismo pred operacijo pripravljali z nikaknimi drugimi narkotičnimi sredsvi, niti nisem našel razven pri Kösterju (Scopol.-Dilaudid) kje drugje takega priporočila. Sredstvo samo smo aplicirali intravenozno. Sicer bi se lahko vbrizgalo tudi intramuskularno, nakar pa nastopi učinek le prav počasi in v znatno manjši meri. Vbrizgavanje se mora vršiti prav počasi. Prva 2 ccm smo vedno aplicirali v 30 sekundah, sledeče 3 ccm.
-v 30 sekundah, nadalje pa smo vbrizgali vsak sledeči ccm v 3—6 sekundah; 2e po vbrizganju 2 ccm je nasiopila pri bolnicah zaspanost, včasih zehanje., Bolnice so istočasno še lahko povedale, da postajajo zaspane, utrujene, „kakor da bi se ves svet pogrezal v megle“. Kmalu so le še šepetaje odgovarjale na dana vprašanja. Po 3—5 ccm so bolnice (pri katerih je znašala polna doza 7—9 ccm) prenehale odgovarjati, veki sta zlezli skupaj, včasih je padla spodnja čeljust popolnoma navzdol, in polni narkotični učinek je že nastopil! Pravo ekscitacijo smo opazovali, kakor sem že omenil le redko. Ce pa je nastopila, je trajala le nekoliko sekund. Zato pa smo večkrat opazili fine klonične tresljaje okončin, bolj redko pa ate-toidne gibe. Pri živahnejših mlajših bolnicah je bilo često opaziti še predno so popolnoma zaspale tetanizem mimičnega mišičevja. Pupilarni refleksi so bili še dolgo ohranjeni. Popolno izginjenje refleksov smo opazili večinoma le pri frakcijoniranem doziranju. Trebušni — patelarni in kornealni refleksi so izginili preje kot ostali. Zanimivo je, da smo pri laparatomijah bili le redko ovirani vsled napetosti trebušnih sten ali napenjanja bolnic samih. Odpreti trebušno votlino, kakor tudi izvršiti vse intraabdominalne operativne manipulacije je bilo prvo lahka stvar. Z operacijo smo začeli vedno takoj, ko je nastopilo spanje. Vse ostale predpriprave (čiščenje operacijskega polja, umivanje operaterja in asistence, itd. itd.) smo izvršili tik pred injekcijo. Le v slučajih, kjer so bile bolnice radi skorajšnje operacije posebno razburjene, smo opustili vse, kar bi moglo njih „neprimerno“ razpoloženje poslabšati, dokler ni nastopilo spanje. Tu je treba povdarili še nekaj: naši bolniki so sicer spali, ali niso bili v kasnejših etapah narkoze (do 15—20 min.) pri običajni dozi E.-Na. analgetični. Reagirali so proti koncu operacije s spačenjem obraza ali celo s poluglasnim vzdihom in vzklikom. In vendar se niso mogli bolniki po operaciji spomniti, da bi bili občutili med narkozo kakšne bolečine. Prav ta popolna retrogradna amnezija, ki je trajala za vse dogodke od trenotka, ko je bolnik zaspal do časa, ko se je popolnoma zbudil, je zapustila pri vseh narkotiziranih bolnikih najprijetnejši utis. To je treba povdarjati, zakaj tudi mi smo se pri prvih sličnih izrazih neugodja bolnika spogledovali in smo čakali prav nestrpno, kaj nam bo povedal, ko se bo zbudil. Po tem opazovanju smo pozneje, kadar se je bolnik začel prebujati, končali operacijo pri običajni dozi E.-Na. brez strahu, da bi nam kasneje očital, da je še čutil bolečine.
Prebujenje se je v večini slučajev pričelo s kratkimi, momentanimi, lahkimi tresljaji poedinih skupin mišičevja. Ta nemirnost pa je trajala običajno le nekoliko sekund, tako da se je dala operacija končati brez ovire. Lahkim tresljajem je sledilo po navadi zehanje, poluglasno zdihanje ali drugi izrezi utrujenosti. Labilne bolnice so čestokrat bile jokavo razpoložene, do pravega joka pa ni prišlo, dokler se niso popolnoma zbudile. Tedaj smo večkrat opazili nenadni, nekoliko sekund trajajoči jok. Bolnica si je začudeno ogledovala okolico in spraševala, kako je prišla iz operacijske dvorane. In nato zadovoljno ugotovi: „bolelo pa le ni“! Po naravi vesele bob
niče so zopet kazale v stadiju prebujenja veselo lice, vzbujene pa so planile v nenaden, kratek smeh, kateremu je sledilo začudeno spoznanje, da je operacija že končana. Včasih je zaostala po operaciji pri bolnicah nekoliko časa trajajoča omotičnost ali pijanost, vendar v zelo zmerni obliki.
Med narkozo smo nadalje še opazovali sledeče spremembe: krvni pritisk je bil znižan za 15—30 mm Hg. R. R., puls je bil pospešen za 15—30 udarcev, vendar je ostal vedno poln in ritmičen. Drugih znakov nismo opazovali. Lokalno ni bilo pri event. paravenozni aplikaciji nobene reakcije. To je važno osobito za slučaje frakcijonirane narkoze, kjer se lahko zgodi da nam pri ponovnem vbrizganju odteče nekoliko raztopine paravenozno.
Kakor sem že omenil, smo uporabljali E.-Na. za celotno običajno narkozo pri krajših (15—20 min. trajajočih) operacijah, kjer nismo mogli uporabiti lokalne anestezije, ali pa pri težjih ginekoloških preiskavah, kjer nismo mogli pregovoriti bolnice, da nebi napenjala trebušnih sten. Razven-tega smo poskusili E.-Na. za daljše operacije, in sicer kot začetno narkozo s sledečo etrovo narkozo ali pa kot frakcijonirano E.-Na. narkozo. Oba slednja načina smo poskusili tam, kjer nismo mogli uporabiti vodne, lokalne ali lumbalne anestezije, odnosno inhalacijske narkoze. V vseh teh slučajih pa smo ugotovili, da je enostavnejša in ugodnejša kombinacija E.-Na. z inhalacijskimi metodami in le v redkih slučajih, kjer bi bila vsaka inhalacijska narkoza opasna ali celo nemogoča, je priporočati frakcijoni-rani način E.-Na. narkoze.
Posebno pa smo bili zadovoljni z E.-Na narkozo pri sledečih operativnih posegih: pri operacijah na glavi ali v licu, kjer ni bilo mogoče lokalno anestezirati, pri kompliciranih prelomih kosti, kjer pri repoziciji nismo mogli aplicirati običajne anestezije po Bohlerju, pri resekcijah reber, pri velikih flegmonah in osteomielitidah, pri repozicijah kompliciranih ali zastarelih izpahov, pri vaginalnih operacijah (osobito pri večjih plastikah z amputacijo porcije ali vaginalno interpozicijo), pri izpraskanju in dilataciji maternice, kjer nismo mogli paracervikalno anestezirati, pri apendektomijah in adneksotomijah in abdominalnih korekturah nepravilnih leg maternice.
Glede uporabnosti E.'Na. narkoze v porodništvu, smo spoznali, da je vsled kratkega učinka ta način narkoze neprimeren za prvo dobo poroda, že radi morebitne nevarnosti poškodovanja ploda (asfiksije). Primernejša bi bila druga porodna doba, ako bi bilo treba izvršiti kakšen manjši poseg (Kristeller, epiziotomija in slično), ali pa kot začetna narkoza s sledečo etrovo narkozo pri večjih porodniških posegih. Naša opazovanja o E.-Na. v porodništvu bomo sporočili in zaključili na drugem mestu, ko bomo poročali o anestetičnih in narkotičnih sredstvih v porodništvu vobče.
Naše dosedanje izkušnje z E.-Na. — narkozo bi rezimirali tako-le:
1.) E.-Na. narkoza pomeni važen napredek v metodah narkoze. Gre za način narkoze, ki je primeren osobito tam, kjer so ostali načini anestezije in narkoze odpovedali, odnosno kjer je njih uporaba radi celotnega neugodnega stanja bolnika nemogoča, za življenje nevarna.
2.	) Gre za metodo, ki ni nevarna. Do sedaj je bilo glasom publikacj izvršeno okoli 10.000 E.-Na. — narkoz, med katerimi so bili publicirani samo* 3 smrtni slučaji (diabetes, izredna kaheksija ter v tretjem slučaju smrt po 5 ccm iz neznanega vzroka). Za kontraindikacijo smatramo posebno težka obolenja jeter (slabo izločanje preparata), hyperemesis gravid., težke motnje preosnove (diabetes, acidosis, azotaemia, M. Addison itd.). Škodljivih učinkov E.-Na. na organizem nismo mogli ugotoviti.
3.	) E.-Na. je pripravno narkotično sredstvo v privatni praksi, ker lahko izvrši narkozo operater sam in ni nevezan na tujo pomoč. Posebno okolnost, da so neprijetne senzacije po narkozi le malenkostne in kratkotrajne, priporoča to narkozo za ambulantne slučaje.
4. ) E.-Na. je odlično sredstvo za začetek narkoze (Basisnarkose), ki nam omogoči, da se bolnik izogne vsem neprijetnim psihičnim utisom in depresivnim učinkom inhalacijske narkoze, na drugi strani pa nam dovoljuje izvršiti tudi velike operacijske posege pri minimalni potrošnji inhala-cijskih narkotičnih sredstev.
Zussammenfassung:
Dr. Milanž. Červinka, Chef-Arzt des Ban. Frauenkrankenhauses in Novo Mesto: Unsere Erfahrungen mit der neuen intravenösen Narkose mit Evipan-Natrium
Von einem guten Narkosemittel verlangen wir heute nicht nur eine minimale Schädlichkeit und prompte, ausreichende Wirkung, sondern auch leichte Handhabung und psychische Schonung der Patienten. Eben wegen des so gefürchteten Erstxkungs-gefühles, das mehr oder weniger jede Einleitung zur tnhalationsnarkose begleitet, sind diese Methoden in den Kreisen unserer Patienten so verpö.it.
Im heurigen Frühjahr begannen wir im Ban. Frauenkrankenhause in Novo Mesto Versuche mit dem neuen Narkosemitiel Evipan-Natrium (E.-Na.) der I.QF. Bayer-Meister-Lucius. Die bis jetzt mit diesem Präparate gewonnenen Erfahrungen, resümiert Autor wie folgt.
1.	) Was die Dosierung von E.-Na. anbelangt, benützten wir sowohl die Angaben Spechts als auch neuerdings das Dosierungsschema von Köster Wir gelangten zur Überzeugung, dass die Angaben von Köster für die Altersklassen von 20— 35 Jahren etwas zu niedrig sind, im Allgemeinen richteten wir uns jedoch nach diesem Schema. Für die kombinierten E.-Na. Inhalalionsnarkosen sind die Angaben von Köster genau zu befolgen. Wir verwendeten auch — und 2\var mit rech gutem Erfolge—die .fraktionierte“ Art der E.-Na. Lang-Narkose. (die längste Operation dauerte in unserer Anstalt 66 Minuten).
2.	) Autor hält die Feststellung für wichtig, dass während der Narkose, insbesondere vor dem Eiwachen, die Patienten nicht mehr gänzlich analgetisch waren, es blieb aber bei allen Narkotisierten eine gänzliche retrograde Amnesie übrig, die alle Erreignisse vom Beginne des Einchlafens bis zum gänzlichen Erwachen vergessen liess.
3.	) Die E.-Na. — Narkose bedeutet jedenfalls einen bemerkenswerten Forschritt und lässt sich mit gutem Erfolge überall dort anwenden, wo alle anderen Arten von Anaesthesie-oder Natkoseverfahren bisher versagten.
4.	) Es handelt sich um eine ungefährliche Methode, die allerdings auch ihre Kontraindikationen hat.
5.	) Die E.-Na. — Narkose ist eine Methode, die auch der ambulanten privaten Praxis jedes Arztes zugänglich ist, eben wegen Ihrer Einfachheit und der kurzen Dauer aller postnarkotischen Folgen.
6.	) Die E.-Na. — Narkose ist eine vorzügliche Basis-Narkose überall dort, wo man die unangenehmen psychischen Sensationen bei der Einleitung der Inhalationsnarkose vermeiden will.
7.	) Der Autor empfiehlt die E.-Na. — Narkose als Kurz und Vollnarkose und als kombinierte E. Na. — Inhalationsnarkose. Über die Verwendbarkeit des E.-Na. in der Geburtshilfe behält sich Autor vor später im Zusammenhang mit anderen Narkose-und Anaesthesieverfahren in der Geburtshilfe zu berichten.
Literatura,
Baetzner, D. med. Wochenschr. 1933, No. 2.
Caffier, Zentralbl. f. Gyn. 1933, No. 17.
Hollermann, Detto. No. 15.
Holtermann, D. med. Wochen. 1933, No. 2.
Küstner, Zentralbl. f. Gyn. 1933, No. 26.
Ragotzky, Ther. der Gegenw. 1933, No. 4.
Samueli, D. med. Wochensch. 1933, No. 8.
Specht, Zentralbl. f. Chirurg. 1933. No. 5.
Weese, D. med. Wochensch. 1933, No. 2.
Weigel, Detto. No. 10.
Zantopp, Med. Klin. 1933, No. 23.
Iz zdravilišča Golnik (prim.-uprav. dr. R. Neubauer).
Nekaj o kašlju, njegovi fiziologiji in terapiji.
Dr. T. Furlan, asistent.
Ko sem se lotil zadane naloge me je predvsem začudilo, kako malo vemo o kašlju. Obširni učbeniki ga molče preidejo ali ga komaj omenijo. Velika nasprotja vladajo v nauku, odkod se da refleks kašlja sprožiti. Nobenih razlik ne poznajo v kašlju pri raziičnih obolenjih. Ravno tako malo zanimanja pokaže naša ftizeološka strokovna literatura. V sledečem sestavku bi rad podal nekaj misli in opazovanj o fiziologiji kašlja in o njega terapiji, v kolikor pride pri tuberkulozi pljuč in grla v poštev.
Kašelj moremo definirati kot smiselni refleks za odstranitev sekreta in tujih teles iz zgornjega dela sopil. Po tej definiciji bi morali iskati začetke centripetalnega dela refleksa v sluznici gornjega respiracijskega trakta, v grlu, traheji, velikih bronhih. Toda čim globlje zaidemo, tem nesigur-nejši postajamo in nazadnje ne vemo, kdaj prestane kašelj kot čistilni mehanizem človeških sopil. Razumljivo je, da more kašelj s polnim uspehom delovati le v onih bronhih, kjer se zrak premika še z veliko silo, t. j. v bro.ihih prvega, drugega, mogoče tretjega reda. Kajti z delitvijo bronhov se celokupni njihov presek širi, hitrost gibajočega zraka proporcionalno pada in nazadnje v bronhijolih izgubi vso viharno silo, ki jo poseduje ob prodoru med stisnjenima glasilkama. Ni mi bilo mogoče rešiti vprašanja iz literature, kako globoko v pljučih se refleks kašlja še da sprožiti. Mayer in Gottlieb navajata sluznico grla, bronhov in pravita: „morda še od drugod.“ Krehl pojasni ta „še od drugod“, ko pravi, da se kašelj lahko sproži tudi od pleure, vranice, jeter in celo od uterusa. Glede pljuč pa misli samo na
•sluznico grla in traheje, kajii od bifurkacije naprej si po njegovih mislih oba glavna nasproti si stoječa bronha efekt kašlja uničujeta ter je od tamkaj naprej kašelj brez smisla. Torej če je po Krehlu kašelj od bifurkacije naprej nesmiseln, kako nesmiseln je šele kašelj sprožen na pleuri ali uterusu.
Temu nasproti stojijo naša opazovanja. Kadar pri dopolnilnih pneumo-toraksih operater nehote zaide z iglo v pljuča in vbrizga novokain pod pleuro pulmonalis, sledi takoj krepak kašelj. V dvomljivih slučajih, če ne vemo kje se nahaja konec naše igle, ta refleks celo lahko porabljamo za dokaz in opozorilo, da smo v opasnem terenu. Torej sega refleks kašlja prav globoko v pljuča, mnogo globlje kot do bifurkacije, mogoče do tam, kjer se sploh zgodijo velike spremembe v gradbi bronhov, t. j. v širini 0‘85 mm, kjer preneha migetalen epitel, prenehajo žleze, preneha hrustanec in se spremeni struktura muskularne plasti.
Za čišćenje sopil ima organizem tri mehanizme in sicer dva za vsakdanjo uporabo. To sta peristaltika gladke, bronhijalne muskulature ter prevažanje sekreta bronhijalnih žlez, v katerem je zavita vsa nesnaga, ki je šla skozi nosni filter z bakterijami vred na tekočem traku migetalnega epitela. Tretji mehanizem — kašelj — pa stopi v službo samo ob izrednih prilikah kakor ob bolezni ali če ti zaide kak tujek v grlo. Zanimivo, a vsekakor ne popolnoma rešeno je vprašanje, na kak način se prikaže v pljunku n. pr. leukocit, ki je zašel v alveolo globoko nekje v pljučih. Za sebe sem si skonstruiral sledečo predstavo: Najprej ga potisnejo muskularni elementi, ki se nahajajo v steni alveole iz alveole v končni bronhiolus, kjer že deluje muskularna plast okolu njega v smislu peristaltike. Ta peristaltika ga poriva naprej toliko časa, da ga zagrabi pri širini 0-85 mm prvi biček migetalnega epitela, ki ga nato hitro ekspedira na sosedni biček in tako naprej. Peristaltični utripi so prestali, ker so brez smisla pri trdnem ogrodju hrustanca, ki se je pojavil v bronhih istočasno z migetalnim epitelom. Tako drsi naš leukocit v vedno širše prostore po gladko namazanem traku migetalnega epitela, ne da bi opozoril budne refleksne čuvarje na svojo prisotnost. To se zgodi šele tedaj, če transport radi prevelike mase ne gre naprej — velike mase pa le v bolezni — ali če je sekret bronhijalnih žlez, ki mu mažejo pot in v katerem se leukocit vedno bolj utaplja, preveč viskozen in transport zopet šepa. Refleksni stražarji pozovejo pomoč, ki pride kot vis a tergo sirovo in nasilno v podobi kašlja. Če ne gre zlepa, mora iti zgrda. Kašelj nastopi kot vihar, ki počisti, je najmočnejše, a tudi zadnje sredstvo organizma za čiščenje sopil. Naš leukocit nadaljuje svojo pot preko noči do mesta, kjer tekoči trak preneha in je tamkaj odložen na veliko smetišče t. j. na otokih plošnatega epitela, ki so zašli iz goltanca na zadnjo steno grla. S tega smetišča je zjutraj postrgan, pa gre brez kašlja v pljuvalnik: Zadnja stena grla je res veliko smetišče, kjer se odlaga vsa nesnaga iz sopil, zato pa tudi mesto za tuberkulozo v grlu.
Kaj pa pleuritičen kašelj? Na njega naletimo v vseh učbenikih interne medicine, tudi v najnovejših. Zdi se mi, da ga jemljejo iz knjige
v knjigo, kot častitljivo starino, ne da bi kdo pri tem pomislil, koliko smisla ima ta označba. Že davno me to ni zadovoljevalo, ker se mi je zdel kašelj, sprožen z obolele pleure čisto nesmiseln, — kajti katero pametno* delo naj bi opravil ta kašelj pri zdravih bronhih — za ceno hudih bolečin,, ki jih povzroča prizadeti pleuri. Ali naj počisti čiste bronhe? če pa bronhi niso čisti, je treba iskati sedež bolezni tudi pod pleuro! To se je običajno prezrlo, ker je bila v ospredju vseh simptomov rezoča pleuritična bolečina, hropci pa, ki so se pri tem čuli, so bili tolmačeni kot pleuritični šumi. Zakaj nastopi „pleurifičen kašelj“ tudi pri eksudativni pleuritid«, hočem na široko objasniti ob drugi priliki. Kadar bom cul pri suhi pleuritidi močno kašljati, me bo pleuritida s svojo bolečino mnogo manje zanimala,, kot pa žarišča pod pleuro, ki jih kašelj izdaja. Če pa slišim ne-utešljiv kašelj pri eksudativni pleuritidi, bom postavil prognozo mnogo previdnejše radi pljučne tuberkuloze. Proti „pleuritičnemu kašlju“ govorijo predvsem naša opazovanja pri torakokavstiki, ki jih moremo vzeti kakor eksperiment. Kljub najhujšemu mehaničnemu in termičnemu maltretiranju pleure, nismo pri teh operacijah mogli niti v enem slučaju opazovati niti najmanjšega draženja h kašlju. Torej čisti pleuri ti čen kašelj ne obstoji. Če bolnik kašlja ob obstoječi pleuritidi, mislimo vedno na sub-pleuralno obolenje! Enako usodo kot pleuritičen kašelj bo najbrže zadel tudi kašelj iz jeter in uterusa. Mogoče so krive metastaze iz primarnih novotvorb v jetrih ali v uterusu? Na vsak način bi bila zanimiva beseda* ki naj bi jo k temu vprašanju spregovorili internisti.
V neki morda ne čisto jasni odvisnosti sta si tudi goltanec in kašelj.. K našemu opazovanju, da so najhujši kašljevci oni, ki imajo tuberkulozo v grlu, se je pridružilo še drugo opazovanje, namreč, da imajo vsi ti bolniki tudi kronično faringitis, ki jim neprestano povzroča senzacije od strani goltanca. Ti občutki povzročajo hrskanje in strganje farinksa s pomočjo pospešenega ekspirija, ki že močno sliči kašlju z namenom, iznebiti se neljubega tujega telesa v požiralniku. In še več. Prav lahko si predstavljamo, da v farinksu nastali sekret počasi zleze tudi v larinks, kjer povzroča izpremembo na sluznici in draži na pravi kašelj. Ni mi mogoče ugotoviti, kdo je začetnik v tem začaranem krogu ali larinks ali farinks.. Občutljivi ljudje dobijo že pri dotiku žrela hud kašelj, pojav, ki ni kar takoj razumljiv, da pa sklepati, zakaj že navadna akutna faringitis lahko povzroči kašelj.
Terapija naj smiselno podpira naravo pri njenih zdravilnih prizadevanjih. Pri tuberkulozi imamo največkrat opravka s kašljem, ki nastopa v neutešljivih napadih, ki imajo svoj izvor v od bolezni razoranem grlu. Ti napadi se pogosto končajo z bruhanjem. Paradoksno se sliši, da je kašelj prestal potem, ko se je pacijent izbruhal, pa imamo za ta pojav prav lepo razlago. Lepljivi kavernozni sputum se je takorekoč prisesal na dn» čira v zadnji steni grla, kjer se je preko noči še prisušil in odtod draži centrum za kašelj, ki pošilja ukaze v svoje podrejene organe. Vse brez.
uspeha. Sputum je kot zacementiran na dno čira in draži naprej radi vnetja* preobčutljivo okolišno sluznico. V centru za kašelj nastopi razburjenje, ukaz za ukazom, kašelj za kašljem, a vedno brez uspeha. Razburjenje se stopnjuje tako, da se predramijo sosedje v centru za bruhanje. Nastopi nauseja in slinotok. Sputum se taja, še en skupni nastop obeh centrov — odtajani sputum se primeša zadnjim ostankom večerje iz želodca, ubogi pacijent pa se ves prepoten, izmučen in cianotičen vleže k nadaljnem spanju.
K sreči smo v stanju te vrste kašelj popolnoma odpraviti po tuširanju z mlečno kislino, lapisom i. dr. Hrasta, ki pokrije po tuširanju občutljivo dno čira, varuje pred zunanjimi dražljaji od strani hrane in sputuma. Napadi dušljivega kašlja so takorekoč čez noč pojenjali. Seveda zahteva tuširanje v grlu precej vaje. Kdor tega ne zmore, se mora pač zateči k opi-jatom, ki zmanjšujejo razdražljivost v centru za kašelj.
Opijate kot sredstvo proti kašlju ni priporočljivo predpisovati shematično „S. 2 x na dan po 1 tableto“, ker pacijenti vedno stremijo za kauzalno terapijo a ne za simptomatsko, kakor jo predstavljajo opijati. Nepoučeni pacijenti kaj radi strogo po predpisu jemljejo simptomatska zdravila, torej v našem slučaju tudi takrat, kadar ne kašljajo. Zvečer pa, ko jim kašelj preprečuje spanec, imajo svojo dnevno kvoto že izčrpano. Cez malo časa obupajo nad zdravili, ker jim ni bila razložena njihova dragocena simptomatska vrednost.
Če pacijent mnogo kašlja radi velikih mas sputuma, ki mora ven, ni prav potrebno dajati opijate, razen pred spanjem ali če nastopi dušljivi kašelj v napadih. Vedno pa imejmo pred očmi dolgotrajnost bolezni radi navade na sredstvo in končno tudi radi stroškov. Če je kašelj združen s hudim zbadanjem —„pleuritičen“ kašelj — je ravno tako treba dajati opijate radi pomnjenja bolečin in kašlja. Bolečine ne trajajo po večini dolgo in se radi par injekcij še ni bati, da bi pacijent zapadel strasti.
Od opijatov se je v našem zavodu poleg kodeina posebno udomačil kar sam od sebe „Dicodid“-Knoll, ki ima gotove znatne prednosti, vsled katerih ga skoraj izključno rabimo potem, ko smo poiskusili menda vsa antitusica, ki jih je farmacevtska industrija v zadnjih letih spravila na trg.
Te prednosti vidimo v sledečem: 1.) deluje Dicodid izredno sigurno in je na splošno zelo lahko prenosen, kar velja zlasti za peroralno dajatev. Subkutano dano povzroča sempatja pri občutljivih bolnikih kratkotrajna slabost, neprijetna lastnost, ki smo jo opazili v nič manjši meri tudi pri vseh drugih — perkutano danih sličnih sredstvih*. 2.) Dicodid dolgo časa ne oslabi svojega učinka ter ne preide tako lahko v strast kot morfium ali pa njegov ožji sorodnik heroin. 3.) ni to sredstvo nič dražje kakor druga ter je njegova receptura že radi praktične dozacije ekonomična.
