UDIC 821.16;k.6. OSI Jožef Smej
Škofijski Ordinariat v Mariboru
6KRB DEKANA VENDELA RATKOVIČA IN DEKANIJSKE KOMISIJE ZA ČISTEJŠI JEZIK V MALEMKATEKIZMUSUMIKLOŠA LUTTARJA
IZ LETA 1888
Mikloš Luttar, učitelj na državni osnovni šoli v Gancanih, ji priredil dvojezični Mali katekiz-