Zelo posrečena se nam zdi kombinacija Dicodida z Cardiazolom v obliki znanih kapljic (Cicodid-Dardiazol). Analeptični učinek Cardiazola
* Temu nedostatku pridemo najlažje v okom, ako dajemo v začelku samo */* ampule, po možnosti ne na prazen želodec.
lasti na center za dihanje, njegove bronhospazmolitične lastnosti so v terapiji kašlja tuberkuloznega prav posebno dobrodošle.
Z morfinom deli Dicodid znatni anodinični učinek, kar ga zopet priporoča kot sredstvo pri bolečih suhih pleuritidah.
Vsak pacient se mora naučiti, svoj kašelj disciplinirati, da se ta ne pojavi za vsako malenkost in z vso silo ter da večino čistilnega dela opravi migetalni epitel, ki dela. brez šuma, brez napora in tudi brez škode. Pomislimo samo na obupni emfizem pri starih kašljevcih in njegov circulus vitiosus. Večno nepopravljiva škoda. Zato kašljanje kratkomalo bolniku prepovedati in ga poučiti, da gre tudi brez kašlja in še celo bolje. (Vedno seveda ne gre). Mnogokrat sem se čudil, kako rutinirani bolniki virtuozno spravljajo težki kavernozni sputum v prav lahkih sunkih kašlja na dan. Opozarjam pa, da so moje izkušnje omejene na kašelj pri tuberkulozi, ker po večini lahko zanemarimo vsa ekspektorancija, posebno odkar je kolapsna terapija zavzela tolikšen obseg. Zanemarjamo jih pa tudi tem raje, čim bolj moramo varovati dober apetit svojih pacijentov.
Zusammenfassung.
Dr. T. Furlan, Asistent der Lungenheilstätte Golnik, bespricht einige eigene Beobachtung zur Physiologie des Hustens. Erkennen wir den Husten als sinn- und zweckgemässen Reflex zur Entfernung von Fremdkörpern aus den Luflwegen an — wobei die heule gültige Lehrmeinung freilich vorailem an die oberen Luftwege denkt — so müssen wir wohl einen Schritt weiter gehen und den von Lehrbuch zu Lehrbuch mitgeschleppten Husten von Uterus, Leber, Magen usw. ablehnen, falls es sich nicht etwa um Metastasen irgend eines Tumors der genannten Organe in die Lunge handelt.
Unsere Beobachtungen bei Pneumothoraxfüllungen und Thoracoscopien sowie Tho-racokaustiken haben uns aber noch zweier ei gelehrt. Erstens genügt ein Tröpfchen Novocain in das kortikale Lungengewebe eingesoritzt zur sofortigen Auslösung des Hustens, ein allen Pneumothoraxtherapeuten bekanntes und praktisch verwendbares Symptom. Zweitens aber gelingt es bei Thoracoscopie und- kaustik niemal- und nirgends weder durch thermische noch durch mechanische Reizung beider Blätler der Pleura Husten auszulösen. Ein pieuritischer Husten sensu stricfiore existiert also nicht; wo er vorkommt, ist er das sichere Zeichen subpleural gelegener Lungenherde und als solches von grösster praktischer Wichtigkeit.
Weiters bespricht Verfasser die Therapie des Hustens, warnt vor übereiltem Verschreiben von Opiaten, die aber wenn schon verschrieben, sinngemäss und nicht schematisch genommen werden müssen. Also nicht; 3 x tgl. eine Tabl. sondern 1 Tablette immer dann, bevor der Husten zu erwarten ist, was tuberkulöse Kranke meist genau wissen. Hustendisciplin, um ohne Opiate auszukommen !
Von allen Opiaten hat sich uns das Dicodid Knoll besonders bewährt, das nie versagt, fast immer —- besonders per os — gut vertr agen wird, selten oder nie zur Gewöhnung führt und billig und ökonomisch ist. Besonders begünstigen wir das Dicodid-Cardiazol in Tropfenform.
Literatura :
Krehl : D. Entstehung innerer Kränkung ;
Mayer-Gottlieb ; Experiment. Pharmakol ;
Sergeant-Ribadeau-Dumas : La tuberculose en générale ;
Pfeifer : Pathol. Physiologie ;
Zentralblatt d. ges. Tbc. fschg. ; Letniki 1926—1932 ;
Brauers Beitr. z. Klin. d. Tbc. : Vse važnejše razprave o kašlju.
Iz anatomskega zavoda v Ljubljani
(predstojnik: univ. prof. dr. J. Plečnik).
O mrtvorojenem spačku.
Dr. Tina Grošelj-eva
Anatomski institutima mrtvorojeno dete, kije mikavno predvsem zato, ker pri vnanjem pregledu ne moreš ugotoviti spola; dete ima silno obsežen trebuh.
O porodu vemo sledeče: prvotno je bila prečna lega, sledil je prezgodnji razpok mehurja, popkovnica je prepadla. Na zunanji obrat je sledil normalen porod.
Obdukcija: Pri mrličku te osupne trupelce. Udi ob trupu in glavica so prav neznatni v primeri s trebuhom. Tudi prsa kar zginejo; dobesedno — sam trebuh ga je. Po obsegu okrog popka ga je najmanj dvakrat toliko kot običajno.
Na hrbtu ležečemu otroku se trebuh vsled teže in obilice pobeša na vse strani. Koža na trebuhu je gladka, napeta in pri pokleku jasno čutiš valovanje, kakor pri trebušni vodenici (ascites). Popek je približno v sredini in ima dolgo nepodvezano popkovnico. Vnanjega spolovila ni, pač pa je na njegovem mestu za grah velik poganjk. Na tem poganjku opaziš dve navzgor stekajoči se gubi, ki se na vrhu stapljata. Izpod njih pa moli topa buljinica. Ni ne skrota, ne labijev, canalis inguinalis se ne da otipati — za določitev spola vsekakor premalo.
Analne odprtine ni in je sploh regio analis povsem gladka. Niti jamice ni, kakor jo večinoma najdeš pri analni atreziji. Nogi sta do kolen macerirani in njih koža se lupi. Obojestranski talipes varus. Roki sta v tačico („Pfotchenstellung“). Koža na ekstremitetah in glavi je zabuhla, edematozna.
Pri prerezu sprednje trebušne stene ne izteče nič tekočine, pač pa se boči iz dorzalne stene velik napet meh, ki zavzema vso trebušno votlino. Meh je povsem zaprt in se nikjer ne odpira na ven. Meh je od sramnega sokostja do popka zrastel z belo črto.
Rebrni lok je na široko razprt. Rebra se tiščijo drug drugega tako, da presledkov med rebri ni. Prepona je spločena. Organi v košu so stlačeni in potisnjeni proti vratu, sicer pa pravilno razviti. Jetra so spločena, razpotegnjena v širino in dolžino in pokrivajo kot tenka ploča omenjeni meh iz desne zgornje plati. Ligamentum triangulare dextrum et sinistrum sta zaradi tega raztegnjena v dolgi gubi. V levem hipohondriju so stisnjeni: želodec, vrana in črevo, kamor jih je odrinil meh. Želodec je navadne oblike. Od male kurvature drži proti jetrni lini sicer pravilno razvita mala pečica, le da je njen desni rob (lig. hepatoduodenale) jako raztegnjen in dolg. Med jetra in želodec namreč tišči od zadajšnje plati meh in jih razmika vsaksebi. Velika pečica ima obliko ozkega traka. Raztegnjena je v dolžino
prehaja od velike kurvature želodca k omenjenemu mehu in je žnjim zlepljena. Žolčno črevo (duodenum) ni priraslo na parijetalniperitonej, praviakotudi ne široko črevo. Colon ascendens in colon descendens tudi nista pripeta na ostenje in je vse črevo mično ob skupnem oporku (mesenterium), ki je pritrjen podolž ob hrbtenici. Končno črevo s svojim oporkom poteka premo navzdol po sredini omenjenega meha ter prehaja v sprednjo steno meha. Ta prehod je v višini popka. To končno črevo je razmeroma precej široko in dobro polnjeno. Skozi njegovo ostenje vidiš in čutiš zelene mase blata.
Prerežeš veliko pečico pa vidiš na zadajšnji steni pod želodcem povprek ležečo trebušno slinavko. Gastrokoličnega ligamenta ni, ker je široko črevo uravnano še vertikalno-sagitalno. Vrana je za bob velika in s par zarezami deljena v lien lobatus. Fiksira jo lig. gastrolienale.
Ob straneh se bočita iz zadajšnje stene s peritonejem kriti ledvici. Desna je večja od leve in leži tudi za spoznanje višje od te. Vrh vsake ledvice je glandula suprarenalis. Vse to lepo vidiš brez prepariranja, ker jetra (kot tenka ploča) pa tudi črevo (ob prostem oporku) lahko nagneš navzgor na prsni koš. Zgornja konca ledvic sta tik ob hrbtenici, spodnja pa na široko divergirata ter objemata meh, ki se med njima boči iz dor-zalne stene. Meh sam leži retroperitonealno na hrbtenici in na medenici, ki ju je spločil. Sprednja trebušna stena je v beli črti od simfize navzgor do popka s mehom zrastla. Za njim leži aorta in vena cava inf. Ti žili se delita brž ko stopita skozi prepono v trebušno votlino v aa. in vv. iliacae commun., te zopet v aa. in vv. hypogastricae in iliacae externae.
Čez meh navzdol potekajo žile: aa. in vv. haemorrhoidales sup. (od oporka) in aa. vv. hemorrhoidales med. et inf. ter aa. et vv. vesicales sup. et inf. (od av. hypogastricae). Vse te žile so razmeroma jako obsežne. To je razumljivo, saj morajo oskrbovati sorazmerno dosti večji okoliš kot sicer — namreč meh.
Ob straneh meha od ledvic navzdol slediš obema, precej razširjenima ureteroma, ki se v sredino meha vtopita. Oba uretera tik pod ledvicami narežeš in zondiraš. Zondi držita navzdol v notranjost meha, navzgor pa v razširjen ledvični meh, oziroma v hydronephros.
Na sprednji vnanji plati tega meha visita na kratkih peritonealnih gubah v simetrični razdalji (ca 8 cm od bele črte) ovalna telesca v velikosti IV2 na V2 cm3 — jajčnika (histološko dognano). Za 1/2 cm kaudalno od njih opaziš povprek ležeč 5 cm dolg trak — tuba uterina, ki z medialnim koncem brez ostre meje prehaja v ostenje meha, na lateralnem koncu ima pa jasno izražene resice (fimbriae). Ovarij in tuba sta mična ob kratki pe-ritonealni duplikaturi (mesosalpinx in mesovarium).
Ko prerežeš meh izteče približno za 2 lit. rumenkaste, motne tekočine. Ostenje meha je na notranji strani povsem gladko, ni pa na prerezku povsod enako debelo; tu meri 2—3 mm, tam komaj pičel mm in je na teh mestih prosojno. Mikroskop pokaže povsod tanjše ali debelejše plasti gladkega, prepletajočega se mišičja, ki je krito z nizkim epitelom.
Na notranji plati meha vidiš ob straneh v steni iztočišča obeh ureterov, ki sta zondirana, spredaj pa odprtino končnega črevesa, ki je komaj za bučkino glavico velika. Tub ne moreš zondirati.
Meh je torej stoka (kloaka), v katero se stekajo končno črevo, oba uretera in obe tubi. Ložesne (uterus-a) ni najti nikjer, le tam, kjer se utopita tubi v meh je ostenje bolj mišičasto.
Za razumevanje tega slučaja sledi kratek pogled na razvijanje uro-genitalnega in intestinalnega trakta pri embriju.
Embrijo ima v neki dobi (pri dolžini 3 mm) črevo spredaj pri ustih in zadaj pri anusu zaprto. Prav tako tudi ledvice, oziroma scalni mehur in spolne žleze nimajo izvodil na ven.
Pač pa se pri tolikem embriju vsi trije organi, to je: končno črevo, ledvice oziroma uretera ter izvodila spolnih žlez stekajo v skupni prostor-stoko (kloako). Stoka je krog in krog zaprt meh, ki ni nikj er v zvezi z vnanjim svetom. Pozneje se ta stoka razdeli podolž v dve druga pred drugo ležeči cevi. Pri 6 mm dolgem embriju požene iz zgornje stokine stene v frontalni ravnini in kranio-kavdalni smeri guba, pretin, ločnica, septum urorectale. Ko doseže septum urorectale sprednjo spodnjo stokino steno, sta obe votlini popolnoma ločeni. Embrijo je tedaj kakih enajst mm dolg. Na ta način se odloči na zadaj končno črevo, na spredaj pa sinus urogenitalis. ki je skupni zastavek za izvodila scalnega in spolnega aparata. V začetku sta obe cevi, tako kot prej stoka, na ven zaprti. Kmalu se pa predereta in od tedaj govorimo o analni odprtini (anus) za črevo in o spolni brazdi (sulcus genitalis) za urogenitalni aparat. Pretin (septum uro-rectale) med obema odprtinama je poznejši presredek (perineum).
Priložene skice ti vso razlago nazorno pokažejo.
Aparatus urogenitalis se pri možu tudi v poznejšem življenju odpira po skupni cevi v eni sami odprtini. Pri ženi je ta skupna cev zelo kratka (vestibulum vaginae) in dobi uropoetični aparat svoje in genitalni svoje lastno ustje na ven.
Tedaj, ko raste septum urorectale navzdol in tedaj, ko si išče sinus urogenitalis svoje iztočišče, tedaj izbulji pred seboj sprednjo trebušno steno in to je pobuda za razvoj vnanjega spolovila.
V našem slučaju se septum urorectale ni razvil. Za pravi vzrok takih ^zastojev v embrijonalnem razvoju ne vemo. Po pregledu embrijonalnega razvoja moremo samo ugotoviti čas, ko se je motnja razvoja pričela. V našem primeru torej v prvem embrijonalnem mesecu.
Ker se septum urorectale ni razvijal, ker je bil v razvoju zadržan, ni imel ne rectum ne urogenitalni aparat jasne smeri, da bi si poiskal lastno odprtino na ven. Prav tako je izostal razvoj vnanjega spolovila, ker ni bilo prave pobude za rast.
Retrospektivno smatramo torej zgoraj opisane poganjke na koži v genitalni regiji za zastavke velikih labijev in za klitoris.
V	steno meha (kloake) je potemtakem porabljen materijal, ki je bil namenjen za scalni mehur, ložesno in danko.
Stokava, to je tekočina, ki se je nabrala v stoki, je predvsem izcedek ledvic. Črevo ni mnogo prispevalo. To se vidi že iz tega, ker je bila tekočina le malo motna. Tudi je bilo ustje črevesa, ki je za bučkino glavico veliko, za tako gosto gmoto, kot je mekonium, preozko. Tube niso dale nič, ostenje meha samo pa tudi ne, kot kaže mikroskop. Urin (sfokava) ni mogel odtekati in je tekom časa tako razširil obe ledvici, oba uretera, predvsem pa stoko, da je ta zavzela vso trebušno votlino ter je torej imponirala kot trebušna vodenica (ascites).
Ta slučaj nam da možnost, da približno ocenimo, koliko producirajo fetalne ledvice (ca 2 lit.) Ocena — to povdarjamo — je skrajno približna.
Upoštevati je seveda zapreko odtekanja. Ce bi urin prosto odtekal, bi ledvice tudi več producirale, ker je sekrecija pri polnem mehurju manjša kot pri praznem (vesicorenalni refleks).
Fetalne ledvice prično izločati v drugi polovici nosnosti. Torej ni bil pritisk urina kriv, da se septum urorectale ni razvil, kajti ta prične rasti v prvem embrijonalnem mesecu in priraste do kraja, ko je embrijo približno 11 mm dolg, to je v začetku II. embrijonalnega meseca, ko ledvice še nič ne producirajo. Sinus urogenitalis in rectum pa dobita svoji odprtini na ven še nekoliko pozneje, ko je embrijo 13 do 14 mm dolg.
Naš slučaj nam torej potrdi mnenje, da fetalne ledvice producirajo urin, kar so nekateri avtorji svoječasno zanikali. Po Kreidl-u in Meindi-u so fetalne ledvice sicer v stanu producirati urin, kar se pa zgodi le red-kokrat oziroma se zgodi le pri nenormalnih pogojih (če mati ne izloča pravilno, če je bolna na ledvicah).
V	literaturi, ki mi je dostopna, ne najdem nič našemu spačku enakega. Pač prinaša Anatomischer Anzeiger iz 1. 1911 nekaj podobnega, kjer opisuje dr. Melissinos v to področje spadajoč perinealni tumor. Tudi temu spačku je vzrok zadržan razvoj urogenitalnega aparata. Je pa precej različen od našega:
1.	spaček se je živ rodil, je pa hitro po porodu poginil,
2.	ves tumor leži izven trebušne votline na presredku (perineum),
3.	ta tumor ni prava kloaka, temveč je črevo že odločeno od nje, ki pa še nima svoje odprtine na ven,
4.	sinus urogenitalis se odpira na ven po jako spačeni ureiri,
5.	je moškega spola in ima moda v trebušni votlini.
Spački, ki nimajo povsem pravilno razvitega urogenitalnega aparata, niso tako redka stvar. Več kot o človeku je v tem pogledu znanega o živali, posebno o domači živali, o govedu in prašiču (Lubarsch—Ostertag). To je razumljivo, saj so tudi na živali več eksperimentirali.
Spaček, ki mu manjkajo tako važni organi (kot manjkajo našemu), ki nima nikakega izvodila, seveda ne more živeti izven matere. Tudi če se živ rodi, pogine hitro po porodu. Kakor hitro ima pa izvodilo, čeprav eno
4	2 3
Z 4 3
$ 6 4* 2 >
Slike po Corning-u:
1	— stoka
2	— črevo
3	— zastavek za ureter ozir.iedvice
4	— izrodilo spolne žleze
5	— septum uro rectale
6	— sinus uroge nitalis
7	— simfiza
1	— sto ka
2	— črevo
3	— jajčnik
4	— tuba
5	— ledvice
Slika našega spačka:
6	— ureter
7	— oporek
8	— prepona
9	— jetra
samo, je možnost za življenje dara. Tak primer je pred leti opisal g. dr. Lunaček v „Zdrav, vestniku“.
Kot znano imajo kloako — po pravilu — dvoživke (amphibia), plazilci (reptilia) in ptiči. Izmed sesalcev samo monctremata n. pr. kljunač.
Za prakso je ta slučaj v toliko pomemben, ker lahko zadržuje porod.
* *
Topla in velika hvala gospodu dekanu med. fak., prof. dr. Janezu Plečniku za njegovo lepo slovensko besedo!
Literatura;
Kollmann: Handatlas der Entwicklungsgeschichte.
Corning: Lehrbuch der Entwicklungsgeschichte.
Tandler: Entwicklungsgeschichte und Anatomie der weiblichen Genitalien..
Lubarsch — Ostertag: Ergebnisse der Allgemeinen Pathologie.
Anatomischer Anzeiger J. 1911.
Zusammenfassung:
Aus dem Anat. Institut der Universität in Ljubljana.
Es wird ein Fall von einer Hemmungsmissbildurg im Bereiche des urogenitalen und intestinalen Apparates bei einem totgeborenem Kinde beschrieben. In Folge einer Entwicklungshemmung des Septum urorectale münden der Darm, die Nieren-ausführuugsgänge und die Ausführungsgärge der Keimdrüsen in einen gemeinsamen Sack — Kloake — welche lege artis bei 3 mm langen Embryonen zu treffen ist. Ebenso blieb die Entwicklung der äusseren Genitalien und der Äusführungsgang der Kloake aus, worauf die angesammelte Kloakenflüssigkeit den Bauch 2ur monströsen Grösse auftrieb und Aszites vortäuschte.
Iz ban. ženske bolnice v Kovem mestu.
Tumor mediastini malignus,*
Dr. Ludvik Kožuh, sekundarni zdravnik.
30. septembra 1931. je prišla v novomeško žensko bolnico 65 let stara K. M., žena kočarja, s sledečo anamnezo:
Nikdar ni rodila, menopavza v 48 leiu starosti. Zbolela pred 3 tedni. Pred 'tem časom se je počutila vedno povsem zdrava. Pred tremi tedni je med kosilom po nesreči pojedla malo koščico. Od iakrat ima občutek močnih, skelečil bolečin v želodcu. Bolečine so pred in po jedi enake. Bolnica živahno pripoveduje, da ji je ta koščica v želodcu napravila rano, saj je 7. dan po nesreči naenkral bruhnila mnogo krvi. Kri je bila sveža, živordeče, tekoča. Po pripovedovanju bolnice je bilo krvi precejšna količina, saj je tekla od postelje do vrst. Bruhala je pol ure. Od tega dne močno hujša in se počuti slabo. Večkrat se ji zavrti v glavi. Apetit ima dober, spi dobro, razen skelečih bolečin v želodcu drugih težav nima.
Status praesens : Nizke postave, slabo hranjena; vidne sluznice blede, lahno cija-notične. Kolori! kože voščeno-rumenkast.
Cor : Meje levo in desno neznatno razširjene. Ton nad tortnim ustjem akcentuiran, čist. Akcija regularna. Prvi ton nad srčno konico čist, jasen.
Pulmo: Avskuhatorno levo in desno pod ključnico oslabljeno vezikularno dihanje. Perkutorno: spe dne pljučne meje v višini X. hrbtn. vret., dobro premakljive. Sicer b. p. Abdomen : Mehek, ped višino prsnega koša, brez patoloških rezistenc. Na pritisk nikjer boleč.
* Predavanje na I. znanstvenem sestanku zdravnikov Dolenske in Belekrajine dne 6. novembra 1932.
Dihanje torakalno. Požiranje nemoieno. Glas poln. Oliver-Cardarelli negativen.
Kontealni in faringealni refleksi' ugasli, patelarni povečani.
Urin: Čist, albumen negativen, sacharum negativen. Odvajanje redno. Blato: normalne konsistence in barve. Tudi po tri dnevni slrogi dijeti ostane mikroskopska preiskava blata na rdeča krvna telesca, negativna.
Laringoskopski izvid: Sluznica goltanca, glasilk in sapnika gladka, normalne barve.
Bolnica je živahna, se ves čas bivanja v bolnici počuti dobro. Redno vstaja. Tudi bolečine v želodcu so postale manjše.
Ker klinični znaki nikakor niso odgovarjali njenim anamnestičnim podatkom z ozirom na enkratno močno bruhanje sveže krvi, je bila bolnica preiskana rentgenološko. Pod rentgenom pa smo videli sledeče:
Pri antero-posteriorni presvetljavi najdemo homogeno seneo, segajočo na levo 2 prsta preko sferna; na desno konfluira senca z lokom aorte ter njen spodnji pol pulzira sinhrono z aorto.
V	prvem poševnem premeru vidimo razširjen aortin lok ter obojestransko lateralno od njega homogeno senco, od katere potekajo mehke sence deloma interlobarno, deloma se vlečejo fibrozni trakovi navzdol k levi bazalni pleuri, ki je sploščena.
Diagnoza: tumor medtastini.
Proti aneurizmi aorte bi razen avskultacije govorila velika razsežnost in lokalizacija sence, katere večji del v zgornjem sprednjem delu mediastinalnega prostora, prav tako trakovi senc, ki se od tumora, katerega senca je v celoti dobro omejena, širijo interlobarno, Pravtako govori rentgenološka slika proti aneurizmi aorte, ker je lok aorte videti sicer razširjen ali njegova senca se da omejiti in je obojestransko obdana še z drugo homogeno senco, ki tvori s senco tumorja zaokroženo celoto. Pulzacija spodnjega dela sence tumorja smo tolmačili kot prenašanje aortnih valov na solidni tumor, ki je z aorto v tesnih zvezah.
Pasaža kontrastne mase skozi požiralnik dobra, hitra. Videti je, da požiralnik nikjer ni patološko razširjen ali zožen. Tudi zaostankov kontrastne mase v njegovi steni ni. Potek požiralnika skozi zadnji mediasli-nalni prostor pravilen. Konture želodca jasne. Peristaltična akcija dobra.
Odkod tedaj ona enkratna močna krvavitev pred 3 tedni? Da je maligni tumor infiltriral steno požiralnika, ga zožil, požiralnik da se je nad zožitvijo razširil, da je nadalje tumor destruiral večjo arterijo v steni požiralnika in od tod močno bruhanje sveže krvi?
In vendar, če je tumor tako maligen, kako, da ni nobenih kliničnih znakov od sapnika, bronhov niti od venoznega ožilja niti od simpatika, ki poteka ob hrbtenici! Tako neznatne subjektivne težave, izvzemši enkratnega močnega krvavenja pred 3 tedni!
8. dan (7. 10. 1932.) po prihodu v bolnico je bolnica bruhnila ca. 300 ccm tekoče, živo rdeče krvi, nakar je v nekaj minutah sledil exitus letalis.
Obdukcijski izvid je sledeči:
V	mediastinalnem prostoru, tik nad srcem ob žilah odvodnicah in dovodnicah, ob sapniku in večjih bronhih in ob požiralniku so celi paketi
trdo infiftriranih karcinomafoznih mediastinalnih bezgavk. Lumen sapnika in bronhov je povsod ohranjen. Med aortinim lokom in sapnikom, na mestu razcepitve, ter požiralnikom v višini srednje fiziološke ožine — aneurysma aortae spurium. Na steni aortinega loka desno zadaj 5 mm dolga razpoka z izrezljanimi robovi. Aneurizma je najbrž nastala v tumorozni masi sami, ker je destruirá! karcinom bezgavke steno aorte. V daljnem poteku je tumor infiltriral steno sapnika na mestu razcepitve, odtod 3 za proso velike črne točke v sluznici na tem mestu. Razdejal je tumor nadalje steno požiralnika, saj je Videti za 50 parski novec velika rana v steni požiralnika v višini srednje fiziološke ožine. Ta rana je v neposredni zvezi z votlino aneurizme in po njej z raspoklino v steni aortinega loka. Bližnje partije pljučnega tkiva so odrinjene, zadnji zgornji mediastinalni prostor je ves izpoljnjen s paketi trdih povečanih limfnih žlez. Tako je šele obdukcijski izvid potrdil glavni znak v anamnezi: močno bruhanje sveže, tekoče krvi. Po odtoku enkratne večje količine krvi pred tedni, se je tlak v aorti, nato v vrečiči anevrizme znižal in tana v požiralniku se je zamašila, morda z koščkom tumorozne mase; verjetneje pa, da se je stvoril koagulum krvi. Drugič se to ni več posrečilo in bolnica je izkrvavela.
Da je bilo vsako zdravljenje v tem slučaju povsem brezuspešno, je jasno, saj je maligni tumor povzročil skoro neverjetne destrukcije v ozkem mediastinalnem prostoru.
Zusammenfassung.
Der Autor beschreibt einen Fall von malignem Tumor der Mediastinaldriisen, der intra vitam zu einer profusen Blutung infolge Arrosion der Aaorta und des Oesophagus führte. Infolge einer tamponierenden Thrombose sistierle die Blutung und die Patientin kam drei Wochen soäler in das Frauenkrankenhaus in Novomesio. wo auf Grunde einer röntgenologischen Untersuchung die Diagnose eines Tumors des Mediastinums gestellt wurde. Acht Tage nach der Aufnahme in die Anstallt traf eine zweite Blutung auf, die aber diesmal rach zum Tode führte. Der Obduktionsbefund bestätigte die klinische Diagnose: es handelte sich um ein Carcinom der Mediastinaldrüsen, der die Wand der Aorta arrodierte, ein Aneurysma spurium bildete und schliestich durch seine weitere deletäre Wirkung die Wand des Oesophagus durchbrach, so dass die Patientin in die Speiseröhre verblutete.
Literatura:
Aschoff Pathologische Anatomie. 1923.
Ribert. Lehrbuch der patholog. Anatomie. 1918.
Brugsch Lehrbuch der inneren Medizin. 1932.
Ranzi. Wiener klin. Wochenschrift 1931. štev. 26 in 27.
Sauerbruch. Zentralblatt für Chirurgie 1931. štev. 47.
Vloga bolnice za tuberkulozo v proti-tuberkulozni borbi.
Dr. I. Prodan, šef zdravnik dispanzerja.
Dočim se je sanatorijsko gibanje razvijalo popolnoma samostojno, je ■bolnica za tuberkulozo produkt zaščitnega socijalno higijenskega protitu-berkuloznega dela. Zdravilišče, ki je nastalo na predpostavki individualne ierapije, je kmalu spoznalo, da je bila ta prepostavka zgrešena, ker se ni
oziralo na socijalno higijensko komponento tuberkuloze. V kolaboraciji zdravilišča s protituberkuloznim dispanzerjem, ki sloni na principih socijalne higijene se je izkazalo, da so uspehi individualne zdraviliščne terapije mnogo boljši in trajnejši. Zboljšan ali celo ozdravljen bolnik je prišel iz zdraviliščne oskrbe v po dispanzerju asanirane domače razmere, ter se je pod njegovim nadzorstvom polagoma zopet vživel v svoje poklicno ali kako drugo delo. Na ta način so se mnogi prej le začasni zdraviliščne uspehi spremenili v trajne.
Sodelovanje med zdraviliščem in protituberkuloznim dispanzerjem je nadalje pokazalo, da manjka še ena ustanova vmesnega značaja, ki bL fungirala kod zbirališče za odprte tuberkulozne bolnike izbrane po asa-nacijskem delovanju dispanzerja in kod filter za bolnike namenjene v zdravilišče. Za vsako odprto tuberkulozo se iz stališča socijalne higijene zahteva brezpogojno asanacijo okolice. Pravilna izvedba te primarne zahteve predvideva torej izolacijo kužnega vira. Hiralnice za neozdravljive bolnike, izolirnice, azili in druge slične naprave niso se mogle uveljaviti kakor pri drugih kroničnih neozdravljivih boleznih. Tuberkulozen bolnik se razlikuje od drugih kroničnih infaustnih bolnikov po svojem trajnem upanju na ozdravljenje. Tuberkulotik živi, hira in umira z nasmeškom na ustih v trajni evforiji. Nepravilno in nehumano bi bilo odvzeti ali onemogočiti mu ta trajni up, ako ga takorekoč prisilno ločimo od njegove okolice brez. da mu nudimo kompenzacije v zdravstvenem oziru. Tudi jetični bolnik v brezupnem stanju potrebuje v resnici pravilne zdravniške pomoči. Vemo pa tudi, da sedanje stanje ftizeoterapije omogoča mnogim navidezno jako težkim bolnikom v krajšem ali daljšem času uspešno zdravljenje.
Iz navedenih razlogov je že v prvem deceniju našega stoletja prihajal vedno bolj do veljave angleški način hospitalizacije odprtih tuberkuloznih bolnikov z razliko, da se to izvaja z zdravstvenim in ne s policijskim postopanjem. Bolnik naj ima vedno občutek, da gre za njegovo lastno zdravje in ne sme dobiti neprijeten vtis, kakor da bi se ga priganjalo, ker je nevaren za zdravo družbo. Mnogo takta in psihološkega razumevanja je potrebno, da se doseže zaželjen uspeh. E. Neisser in Grotjahn sta v svojih razpravah in kritikah o pobijanju tuberkuloze po zdraviliščih v Nemčiji, sporedno zahtevala reorganizacijo teh v smislu bolnice odnosno zdravilišča — bolnice za tuberkulozne. Navzlic velikemu številu zdravilišč in ogromnim vsotam, ki so se letno izdajale, te naprave niso bile v stanju sprejeti vseh zdravljenja potrebnih tuberkuloznih bolnikov, niti so mogle vedno iskazati pričakovanega uspeha. Ne glede na to, da so le bolj nerado sprejemale slučaje odprte tuberkuloze, in da je bilo vedno gotovo število netuberkuloznih ali zdravilišča nepotrebnih bolnikov v njihovi oskrbi, uspehi niso zadovoljili niti vzdrževatelje, niti v smislu kurativne, a še manj v smislu socijalne medicine. Bolnica za tuberkulozne je ona vmesna naprava, ki naj v zvezi s protituberkuloznim dispanzerjem in zdraviliščem spopolni ono vrzel, ki se kaže v racijonalni protituberkulozni borbi. Taka
bolnica naj bi bila vidna razstava socijalne, patologije, praktična šola socijalne higijene in vzorec ftizeoterapije. Bolnica za tuberkulozo mora biti najvišje nadstropje protituberkulozne stavbe, a temelj ji je protituberkulozni dispanzer. (Kayser-Petersen).
Protituberkulozni dispanzer, bolnica za tuberkulozo in zdravilišče tvorijo skupno verigo edino racijonelne protituberkulozne borbe. Prvi izsleduje na odprtem polju kužne vire in asanira njihovo okolico, bolnica jih sprejema in razvrsti v skupine z orirom na individualno terapijo in jih oddaja po indikaciji zdravilišču, ki jih po uspelem ali neuspelem zdravljenju zopet preda v varstvo ene ali druge ustanove. Tako urejeno harmonično sodelovanje teh ustanov, mora imeti zaželjeni uspeh v protituberkulozni borbi.
Ako je kapaciteta bolnice dovolj jaka, da sprejme vse znane odprto tuberkulozne, a protituberkulozni dispanzer izsledi pravočasno začetno ftizo, potem bodo zdraviliščni uspehi v primeri z dosedanjimi skoro absolutni. Nesmotreno je, ako je zdravilišče ispoljnjeno le z težkimi bolniki, dočim se incipijentnih ftiz le redko kedaj vidi. Tudi to racijonelno postopanje v protituberkulozni borbi ne bo moglo popolnoma istrebiti nove okužitve in obolenja. Tako pričakovanje bi bilo presmelo in nerealno. Kochov bacil spada med najresistentnejše patogene mikroorganizme, ki ima gotovo mejo vitalne eksistence. Smoter protituberkulozne borbe je okrepiti ves narodov organizem, ki naj prisili tuberkulozni bacil na to najnižjo njegovo vitalno mejo. Cilj je zmanjšati število tuberkuloznih žrtev, ki nepotrebno in prezgodaj umirajo. Protituberkulozni bolnici pripada pri vsem tem eminentno važna vloga, ki jo bo pravilno izvrševala le tedaj, ako bo ves njen ustroj maziljen ne samo z individualno terapeutskim ampak tudi s socijalnc-higijenskim oljem.
Zusammenfassung:
Dr. I. Prodan, Leiter der Tuberkulosefürsorgestelle zu Ljubljana, gibt einen kurzen Überblick über die Bedeutung des Tuberkulosekrankenhauses in der Tuberkulosebekämpfung. Es hat hiebei die empfindliche Lücke auszufüllen, die bisher zwischen der Fürsorgeslelle und der Heilstätte geklafft hat.
Nova terapija zastrupljenja s kininom.
Dr. Ivo Raltuljić, Ljubljana.
Kljub temu, da je zastrupljenje s kininom precej pogosti pojav, vendar ga medicinske učne knjige skoro nikjer ne omenjajo. Razlagamo si to na ta način, da se to zastrupljenje običajno ne diagnosticira ali da so obolenja lažjega značaja in ne zahtevajo specijalnega zdravljenja. Ginekologom pa je dobro znano, da so obolenja vsled zastrupljenja s kininom mnogo pogostejša kot se navadno misli in da so radi komplikacij lahko katastrofalna. Razven indicirane terapije s kininom pod zdravnikovo kontrolo ali vsaj po njegovem nasvetu, se kinin tudi rabi brez prave indikacije. Znano je da se kinin še vedno mnogo uporablja kot sredstvo za abor-
tiranje. To je razlog, da imajo največ posla s takimi slučaji zastrupljenja ginekologi.
Kinin je univerzalen strup za protoplazmo. V večji koncentraciji uničuje vse slanice. Male množine kinina povečajo krvni pritisk, puls je hitrejši. Nasprotno dejstvo je pri večji dozi kinina: nizki krvni pritisk, počasnejši puls. Kinin rezorbirajo sluznice in subkutano tkivo. Okoli 70°/0 kinina razpade v organizmu, ostanek se neizpremenjen izloči s sečjo. V krvi se spaja kinin z eritrociti. V medicini rabimo kinin kakor znano posebno proti malariji, pa tudi kot izvrstno antipiretično sredstvo. Poleg tega pa ima lastnost, da deluje direktno na muskulaturo uterusa, kjer povzroča kratkotrajne kontrakcije. Normalna doza kinina je do 3 g, a dosis letalis je 6—7 g, toda občutljivost za to sredstvo je individuelno zelo različna. Pri nekaterih osebah, ki imajo napram kininu idiosinkrazijo, se pokažejo znaki zastrupljenja že po dozi 1 g, pa celo po 0.5 g.
Najpogostejši vzrok za zastrupljenje s kininom je kriminalni abortus. Pri lajikih velja načelo, da učinkuje kako sredstvo toliko bolje in hitreje, čim več se ga vzame. Prav posebno velja to za abortiva. Tu je iskati vzrok, zakaj v večini slučajev vzamejo preveliko dozo.
Zastrupljenje s kininom, izvzemši letalne slučaje, lahko razdelimo v dve stopnji:
Pri zastrupljenju prve stopnje so simptomi lažji: šumenje v ušesih, bruhanje, obča oslabelost in zaspanost, zlatenica, glavobol ispuščaji itd. Glavno zdravljenje tega štadija mora biti izpiranje želodca, odvajanje in urotropin.
Pri drugi stopnji — pri nekaterih osebah povzroči težke simptome tudi že zelo mala doza — so simptomi v glavnem naslednji: vsi oni kot v prvem štediju, poleg teh pa bruhanje krvi, krvava stolica, motnje centralnega živčnega sistema (težak glavobol z nezavestjo, oslepelost, abnormalni potek misli, sopor, delirij, konvulzije s močnimi bolečinami po celem telesu, Pri takih slučajih, ki nikakor niso redki, je pravilna diagnoza težka, a še težja je pravilna terapija.
Sam sem bil priča dveh slučajev težkega zastrupljenja s kininom. Prvega sem videl na kliniki, drugega privatno. Prvi je imel znake akutne ku-mulacije že po 2 krat po 0.25 g chinina. Ta slučaj je bil vzet v domačo oskrbo, vsled česa ga nisem mogel zasledovati. Pri drugem slučaju je bilo sledeče:
Gdč. F. S., stara 40 let nullipara; parkrat je že abortirala. Menses so par dni izostale. Pomoč z 2 0 g chinina. Domači zdravnik je ordiniral Baldrian-kapljice. Vsled težkih simptomov sem bil pozvan na konzilij. Pa-cijentko sem dobil v deliriju. Puls 130, aritmičen in slab, temperatura 36. Vsa glava ji je bila zatekla; izgledala je popolnoma spremenjena. Tudi jezik je bil otekel. Spati ni mogla, kljub temu, da je bila trudna. Vse kar je zavžila je izbruhala. Krvavenje iz uterusa so spremljali težki krči.
V takem slučaju bo prva naloga zdravnika, da mora odpraviti hude krče maternice, da mora direktno ali indirektno povečati resistenco stanic
proti strupu in s tem preprečiti nadaljno zastrupljanje organov. Predvsem pa je treba pospešiti izločevanje kinina iz telesa.
Na podlagi navedenih predpostavk sem se odločil za zdravljenje s kalcijem. Dal sem 10 ccm kalcija i. v., 20 ccm i. m. in tri žličke kalcij-pulvis, k temu še 3 oblate Uro-med. To je bilo popoldne. Noč je bila dobra, pacijentka jo je večjidel prespala. Krvavenje je prenehalo, a o krčih nisem drugi dan dopoldne našel niti sledu. Puls je bil 90, ritmičen in poln. Zajtrka pacijentka ni izbruhala. Opisana velika, izprememba se je izvršila v 20 urah. Nadalnja terapija je bila: 20 ccm kalcija i. m., 6 žličk calcij-pul-vis in 9 tbl. Uro-med. dnevno.
Cez 8 dni ni bil več potreben vsakdanji zdravniški poset. Kalcij je jemala pacijentka še dalje per os cel mesec. Osmi dan je pacijentka hodila po vrtu; čutila se je še slabo, a brez posebnih težav. Cez mesec dni se je čutila subjektivno in objektivno zdravo in močno. Naslednja menstruacija je nastopila pravočasno in je bila kvalitativno ter kvantitativno enaka prejšnjim.
Ta slučaj pokaže, da se kalcij z izvrstnim uspehom rabi za eno bolezen več t. j. za zastrupljenje s kininom.
Kolikor mi je znano, sem prvi, ki je poiskusil zdravljenje zastrupljenje s kininom na navedeni način. Tudi v medicinski literaturi ni nejti publikacije o tej terapiji.
Rabil sem „Calcium Sandoz“, ki je po mojem mnenju najboljši od meni znanih preparatov kalcija. Kakor kaže navedeni slučaj, je bil uspeh, ki sem ga dosegel s tem preparatom, popolen. Priporočam to zdravljenje kolegom pri vsakem slučaju zastrupljenja s kininom in upam, da se bodo prepričali o njegovem izbornem uspehu.
Uporaba mila „La Toja“*) pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni.
Dr. A. Trtnil*, Ljubljana.
Mila se uporabljajo v medicini že od davna kot pomagala ali naravnost kot zdravila zlasti v dermatologiji. Milo kot tako odstranjuje s kože odvišno maščobo in zgornje plasti epitelija ter deluje tudi radi chlora, kalija in drugih snovi kot dražljaj za kožo in kožne živce. Pri tem nastajajo posebne ozmotične spremembe, ki pospešujejo resorbcijo teh dodatkov v milih, kot jih imajo razna medicinska mila. Tu hočem sporočiti nekaj zanimivih podrobnosti, ki se tičejo tkzv. „La Joja“ mila in njegovega izvora.
La Toja se ime truje svetovno znano kopališče (toplice), ki se nahaja na majhnem otoku blizu celine v severnozahodnem delu Španije. Na tem otoku izvirajo zelo cenjeni zdravilni vrelci, katerih voda vsebuje mnogo raznih soli in močno radioaktivnega blata. Po preiskavi radioaktivnega instituta univerze v Madridu vsebuje veliko množino radija in thorija: spada
*) Glavna zaloga: tvrdka Chemotehna — Ljubljana — Stari trg.
med najbolj radioaktivne vrelce, ker prihaja voda iz velikih globočin. Voda vsebuje tudi arzen, litij, natron, žveplo, klor itd. Uporaba teh toplic za zdravljenje raznih konstitucijonalnih bolezni je v zapadni Evropi, zlasti še v Severni in južni Ameriki, precej razširjena. Z dodatkom teh soli se je začelo proizvajanje mila, ki se imenuje „La Toja“, ker se je dognalo, da uporaba tega mila lahko nadomešča kopanje, samo za nekatere primere. Priporočalo se je to milo kot pomožno sredstvo pri zdravljenju nekaterih bolezni, v nekaterih slučajih pa tudi direktno kot zdravilo. Nasvetovala se je uporaba za: acne vulgaris, pruritus, prurigo, strophulus infantum, psoriasis, nekatere ecceme. Preizkusil sem vpliv „La Toja“ mila pri več slučajih acne vulgaris, prurigo, psoriasis in seborhoea capi tis. Iz teh opazovanj naj navedem najbolj karakteristične.
1.	Prurigo. 2 in l/2 leta star dobro rejen otrok z znaki eksudativne diateze, večkrat ima hraste, je pogosto rahoden. Iz anamneze se vidi, da je bil 10 mesecev pri orsih Ko so ga odstavili, se mu je pojavil izpuščaj pruriginoznega značaja. Dijeta in različna žveplena in terova mazila niso pomagala, zlasti je imel nemirno spanje, kar je starše posebno vznemirjalo. Uporaba mila „La Toja“, s katerim so ga redno umivali, je po par tedenskem opazovanju pokazala zelo ugoden rezultat: otrok je zgubil izpuščaj, je mirno spal in se začel lepo razvijati.
2.	12 mesecev star rahitičen otrok. Deklica, bleda, ima vse znake ra-hitide; po telesu, po vsem hrbtu in nogah, se vidijo izpuščaji v obliki prosenih zrnc, ki močno srbijo ter od časa do časa zginejo in se znova pokažejo. Otrok, ki ni več tednov niti ene noči radi srbenja mirno preležal, je z uporabo mila „La Toja“ izgubil izpuščanje ter se je po 3 tednih znatno zboljšal. Vidi se tudi, da je njegova prej bleda barva izginila, da je dobil apetit, kar je gotovo tudi deloma vzrok spremenjene kožne funkcije pod vplivom umivanja z imenovanim milom.
3.	Acne vulgaris. M. T., 20 let staro dekle, trpi na močno razviti acne obraza, zlasti čela in brade, ki je posuta z množico deloma gnojnih mozoljčkov. Po 3 tednih umivanja z „La Toja“ je koža postala čista in spremenila barvo. Zjutraj in zvečer se je koža z milom masirala ter obraz splahnil z zadostno množino vode. Ako je acne zelo močno razvita, se pusti ponoči milo na obrazu in se splakne šele zjutraj.
4.	Psoriasis. „La Toja“ milo seveda kakor vsa tozadevna sredstva ne povzroča izlečenja te težke bolezni, vendar je opaziti ugoden vpliv umivanja na luskine, ki se hitro očistijo ter koža na dotičnih mestih dobi mnogo bledejšo in zdravejšo barvo.
Na podlagi teh opazovanj lahko trdimo, da je milo „La Toja“ zelo dobro in uporabno sredstvo pri zdravljenju teh tako za bolnika kakor zdravnika nevšečnih obolenj, pri katerih je pozdraviti vsako uspešno zdravilo, ki skrajša in poenostavi zdravilni postopek.
_ •
„Stoma“ kot desinficiens ust.
J, Kallay — Ljubljana.
V novejšem času se uveljavlja med različnimi desinficiji ust domači preparat „stoma“ od dr. Mil. Petroviča. Spada v grupo fenola z aro-matskim eter. oljem. Karakteriziran je s tem, da ne nakrotizira, ne koagulira.
In ni toksičen, ima močno desinfekcijsko moč tako, da uniči po poskusih prof. Simiča čisti stoma v 10 minutah b; davice, tifusa, dizenterije, koli, stafilokoke in streptokoke, v koncentraciji 1:5, v koncentraciji 1:10 pa v 30 minutah. Njegova desinfekcijska moč je nezmanjšana pri 0.35%. kakor je dognal Djordjevič pri svojih poskusih, torej je gotovo enaka karbolovi kislini.
Za splakovanje ust zadostuje sledeča koncentracija : nakapaj v kozarec vode toliko stome, da postane voda motno bela in se prst na drugi strani kozarca komaj vidi.
Uporaba stome je precej mnogovrstna. Pri scarlatini in difteriji se rabi stoma za izpiranje ust in so rezultati prav zadovoljivi. Loefflerjev bacil izgine čez 2—10 dni, strept. haemolyticus čez 10—14 dni iz ust, kakor so pokazali poskusi prof. Todoroviča. To je važno radi tega, da se ne prenaša infekcija na druge. V splošnem je važno, da se izpirajo usta s stomo pri vseh nalezljivih boleznih, zlasti še pri tifusu in za časa epidemijah gripe. Videl sem dobre uspehe že po dveh dneh tudi pri angini lac. kjer sem mazal z 50% stomom tonzile, tako da je nehala vročina in so tonzile postale čiste. Na enak način se priporoča rabiti stomo pri scarlatini in difteriji.
Na isti način, kakor se priporoča pred vsako trebušno operacijo izruvati gnile korenine, plombirati in očistiti zobe, se mora tudi pred vsako operacijo in za časa zdravljenja dobro izpirati usta s stomo, ker se bolnik na ta način varuje proti infekciji. Jaz rabim pri vseh operacijah v ustih za ispiranje ust stomo, ker je zmanjšanje bakterij očitno in traja 2 uri. (Simič in Švare). Po operaciji in za časa celenja rane, mora bolnik tudi pridno izpirati usta večkrat na dan. Pri terapiji s različnimi kovinami, ki se izločajo na hiperemizirano gingivo je izpiranje s stomo tudi priporočljivo.
Kadar se daje injekcija v ustih, se mora dotično mesto dobro izprati s koncentr. stomo. ¡Potem se še-le injicira. Sledi potem ekstrakcija in po eksrakciji izpiranje s stomo. Pri zdravljenju zob se uporablja koncentr. stoma še za desinfekcijo gangrenoznih kanalov, nadalje pri paradentozi za zobne žepe, ali v atomizarju, pri stomatidah v vseh formah,
Končno je zanimivo, ako ugotavlja Simič, da nimajo anakot, panflavin, menthasept, formamint itd. nobene desinfekcijske moči, dočim je ta pri stomi zadovoljiva.
Iz vsega tega sledi, da imamo v stomi prav dober in zanesljiv desin-ficiens za ustno floro.
Literatura:
Simič i Švare: Vrednost raznih sredstava za desinfekciju usta na osnovu eksperimentalnih ispitivanja. Med. pregled 1933/1.
Todorovič: O desinfekcionoj moči preparata »stome“ i njegovoj praktičnoj vrednosti. Srpski arhiv 1931/1.
Bakteriolog Djordjevič: privatno obveščenje po Petroviču.
Panihesin Baisu
odpravi bolečine in vnetja
pri solnčnem ©ritemu, revmi, nev-ralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd.
(Panthesin-balsam se mora
Priporočajte
rekonvalescentom,
slabokrvnim
BLED
Prospekte in informacije daje zdraviliška komisija, Bled
oooc
oooo
oooo
oooo
oooi
CUCH
OOOO
oooo
oooo
oooo
Primerno za rekonvalescente po težkih operacijah, za anemične, telesno izčrpane bolnike, kronične bronhitide, škrofulozo in zaprto kostno tuberkulozo itd. Milo morsko podnebje. V posezoni od 15. septembra do 30. aprila pavšalna obskrbo-valnina za 20 dni Din 800'—. Za 10 dni Din 450'— (petkratno dnevno hrana in stanovanje).
Informacije na zahtevo od
oooc
oooo
9290
Rave
VENUS
Br. 584
antikoncipiens in vaginalni desinficiens.
V vseh slučajih, kjer zdravnik ugotovi, da žena ne sme priti v drugi stan, bodo Venus-fableie najbolje in najsigurnejše odgovarjale.
Venus-tablete se odlikujejo po čistosti vsebine tako, da niti najmanje ne dražijo sluznice in niso škodljive za zdravje niti pri vsakodnevni rabi.
Učinek lablet temelji na jako izdatnem in hitrem, vprav burnem razvoju aktivnega kisika, čigar lastnosti so nam dobro znane.
Cena za bolnike: 6 tablet Din 15'—, 12 tablet Din 20 —
Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno:
Rave kemijsko-farmaceutsko d. d. Zagreb.
KOLEGI!
ttt
Vaša dolžnost je, da agitirate za protituberkolozno ligo, da sami pristopite in da ji pridobite čim več članov. Organizirajmo borbo zoper to ljudsko kugo, ki je pri nas najbolj razširjena in najbolj zavratna bolezen.
Ul
vse znamke vse velikosti
(tudi male 3x4 in 4x5 cm)
vse kemikalije
potem vse kar •	spada k fotografiji v
Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5
Pension GRINTOVEC - Preddvor
v idilični legi s krasnim parkom, s terasami z razgledom na Savinjske planine in Karavanke je gotovo ena najlepših penzij v Sloveniji.
Ves komfori, izborna hrana, izredno nizke, Času primerne cene! Sijajni sprehodi in izleti, prilika za zimski sport! Predvsem pa mir za I bolne živce!
To vse nudi Pension Grintovec - Preddvor, želesn. postaja Kranj. 1
Sprejema samo lahko bolne (anaemija, neurastenija, astma, bronchitis) I in rekonvalescente. Pljučna tuberkuloza strogo izključena.
Zdravnik v neposredni bližini.
Starše, ki morajo svoje hčerke poslati v ljubljanske šole, opozarjamo na
Konvikt šolskih sester,
ki se bo olvoril z novim šolskim lelom. Sprejema samo 10 — 12 gojenk, ki stanujejo v malih sobah. Lega nasproti tramvajske remize v Zg. Šiški 10 minut od sredine mesta. Velik vrt, dober zrak. Dobra hrana. Stalno nadzorstvo po sestrah-učiteljicah; domača pomoč pri učenju. Cene zmerne. Vprašati: Prednica čč. šolskih sester na Golniku.
LÜUBLdANA
Desinfekcijska sredstva:
SANITOL medicinale,
SANITOL pro desinfektione,
SANO FORM,
SANEOLIN,
„Chemotechna družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 1Q-
SANEOLIN industriale, KARBOLNE KISLINE, FORMALIN,
MAZAVO MILO itd.
se nahaja v tkivu, Zato je diureza ta* ko močna in toleranca izvrstna.
Glavno mesto, kjer deluje
oli
ORIGINALNO PAKOVANJE : škatljica s 5 in 10 ampul, po 1 oziroma 2 ccm.
dominantni preparat za tečenje hipertonije in spastičnih motenj v krvnih žilah. Prepreči krče krvnih žil, zboljšuje obtok krvi skozi organe, regulira krvni tlak. Ublažuje očitno hitro i n trajno subjektivne težave.
ORIGINALNO PAKOVANJF: Cevi z 20 tablet, p o 0,33 gr.
vffehteh Jhcim
Leverkusen ob Ranu
Zastopstvo: .JUGEFA* k. d. Zagreb, Gajeva ul. 32.
Sezonsko gibanje nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji v letih 1920—1930.
Dr. Fedor Mikic.» šef statističnega odseka šole za narodovo zdravje, Zagreb.
(Konec).
Škrlatinka v Jugoslaviji 1920 — <930
V me- secu	Število obolelih znaša v letu												Postotna distri-bucija S obolelih!
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	
i n m IV v VI VII VIII IX X XI XII	146 175 199 148 172 245 262 446 451 714 1178 804	557 743 660 878 720 958 655 744 1551 2285 3337 2133	2247 1174 932 843 1033 984 894 1491 1694 2171 2482 2098	1593 1539 1290 840 706 929 887 1122 1254 2640 2207 1514	1448 1012 917 480 480 284 548 656 1106 985 876 985	960 766 799 614 571 453 404 439 820 1028 1021 868	629 532 477 430 414 536 285 326 470 534 686 608	561 377 319 427 505 451 507 522 845 1472 1834 1691	1548 1583 1597 1134 1164 984 1116 148-4 2254 3741 3726 2747	2275 1573 1044 851 739 849 1124 1209 1309 2035 1966 1651	1544 1049 1058 906 1026 941 828 717 961 1538 1391 1109	13 508 10 523 9 292 7 551 7 530 7 619 7 510 9 156 12 715 19	143 20	704 16 208	9,55 7,44! 6,5!) 5,3-1 5,32 5,39 5,31 6,47 8,99 13,53 14,63 11,46
Sku- paj	4940	15221	18048	16521	9777	8743	1927	9511 ¡23078		16625	13068	141 459	100,00
v me- secu	Število umrlih znaša v letu												Po- stotna distri* bucija umrlih
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	
i ii m IV v VI VII Vlil IX X XI XII	38 29 41 30 33 44 47 67 96 113 178 166	128 121 114 163 141 174 134 153 273 367 604 399	430 255 176 174 209 206 214 372 409 526 579 447	364 313 309 178 164 229 200 276 296 507 478 355	310 226 182 105 93 68 106 137 214 192 160 234	212 150 173 122 119 115 77 95 174 185 185 181	112 106 109 91 68 103 68 51 75 74 99 98	101 70 69 54 95 68 81 77 138 158 238 284	216 235 276 187 169 151 168 204 282 461 519 503	423 307 211 118 113 128 185 178 207 263 290 251	265 172 181 153 156 127 115 126 91 158 205 162	2 599 1 984 1 841 1 375 1 360 1 413 1 395 1	736 2	255 3	004 3 535 3 040	10,18 7,77 7,21 5,38 5,33 5,53 5,46 6,80 8,83 11,76 13,84 11,90
Sku- paj	882	2771	3997	3669	' 2027	1788	1054	1393	3371	2674	1911	25 537	100,00
j»ll»niHliffftlff4Tllfll)i fllitlillflinil!l!llillliinilllllIlllllllliHlHllllllIlllHIII»!llllllllllillllllSllllllllllllllll(lllllIllllllllli illllllllllll«llllllflIl!lll»IJ»IIIHllllllllllltlll*llllil!ilHlllllllllllllllll!lllltlllllllililll*llillI!
'Iazpoa yap ¿.VTj7p ttoXXiöv avTajtog aXXwv*.
(Homer, Ilias XI)
*lzreke o zdravnikih in zdravilstvu na straneh 240do 251 smo posneli iz knjige: Erich Ebstein: .Ärztliche Lebensareizheit“ Veg Enke - Stuttgart.
Uredništvo.
V me- secu	Eetaliteta znaša v letu												
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	ll-letna, letaliteta	
i	26,03	22,98	19,14	22,85	21,41	22,08	17,81	18 00	13,95	18,59	17,16	19,24	
ir	16,57	16,29	21,72	20,34	22,33	19,58	19,92	18,57	14,85	19,52	16,40	18,85	
I,U	20,60	17,27	18,88	23,95	19,85	21,65	22,85	21,63	17,28	20,21	17,11	19,81	
IV	20,27	18,56	20,64	21,19	21,88	19,87	21,16	12,65	16,49	13,87	16,89	18,21	
V	19,19	19,58	20,23	23,23	19,38	20,84	16,42	18,81	14,52	15,29	15,20	18,06	
VI	17,96	18,16	20,83	24,65	23,94	25,39	19,22	15,08	15,35	15,08	13,50	18,55	
VII	17,94	20,46	23,94	22,55	19,34	19,05	23,86	15,98	15,05	16,46	13,89	18,58	
Vlit	15,02	20,56	24,95	24,60	20,88	21,64	15,64	20,39	13,75	14,72	17,57	18,96	
IX	21,29	17,60	24,14	23,60	19,35	21,22	15,95	16,33	12,51	14,69	9,47	17,73	
X	15,83	16,06	24,23	19,20	19,49	18,00	13,86	10,73	12,32	12,92	10,27	15,69	
XI	15,11	18,10	23,33	21,66	18,26	18,12	14,43	12,98	13,93	14,75	14,74	j 1707	
XIt	20,65	18,71	21,31	23,45	23,76	20,85	16,12	14,43	18,31	15,20	14,61	18,76	
													
prečno	17,85(18,20		22,15	22,21	20,73	20,45	14,61	16,08	14,61	16,08	14,62	18,05	
	V	Na	100000 srednjega mesečnega prebivalstva je obolelo v letu										Povprečno mesečno	
								1926						
	me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925		1927	1928	1929	1930		
	i	1,24	4,65	18,48	12,91	11,56	7,55	4,88	4,29	11,65	16,87	11,28	9,65	
	n	1,48	6,20	9,65	12,46	8,07	6,02	4,12	2,88	11,90	11,64	7,66	7,51	
	m	1,68	5,50	7,67	10,43	7,31	6,27	3,69	2,43	11,99	7,72	8,06	6,62	
	IV	1,25	7,30	6,91	6,78	3,82	4,81	3,32	3,25	8,50	6,29	6,60	5,38	
	V	1,45	5,98	8,46	5,69	3,82	4,47	3,19	3,84	8,72	5,45	7,46	5,35	
	VI	2,06	7,95	8,09	7,48	2,25	3,54	4,13	3,42	7,36	6,26	6,83	5,41	
	VII	2,20	5,43	7,30	7,14	4,34	3,16	2,19	3,84	8,34	8,19	6,01	5,33	
	VIII	3,75	6,16	12,16	9,02	5,19	3,42	2,51	3,95	11,07	8,24	5,19	6,49	
	IX	3,78	12,82	13,79	10,06	8,75	6,39	3,61	6,39	16,80	9,61	6,95	9,00	
	X	5,98(18,87		17,66	21,16	7,78	8,00	4,09	11,12	27,85	14,93	11,12	13,53	
	XI	9,88 27,52		20,17	17,67	6,91	7,94	5,25	13,84	27,70	14,40	10,04	14,61	
	XII	6,72(17,57		17,03	12,11	7,76	6,74	4,65	12,74	20,40	12,08	8,00	11,43	
	1 i Povp.													
	| meseč. 1	3,46	10,52	12,29	11,08	6,46	5,69	3,80	6,01	14,38	10,21	7,90	8,37	
il!	miiiiiiiiiiiiii	i;:i!!IIIIIIlMll(llllIIIUI!!liIllt		illl!ll!lilll!IIIII!llll!ll!IIM||||		iliilljlllllllHI	iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiliiiiiini		lUlllllllllllil	l!!l!llllll!ll!l	lUlllllllllllil	1IIII11!: Il, 1 lil	flllllllllllllllllllllllllllllD	
V srcu raste zdravnik, iz Boga izhaja, iz naravne luči, iz skušnje. Najvišji temelj zdravilstva pa je ljubezen.
Paracelsus.
	Na	1 CCCOO srednjega			meser nega		prebivalstva je umrlo v letu					
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	Povprečno mesečno
i n m IV v VI VII VIII IX X XI XII	0,32 0,25 0,35 0,25 0,28 0,37 0,40 0,56 0,81 0,95 1,49 1,39	1,07 1,01 0,95 1,36 1,17 1,44 1,11 1,27 2,26 3,03 4,98 3,29	3,54 2,10 1,44 1,43 1,71 1,68 1,75 3,03 3,33 4,28 4,70 3,63	2,95 2,53 2,50 1,44 1,32 1,84 1,61 2,22 2,38 4,06 3.83 2.84	2,48 1,80 1,45 0,84 0,74 0,54 0,84 1,08 1,69 1,52 1,26 1,84	1,67 1,18 1.36 0,96 0,93 0,90 0,60 0,74 1.36 1.44 1.44 1,41	0,87 0,82 0,84 0,70 0,57 0,79 0,52 0,39 0,58 0,57 0,76 0,75	0,77 0,58 0,53 0,41 0,72 0,52 0,61 0,58 1,04 1,19 1,80 1,84	1,63 1,77 2,07 1,40 1,27 1,13 1,26 1,52 2,10 3,43 3,86 3,74	3,14 2,27 1,56 0,87 0,83 0,94 1,36 1,31 1,52 1,93 2,12 1,84	1,94 1,26 1,32 1.11 1.13 0,92 0,83 0,91 0,66 1.14 1,48 1,17	1,86 1,42 1,31 0,98 0,97 1,00 0,99 1,23 1,60 2,12 2,50 2,14
Povp. meseč.	0,62	1,91	2,72	2,46	1,34	1,16	0,68	0,88	2,10	1,64	1,16	1,51
Difterija v Jugoslaviji 1920—1930.
V me- secu				Število obolelih znaša					v letu				Postotna dis tribucija obolelih	
	1920	1921 1922 -il 1- t rV-M I		1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	Skupaj		
i	191	152	266	182	153	129	147	174	235	351	613	2 593		7,71
n	159	220; 143		166	149	123	200	121	2981 313		539	2 431		7,23
m	165	165	113	144	172	103	153	151	224	267	554	2 211		6,58
IV	103	166	107	131	88	149	126	101	151	207	381	1 710		5,09
v	104	105	137	101	115	142	105	104	143 213		340	1 609		4,79
VI	105	180	123	118	94	91	72	103	173	180	365	1 604		4,77
Vil	109	121	77	127	127	84	97	72	139	223	556	1 732		5,15
VH	170	183	134	122	86	81	120	189	222	341	637	2 265		6,74
IX	159	343	137	140	157	130	180	230	302	465	887	3 130		9,31
X	227	358	168	280	166	198	237	365	462	792	1404'	4 657	1	3,86
XI	274	441	304	261	154	171	218	331	563	874 1650		5 241		5,59
XII	146	233	246	191	174	159	221	303	486	827|1443		4 429		3,18
Sku-														
paj	1912	2667	1935	1963	1635	1560	1876	2244	3398	5053	9369	33 612	100,00	
TOlIllllillillIIIIIilllllllllinill!ll!lilIII|lllll||||||»|||l|||||lilllllllllllllllllllll«liI!'ll'll!ll:i;:.lllllllllltllllllllllllllllllllllll !l!lIl!IilltilllltlllllllllliniUI!IIHIIIIIIIllltll1llliitllilAlll!lltiltlUIIIItlIlllItllIIHII>l)'inilllttlHE
Medicina je znanost, v kateri morata bolj kot v vsaki drugi tvoriti genius in učenjak nedeljivo skupnost.
Jean Paul (1762—1825).
				Število		umrlih znaša v letu							
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	Skupaj	na razdelitev umrlih
i	18	18	43	45	28	37	27	31	59	57	109	472	8,96
n	26	22	18	20	29	23	34	32	41	78	76	399	7,58
ih	36	20	13	29	33	22	33	33	51	75	106	451	8,56
IV	11	23	12	23	12	20	25	24	32	33	57	272	5,17
v	10	8	13	13	20	10	14	14	15	43	54	214	4,06
VI	9	28	20	20	14	4	9	13	32	27	48	224	4,25
VII	16	14	15	18	20	11	8	13	16	32	80	243	4,62
VIII	23	21	19	15	12	7	18	30	32	36	88	301	5,72
IX	30	64	14	23	21	19	38	29	45	76	107	466	8,25
X	44	49	27	41	20	28	41	65	93	116	167	691	13,12
XI	55	48	63	38	34	25	34	60	99	117	192	765	14,53
XII	20	34	33	28	39	31	52	51	102	154	223	767	14,57
Sku- paj													
	298	349	290	313	289	237	333	395	617	844	1307	5 265	100,00
V me- secu	Letaliteta znaša v letu											Povpreč na lllet-na letaliteta
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	
i ii m IV v VI VII VIII IX X XI XII	9,42 16,35 21,82 10,68 9,61 8,57 14,68 13,53 18,87 19,38 20,07 13,70	11,84 10,00 12,12 13,86 7,62 15,50 11,57 11,47 18,66 13,69 10,88 14,59	16,17 12,59 11,50 11,21 9,49 16,26 19,48 16,67 10,22 16,07 20,72 13,41	24,73 12,05 20,14 17.56 12,87 16,95 14,17 12,29 16,43 14,64 14.56 14,66	18,30 19,46 19,19 13,64 17,39 14,89 15,75 13,95 13,38 12,05 22,08 22,41	28,68 18,70 21,36 13,42 7,04 4,40 13,10 8,64 14.61 14,14 14.62 19,50	18,37 17.00 21,57 19,84 13,33 12,50 8,25 15.00 21,11 17,30 15,60 23,53	17.82 26,44 21,85 23,76 13,46 12,62 18,06 15,87 12,61 17,81 13,13 16.83	25,11 13.76 22.77 21,19 10,27 18.50 11.51 14,41 14,90 20,13 17,58 20,99	16,23 24,92 28,09 15,94 20,19 15,00 14,35 10,56 6,12 14,65 13,39 18,62	17,78 14,10 19,13 14,96 15.88 13,15 14,39 13,81 12,06 11.89 11,64 15,45	18,20 16,41 20,40 15,91 13,30 13,97 14,03 13,29 14,89 14,84 14.60 17,32
Pov- prečno												
	15,59	13,09	14,99	15,94	17,25	15,19	17,75	17,60	18,16	16,70	13,95	15,66
^iji*IIi‘!i','ii^«•'i1111?!ii'iiiiiii'iiiiiiiiiiiii^i-iiiii.-iiiiiipiiliiiiiiiiiJiili.iiiijiiiii'iiiiiiiiiiiHUilnininiiuiiiiiiiiHim^ii,!’.■1iiii,iili!,i!,1i,;i,l;,l],li,j:,;l,l|iii|li,iii,i,;ilnI1i1iIIi!li;Biilrl
Medico pretium operae solvitur, animi debitur.
L A. Seneca (de benefic.)
V me- secu	Na 100000 srednjega mesečnega prebiv.								je obolelo		vi.	Povp. meseč.
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	19271928		1929 1930		
i	1,62	1,27	2,19	1,48	1,22	1,02	1,14 1,33		1,77	2,60	4,48	1,85
ii	1,35	1,83	1,17	1,34	1,19	0,97	1,55 0,92		2,24	2,28	3,93	1,73
m	1,39	1,37	0,93	1,16	1,37	0,81	1,18 1,15		1,68	1,98	4,04	1,58
IV	0,87	1,38	0,88	1,06	0,70	0,77	0,97 0,77		1,13	1,53	2,77	1,22
v	0,88	0,87	1,12	0,81	0,91	Ul	0,81	0,79	1,07	1,57	2,47	1,14
VI	0,88	1,49	1,01	0,95	0,75	0,74	0,55	0,78	1,29	1,33	2,65	1,14
VII	0,92	1,00	0.63	1,02	1,01	0,66	0,75	0,55	1,04	1,64	4,03	1,23
VIII	1,43	1,51	0,93	0,98	0,68	0,63	0,92	1,43	1,66	2,51	4,62	1,60
IX	1,33	2,84	1,12	1,12	1,24	1,01	1,38	1,74	2,25	3,41	6,42	2,21
X	1,90	2,96	1,36	2,24	1,31	1,54	1,82	2,76	3,44	5,81	10,15	3,29
XI	2,29	3,64	2,49	2,09	1,21	1,33	1,67	2,50	3,90	6,40	11,91	3,70
XII	1,22	1,92	2,00	1,53	1,37	1,23	1,69	2,28	2,25	6,05	10,40	3,12
Povp.												
meseč.	1,34	1,84	1,32	1,32	1,08	1,02	1,20	1,42	2,12	3,10	5,67	1,99
V me- secu	Na 100 000 sredn				ega meseč, prebiv. je umrlo v letu							Povp. meseč.
	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	
i ii hi IV v VI VII VIII IX X XI XII	0,15 0,22 0,30 0,09 0,08 0,01 0,13 0,19 0,25 0,37 0,46 0,17	0,15 0,18 0,17 0,19 0,01 0,23 0,12 0,17 0,53 0,40 0,40 0,28	0,35 0,15 0,11 0,10 0,11 0,16 0,12 0,15 0,11 0,22 0,51 0,27	0,36 0,16 0,23 0,19 0,10 0,16 0,15 0,12 0,18 0,33 0,30 0,22	0,22 0,23 0,26 0,10 0,16 0,11 0,16 0,09 0,17 0,16 0,27 0,31	0,29 0,18 0,17 0,16 0,08 0,03 0,09 0,05 0,15 0,22 0,19. 0,25|	0,21 0,26 0,26 0,19 0,11 0,07 0,06 0,14 0,29 0,31 0.26 0,40	0,24 0,24 0,25 0,18 0,11 0,10 0,10 0.23 0,22 0,49 0,45 0,38	0,44 0,31 0,32 0,24 0,11 0,24 0,11 0,24 0,34 0,69: 0,74 0,761	0,42 0,58 0,55 0,24 0,32 0,20 0,24 0,26 0,56 0,85 0,86 1,13	0,80 0,58 0 77 0,42 0,39 0,35 0,58 0,64 0,77 1,21 1,39 1,61	0,34 0,28 0,32 0,19 0,15 0,16 0,17 0,21 0,33 0,49 0,54 0,54
Povp. meseč.	0,21	0,24	0,20	0,21	0,19	0,15	0,21	0,25	0,38	0,52	0,79	0,31
Iliiliiliiliiliiiiiiiiiiii: i i: i i i i i : i i i i i ! i i i ! i i im : i : i i i i i iiiii i ii iiiiiniiiiiiuiiii!;i i i i i::i::inii i ii i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i u i i iiiiiiihk
Imam dve napaki, ki se jih zavedam z veseljem, namreč to, da imam tudi stare zdravnike za dobre opazovalce in drugo morda še večjo, da verujem v terapijo.
R• Virchow.
Morbili v Jugoslaviji 1920—1930.
V me*				število obolelih znaša					v letu				Postotna distribucija obolelih
		1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930	
seču	1920											skupaj	
i	3023	2178	946	331	3346	1720	1015	940	2141	2189	1043	18 872	10,92
n	2514	5111	562	850	3843	1880	1354	1308	3406	1674	1899	24 401	14,12
m	2661	3605	480	1410	5507	2326	1434	1417	3932	991	2044	25 807	14,93
IV	1940	4725	544	1076	2537	2299	1248	1828	2070	1704	1203	21 174	12,25
v	1321	3401	931	940	2968	2694	1006	1790	2502	1711	2075	31 339	12,35
VI	1635	2355	606	2215	1840	1338	548	1329	1286	971	1492	15 615	9,04
VII	388	546	179	704	638	566	277	463	530	378	356	5 025	2,91
VIII	219	157	88	183	219	78	86	159	155	137	109	1 590	0,92
IX	244	209	64	327	442	166	205	264	174	67	159	2 321	1,34
X	852	961	146	1341	766	964	524	973	1158	611	672	8 968	5,19
XI	1054	1181	312	1735	990	652	772	2728	1467	619	1144	12 654	7,32
XII	1480	836	226	1975	1559	885	780	3301	1952	823	1236	15 053	8,71
Sku- paj	17331	25265	5084	13087	24655	15568	9249	16500	20773	11875	13432	172 819	100,00
2
V me- secu				število		umrlih znaša			v letu				Postotna distribucija umrlih
	1920	1921	1922	1923	1 19241925		1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	
i	84	50	13	6	33	34	13	10	28	54	12	337	10,31
ii	101 123		14	29	31	27	18	22	44	44	19	472	14,43
m	1201 59		24	42	72	44	15	27	78	44	38	563	17,22
IV	58	110	29	15	59	25	24	32	42	35	62	491	15,02
v	33	67	39	13	38	51	20	36	39	26	32	394	12,05
VI	23	60	27	19	31	22	5	17	30	12	15	261	7,98
VII	6	23	26	20	13	34	6	10	25	8	14	185	5,66
VIII	6	5	10	14	2	6	1	1	5	10	13	73	2,23
IX	3	4	—	15	10	4	3	2	2	11	1	55	1,68
X	12	27	6	14	9	4	2	9	5	3	2	93	2,84
XI	26	37	10	12	18	6	3	18	26	2	15	173	5,29
XII	23	24	5	20	26	6	2	18	28	6	15	173	5,29
Sku-													
paj	495	589	203	219	342	263	112	202	352	255	238	3 270	100,00
•-iini;:n i i i i i i i i i i i i i a i :ini i i i: s i v i i i i i::i::ini':i!!ii!ininii!i i i i inu i i i ! i; i i r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ii i i i i:m
Zdravnik potrebuje ravno toliko znanosti za predpisovanje, kakor za to, da ničesar ne predpiše; pogostorna je umetnost ravno v tem, da sredstev ne vporablja.
Gracian (1601—1658)
				Letaliteta znaša v				letu				Povp.
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1 1926	1927 i	1928	1929	1930	11-letna letaliteta
i	2,78	2,30	1,37	1,81	0,99	1,98	1,28	1,06	1,31	2,47	1,15	1,79
n	4,02	2,41	2,49	3,41	0,81	1,43	1,33	1,68	1,29	2,63	1,00	1,93
m	4,51	1,64	5,00	2,98	1,31	1,89	1,05	1,91	1,98	4,44	1,86	2,18
IV	2,99	2,33	5,33	1,39	2,33	1,09	1,92	1,75	2,03	2,05	5,15	2,31
v	2,50	1,97	4,19	1,38	1,28	1,89	1,99	2,01	1,56	1,52	1,54	1,85
VI	1,41	2,55	4,46	0,86	1,68	1,64	0,91	1,28	2,33	1,24	1,00	1,67
VII	1,55	4,21	1,45	2,84	2,03	6,01	2,17	2,16	2,12	2,12	3,93	3,68
VIII	2,74	3,18	1,14	7,65	0,91	7,69	1,16	0,63	3,23	7,30	11,93	4,59
IX	1,28	1,91		4,59	2,26	2,4]	1,46	0,76	1,15	1,64	0,63	2,37
X	1,41	2,81	4,11	1,04	1,17	0,41	0,38	0,92	0,43	0,49	0,30	1,04
XI	2,47	3,13	3,21	0,69	1,82	0,92	0,39	0,66	1,77	0,32	1,31	1,37
XII	1,55	2,87	2,21	1,01	1,67	0,68	0,26	0,55	1,43	0,73	1.21	1,15
Pov-					■ :t :r							
prečno	2,86	2,33	3,99	1,67	1,38	1,69	1,21	1,22	1,69	2,15	2,80	1,89
Na 100 000 srednjega meseč, prebiv. je obolelo v letu
me- secu	1920	1921	19221923		1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	Povp. meseč.
i	25,62	18,18	7,78	2,68	26,72	13,53	7,87	7,18	16,12	16,24	7,62	13,49
n	21,28	42,62	4,62	6,88	30,65	14,78	10,49	9,98	25,61	12,39	13,86	17,41
m	22,49	30,02	3,94	11,40	43,87	18,26	11,09	10,80	29,52	7,33	14,90	18,40
IV	16,38	39,30	4,46	8,69	22,12	18,02	9,64	13,91	15,52	12,59	8,76	15,07
v	11,14	28,26	7,62	7,58	23,59	21,09	7,76	13,61	18,74	12,63	15,09	15,17
VI	13,77	19,54	4,95	17,84	14,60	10,46	4,22	10,09	9,62	7,16	10,84	11,09
VII	3,26	4,52	1,46	5,66	5,06	4,42	2,13	3,51	3,96	2,78	2,58	3,56
Vlil	1,84	1,30	0,72	1,47	1,73	0,61	0,66	1,20	1,16	1,01	0,79	1,13
IX	2,05	1,73	0,52	2,62	3,50	1,29	1,57	2,00	1,30	0,49,	1,15	1,64
X	7,14	7,93	1,19	10,75	6,05	7,50	4,02	7,35	8,62	4,48|	4,86	6,34
XI	8,82	9,74	2,5413,89		7,81	5,07	5,91	20,59	10,91	4,53 i	8,26	8,93
XII	12,37	6,89	1,83 15,79		12,28	6,87	5,68	24,88	14,50	6,02	8,91	10,61
			T									
meseč.	12,15	17,46	3,46	8,7816,30		10,14	5,94	10,43	12,94	7,29	8,12	10,22
llltllllllllllllllillllll lllll I lllll lili B Mili II I I I II I I I I I M I II II i I I I.11:1,1 I II I 1 I I I I II I II I III II I I'
Prav malo je ljudi — obdarovanih od Boga, —ki jim brez truda pripada znanje, ki doumejo stvari, čim se jim približajo. Večini pa gre težje; z večjim trudom prodirajo v duh medicine. Tretjemu delu pa ostane medicina vedno nekaj čisto površnega; oni ki spadajo med nje, opravljajo zdravniško obrt.
W. Ebstein (1836-1922%.
		Na	100 000 srednjega meseč, prebiv. je							umrlo v letu			
													Povp.
-:5	seču	1920	1921	1922 1923		1924	1925	1926	1927	1928	192911930 1		meseč.
	i	0,71	0,42	0,11	0,05	0,26	0,27	0,10	0,08	0,21	0,40	0,09	0,24
	ii	0,85	1,03	0,11	0,25	0,25	0,21	0,14	0,17	0,33	0,33	0,14	0,34
	m	1,01	0,49	0,20	0,34	0,57	0,35	0,12	0,21	0,59	0,33	0,23	0,40
	IV	0,49	0 91	0,24	0,12	0,47	0,20	0,19	0,24	0,31	0,26	0,45	0,35
	v	0,28	0,55	0,32	0,10	0,30	0,40	0,15	0,27	0,29	0,19	0,23	0,28
	VI	0,19	0,49	0,22	0,15	0,25	0,17	0,04	0,13	0,22	0,09	0,11	0,19
	VII	0,05	0,19	0,21	0,16	0,10	0,27	0,05	0,01	0,19	0,06	0,10	0,13
	VIII	0,05	0,04	0,08	0,11	0,02	0,05	0,01	0,01	0,04	0,07	0,09	0,05
	IX	0,03	0,03	—	0,12	0,08	0,03	0,02	0,01	0,01	0,08	0,01	0,04
	X	0,10	0,22	0,05	0,11	0,07	0,03	0,02	0,07	0,04	0,02	0,01	0,07
	XI	0,22	0,30	0,08	0,10	0,14	0,05	0,02	0,14	0,19	0,01	0,11	0,12
	XII	0,19	0,20	0,04	0,16	0,20	0,05	0,01	0,14	0,21	0,04	0,11	0,12
	Povp.												
	meseč.	0,35	0,41	0,14	0,15	0,23	0,17	0,72	0,13	0,22	0,16	0,14	0,19
Trebušni tifus v Jugoslaviji 1920 — 1930.
				Število obolelih znaša					v letu					Postot-
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj		na distribucija obolelih
i	269	182	279	200	311	376	220	316	262	231	421	3	067	6,25
n	128	174	131	236	225	266	215	183	194	82	244	2	078	4,24
m	118	112	108	181	215	206	155	78	150	73	232	1	628	3,32
IV	77	101	80	156	139	165	108	90	129	93	164	1	302	2,65
v	48	107	160	107	194	137	92	132	103	93	201	1	374	2,80
VI	190	153	92	140	131	241	108	198	145	160	212	1	770	3,61
VII	243	160	207	248	353	254	198	304	220	279	382	2	848	5,81
IVIH	529	383	571	327	410	405	322	697	478	352	688	5	162	10,53
IX	679	1124	754	489	1266	665	586	877	804	827	780	8	851	18,05
X	753	894	659	595	1367	697	806	829	706	858	787	8	951	18,25
XI	581	847	578	472	1087	497	644	647	505	882	610	7	350	14,99
XII	236	380	287	398	705	300	523	466	396	646	352	4	662	9,51
Sku-														
paj	3851	4617	3906	3549	6403	4209	3977	4817	4065	4576	5073	49 043		100,00
'!]:ll!ir’l!!l::li!l!!ll!li!l!!li:ii>llir!llllllllilill!]||||l!li!|!ll!||n||!||!'||l||||||||||!||i|||l||||;[ ih iiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111)11111||||,||||;|||||||||||||||||,iiii ¡j; ¡{lili iii !|| iii iiiiiiiiiiiiiiiiii ||{ lij ¡1111 |||||||,|||||||||||,i|||I||||'
Čas zdravnika naj bo deljen med prakso in študijem; z ono dobiva skušnjo, ta pa jo urejuje ter jo napravi plodno.
Cruveilhier (1791—1874).
				Število umrlih znaša >					letu				Postot-
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	na distribucija umrlih
i	37	24	67	36	42	68	35	50	33	43	53	488	8,57
ii	22	24	32	33	31	30	29	15 31		16	42	305	5,36
m	22	14	21	31	45	29	31	11	10	10	20	244	4,28
IV	13	21	7	25	27	30	18	15	12	19	23	210	3,69
V	10	12	23	24	18	14	11	13	13	15	29	182	3,20
VI	13	15	19	24	11	26	10	19	16	19	16	188	3,30
VII	20	20	10	29	28	28	23	28	18	27	39	270	4,74
VIII	53	44	52	40	40	38	13	56	42	26	52	456	8,01
IX	69	130	73	38	87	52	52	80	62	64	41	748	13,13
X	45	131	73	75	135	66	81	85	82	110	65	948	16,65
XI	104	118	78	79	131	71	74	79	56	84	86	960	16,86
XII	36	61	49	59	119	46	73	60	53	84	56	696	12,22
Sku- paj	444	614	504	493	714	498	450	511	428	517	522	5 695	100,00
					Letaliteta znaša v				etu				Povp.. 11-let-na letaliteta
3	m e-se cu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926 1927 I		1928	1929	1930	
	i	13,75	13,19	24,01	18,00	13,50	18,09	15,91	15,82	12,60	18,61	12,59	15,91
	ii	17,19	13,79	24,43	13,98	13,78	11,28	13,49	8,20	15,98	19,51	17,21	14,68
	m	18,64	12,50	19,44	17,13	20,93	14,08	20,00	14,02	6,67	13,70	8,62	14,99
	IV	16,88	20,79	8,75	16,03	19,42	18,18	16,67	16,67	9,30	20,43	14,02	16,13
	V	20,83	11,21	14,37	22,43	9,28	10,22	11,90	9,85	12,62	16,13	14,43	13,25
	VI	6,84	9,80	20,65	17,14	8,40	10,79	9,26	9,60	11,03	11,88	7,54	10,62
	VII	8,23	12,50	4,83	11,69	7,93	11,02	11,62	9,21	8,18	9,68	10,21	9,48
	VIII	10,02	11,49	9,11	12,23	9,76	9,38	4,04	8,03	8,79	7,39	7,56	8,83
	IX	10,16	11,57	9,68	7,77	6,87	7,82	8,87	9,12	7,71	7,74	5,26	8,45
	X	5,98	14,65	11,08	12,60	9,88	9,47	10,05	10,25	11,61	12,82	8,26	10,59
	XI	17,90	13,93	13,49	16,74	12,06	14,28	11,49	13,30	li 09	9,52	14,10	13,06
	XII	15,25	16,05	17,07	14,82	16,88	15,33	13,96	12,88	14,36	13,00	15,91	14,93
	Pov-												
	prečno	11,53	13,30	12,90	13,89	11,15	11,83	11,32	10,61	10,53	11,30	10,29	11,62
niIlllllllllll!IIIIIIIIIIHIIilllllllllIIIIIIIIIII!lllllllillllllIIIII!lllllllll!ll!l!il"lllllll‘ii:!M l!Hlllllllillllllllll!il!ll'!l lili I III I i lili I II ni!i|!!||||Hi:i|IT'li;i!il I I I I ii! Ill II
Medicina brez kirurgije šepa, kirurg pa je slep brez medicine.
A. v. Haller (1708-1777).
<lilliiliiiilliiliiiiiliiliilliiiiliiliiiiiliilltllllllliiiiiliiiiiliiliiliiliiliiii!liiliil!illiliiliiiiiliiliil)iliili!liiliiliiliiiiiliiiiili!liii:ii:;i::i:ii>iliiliii;iiiiliiiiiiili:ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii:iiiii:ii;iiiiiui i ¡imi i 'ii.
Medicinam exercere nil aliud est, quam aliorum miseriam videre et propriam pati.
		Na 100 000 srednjega meseč, prebiv. je umrlo v letu											
													Povp.
4	seču	1920	1921	1922	1923!1924		1925	1926	1927	1928	1929	1930	meseč.
	i	2,28	1,52	2,30	1,62	2,48	2,96	1,71	2,41	1,97	1,71	3,08	2,19
	ii	1,08	1,45	1,08	1,91	1,79	2,09	1,67	1,40	1,46	0,61	1,78	1,48
	m	1,00	0,93	0,89	1,46	1,71	1,62	1,20	0,59	1,12	0,54	1,69	1,16
	IV	0,65	0,84	0,66	1,26	1,11	1,29	0,83	0,69	0,97	0,69	1,19	0,93
	v	0,40	0,89	1,31	0,86	1,54	1,07	0,71	1,00	0,77	0,69	1,46	0,98
	VI	1,60	1,27	0,75	1,13	1,04	1,88	0,83	1,50	1,08	1,18	1,54	1,26
	VII	2,04	1,33	1,69	2,00	2,80	1,98	1,52	2,31	1,64	2,05	2,77	2,02
	VIII	4,44	3,17	4,66	2,62	3,25	3,16	2,48	5,28	3,57	2,59	4,98	3,66
	IX	5,70	9,29	6,14	3,92	10,01	5,18	4,50	6,63	5,99	6,07	5,64	6,26
	X	6,31	7,38	5,36	4,77	10,80	5,42	6,18	6,26	5,26	6,29	5,69	6,33
	XI	4,86	6,98	4,70	3,78	8,57	3,86	4,93	4,88	3,75	6,46	4,40	5,19
	XII	1,97	3,13	2,32	3,18	5,55	2,33	4,00	3,51	2,74	4,73	2,54	3,29
													
	meseč.	2,70	3,19	2,66	2,88	4,23	2,74	2,55	3,05	2,53	2,81	3,07	2,90
1 ..		Na	100 000 srednjega meseč, prebiv. je							umrlo v letu			
													Povp.
5	seču	1920 j 1921		1922	1923 1924		1925	1926	1927	1928	1929	1930	mest č.
	i	0,31	0,20	0,55	0,29	0,34	0,54	0,27	0,38	0,25	0,32	0,39	0,35
	n	0,19	0,20	0,26	0,27	0,25	0,24	0,22	0,11	0,23	0,12	0,31	0,22
	ih	0,19	0,12	0,17	0,25	0,36	0,23	0,24	0,08	0,08	0,08	0,15	0,17
	IV	0,11	0,17	0,06	0,20	0,21	0,24	0,14	0,11	0,09	0,14	0,17	0,15
	V	0,08	0,10	0,19	0,19	0,14	0,11	0,08	0,10	0,10	0,11	0,21	0,13
	VI	0,11	0,12	0,16	0,19	0,09	0,20	0,08	0,14	0,12	0,14	0,12	0,13
	VII	0,17	0,17	0,08	0,23	0,22	0,22	0,18	0,21	0,13	0,20	0,28	0,19
	VIII	0,44	0,36	0,42	0,32	0,32	0,30	0,10	0,42	0,31	0,19	0,38	0,32
	IX	0,58	1,07	0,59	0,30	0,69	0,41	0,40	0,61	0,46	0,47	0,30	0,53
	X	0,38	1,08	0,59	0,60	1,07	0,51	0,62	0,64	0,61	0,81	0,47	0,67
	XI	0,87	0,97	0,63	0,63	1,03	0,55	0,57	0,60	0,42	0,62	0,62	0,68
	XII	0,30	0,50	0,40	0,47	0,94	0,36	0,56	0,45	0,39	0,61	0,41	0,49
	Povp.												
	meseč.	0,31	0,42	0,34	0,33	0,47	0,32	0,29	0,32	0,27	0,32	0,32	0,34
apuimiiiui!:i‘-i;tiiiiiii!!ii>iim u i iiiiiniii i i i i iiiiiiiniiii i miri nimi i iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:<i'i|iiiiiiiti::i!;iiii;iliiliiiiiiiiiiii!ii)ii ■ > i iHiiiiiiiiiiiiinir
Nekateri bolniki čutijo toliko hvaležnosti do svojega zdravnika, da ne uvidijo, zakaj bi ga morali povrh še honorirati.
O. Weiss.
Griža v Jugoslaviji 1920—1930.
Število obolelih znaša v letu
me- secu	1920	1921	1922	1923 1924		1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	na distribucija obolelih
													
i	141	30	61	46	40	26| 25		25	23	10	19	446	1,02
ii	109	57	38	30	42	27	23	9	25	17	28	405	0,93
m	91	34	39	48	52	16	23	14	16	21	31	385	0,88
IV	49	39	29	34	19	14	10	18	47	21	25	305	0,70
v	51	45	62	36	34	16	39	22	28	28	27	388	0,89
VI	293	217	108	89	48	77	51	69	36	34	32	1 054	2,42
VII	1044	566	407	222	323	223	166	265	97	86	300	3 699	8,48
VIII	4492	3233	952	764	615	301	236	571	489	325	468	12 446	28,54
IX	2454	5380	660	996	973	307	264	214	599	642	307	12 796	29,34
X	1767	2225	290	939	653	195	206	134	229	414	169	7 221	16,56
XI	553	1319	177	642	218	92	109	104	169	200	44	3 687	8,45
XII	74	134	55	131	67	17	68	49	42	95	51	783	1,80
Sku-			' ■										
pej	11118	13279	2878	3977	3084	1311	1280	1494 ;	1800	1893	1501	43 615	100,00
				Število		umrlih znaša			f letu				Postot-
me- secu	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1920-1930 skupaj	na distribucija umrlih
													
i	27	1	11	10	9	8	—	4	1	—	3	74	Ul
n	24	6	2	3	8	3	1	1	5	2	3	58	0,87
m	13	—	4	1	1	1	—	2	—	1	—	23	0,34
IV	20	5	—	3	—	1	¿i —	2 p 1		2	1	35	0,52
v	7	5	2	3	3	1	3	—	2	1	3	30	0,45
VI	38	20	10	7	4	4	2	5	1	2	3	96	1,44
VII	111	68	34	20	28	25	16	24	2	7	14	349	5,22
VIII	718	423	109	94	55	28	27	65	36	26	47	1 628	24,36
IX	476	1041	118	160	98	45	24	22	84	88	47	2 203	32,96
X	314	444	47	186	93	25	30	15	29	64	23	1 270	19,00
XI	150	341	29	135	34	11	24	7	21	32	11	795	11,90
XII	8	38	5	15	11	1	11	5	4	23	1	122	1,83
Sku- paj	1906	2392	371	637	344	153	138	152	186	248	156	' 6 683	100,00
iiiiiiiiiiiiiii:n:i;!ii:ii!i;ii -i-.iitiiiiHiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiniiiiiiiiiiJiiniHiiiiiiiiiitiiuiitiiiiHiHiHiiiniiiiitiiiiiniiiiiiiniKiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiinniiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiniri^iiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiuiiniiiK
Dve unči „savoir faire" in ena unča znanosti preskrbijo zdravniku več bolnikov kot obratno razmerje.
A. G. Richter (1742—1812).
V me- secu	Na 100 000 srednjega meseč.						prebi v. je		obolelo v		letu	Povp. meseč
	1920 1921		1922 1923		1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	
i	1,19	0,25	0,50	0,37	0,32	0,20	0,19	0,19	0,17	0,07	0,14	0,32
n	0,92	0,48	0,31	0,24	0,33	0,21	0,18	0,07	0,19	0,13	0,20	0,29
m	0,77	0,28	0,32	0,39	0,41	0,13	0,18	0,11	0,12	0,16	0,23	0,27
IV	0,41	0,32	0,24	0,27	0,15	0,11	0,08	0,14	0,35	0,16	0,18	0,22
v	0,43	0,37	0,51	0,29	0,27	0,13	0,30	0,17	0,21	0,21	0,20	0,28
VI	2,47	1,80	0,88	0,72	0,38	0,60	0,39	0,52	0,27	0,25	0,23	0,75
VII	8,78	4,69	3,32	1,72	2,56	1,74	1,28	2,01	0,72	0,63	2,18	2,62
VIII	37,74	26,76	7,76	6,14	4,87	2,35	1,81	4,32	3,65	2,39	3,39	8,82
IX	20,59	44,48	5,37	7,99	7,69	2,39	2,03	1,62	4,46	4,71	2,22	9,05
X	14,81	18,37	2,36	7,53	5,16	1,52	1,58	1,01	1,70	3,04	1,22	5,10
XI	4,63	10,88	1,44	5,14	1,72	0,71	1,29	0,78	1,26	1,47	0,32	2,60
XII	0,62	1,10	0,45	1,05	0,53	0,13	0,52	0,37	0,31	0,69	0,37	0,55
! Povp. 'meseč.	7,80	9,18	1,96 ll!lllllllllll!l	2 67	2,04	0,85 II I IIIIII1IIII!	0,82 llllllllllllllll:	0,94	1,12	1,16	0,91	2,58
I				IIIIIIII1II1II1II	lllllllllllilllll			lllllllllllilllll	llllllllIIMIIIi	nitiiiiiifilnfi	lllilfllliniiill	llfliillllllllllll
Hafel and je delil svoje bolnike v tri kategorije: 1. v te, ki bi jih narava hitreje ozdravila kot on sam; 2. v te, ki bi jih ona bila ravno tako hitro ozdravila kot on in 3. v te, pri katerih je pomagal naravi.
Dober zdravnik je tako preprost kot narava.
Stahl (1660—17 34).
t
	Na 100000 srednjega meseč.						prebiv. je		umrlo v letu			Pov-
me*												prečno meseč*
seču	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	no
i		0,01	0,09	0,08	0,07	0,06			n m		n no	0,05
1	U,^o							U,Uo	U,U1			
ii	0,20	0,05	0,02	0,02	0,06	0,02	0,01	0,01	0,04	0,01	0,02	0,04
m	0,11	—	0,03	0,01	0,01	0,01	—	0,02	—	0,01	—	0,02
IV	0,17	0,04	—	0,02	—	0,01	—	0,02	0,01	0,01	0,01	0,02
v	0,06	0,04	0,02	0,02	0,02	0,01	0,02	—	0,01	0,01	0,02	0,02
VI	0,32	0,17	0,08	0,06	0,03	0,03	0,02	0,04	0,01	0,01	0,02	0,07
VII	0,93	0,56	0,28	0,16	0,22	0,20	0,12	0,18	0,01	0,05	0,10	0,25
VIII	6,03	3,58	0,89	0,76	0,44	0,22	0,21	0,49	0,27	0,19	0,34	1,15
IX	3,99	8,61	0,96	1,28	0,77	0,35	0,18	0,17	0,63	0,65	0,34	1,56
X	2,63	3,67	0,38	1,49	0,73	0,19	0,23	0,11	0,22	0,47	0,17	0,90
XI	1,26	2,81	0,24	1,08	0,27	0,08	0,08	0,05	0,16	0,23	0,08	0,56
XII	0,07	0,31	0,04	0,12	0,09	0,01	0,08	0,04	0,03	0,17	0,01	0 09
												
Povp.												
meseč.	1,34	1,65	0,25	0,43	0,23	0,10	0,09	0,10	0,12	0,15	0,09	0,40
I OŠk		IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV	
	ZAPISNIK		
rednega občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 18. marca 1933 ob 20. uri v restavraciji Zvezda,
Ker je bilo ob napovedani uri zbranih še premalo članov, otvori predsednik dr. Meršol občni zbor in ga takoj zaključi z obvestilom, da se bode v smislu društvenih pravit vršil čez pol ure ob vsaki udeležbi članov.
Predsednik otvori nato ob 20 uri 30 min. ponovno občni zbor in ugotovi da je od 128 članov navzočih 17. torej manj kot ena petina. V smislu paragrafa 20. društvenih pravil je zbor sklepčen, ne sme pa sklepati o spremembi pravil.
Uvodoma se predsednik spominja umrlega člana društva dr. Mayra Augusta kakor tudi v Zagrebu prerano umrlega klin. asistenta dr. Leo Lemeža in pozove člane, da se v spomin umrlih dvignejo s sedežev.
Nato naznani dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo revizorjev.
4.	Volitev novega odbora, revizorjev in razsodišča.
5.	Sprememba pravil.
6.	Določitev članarine za 1. 1933.
7.	Samostojni predlogi.
8.	Slučajnosti.
I.	Tajnik prebere zapisnik zadnjega občnega zbora. Predsednik obvesti, da sta se knjižnica in dr. Kernova slika prepustili Bolnici za ženske bolezni
Zapisnik se odobri.
II.	Poročilo predsednika: Odbor je v preteklem letu skušal poglobiti delo na znotraj in ga širiti tudi na zunaj. Ena najvažnejših nalog je bila proslava sedemdesetletnice društva. V ta namen se je vršilo dne 18. decembra 1. 1932. v dvorani OUZD
%
slavnostno zborovanje, katerega udeležba je bila proti pričakovanju velika (70 oseb; L, 1912 jih je bilo 66.). Poleg tega je ob tej priliki izšla posebna slavnostna številka Zdravniškega Veslnika, za katero se imamo v prvi vrsti zahvaliti agilnosti urednika dr. Neubauerja. Zdravniški zbornici ter Kr. banski upravi pa se moramo zahvaliti za podporo. Zborovanje kakor tudi slavnostna številka sta bili, upoštevajoč slabe društvene finance, . na dostojni višini.
Društvo je gojila zveze z Jugoslovanskim zdravniškim društvom. Poleg drugega je poslalo delegata dr. Kocijančiča na kongres v Vrnjačko banjo; dalje sta bila predsednik dr. Meršol in podpredsednik dr. Kunst na skupni seji v Zagrebu dne 11. XII. 1932.
Delegata društva dr. Meršol in dr. Kocijančič sta se udeležila seje Zveze duševnih-, delavcev, poleg tega tudi izpolnila vprašalno polo Mednarodnega urada dela v Ženevi o rekrutiranju in možnosti namestitve intelektualnih delavcev v naši državi.
V imenu društva sta predsednik in tajnik podpisala vdanostno adreso Nj. Veličan« stvu Kralju Aleksandru I. v januarju t. 1. (Burno odobravanje.)
Kot zastopnik društva je bil predsednik izvoljen v ožji vseučiliščni odbor, ki se je osnoval v februarju 1933.
Število članstva je poraslo od 30 na 128, kar je predvsem zasluga diuštvenega blagajnika.
Za poživitev znanstvenega dela med člani je dal docent dr. Matko društvu na razpolago 3000 Din za razpis nagrade za najboljše medicinsko znanstveno delo. Odziv med mlajšimi zdravniki je bil minimalen; vposlano je bilo samo eno delo. Nekateri člani so se pritožili, da je bil čas prekratek. Radi tega je ocenjevalni odbor sklenil, da se za letos nagrada ne podeli nikomur, ampak se ponovno razpiše za 1. 1933/34 pod istimi pogoji. Upati je, da bode v bodočem letu odziv številnejši.
Poročilo predsednika se sprejeme na znanje in odobri.
Poročilo tajnika: Posle tajnika je do novembra 1932 vršil dr. Kocijančič, ki je pa radi preselitve v Škofjo Loko odstopil. Za njegovega namestnika je bil začasno določen dr. Bajc, ki poda tajniško poročilo. Društvo je imelo 7 odborovih sej, ki so se vse vršile v pisarni roentgenološkega instituta. Vložni zapisnik pokazuje 46 poslanih in prejetih spisov. V preteklem letu je bilo prirejenih 9 znanstvenih sestankov s 15 predavanji s povprečno 31 obiskovalci. Prirejena je bila tudi ena ekskurzija (ogled sanatorija Šlajmerjev Dom). Kratka poročila znanstvenih sestankov so izšla v Zdravniškem Vestniku..
Poročilo tajnika se odobri.
Poročilo blagajnika (g-e dr. Fink): Pri prevzemu blagajne lani je
znašalo imetje, naloženo v Poštni hranilnici.................................. 2979’95 Din
Prejemki v preteklem letu........................................ 2741'25	„
Skupaj 57Z1'20 Din
Izdatki (poleg običajnih stroškov tudi potni stroški za dr. Kocijančiča 500 Din, in pa prilog za jubilejno številko Zdravniškega Vestnika 1000 Din)
Skupaj 3005'40 Din
Društvena imovina, ki ostane za prihodnje leto..................... 2715'80 Din
Poleg tega ima društvo še dve hranilni knjižici dr. Loschner-Maderjeve ustanove, ki znašata.............................................Skupaj 175’17.Din
Poročilo blagajnika se po kratki debati, katere se udeleže dr. Brenčič, dr. Logar, dr. Avramovič in dr. Meršol, sprejme.
III.	Poročilo revizorjev: V imenu revizorjev izjavlja ga dr. Zalokar da je blagajniške knjige našla v Tedu in predlaga odboru absolutorij, ki je soglasno sprejet.
IV.	Volitev novega odbora, revizorjev in razsodišča.
Pri votitvah je per acclamationem izvoljen stari odbor, samo mesto dr. Kocijančiča se izvoli g-a dr. Sabina Praprotnik.
Predsednik dr. Meršol se zahvali za zaupanje in omenja, da bode program društva, v bodočem poslovnem letu v glavnem ostal isti.
V.	O spremembi pravil se ne more sklepati, ker je šlevilo prisotnih članov premajhno.
VI.	Glede Članarine za 1. 1933 se soglasno določi, naj ostane ista kot lani, t. j. 20 Din, poleg tega pa naj vsak član plača še 10 Din za Jug. Zdravn. Društvo. Sprejeto.
VB. Samostojni predlogi: Odbor predlaga, naj se mu da polnomoč, da doseže pri merodajnih faktorjih, da naj se Losch-Maderjeva ustanova prepusti Pokojninskemu skladu za zdravniške vdove in sirote. Sprejeto.
Vlil. Slučajnosti: a) Predsednik javlja, da je za glavno skupščino Zdravniške zbornice poslal samostojen predlog, nej seoba lista: Glasilo zbornice in Zdravniški Vestnik združita. Prosi, da naj občni zbor da odboru pooblastilo, da lahko sklepa o udeležbi društva v slučaju ustanovitve konzorcija lista. Soglasno sprejeto z omejitvijo, da društvo pri tem ne sme materijalno trpeti.
bi Predsednik prosi navodil za svoje delovanje v Vseučiliščnem odboru glede izpopolnitve medicinske fakultete v Ljubljani. Debate se udeleže dr. Tičar, dr. Avramovič in dr. Soglasno je sklenjeno, da naj predsednik kot delegat društva dela za izpopolnitev fakultete.
c)	Predsednik omenja predlog Prirodoslovnega društva o obnovitvi Ljudske univerze v Ljubljani, pri kateri naj bi sodelovale vse znanstvene in strokovne organizacije. Odboru se priporoča, naj to akcijo podpre.
d)	Ker obstoja še vedno primanjkljaj za slavnostno številko Zdravniškega Vestnika, zato predsednik prosi člane, naj list podpro z dobrovoljnimi prispevki v ta namen. Po inicijativi dr. Švajgerja se med navzočimi člani društva nabere 600 Din za delno krit. e deficita.
Ker se nihče več ne javlja k besedi, zaključi predsednik občni zbor ob 21. uri 40 min.
D. Sabina Praprotnik, m. p.	Dr. Valentin Meršol, m. p.
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
REFERA.TNI SESTANKI MARIBORSKIH ZDRAVNIKOV.
1. sestanek dne 12. maja 1933. v čitalnici Splošne bolnice v Mariboru.
Na pobudo upravnika Splošne bolnice v Mariboru so se uvedli redni sestanki primarijev, asistentov in pomožnih zdravnikov v našem zavodu. Ti sestanki, ki bi se vršili vsaj dvakrat mesečno, so interne narave in imajo namen potom predavanj, referatov in demonstracij poglobiti splošno in specijelno znanje, predvsem pomožnih zdravnikov ter voditi evidenco nad najnovejšimi tekovinami medicinske znanosti. Kasneje se namerava pritegniti k posebnim sestankom še zunanje (izvenbolnične) zdravnike, predvsem one v banovinski in državni službi ter s tem navezati stike, ki so sedaj zelo rahli, v škodo vseh prizadetih.
Bolnica razpolaga z lično čitalnico in — za sedaj malo — knjižnico, ki je deloma lastnina zdravniškega društva v Mariboru in ima naročenih tudi več specijelnih in splošnih strokovnih tednikov, ki so članom zavoda proti obvezni mesečni članarini stalno na razpolago. Kr. Banska uprava pa je osvojila princip, da bi postala ta knjižnica in čitalnica javna t. j. da bi bila pristopna vsem zdravnikom Maribora in okolice. Članarina za gospode kolege izven bolnice znaša Din 20'— mesečno; prijave pa je nasloviti na opravo bolnice. Če bo odziv izvenbolničnih zdravnikov povoljen, bo mogoče misliti na nabavo večjega števila revij ozir. novoizišlih strokovnih knjig, ki bodo članom stalno na razpolago v omenjeni čitalnici, ne bodo se pa izposojevala na dom. V sedanjih časih, ko je nabava dragih inozemskih revij ozir. knjig za posameznika skoro nemogoča, je sklep uprave le toplo pozdravljati.
Na prvem sestanku je referiral upravnik Dr. Fr. Vrečko o splošnih smernicah pri ureditvi ozir. upravi bolnic in podal kratek historijat o razvoju bolnic na bivšem Štajerskem s posebnim ozirom na naš zavod. Iz uspelega referata bi povzeli v širokih obrisih sledeče:
K mariborski bolnici, ki je bila po prevratu stavljena pred popolnoma nove naloge, gravitira kakih 180.000 prebivalcev, posebno če upoštevamo, da sosednje bolnice nimajo specijalnih oddelkov (okulističnih dermato-veneroloških). Bolnica ima sedaj vsega le 569 postelj; od teh je 75 infekcijskih, kar je sorazmerno mogoče preveč. Na 1000 prebivalcev pride torej le troje postelj, za industrijske kraje pa se zahteva ca. 5 postelj na 1000 duš. Po načrtu za razširjenje bolnice, ki je že davno predvideno, ki se pa radi sedanjih razmer ne da tako kmalu uresničiti, bo prišlo 4*5 postelj na 4000 prebivalcev, torej bi dosegli s tem optimum zahtevanega.
Naš zavod je zgrajen po tjpu koridorskih bolnic, ki je sicer ekono mičen in za večje institucije praktičen, ne odgovarja pa higijenskim zahtevam tako kakor pavilijonski sistem.
Ref. omenja mimogrede tudi zakon o bolnicah, ki je kot okvirni zakon izvrsten, poslabšan pa po raznih pravilnikih, ki ogrožajo s svojimi zahtevami finančni obstoj posameznih zavodov in se ne dajo realizirati. Individualizirale je pri gradnji ozir. povečavi bolnic predvsem potrebno in se ne da to kar tako vtisniti v kake šablonske predpise. Merodajne so predvsem krajevne razmere. V svojem referatu se predavatelj dotakne tudi aktualnega problema kurativne in preventivne medicine ter ugotavlja, da se je dosedaj mnogo preveč delalo in izdajalo v korist preventivne medicine, da pa so bile kurativne institucije precej zapostavljene. Gledati je treba da se najde način, kako oba sistema unificirati in odpraviti s tem odium in zle posledice, ki so nastale vsled te cepitve. Kot primer navaja samo vprašanje javnih ambulatorijev v bolnici, kakor jih predpisuje zakon. (n. pr. venerološki). Ni pa nikakega kritja za nepreračunane izdatke za vzdrževanje sličnih ambulant.
S kratkim pregledom o skrbstvu odpuščenih bolnikov v drugih državah, o uvedbi tkz. skrbstvenih sester v bolnici, ki bi naj bile v ozkih stikih z zunanjimi karitativnimi društvi zaključuje predavatelj svoj referat, ki mu je sledila živahna diskusija.	S. L.
2.	sestanek
dne 19. V. 1933. v konferenčni sobi medicinskega oddelka (prisotnih 18
tovarišev).
1.	) Dr. Bedjanič demonstrira slučaj Dystrophia muscul. progres s. (tip Duchenne) Kratek pregled etiologije, simptomatologije in terapije tega miopatskega obolenja.
2.	) Nato predstavi docent Dr. Matko zanimiv in bolj redek slučaj z akutno nastalimi simptomi totalne a 1 e k s i j e ter agrafije in istočasne delne afazije pri 35-letnem bolniku akademskega .poklica.
Ekologija teh motenj je nekoliko nejasna. Razlagati si jo moremo le z prehodnim lokalnim krčem ožilja (ishemijo) vsled fizičnih naporov, deloma pa tudi na podlagi abususa in nicotino et alkoholo. W. R.: negat. RR.: 120/85. V ostalem je pacijent popolnoma zdrav. Po par dneh so simptomi skoraj izginili. V široko zasnovanem predavanju poda nato gosp. docent podrobno analizo človeške govorice in ostalih senzoričnih funkcij.
3.) Sledi demonstracija bolnika zcerebelarno ataksijo povsem nejasne geneze.
3.	sestanek dne 26. V. 1933. v laboratoriju prosekture (pris. 15 tovarišev.)
Prim. Dr. Lavrič:
1.	) Referat in demonstracija: aneurisma art. tibialis ant. et post. na traumatični bazi, ki se je razvila tri tedne po vstrelu na podgo-leni. Napravljena je prvotno ligatura arter. poplit. in to sedem tednov po poškodbi. Anevrizma je izginila, pač pa je bila atrofija ekstenzorjev tako močna, da se je kasneje moralo amputirati. Ozdravljenje. Kratek pregled dijagnostike in terapije travmatske anevrizme.
2.	) Referat iu demonstracije: sarkoma testis, ki je zaostal v desnem dimeljskem kanalu. Obojestranski kriptorhizem. Na desni strani je retinirana moda maligno spremenjena. Ekstirpacija je bila lahka, ker ni bilo penetracije v okolico. Pregled limfatičnih kanalov in žlez, ki pridejo v poštev za ekstirpacijo in obsevanje. Profilaktične in radikalne operativne metode.
3.	) Referat in demonstracija preparata pri pancreatitis acuta haemorrhagic a. Pancreatitis je bila dijagnosticirana pred operacijo, nakar je napravljena široka tamponada in drenaža pancreasa skozi lig. gastrocolicum. Exitus po 24 urah. Kratek pregled etiologije, dijagnostike prognoze in terapije, posebno zgodnje kirurške. (Autoreferat) Referatom je sledila živahna diskusija.
Sestanek se je zaključil z demonslracijami patol. anat. preparatov s strani p r o s e k t o r j a Dr. H r i b a r-j a.
4.	sestanek dne 2. VI. 1933.
Docent Dr. Matko : demonstrira:
1.	) bolnika ki boluje predvsem na luetični artropatiji in pri katerem je ostala kljub številnim kuram Wa R. vedno pozitivna. Sedaj se zdravi z Neosilbersalvarsanom in Calomelom Ebaga po dr. Matzenauer-u.
2.	) mladeniča z bulo na levi strani vratu, ki jo ima že od zgodnje mladosti. Pred 14 dnevi s svojim pljučnim procesom še vravnovešen, spada danes bolnik s svojo disfagijo in dispno med najtežje bolnike. Odprta, deloma indurat. — cirot., deloma kavernozna tuberkuloza pljuč, perihondritis in ulcera specif, laryngis, močna devijacija sapnika v desno. Ker smatra bulo za povečani levi reženj žleze ščitnice, pledira z ozirom na proces v
pljučih kakor tudi radi srca, za operacijo. Kirurgi operacijo kakor tudi pro-batorno ekscizijo odklanjajo.
Obsevanje radi laringealnega procesa ni priporočljivo. Živahna diskusija, po kateri tolmači gosp. docent obširno nastanek procesov v pljučih In klinične pojave pri raznih oblikah pljučne tuberkuloze.
3.) Dr. Lutman predstavlja dva bolnika z sclérose en placques v začetnem in paretično-ataktičnem stadiju obolenja. Iz sledečega kratkega predavanja je razvidno, da je bolezen pri nas na Štajerskem zelo pogosta in se skriva često, zlasti v zgodnjih stadijh pod raznimi dijagnozami, predvsem neurastenije, histerije in morb. Parkinsona. Predavatelj opozarja na več ali manj stalne in rane znake bolezni, predvsem na pomanjkanje trebušnih in kremasternih odzivov, obledenje temporalne strani očesne papile in s tem motnje vida. Tremor v začetku lahko manjka, pozitivni Ba-binskijev odziv pa se da skoro vedno dokazati. Nistagmus in ataksija sledita pozneje. Cesto pa jo vidimo pod sliko hemiplegije. Zadnje paretično-spas-iične stadije z demenco vidimo le redno, ker leže ti bolniki po hiralnicah in občinskih hlevih na deželi, zapuščeni in nebogljeni. Omenja uspešno zdravljenje nekaterih slučajev z intravenoznimi injekcijami Pregleve raztopine po 100 ccm do skupne doze 1000 ccm. Senčna stran teh injekcij pa je, da vene po njih kmalu trombozirajo. Ne smemo pa pozabiti, da nastopajo pri tej bolezni često spontane remisije, ki nam dajo iluzijo ozdravljenja. V diskusiji omenja docent Dr. Matko številne zanimive slučaje iz svoje prakse in priporoča predvsem visoke doze natrijevega kakodilata 50% (1 — 6 ccm intravenozno) in 10% natrijevega jodata. (10 ccm dvodnevno).
St. L.
INFORMACIJE O KONGRESU JUGOSLOVANSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA V CRIKVENICI.
Kongres se bo vršil dne 3. In 4. septembra 1. 1. v Crikvenici. Storili so se vsi koraki za vse ugodnosti za potovanje 1er zahteval se je dopust za udeležence, ki se ne bo vračunal koi letni.
Teme kongresa so: Problemi medicinskega poduka.
Higijenska preiskava vode in preskrba našega naroda z vodo.
Proste znanstvene teme.
Vprašanje borbe proti mazaštvu.
Nezaposlenost zdravnika v zvezi s splošno nezaposlenostjo intelektualnih delavcev.
Spremembe Zakona o bolnicah.
Teme predavani je treba točno formulirati in poslati do 15. julija t. 1. na naslov : jugoslovensko lekarsko društvo v Beogradu — Zeleni Venec 1—3. Dom Srpskog Lekar-skog Društva.
« *
Aprila t. 1. so se v Beogradu sestali ftizeologiji Jugoslavije in osnovali )ugo> slovensko Ftizeološko Društvo. Prisotni so bili: GG. dr. Matko — Maribor, dr. Savič — Topolšica, «dr. Kušan — Sarajevo, dr. Debevec — Ljubljana, dr. Delič — Kraljeviča, dr. Dujmušič — Brestovac, dr.-Čovič — Banjaluka, dr. Leskovic — Kle-novnik, dr. Ilič — Topolšica in iz Beograda gg. prof. dr. Radosavljevič, dr. Ruvidič, dr. Vračevič, dr. Petrovič, dr. Nedeljkovič, dr. Miloševič, dr. Murič, dr. Sekulič, dr. Spužič in drugi. Oprostila sta se in pozdravila zborovanje dr. Nemanič — Zagreb in dr. Tomašič
— Brestovac. Oprostili so se, da niso mogli prisostvovali: gg. prof. dr. Boteri in prof. dr. Čepulić — Zagreb ter dr. Neubauer — Golnik
Po pozdravnih besedah je prof. dr. Radosavljevič prosil prisotne, da se v prosti diskusiji izjavijo, če so za to, da se ftizeologi iz cele države združijo v skupno delo, kakor on to želi. Prisotni iz raznih krajev navdušeno pozdravljajo organizatorja prof. Radosavljeviča ter začetek skupnega dela. Po podrobni razpravi o nalogah Društva jugoslovenskih ffizeologov, ki naj proučuje celokupni problem iuberkuloze našega naroda je bila izbrana začasna uprava: predsednik prof. A. Radosavljevič podpredsedniki gg. Nemanič, Savič, Matko in Kušan, člani odbora gg. Ruvidič, Debevec, Delič, Vračevič in Spužič.
Začasna uprava je dobila nalog, da izdela projekt društvenih pravil in da ga pošilja vsem članom, da naj stavljajo svoje pripombe. Definitivna pravila se bodo sprejeli o priliki prvega občnega zbora, ki bo v Beogradu koncem avgusta tega leta ob protituber-kuloznih dnevih.
Sklenjeno je, da se bo prvi redni občni zbor vršil v Topolšici maja 1934 s temi:
1.	) Klasifikacija pljučne tuberkuloze, referent prof. Radosavljevič iz Beograda;
2.	) Kolepsterapija v splošnem, referent dr. Vaša Savič iz Topolšice.
KONGRES JUGOSLOVANSKEGA DERMATOVENEROLOŠKEGA
DRUŠTVA.
V. kongres Jugoslovanskega dermatovenerološkega društva se bo vršil v Zagrebst 6., 7. i 8. septembra t. 1. Zaradi kongresa JLD. v Crikvenici in kongresa v Poznanju smo-morali prej javljeni datum spremeniti; zaradi velikega števila predavanj bo kongres trajal tri dni.
Dnevni red:
Sreda, 6. september.
1.	) Otvoritev kongresa.
2.	) Endemska lues.
Četrtek, 7. september
Svobodne teme.
Petek, 8. september
1.	) Demonstracija bolnikov.
2.	) Svobodne teme.
Prosimo kolege, ki nameravajo kongresu prisostvovati, da nam to čim prej javijo.. Oni, ki bodo predavali, morajo poslati naslov predavanja in kratek resume do 20. |uli|a. Rezimeji, ki jih do tega termina ne dobimo, ne bodo mogli biti tiskani.
Vsak predavatelj lahko prijavi največ dva predavanja. Predavanje lahko traja do 20 minut, diskusija pet minut.
Za čas kongresa bo prirejena razstava medicinskih aparatov, preparatov in knjig.
Kongres se bo vršil v predavalnici dermatovenerološke klinike na Salati v Zagrebu.
Definitiven program in obvestila o dopustu, o znižani vožnji za udeležence kongresa in za prevoz bolnikov, ki bodo na kongresu demonstrirani, bodo pravočasno rasposlani.
Adresa za vse dopise in informacije: Upravo Jugoslovanskog Dermatoveneiološkog Diušiva, Dermatovenerološka klinika, Zagreb, Salata.
Za pripremni odbor:
Dr. I. B e u c, Dr. V. F r a n k o v i č, Prof. dr. Fr. Kogoj,
*
• •
I. Jugoslovansko pediatrično društvo je imelo dne 4. junija t. 1. v Beogradu svoj prvi letni občni zbor, na katerem se je izvolila sledeča uprava :
Predsednik: Prof. dr. Matija Ambrožič, predstojnik Univerzitetske dečje klinike in Zavoda za zdravstvenu zaštitu matera in dece v Beogradu ;
Podpredsednika: Dr. Milan Petrovič, šef otroškega oddelka Opšte državne bolnice v Bec gradu in d r. Ž i g a Švare, primarij Opštinske dečje zaštite v Zagrebu;.
Tajnik: Dr. Ljubomir Vulović, asisfent otroškega oddelka Opšte državne bolnice v Beogradu;
Blagajnik: Dr. Milivoj Sarvan, asistent Univerzitetne dečje klinike v Beogradu;
Delegata cekcij: Dr. Dimitrije J o v č i č, šef 'otroškega kirurškega oddelka Opšte državne bolnice v Beogradu in dr. D r a g i š i č, asistent Univerzitetske dečje klinike v Zagrebu.
Član lahko postane vsak otroški zdravnik, kakor tudi vsak drugi zdravnik, ki se bavi z otroško medicino ali se zanima za njo. Letna članarina 60 din. Občni zbor je skleni), da kolege, ki bi se prijavili kot člani do 4. sepiembra t. 1. lahko sprejme uprava, medtem ko je za kolege ki bi se prijavili pozneje potreben pristanek prihodnjega letnega občnega zbora.
Kot eno prvih nalog je poveril občini zbor upravi društva, da sodeluje pri osnovanju vseslovanske pediatrične zveze.
Prosimo kolege, da se prijavijo kot člani v čimvečjem številu.
II.	Prvi Jugoslovanski pedljatrični kongres se bo vršit
septembra 1934 v mestu, ki se bo naknadno objavil. Prvi letni občni zbor IPD je odredil kot glavni temi kongresa: 1.) Rahitis v našem narodu ter 2.) Morbiditefa in mortaliteta otrok v naši državi.
Vse dopise prosimo pošiljati na naslov tajnika: Dr. Ljubomir Vulović: Beograd, Knjeginje Ljubice 1.
NOVE KNJIGE
Dr. Bogdan Brecelj: Prva pomoč in reševanje v gorah.
Izdal in založil osrednji reševalni odsek SPD v Ljubljani. Cena Din 12'—
Izredno visoko število težkih in smrtnih nezgod v naših planinah, o katerih nam leto za letom poročajo pozimi in poleti dnevni časopisi, naj nam bo živi dokaz o nujni potrebi pričujoče knjižice. Mladi kirurg in navdušeni alpinist in smučar dr. B. Brecelj nam na 60 straneh v naravnost vzornem slogu v preprostih in vsakemu razumljivih besedah podaja v prvem delu pregled „raznih motenj in naglih obolenj“ ter „poškodb“. V drugem delu pa oriše avtor „organizacijo reševalne službe v območju SPD.“ ter „potek, reševanja“. Na koncu knjižice najdemo seznam reševalnih postaj z malo, shematizirano kartico.
Zdravnik bo imel veselje s to lično opremljeno knjižico v več kot enem oziru-Prvič mu bo služila kot pomoč pri poduku in v tečajih o „prvi pomoči“, številne jasne risbe mu bodo zlasti olajšali praktično vežbanje njegovih učencev, če je pa sam alpinist ali smučar, mu bo dobrodošel prav posebno zlasti njen drugi del.
SPD. ki je s tem delom otvoril niz publikacij pod skupnim naslovom „Planinske knjižnice“ bi svetovali, da naj nam kmalu podari slično knjižico o pripravah za gorske ture, o fizičnih in duševnih predpogojih za alpinista. Morda bi se s tako knjigo dalo doseči, da bi imeli planinci le redko priliko, da se praktično urijo v reševanju in prvü pomoči v gorah. Želeli pa bi tudi, da bi knjižica prišla v roke planincev v trdno vezani izdaji kot redni zvesti, spremljevalec na turah.	R. Neubauer.
Negujte zobe. S sodelovanjem dr. Brenčiča, Pirca, Ranta in Kallaya priredil dr. J. Tavčar. Izdalo društvo zobnih ambulatorij v Ljubljani.
Zdi se mi potrebno, da podam kritiko omenjene knjige. Že naslovna stran vzbuja vtis, da služi reklamnim svrham avtorjev. Zadostovala bi na« edba izdajatelja,
V prvem članku se govori o pomenu društva, o važnosti zob za zdravje otrok, o snaženju, zob ter se na 4 straneh nekatere stvari večkrat ponavljajo, da bi se čitateljem bolj prileglo. Namen društva naj bi bil: dajati revnim otrokom brezplačno zobno
¡nego. Medtem je zdaj praksa druga: otroci morajo plačati in se sprejemajo tudi takšni, ki bi lahko šli v privatno ordinacijo.
Drugi članek govori o boleznih zob in dlesne. Namen članka je, podati sliko bolezni zob in dlesne na lahko razumljiv način. Ta namen je tudi dosežen, samo da je-žal-članek poln napačnih trditev, ki odgovarjajo stanju znanosti pred 10 in 20 leii. Takoj pa moram pripomniti, da je tudi marsikatera reč na svojem mestu, kakor na pr. da je zob živ del telesa i. t. d.
Toda preidemo in medias res! Trditev da zob stalno raste in sicer na ta način, «da se votlina zmanjšuje in v stsrosti skoraj popolnoma izgine, med tem ko ostane na zunaj celo življenje enako velik ne drži. Kakor hitro je zob v svojem radikularnem delu končal svojo rast, se v svojem kanalu zmanjša na ta način, da tvori sekundarni dentin in nastanejo kalcifikacije i. t. d. To pa ne pomeni, da zob raste, ker vidimo pri kosteh slične apozicije tudi pri odraslih, ki ne rastejo več. To so samo produkti trenutne obrambe in dispozicije organizma v različnih momentih. Da zob ne ostane na zunaj celo življenje enako velik (kako pravi autor) jasno dokazujejo slučaji paradentoze, podaljšanje, če manjka nasprotni zob in zgriženi zobje kot posledica globokega ugriza.
Sličnih netočnih in znanstveno ne dovolj fundamentiranih trditev je članek poln. Da omenim samo izredno važno vprašanje vitaminov in njihovega vpliva na zobovje ali tolmačenje „gnitja" zob ali pa n. pr. trditev, da se pri čiščenju zob večina bakterii odstrani itd. itd. Dobro pa je podan pomen mlečnega zobovja, dasi tudi tukaj moti trditev, da „bakterije izločajo veliko množino kisline“.
Radi vseh teh pomanjkljivosti, ki podučenega bralca zelo motijo, moramo obžalovati, da članek ni podpisan, s čemur nosijo — na videz saj — odgovornost za njega vsi, ki so podpisani kot avtorji knjižice.
V naslednjem članku od dr. J. Tavčarja „Bolni zobje vzrok raznim boleznim“ ■opisuje autor oralno sepso. Tukaj me moti tolmačenje granuloma, kot v čeljustni kosti z gnojem napolnjene dupline. Absces tukaj ne traja leta, a granulom ni gnoj. Čeljust ni nagnita, kakor pravi autor, stranska nosna duplina ne obstoja. Rosenov ni prvi opozoril na oralno sepso, ampak Kaczorovsky (1885).
Potem vsebuje knjižica še prevode iz ameriških časopisov o higijeni ust in razgled po svetu, čisto zanimive stvari, katere nam kažejo, kako daleč smo mi v tem oziru še za drugimi.	dr. Kallay.
Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Priro-dopisni del. Ljubljana 1933. Izdal in založil Narodni muzej v Ljubljani. Tiskala Jugosl. tiskarna v Ljubljani.
Končno je zagledal luč sveta tudi prirodopisni del „Vodnika* po Narodnem muzeju.
V predgovoru nam urednik dr. Fran Kos razloži cilj, ki so ga imeli pred seboj pisatelji poedinih oddelkov pri sestavljanju in pisanju knjige: „Smoter tega vodnika je tolmačiti obiskovalcu najvažnejše primerke prirodopisnih zbirk v znanstveni in praktični smeri,'opozoriti ga na njih postanek in mesto v času in prostoru ter na prehod posameznih oblik v toku časa. Poleg tega hočemo podati v skromnem osnutku oris in bitne pogoje vsaj važnejših prirodnin naše zemlje.“ Iz posameznih oddelkov vidimo, da so se tega programa po večini vsi gg. pisci-sodelavci vestno držali. Vodnik naj bi bil torej vodnik po muzejih in še učna knjiga vsega prirodopisja. In sedaj leži pred nami knjižica, ki obsega 220 strani in na teh straneh vse, kar je predvideval program. Star je že pregovor, da se dvema gospodarjema ne da naenkrat služiii, a naš „Vodnik“ ga mora na novo preizkušati na sebi. Kdor je pogledal knjigo, je pač dobil vtis, da njen naslov ne odgovarja vsebini, temveč da ima pred seboj nepopolno učno knjigo prirodopisja. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi gospod urednik skrčil stavek o nalogu knjige: Smoter tega vodnika je tolmačiti obiskovalcem važnejše primerke prirodopisnih zbirk v znanstveni in praktični smeri. Prepričan sem, da bi knjiga popolnoma odgovarjala svojemu namenu, če bi vsi gg. sodelavci ravnali po tako skrčenem programu.
In vendar je knjiga tudi „Vodnik“: V muzejskih zbirkah se zdaj objekti opremljajo 3 listki, ki obiskovalca opozarjajo na ono stran v „Vodniku“, na kateri naj išče razlage in pojasnila. To je prav originalna ideja, postopek je ravno nasproten običajnemu; običajno Citira vodnik omaro zbirke in štev. objekta, tukaj pa citira etiketa pri objektu stran „Vodnika.“ Končno sodbo o tem ali je prva pot bolj praktična ali druga, bodo imelt obiskovalci, predvsem učiteljstvo. Ce ni obiskovalec preveč komoden utegne biti nova pot boljša. Vsekakor se vsaka preureditev zbirke lahko prilagodi „Vodniku*.
„Vodnik“ je za povprečno naobraženega obiskovalca muzeja in tudi za voditelje posameznih skupin n. pr. učitelje, preveč natrpan z prirodopisnimi podrobnostmi in radi tega nekoliko nepregleden. Kdor si bo s tem vodnikom hotel natančno ogledati naše zbirke, bo potreboval zato več dni, ker bo moral poleg pojasnil k objektu citati še to in ono o raznih prirodoslovnih problemih in teorijah. Strokovnjaku pa „Vodnik* seveda ne nadomešča bolj natančnih in zanesljivih virov. Dobrodošel bo pa jugoslovanskim učiteljem prirodopisja na srednjih šolah, ki bodo z malim trudom dobili pregled domače faune, flore in gee. Škoda, da ne vsebuje podatkov iz cele naše kraljevine, ker bi naši srednješolski profesorji tako knjigo najbolj potrebovali.
Zoološki oddelek (dr. Fran Kos): Imena avtorjev pri latinskih imenih bi lahko brez škode izostala, če je tudi v njih „del zgodovine raziskavanja te faune, njenih raziskovalcev in njene lokalne razprostranjenosti“ (str. 8.). Nekateri odstavki so pisani v težkem znanstvenem slogu, tako, da bo lajik z muko razumel, kaj čita. Vsekakor je treba vestnosti, pridnosti in poznanja virov, ki je omogočilo sintezo tako ogromne množine drobnih podatkov, dati priznanje in hvalo.
Geološko-paleontološki oddelek. Kot avtor sam omenja so posamezni geološki oddelki neenakomerno obdelani. G. dr. Ivan Rakovec je pri svojih razlagah mnogo krajši kot pisec zool. oddelka. Vendar so za nekatere sklade naštete kar cele faune (prim. n. pr. str. 155, 156, 1571). Prav gotovo taka popolnost ne spada v „Vodnika* po muzejskih zbirkah, kakor je sama na sebi vse pohvale vredna. Avtor je te podatke zbral iz raztresenih težko dostopnih virov in opravil s tem koristno delo — toda „Vodniku“ samemu najbrž ia preobilica imen ne koristi.
Mineraloški-petrografski oddelek: Najbolj je uvaževal cilje, katerim naj služi pravi „Vodnik“ pisatelj tega oddelka P. Janez Žurga. Poleg imena rudnine stoji njena kratka oznaka in imena nahajališč. Tudi hribine so kratko opisane, tako po svojih sestavinah, kakor po svojem postanku in razprostranjenosti. Posledica je dobra preglednost, ki bi morala bili največja odlika te knjige.
Botanični oddelek je obdelal g. dr. Fran Dolšak, zdravnik in odlični botanik. Za smoter, ki si ga je postavil urednik „Vodnika“ je prav gotovo preveč na kratko opisan botanični oddelek. Vsi pisci ostalih oddelkov so popisovali znamenitosti naše zemlje po sistemu, le v botaničnem oddelku tega ne opazimo. Imena avtorjev pri latinskih imenih rastlin so izpuščena. (Zdi se nam, da so tudi zološkemu delu bolj v balast.) Dobrodošli so floristični podatki na str. 216—218. Sicer pa razumemo, da je botaniki, ki zavzema v muzeju le eno, publiki dostopno dvorano, dodeljenega v „Vodniku“ razmeroma malo prostora.
Veliko večino prirodopisnih zbirk tvorijo zoološke in mineraloške zbirke. Zdi se pa, da so tudi te na nakaterih mestih v muzeju stisnjene; stare omare mestoma prav važnim prirodopisnim predmetom ne dajo, da bi se uveljavili. Nikar nam zaradi te pripombe ne podtikajte kake averzije do starin — samo načelo „suum cuique“ zagovarjamo ker se nam ne zdi prav, da se starinoslovje širi po prirodopisnih dvoranah. Tudi v estetskem pogledu nas mešanje tako heterogenih objektov ne zadovoljuje.	V. i*„
Dr. Juliju s Weiss — Der Kranke unci die Krankheit — (O bolniku In bolezni). Verlag Enke — Stuttgart - Cena br. RM. 9 vez. RM. 10-80 str. 248.
Odnosi bolezni do bolnika in obratno so iako raznovrstni in tako pomembni, da -zanimajo vsakega inteligenta, tem bolj pa medicinca — zdravnika. Te odnose nam skuša
dr. Weiss vsestransko pojasniti na podlagi literature in lastnih izkustev. Obdelal je ta -problem, kolikor je pač mogoče v razmeroma mali knjigi, vsestransko. Sam pravi v uvodu, da naj bo to knjiga ki naj usposobi mladega zdravnika za privatno prakso in naj mu da to kar mu običajne učne knjige ne nudijo. Iz celotne vsebine knjige izhaja, da je individualnost bolnika odločujoče važnosti za postanek in potek bolezni ter za simptome ki to bolezen spemljajo in končno tudi za možnosti ozdravljenja. Ni zadostno, daje zdravnik poučen o vseh telesnih bolezenskih pojavih, o vseh laboratorijskih in drugih preiskavah, ampak zavedati se mora, da psiha pri človeku često prevladuje nad telesom. Zato je nujno za medicinca, da ne pozna samo bolezni, poznati mora predvsem bolnika. Necb-hodno potrebno da se praklikus, če stremi za uspehi, poglobi v psiho vsakega posameznega bolnika. Edino le na ta način bo mogel izpolniti svojo vzvišeno nalogo.
V 12 precej obširnih poglavjih obdeluje avtor ves ogromen problem odnosov bolezni do bolnika.
Ni me zadovolilo poglavje o bolezni in narodnosti. Slovane obdela zelo površno, za jugoslovane ima samo par vrstic. Izredno zanimiva so poglavja o bolezni in delazmož-nosti ter o duševnemu delavcu — bolniku, prav posebno dobrodošlo pa bo marsikomu poglavje o boleznih pri ženijalnih možeh (n. pr. Nietzsche, Napoleon, Beethoven i. t. d.)
Razni problemi so podprti po obširnih in izčrpnih statistikah. Knjiga se zelo lepo in lahko čila in bo imel od nje koristi vsakdo ki jo dobi v roko najsibo zdravnik ali pa tudi lajik.	A. Simonitli.
Arthur Stoll: Ein Gang durch biochemische Forschus-arbeiten (Sprehod po biokemiji). Julius Springer - Berlin 1933; 41 strani.
Smeli so cilji, ki se jih je stavila biokemija, najmlajši otrok organske kemije. Vse življenje, njegove fizične in psihične pojave hoče reducirati na njihovo kemično formulo, Toda kljub ogromnemu delu učenjakov in praktikov na tem polju (izšel je letos n. pr. že 250. zvezek lista »Biochemische Zeitschrift“ z nič manj kot 10.000 originalnih člankov) smo še daleč od tega cilja in biokemija se mora zadovoljiti zaenkrat z reševanjem enostavnejših, dasi še vedno izredno kompliciranih problemov.
Na primeru klorofila, one čudotvorne snovi, ki je predpogoj življenja na našem planetu, nam kaže avtor vodja farmacevtskega oddelka tvrdke Sandoz v Baselu, katere so poti in načini biokemičnega raziskavanja. Nam medicincem še bliže in zato lažje razumljivi so ostali primeri, ki jih navaja avtor iz farmakologije. Tudi pridobivanje čistih, učinkovitih snovi iz svežih drog je del praktične naloge biokemije. Način, kako se je to posrečilo pri Secale cornutum (Ergotamin), pri Scilla maritima (Scillaren), pri Atropa belladonna (Bellafolin), pri Digitalis lan. (Digilanat i dr.) je izredno zanimiv in podučen in se že radi tega izplača citati to malo knjižico.
K. Neubauer,
Zdravniška knjižnica Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ima v svoji knjižnici večje število medicinskih knjig in revij. Te knjige je urad pripravljen brezplačno dati na razpolago gg. zdravnikom, ki so z uradom v službenem razmerju in onim, ki zdravijo v bolnicah in zdraviliščih. Obrniti se je direktno na urad z navedbo knjige ali revije, katerih seznam tukaj objavljamo-
Knjige:
A) Slovenske, srbohrvatske in češke.
Tek. št. 1. Prva pomoč — Dr. Mavricij Rus.
2.	Socijalna Medicina I. del — Dr, Štampar.
Tek. št. 3. Socijalna Medicina II. del — „Tuberkuloza* — Dr. Štampar.
4.	„	„ III. del — „Epidemiologija* — Dr. Štampar.
5.	Zdravniška tajnost v kazenskem pravu — Dr. Dolenc 1927.
6.	Kratek repetitorij Anatomije — Dr. Plečnik.
7.	Dojenček, njega negovanje in prehrana — Dr. Bogdan Derč.
8.	Pitanje tuberkuloze s medicinskog i soc, hig. gledišta — Dr. Vjekoslav
Kušan.
9.	Razmatranja o soc. higijeni (Zdravstveni odsek) — Dr. Konstantinovič
1921.
10.	Lekari i zaštita rada u rudnicima — Dr. Bogič 1925.
11.	Zdravstveni slovar — M. U. Dr. Karol Bulir.
12.	Socijalna medicina — Dr. B. Konstantinovič.
13.	Zdravo in bolno telo — Dr. Fr. Dolšak.
14.	Materinska pomoč — Dr. Ambrožič.
15.	Boj nalezljivim boleznim — Dr. Tičar.
16.	Spolne bolezni — Dr. J. Demšar.
17.	Boj alkoholu — Dr. J. Robida.
18.	Medicinske prilike — Dr. Tihomir R. Djordjevič.
19.	Nalezljive bolezni — Dr. E. Mayer.
20 Lekari i zaštita rada u rudnicima — Dr. j. Bogič.
21.	Zgodovina in tehnika umetne lesene proteze — Dr. Mina?.
22.	O jetiki — Dr. Fran Karfik.
23.	Čitanka o higijeni — Dr. Pirc.
24.	Trahom u Jugoslaviji — Dr. Josip Štajduhar.
25.	Historija Variole — Dr. Jul. Rogina.
26.	Narodna čitanka o zdravlju — Dr. Štampar.
27.	Hig. služba od Vaša Savič, — Jugoslavija u borbi protiv tuberkuloze.
28.	Perkusija in avskultacija — Dr. 1. Matko, I. del.
29.	O boju proti tuberkulozi — Dr. Edvard Bfesky.
30.	Vybrane kapitoly o tuberkulöse — Dr. O. Horäk.
31.	Peče o nemočne tuberkulosu — Dr. Fr. Prochazka.
32.	Socialni prehled tuberkulosy v Čehoslovenski — Dr. Jaroslav Hulka. S3. Socialni diagnosa tuberkulosy — Dr. Jaroslav Hulka.
B) Nemške:
1.	Methodik der Galvanisation und Faradisation — Dr. S. Erben — Prof.
Dr. Lewandovsky.
2.	Soziale Medizin — Dr. H. v. Hayek.
3.	Die Entschädigung von Berufskrankheiten — Mednarodni urad
dela 1925.
4.	Der Elektrische Unfall — Prof. Dr. Stefan Jellinek 1927.
5.	Handbuch der sozialen Hygiene I. — A. Gottstein — A. Schlossmann
—	L. Teleky — 1925.
6.	Handbuch der sozialen Hygiene II. — A. Gottstein — A. Schlossmann
-	L. Teleky — 1925.
7.	Handbuch der sozialen Hygiene III. — A. Gottstein — A. Schlossmann
L. Teleky 1925.
8.	Handbuch der sozialen Hygiene V. — A. Gottstein — A. Schlossmann
L. Teleky — 1925.
9.	Handbuch der sozialen Hygiene VI. — A. Gottstein — A. Schlossmann
L. Teleky — 1925.
10.	Säuglingspflege in Reim und Bild — Eiisäbeth Behrend.
Tek. šf. 11. Chlorophyll und Chlorosan — Prof. Dr. Emil Bürgi.
12.	Die Gewöhnung an Unfallsfolgen als Besserung im Sinne der Unfall-
versicherungsgesetze — L. Claus — 1910.
13.	Sozialärztliches Praktikum — Prof. A. Gottstein und Dr. Tugendreich.
14.	Arzt und Leibesübungen — Dr. Walter Schnell.
15.	Anleitung zur Diathermiebehandlung von Dr. G. Bucky.
16.	Lehrbuch der Hydrotherapie von Dr. B. Buxbaum.
17.	Technik der Wasseranwendungen der Massage und der Elektrotherapie
—	Dr. Buxbaum.
18.	Hygienische Volksbildung von Dr. M, Vogel.
19.	Vorlesungen für Schiffsärzte — Dr. B. Nocht.
20.	Handbuch der gesamten Tuberkulose-Therapie I. Band.
21.	„	„ II. Band.
22.	Kompendium der sozialen Hygiene — Prof. Dr. Chajes.
23.	Leifaden der Elektromedicin — Dr. A. Laqueur.
24.	Die Schutzimpfung gegen Tuberkulose mit „BCG“ von A. Calmette.
25.	Leitsätze zur sozialen und generativen Hygiene — Dr. Alfred Grotjahn,
26.	Gewerbehygiene — Dr. E. Roth.
27.	Die Röntgentechnik in Diagnosttk und Therapie — Dr. Glasscheib.
28.	Praktische Gesundheitsfürsorge 1929 — Dr. Paul Selter.
29.	Praktische Psychologie der Unfälte und Befriebsschäden — Dr. Karl;
Marbe.
30.	Richtlinien für die Kinderkost — Dr. Erich Rominger und Dr. Ernest
Lorenz.
31.	Die Knochen und Gelenkiuberkulose — Dr. Rudolf Nissen und Dr..
Paul Meyer-Ruegg.
32.	Balneologie und Balneotherapie (Karlsbad 1929).
33.	Die Klinik der Tuberkulose Erwachsener — Dr. Wilhelm Neumann.
34.	Indikationen und Methodik der Strahlenbehandlung bei Hautkranken
—	Dr. E. Uhlmann.
35.	Die Behandlung der rheumatischen Krankheiten — Dr. Arnold Zimmer..
36.	Ärztliches ABC — Dr. Kurt Finkenrath und Walter Ruhbaum.
37.	Rheumaprobleme — Prof. Dr. Curschmannž.
38.	Rheuma-Jahrbuch 1929.
39.	Einführung in die Röntgentherapie chirurgischer Erkrankungen — Dr..
). Palugyay.
40.	Röntgendiagnostik der Gallenbtase — Dr. F. Eisler und G. Kopstein.
41.	Hygiene im Büro im kaufmanischen Betriebe — Dr. Ing. Kremer und,
Dr. Ernst Holstein.
42.	Röntgendiagnostik der Brustorgane — Dr. H. Chaoul.
43.	Praktische Differentialdiagnostik — Dr. Prof. Georg Hönigmann-Giessen,
44.	Photobiologie: Grundlagen-Ergebnisse-Ausblicke— Dr. Ludwig Pincussen,
45.	Die Elekfrochirurgie — Prof. Dr. Fraoz Keysser.
46.	Zur Praxis der Begutachtung — Dr. Kirschner.
47.	Wetter und Jahreszeit als Krankheitsfaktoren — Dr. D. Rudder.
48.	Medizinisches Wörterbüchlein.
49.	Kliniches Rezept-Taschenbuch.
50.	Leitfaden für Biochemische Mikromethoden — Dr. Paul Ruszcynski.
51.	Klima und Tuberkulose — Prof. Dr. V. Conrad.
Revije:
1. Zdravniški vestnik, strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini,. — letniki 1929, 1930, 1931, 1932.
Tek. št. 2. Glasilo zdravniške zbornice za dravsko banovino, — letniki 1924, 1925, 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931.
3.	Zdravje, zdravstveni poučni list, letniki 1920, 1921, 1922, 1923, 1924,
1925, 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 1932.
4. Glasnik centralnog higijenskog zavoda, letniki 1926, 1927, 1928, 1929.
5. Glasnik Ministrstva narodnog zdravlja, letniki 1921, 1922, 1923, 1924,
1925,	1926, 1927.
6.	Münchener Medizinische Wochenschrift, letniki 1922, 1923, 1924, 1925,
1926,	1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 1932.
7.	Deutsche Medizinische Wochenschrift, letniki 1922, 1923, 1924. 1925,
1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 193 .
8.	Archiv für Gewerbepathologie und Gewerbehygiene, letniki 1929, 1930,
1931.
9.	Die ärztliche Praxis, letniki 1927, 1928, 1929, 1930.
10.	Zentralblatt für Gewerbehygiene und Unfallverhütung, letniki 1928,
1929,	1930.
11. Archiv iür Soziale Hygiene und Demographie, leiniki 1927, 1928.
12. Der Chirurg, Zeitschrift für alle Gebiete der operativen Medizin 1929,
1930,	1931, 1932.
13.	Gesundheit — Zeitschrift für gesundheitliche Lebensführung des be-
rufstätigen Volkes, letniki 1929, 1930, 1931, 1932.
■ IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV
a) JUGOSLAVICA*)
Dr. Fedor Milcić — Zagreb: Der jugoslawische Städte» typus gemäss der Altersverteilung. (Tip jugoslovanskih mest po starostni razdelitvi.) — Archiv f. Soz. Hyg. u. Demogr. Knjiga VIII, zvezek 1/33.
V zanimivem članku ugotavlja avtor, da se iz statistike pridobljene pri ljudskem štetju lahko — čeprav ne popolnoma natančno — določa starostni tip prebivalstva. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1921 je avtor preiskal vsa mesta Jugoslavije ter našel, da pripada precej veliko število mest (14) velikomestnemu tipu, t. j. tipu v katerem prevladuje prebivalstvo srednjih let, torej v pridobitni starosti; 42 mest pripada mestnemu tipu, 8 malomestnemu ter 16 kmečkomestnemu tipu („Bauernstadt“), Vendar pa stanuje po mestih samo 11 do 12% jugoslovanskega prebivalstva. Avtor razvija v svoji razpravi pojem mesta raz biološko stališče, ki se ne krije vedno z našim dosedanjim, arhitektonsko-gradbenim pojmovanjem.	R. N.
Dr. Minar Fran — Ljubljana: Socialni indlkace operativno lečenl kostni a kloubni tuberkalosy. (Socijalne indikacije operativnega zdravljenja tuberkuloze kosti in zglobov). Slovanski zbornik ortoped. Letnik Vlil, zv. 1/33.
*) Pod to rubriko bi radi objavili v kratkih referatih vse, kar so pisali jugoslovanski avtorji v inozemskih medicinskih časopisih. Zato se obračam s toplo prošnjo do vseh onih gg. kolegov, ki se literarno udejstvujejo v inozemskih časopisih, da uredništvu Z. v. pošiljajo separatne odtiske svojih del, do vseh drugih pa, da opozarjajo urednika na vse v poštev prihajajoče članke
Na podlagi ogromnega materijala ljubljanskega ortopedičnega oddelka iz let 1914 -do 1931 (7.480 slučajev) poroča avtor o svojih skušnjah pri zdravljenju kostne in zglobne tuberkuloze. Od vseh slučajev je bilo 16°/0 (1.240) spondylitid, 19% (1299) ly mph, abs. frig, tuberk. čiri, 35% (3278) tuberkuloz zglobov ter 11% drugih tuberkuloznih afekcij.
Od tek bolnikov je avtor zdravil 51% na konservativni način (mavčeva obveza), 18% z ekstenzijo in zdravili ter 31% na krvavi-operativni način. Od teh je avtorju dala najboljše in najhitreje rezultate krvava metoda, ki jo radi tega najtopleje priporoča.
Iz socijalnega stališča vzeto smemo dati avtorju prav, ako se zavzame za operativno zdravljenje teh nesrečnih bolnikov. To pa bi smelo po mnenju referenta veljati samo dokler nismo v stanju nuditi saj večjemu delu njih možnost res učinkovitega konservativnega zdravljenja v zdraviliščih bodisi na planinah, bodisi ob morju ter za one slučaje malignega obolenja, pri katerih so tudi najbolj vneti zagovorniki konservativnega zdravljenja pledirali za nož.
Zanimivo je izredno visoko število dobrih uspehov z operacijo spondilitid po Albee-ju.	H. Bi.
Doc. Dr. I. Matico — Maribor: Die Stigmatisierten Jugoslawiens. Wiener med. Wchschft. 22/33.
Razprava tvori takorekoč podlago obširni knjigi o problemu stigmatizacije. V njej opisuje avtor onih pet slučajev stigmatizacije med Slovenci ter na koncu v 4 kratkih točkah rezimira svoje stališče do celotnega problema.	R. Bi.
Primarij dr. J. Cholewa: Die Kutanrealction n. E. Freund.
Wiener klin. Wchschft. (V tisku). Ref er. po rokopisu.
Maligne novotvorbe niso, kakor se to še vedno sempatja misli, lokalna obolenja. Vedno gre za bolezen celega organizma, tudi takrat že, ko je primarno ognjišče še čisto majhno, morda celo makroskopsko nevidno. Tu je izvor za vse težkoče, ki se zoperstavijo „rani“ dijagnozi raka v pravem smislu besede. In vendar vemo, da je samo rana dijagnoza v stanju dovesti do boljših, trajnejših terapevtičnih uspehov.
Odtod iskanje bijološke probe, ki bi z absolutno natnačnostjo omogočila izključiti ali diagnosticirati rakasto obolenje v človeškem organizmu. E. Freundu — Wien se je posrečilo najti metodo, s katero pridemo cilju precej blizu. V krvi ljudi, ki ne bolehajo za rakom, je namreč našel snov, ki vpliva litično na stanice novotvorb. Kri karcinomatoznih in gravidnih te snovi nima. Ta snov, ki izvira verjetno iz črevesa, je pa celo specifično napram raznim oblikom novotvorb (carcinoma, sarkoma).
Avtor je to popolnoma neškodljivo metodo poiskusil pri 15 bolnikih z rakom ter 27 zdravih. Njegovi uspehi so bili jako zadovoljivi.	R. Bi.
Primarij dr. J. Cholewa; Die Krebslcranlclielt: Accion medica (Argentina).
Pričujoči članek je najboljši dokaz, kako zelo ceni zunanji, daljni svet slovenskega učenjaka. Članek je pisan na povabilo uredništva argentinske medicinske revije „Accion medica“ za posebno številko o raku. Izredno zanimivo in podučno razpravo bomo z dovoljenjem avtorja v eni prihodnjih številk prinesli v prevodu- R- BI.
b) DRUGI REFERATI*)
R. v. Engel v Deutsche med. Wochenschrift 1932, Nr. 49.
Inhalacije sublimata v terapiji pljučne gangrene.
Za inhalacije rabimo različna desinfekcijska sredstva, ponajveč eterična olja, terpentin itd. Engel priporoča, inhalacije s sublimatom tako pri gangreni pljuč kakor tudi pri putridnih bronhitidah. Opažal je ozdravljenja po 2—3 kratnih inhalacijah sublimata v koncentraciji 1 :1000, — dnevno 2—3 krat po 25 cm 3 — primerno teži obolenja. Neprijetnih postranskih pojavov, kakor tudi zastrupljenja z živim srebrom, ni nikdar opažal. Lahka albuminurija naj te ne odvrne od te terapije! Priporočljivo pa je zavarovati bolnikove oči pred sublimatovo prho, ker le ta prav rada povzroča vnetje veznične sluznice. Blagodejen vpliv sublimatnih inhalacij se po navadi že kaj hitro pojavi: mr-hovinasto zaudarjanje pljunka in sape se ublaži, sputum se kmalu zmanjša in tudi na temperaturo se s tem zdravljenjem ugodno vpliva. Inhalacije s sublimatovo razstopino ■so torej dragocen doprinos k internemu zdravljenju pljučne gangrene.	K. M.
Dr. Peter Dahr — Köln, Hyg. Instit.: Difterija glandis, Kože na glavi ter goltanca pri treh otrocih ene družine.
Münch, med. Wchschft. 24/33.
Trije otroci ene družine so oboleli za difterijo nenavadne in pri vsakem otroku druge lokalizacije. Najpreje je zbolel 5 letni fantek za balanitis diphth., ki je nastopila pod sliko vnetja fimoze. Šele bakteriološka preiskava je mogla pojasniti etijologijo. Pri njem so pa našli v goltancu, ki je ostal klinično popolnoma zdrav, tudi bacile difterije, Brat tega bolnika, 1 1. star, pride par dni pozneje na kliniko radi nejasnih prebavnih motenj. Preiskava pa odkrije difterična ulcera po vsej koži glave. Kmalu nato sledi sestra obeh s pravo difterijo goltanca. Bakt-erijološka preiskava je dognala da je bil povzročitelj pri vseh treh bolnikih kulturelno, mikroskopsko in glede svoje vi-rulence popolnoma enak.
Prof. Dr. Morawitz — Leipzig; Kritisches und Positives zur Behandlung der Gallensteinkrankheit. Münchn. med. Wchschft
26/33.
Nujno potrebno je, da postane zdravljenje žolčnih kamnov manj shematično in bolj individuelno. Vkljub temu, da še nismo glede nastanka kamnov popolnoma na jasnem, je vendar raziskavanje te bolezni v vsakem oziru toliko napredovalo, da nam je tndividuelna terapija skoraj v vsakem slučaju mogoča. Predvsem podčrtava avtor potrebo, da se zavedamo škodljivosti takozvanih cholagoga v oni dobi bolezni, ki jo označi za „nemirno.* V tej dobi moramo žolčne poti pomiriti, čemur služi v prvi vrsti atropin. Tudi zdravljenje z mineralnimi vodami ter z oljem ima svojo indikacijo. Posebno zanimiva so izvajanja avtorja o „zaščiti jetrnega parenhima“, kar doseže z dovajanjem ogljikovih hidratov, insulina in lecitina. Na to je paziti posebno pri težkih obolenjih žolčnih poti (Cholangitis, kamnih v choledochus-u). Absolutne indikacije za operativno zdravljenje so: Zatvor choledochus-a, akutna flegmona in empijem žolčnika.
R. N.
*) Mislim, da bomo ustregli vsem čitateljem našega lista, če uvedemo rubriko referatov iz inozemskih medicinskih časooisov, v kateri bi radi objavili vse kar more zanimati zlasti praktičnega zdravnika. To pa je nemogoče brez sodelovanja širokega kroga onih kolegov, ki redno zasledujejo inozemsko medicinsko literaturo. Te najtopleje prosimo, da bi vsak iz svojega strokovnega delokroga ali iz svoje interesne sfere izvlekli najzanimivejše ter s tem omogočili tudi drugim kolegom, da uživajo sadove lega, kar so dosegli zdravniki celega sveta novega in koristnega pri svojem delu.
IZ MEDICINSKE IN FARMACEVTSKE TEHNIKE.
Tvrdka „Kaštel“ Zagreb nas obvesti, da je spravila na trg dva nova domača preparata. Efeiusln — Sirup, domači ekspektorans, deluje pri vseh kataralnih obolenjih dihal. Sestav: Efetusin je sestavljen na podlagi znanstvenih del o povoij-nem delovanju saponinov pri vseh kataraličnih vnetjih dihal. Učinkoviti saponini so vzeti iz naših domačih rastlin iz korenine saponaria officin. in thymus serpyllum. Z dodajanjem efedrina, gomenola, mentola in kodeina smo dobili sredstvo, ki ima potencirano ugodni učinek.
Po gornjem je torej Efetusin sestavljen tako:
Extr. herc. thymi	10,0	Menthol 0.015
Extr. rad. sapon.	5,0	Gomenol 0,01
Ephedrin	0,20	Syrup, et. corrig. ad 115,0
Codein	0,10	(v eni steklenici).
Količina saponinov je vedno konstantna in točno dozirana. Sirup se ne pokvari.,, četudi dalj časa stoji in ima vedno isti sestav.
Indikacije: Vsa kataralna vnetja dihal, akutna in kronična bronhitis, laringitis in faringitis, bronchiolitis, bronchitis astmathica, bronchectasiae gripozne komplikacije v tretjem Stadiju pljučnice ter pri bronchopneumonijah in nekih katarjih pri tuberkulozi.
Doziranje: Odrasli jemljejo tri žlice na dan, otroci pa 3 male žličke.
Literatura: Dr. Pavao Hercog (Klinika prof. Radoničiča — Zagreb): Ephetusin
—	novi domači ekspektorans (Lječn. Vjesn. 2/33). Dr. Fedor Mikic (Škola narod, zdravlja
—	Zagreb) — ista tema,
Grlpochln „Kaštel“. Specifično sredstvo za profilakso in zdravljenje gripe in postgripoznih komplikacij. Sestav: 1 tabl. Gripochina vsebuje 0,25 g. kininovega estra etilogljične kisline, 0,24 g. oksietilparaacetanilida in 0,115 g. feniletilmalonilkar-bamida. Delovanje: Radi potenciranega delovanja svojih delov ima Gripochin ojačen antipiretični, antiflogistični in antiseptični učinek. Ravno ta lastnost Gripochina pomaga organizmu, da se uspešno bori proti infekciji. Ako ga vzame bolnik pravočasno, je v stanju preprečiti obolenje, ako pa je bolezen že izbruhnila, skrajša njen potek ter vblaži vse simptome.
Indikacije: gripa, prehladi in katarji gornjih sopil, angina, razne infekc. bolezni. Doziranje: Po potrebi 3—5 tablet na dan.
DROBNE NOVICE
Osebne vesti: Prof. dr. Ivan H. Botteri iz Zagreba je bil izvoljen za dopisnega člana Academie international pour le Progrès des Sciences Medicales v Parizu.
Splošna bolnica v Šibeniku, ena najlepših in najbolj urejenih bolnic v naši državi, je pred kratkim praznovala 50-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izšla lepa spominska knjiga, o kateri bomo referirali prihodnjič.
Glede tuberkuloze so razmere na Bolgarskem skoraj še slabše kot pri nas. Po reviji „Borba proti» tuberkuloze“ je mortaliteta za tuberkulozo znašala leta 192£ 30'53 na 10.000 prebivalcev, pri čemur poročevalec prizna, da so statistični podatki jako pomanjkljivi, prav posebno po vaseh. Ako je gornje število vsaj približno pravilno, tedaj bi to pomenilo, da umira v Bolgariji skoraj 4 krat toliko ljudi za tuberkulozo kot n. pr. v Angliji ali na Danskem. Vsekakor jako žalostno dejstvo, posebno ako vpoštevamo, da
je Bolgarska skoraj izključno agrarna dežela in povrh še obdarovana z izredno ugodnim podnebjem.
Kakor pri nas se tudi na Bolgarskem za zboljšanje razmer na tem polju udejstvuje protituberkulozna liga, ki je izdelala natančen načrt za svoje delo. Kakor povsod pa ovira to delovanje pomanjkanje sredstev, kar pač dandanes niti ne bi bilo treba posebno omeniti.
Ceboslovaški zdravniki imajo svojo lastno, že 27 let obstoječo hranilnico z glavnim sedežem v Pragi ter podružnicami v Brnu, Bratislavi in Košicah. Vlog je bilo 1. 1932 za 113 mil., posojil pa za 79 mil. Za humanitarne namene zdravniškega stanu je bilo tekom leta 1932 podarjenih 86.000 Kč. Vkljub temu pa je mogla hranilnica izplačti 7% dividendo.
Mestni fizik mesta Prage Jerabek je poročal na proračunski seji mestnega zastopstva o silnem porastu veneričnih bolezni v Pragi. Po lem poročilu leži glavna krivda v širjenju prostitucije po takozv. salonih za masažo, katerih je sedaj 430 z 2000 deklet. Delijo pa krivdo s temi saloni še bari (180 z 1200 natakaric) in 60 tkzv. hotelov na uro. Mestni fizikat vodi v evidenci kot bolne 8.000 oseb.
V	„Beitr. z. arztl. Fortbildung 1933/11“ poroča H. Hecht-Praga o pogostosti nezakonitega splava pri čehoslovtških delavkah. Podatke je dobil s tem, da je dal delavkam na raznih ženskih zborovanjih vprašalne pole, ki so jih morale anonimno izpolniti. Uspeh teh poizvedb nas zdravnike sicer ne preseneti preveč, številke pa so v svoji lapidarni jasnosti vendar-le strešne. Približno 3/5 vseh teh delavskih žena in delavk so eden ali večkrat odpravile plod, v enem slučaju celo 22 krat. Število porodov je skoraj enako številu takih splavov.
Tudi v Rusnuniji se v zadnjem času silno širijo venerične bolezni. Zlasti se pojavlja ta kuga po vaseh, kjer je bila dosedaj skoraj neznana, po zaslugi čimdalje bolj tudi med kmeti se širjajoče prostitucije.
Prusko ministrstvo pravde je odredilo poostreno postopanje proti odpravljanju ploda.
Zelo umestno razsodbo je podalo neko sodišče v Argentiniji. Obsodilo je namreč nekega moškega na 4 leta ječe, ker je občeval z neko ženo, kljub temu da je vedel o svojem obolenju na gonoreji.
Nemško državno sodišče je odklonilo zahtevo po reviziji znanega ltibe-skega procesa.
Profesorji univerz v Oxfordu in Cambridgeu, kakor tudi profesorji trgovskih visokih šol v Londonu so sklenili, da bodo odstopili 3% svoje plače v neki fond za podpiranje onih nemških univerzitetnih učiteljev, ki so v zadnjem času iz političnih razlogov izgubili svoje stolice.
Narodni socijalisti so v pruskem deželnem zboru predlagali, da bi se naj prepovedala vivisekcija, ki naj bi bila pridržana edino nekaterim — redkim — eksperimentalnim zavodom.
Število članov raznih bolniških blagajn v Nemčiji je leta 1932 znašalo 16,647.000 — za več kot dva milijona manje nego leta 1931. Isto nazadovanje se je pokazalo tudi pri vplačilih, vsled česar so se dohodki blagajn zmanjšali za 771 milijonov RM.
V	Franciji je stopil v veljavo novi zakon o izvrševanju zdravniškega poklica, po katerem bodo odslej dopuščeni k praksi samo zdravniki, ki imajo francosko diplomo, predvsem pa francoski državljani. Do 21. julija t. 1. bodo vse diplome pregledali. Zakon dopušča izjeme za tuje državljane onih držav, ki dovolijo tudi francoskim zdravnikom izvrševanje prakse. S tem bo za Francijo doseženo isto stanje, ki velja že skoraj v vseh državah. Dosedaj je bila — kakor znano — v tej državi polno zdravnikov vseh mogočnih narodnosti. Proti temu so se francoske zdravniške organizacije že dolgo časa borile.
I2
C TJ N
E E §1 - D
cd m >o
=3 O co c C -o co o
o
03-
^ CD
'3 © o--in
T3 S
cu c:
S Ji •»s g
>tsj
^ O
0	—
,5 S
1	>
a
kn ~a >n
„ 03 C
g E N
>CO <D
~ m
>. E.
c.E >
•o -5 £ E
o o
cn
D
co
D

V	bolnici Royal Free Hospital v Londonu je umrl bolnik za rakom, pri kaierem so našli pri obdukciji radijevo iglo, ki jo je bolnik verjetno že 3 leia nosil v sebi.
Švicarsko ginekološko društvo objavi okrožnico na vse švicarske zdravnike, v kateri jih poživlja, da naj se ne poslužujejo smrtnonevarnega načina umetnega splava s pomočjo vbrizganja mazil („Salbeninjektion“). V našem Z. v. je na nevar. nosti te metode opozarjal dr. M. Z. Cervinka — glej poročilo o diskusijskem sestanku zdravn. Dol. in Belokrajine z dne 5. II. 1933 (Z. v. 5/33).
Po poročilu „Chem. Zeitg.“ se je posrečilo zdravniku v San-Francisku rešiti nekega moškega, ki se je zastrupil s cijankalijem. Napravil mu je intravenozno injekcijo metilenovega modrila, na kar sta se umirajočemu vrnila življenje in zavest tekom 15 minut. H temu poročilu pripomni v Münchner med. Wchschft. Dr. Hürlhle-Hildesheim, da je tudi Feyerabend-Homburg leta 1928 rešil sličen slučaj na ta način, da mu je vbrizgal v žilo 1 gr. Natr. thiosulfat, 10 minut po injekciji je bil bolnik baje popolnoma zdrav.
Strašno sliko propalosti nudi slučaj nekega dr. Deutsch e, o katerem poroča Münchn. med. Wchschft. Ta zdravnik je prodajal svojim klijentom za 20 do 40 Din. recepte za morfij. Trgovina se je vršila v nekem poštnem uradu seveda s pomočjo posebnih priganjačev.
Radi izgredov dijaštva po nekaterih nemških univerzah proti posameznim nepriljubljenim profesorjem se je prusko prosvetno ministrstvo sedaj vendarle odločilo, da napravi energično red. Vsem vročekrvnežem je zagrozilo z izključitvijo od visokošolskega študija.
Mellonov zavod (USA) je sedaj objavil uspehe svojih 6 letnih raziskavanj o aluminiju. V kratkem so rezultati sledeči : 1. Al. ni noben strupen metal in ne povzroča nobenih obolenj ; 2. posoda iz al. je zelo odporna napram koroziji po jedilih, ki se v njej kuhajo ; 3. al. ne pospešuje razkrajanje vitaminov. V ostalem se je izkazalo, da so šampinjoni menda edine jedilne rastline, ki ne vsebujejo aluminija.
O zanimivih opazovanjih glede trajanja učinkovitosti zdravil poroča prof. Molitor — Wien. Nekatera zdravila izgubijo pod vplivom raznih faktorjev vsako terapevtsko vrednost, druga se zopet lahko razkrajajo tako, da postanejo strupena. Znano je, da svetloba počrni srebrne soli, manj znano pa, da raztopine apomorfina pod vplivom svetlobe pozelené, adrenalin postane rdeč i. sl. Cocain ki se hrani v običajni steklenici v sobi, ki je obrnjena proti severu baje znatno izgubi od svojega anestetičnega učinka. Insulin in ženski hormoni so silno občutljivi napram toploti. Avertin se razkraja pri 45°, paraihyreoidin pa se ne sme držati niti nad 8°. Adrenalin in aeiher se razkrajata pod vplivom zraku. Nekatera zdravila kakor n. dr. digiialis, insulin i. dr. izgubljajo s časom svoje vrednosti brez vidnega in znanega vzroka.
„Gehes Codex“ je zopet izšel. Obravnava topot 23.000 preparatov, pri čemur vpošteva tudi francoske, čehoslovaške itd. prvič pa tudi jugoslovenske farmacevtske proizvode.
V	Nici so ravnokar ustanovili Mednarodni zavod za raziskavanje solnčnih, zemeljskih in kozmičnih žarkov. Kdor se zanima za slična vprašanja prejme vse informacije od Société Médicale — Nice, 24 Rue Verdi.
Kursbïro medicinske fakultete na Dunaju (Wien IX Alsers-irasse 4) nas je obvestil, da se bo od dne 25. septembra do 7. oktobra 1.1. vršil 49. kurs o najvažnejših medicinskih vprašanjih naše dobe s posebnim ozirom na terapijo (kurs za podeželske zdravnike).
Société médicale du Littoral — Nice priredi o Božiču 1.1. X. zdravniški izlet po Côte d’Azur. Udeleženci tega izleta bodo prisostvovali otvoritveni seji mednarodnega Zavoda za raziskavanje kozmičnih žarkov. V zvezi s tem izletom se bodo pri-
ledila še potovanja v francoske Alpe, v Esferal in na Korsiko. Cena glavnemu izletu 1000 fr.fr., plača se lahko v mesečnih obrokih po 200 fr.fr. Znižana vožnja po francoskih železnicah za 50%, veljavna celi mesec.
Družba za študijska potovanja na Dunaiu priredi izlet za zdravnike in sorodne poklice na Dunaj in okolico dne 30. avg. do 3. sept. t. 1. ter v zvezi s tem potovanje v Italijo in na italjansko in francosko rivijero (3. do 13. 9. t.l.)
Informacije daje: „Gesellschafls — und Studienreisen“ Wien I. Biberslrasse 11 1/6.
*
* *
Razpis nagrade pok. Ruže Nedeljkovićeve.
Svet medicinske fakultete v Beogradu je razpisal nagrado iz fonda Ružice Nedeljkovićeve za sledeče teme:
1.	) Tuberkulinske reakcije za časa akutnih infekcijskih bolezni;
2.	) Pomen diazo-reakcije in urohromogena za tuberkulozo pljuč;
3.	) Vrednost raznih gojišč za kultiviranje Kochovega bacila ;
4.	) Multiple lokalizacije tuberkuloze na urogenitalnem aparatu pred in po epidi-
dimektomiji;
5)	Sekundarne infekcije (infectio mixta) pri tuberkulozi ledvic in njihovo zdravljenje;
6)	Tuberkuloza možgan;
7.	) Tuberkulozna serositis, njena patologija in klinika;
8.	) Tuberkuloza spolnih in sosednih organov pri ženi;
9.	) Vrednost Tribulsove reakcije v diagnostiki črevesne tuberkuloze;
10.	) Pod katerimi oblikami se pojavlja kožna tuberkuloza pri našem narodu in
kakšni vpliv na kožno tuberkulozo imata hrana in solnce;
11.	) Vpliv akutnih nalezljivih bolezni na tuberkulinsko reakcijo;
12.	) Tuberkuloza in rak.
Za nagrado se lahko potegujejo medicine! in doktori medicine, jugoslovanski državljani ali Rusi, ki sta jim na dan objave tega razpisa potekli največ dve leti od promocije za doktora medicine Za nagrado se bodo vpoštevala izključno le dela, ki še niso objavljena in ki se predložijo Dekanatu medicinske fakultete v Beogradu pod šifro do 28. februarja 1934. Dela se morajo poslati v posebni kuverti, ki nosi isto šifro kakor delo samo ter ime avtorja.
Nagrade iz navedenega fonda so tri: 1. nagrada Din 3.000'—
2.	„	„ 2.000'—
3.	„	„ 1.600'-
Nagrade se razdelijo dne 20. marca 1934, to je na dan obletnice smrti ustanoviteljice fonda. Nagrajeno delo se mora po možnosti objaviti v enem od strokovnih listov z navedbo, da je delo nagrajeno iz fonda Ružice inž. polkovnika Ljubomira Nedeljkoviča.
II1 HIHI 1	lili	lili H	¡lililí	V“	¡¡llllliinillllllllljililrillin in J'läliilliLJ::';. lili
¡III»!	lini «Hill!	¡■lili»	lililí	IZ UREDNIŠTVA	
Za tiskovni sklad Z. v. so poslali:
Po 200 din.: doc. dr. VI. Spužič — Beograd.
Po 100 din.: dr. Milica Petrovič — Kraljevica, dr. Bož. Fajdiga — Kranj.
Po 70 din.: dr. P. Pance — Tržič.
Po 60 din.: dr. I. Peček — Brežice.
Po 50 din.: dr. Lovšin Iv. — Laško, dr, Rituper Aleks. — Križevci, dr. M. Ž. Červinka — Novo Mesto, dr. Dav. Flis — Prevalje, dr. B. Škerlj — Ljubljana, dr. Anton
Slivnik — Radovljica, dr. St. Lavrič - Rog. Slatina, dr. Dollar — Trbiž. dr. T. Furlan — Golnik.
Po 40 din.: Dr. J. Šarec — Radovjica.
Po 30 din.: dr. Vrečko Vlad. — Ptuj, dr. Fr. Gerlovič — Ljubljana.
Po 20 din.: dr. Ahčin — Ljubljana, dr. Korun Ferdo — Šoštanj, dr. Fed.Mikic — Zagreb, dr. Škof Mir. — Rajhenburg, dr. T. Cizelj — Trbovlje, dr. M. Ogorevc — Rogatec, dr. Fr. Puc — Dobrava.
GO. kolege, ki 1. zvezka Knjižnice Z. v. dr» Matkovo »Problem stigmatizacije v luči medecine“ dosedaj niso vrnili, prosim, da izvolijo čimpreje nakazati znesek din 30 po vsaki knjigi priloženi položnici radi nujno potrebnega obračuna.
Prihodnja številka izide koncem septembra t. 1. zopet kot dvojna številka.
Hvaležen bi bili tovarišu, ki obvlada poljski jezik, če bi prevzel redni referat iz poljskih medicinskih časopisov. Časopise bi mu uredništvo redno dostavilo. Prosim za odziv!
IVa G. zdravniškem tečaju o tuberkulozi na Golniku od dne 20. do 26. avgusta t. 1. bodo predavali:
Prof. Vladimir Čepulič — Zagreb: Tuberkuloza otroka (z rentgen, demonstracijami) ;
Dr. O. Haus — Ljubljana: Limfogena tuberkuloza;
Prim. Franjo Radšel — Slovenjgradec: Tuberkuloza grla z demonstracijami; Dr. Josip Prodan — Ljubljana: Tuberkuloza kot socijalna bolezen.
Za arhiv Z. v. bi potrebovali kompletne letnike Z. v. 1—3. Kolege, ki bi bili pripravljeni odstopiti nam enega ali vse navedene letnike, prosimo, da nam to javijo z dopisnico.
GOSPOD TOVARIŠ,
tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, ko kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu.
Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Odgovoren: Nikola Stokanovič, Kranj.
Po takoj vporabnih tabelah
se izvršujejo na znani preprosti način s pomočjo
ZEISS -ovega PULRICH-PHOTOMETR-a
t. pH -določitve
2.	kalorimetrične določitve
bilirubina, urobilina, urobilinogena, sečne kisline, kole-stearina, celotnega fosforja, določitev količine krvi, anorganskega in organskega fosforja, magnezija, kalcija ro-dana, acetona.
3.	Merjenje barve seči in seruma.
Glej monografijo dr. Urbach-a; „Stufenphotometrische Absorptionsbestimmungen in der Medizinischer Chemie“ (Verlag Emil Haim & Co. Wien—Leipzig). Literatura brezplačno:
ržftRLŽEisSi CARL ZEISS JENA
JENA I Zastopstvo; M. P AV L O V I 6, Beograd Mil. Draškoviča 's.— ----J (Sremska) ul. 9.
Gospod kolega!
Vi še niste član Pokojninskega sklada za zdravniške vdove in
sirote ?
Kdo nam bo pomagal, če si sami ne pomagam o?
Zato javite takoj svoj pristop in naslov
D r. E. DERE ANI
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 14.
in priložite krstni, odn. poročni list.
GOSPOD TOVARIŠ,
tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, ko kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu.
Najnovejše in naj večje medicinsko znanstveno delo v slovenskem jeziku.
Docent Dr. Ivan Matko:
PERKUSIJA in AVSKULTACIJA
I. Del: Perkusija ali poklep. 268 slik, 2 razpredelnici.
Cena Din 150'—
Dr. M. Simović—Dr. M. Sekulič::
Naša lečilišta za tuberkulozne oporavilišta i letovališta
Knjiga za vsakega zdravnika.	Bogato ilustrirana.
Cena Din 30'—
Naroča se pri: „Vreme“ Beograd, Poenkareova ulica 4—6.
Gospodje tovariši!
Karkoli naročate od tvrdk, ki inserirajo v Zdravniškem Vestniku, tudi če zahtevate samo vzorce in literaturo, vedno se sklicujte na Zdravniški Vestniki

RRTIN-DRRGEES
Dr. WANDER, idealno in blago sredstvo za čiščenje. Deluje popoln, sigurno, brez neugodnih posledic. Navada na Artin je izključena.
VSAKA DRAŽEJA VSEBUJE:
ALOIN...............0,01 gr.
PHENOLPHTHALE1N ....0,03 „
EXTR. BELLADONNAE... 0,005 „
EXTR. NUC. VOMICAE . 0,008.
PULV. IPECAC........ 0,004»
Doziranje: Pred spanjem jemljejo odrasli 1—3 dražeje, otroci nad 10 let
1—2 dražeji.
HORDENZYM
Dr. WANDERJEV h ra n i I n i sladkor.
Idealna, trajna hrana za zdrave in bolne dojenčke po principih prof. Soxleta.
INDIKACIJA:
pri zdravih otrocih za povečanje teže in pospeševanje rasti namesto sladkorja. Kot dodatek k zelenjavi pri prehodu na mešano hrano, pri motnjah prehrane dojenčkov, ki trpijo za diarejo. Za otroke in odrasle kojih prehrana zahteva hitro in trajno zboljšanje.
Vzorce in literaturo pošilja:
Dr. A. Wander d. d. Zagreb.
DOMAČI PREPARATI SO POCENI IN EKONOMIČNI. V srčni terapiji so najbolji preparati
DIGITALISA IN KAFRE
\vj ■ . $■ -r. •	-, v * ;.v»	/v ; x ,	* ' r-'vfcdÿ1 •'’'r	L'-4'
Zato predpišite
D161C L A RI N-Kaštel standardizirani preparat
originalne steklenice po 15 ccm. raztopine, fijole z 20 tabletami in ampule po 1 ccm - 0,10 fol. digli trtr. — 2 tableti. Doziranje: 3—5 krat dnevno 1—2 tableti ali 20 — 30 kapljic. CAMPHAQUIN- Kaštel topljiva prava japonska kafra
za intravenozne (2%) In za intramuskularne injekcije (10°/0) Škatljice po 6 ampul.
KAŠTEL,
tvornica kemijsko-farmacevtskih proizvodov ZAGREB.
«AAAJ..AAA ■rih.rt«...ilhLAAAjfc^.jafcA.dfe.,rtlll.,ifcj	.Hiti.. A.I[k ^
Zdravilišče Golnik
za bolne na pljučih.
jiH
ur
Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju.
limf
3 oskrbni razredi
Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumathorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija.
Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik.
v
Železniška postaja za brzo vlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj • Tržič. Avto pri vseh vlakih.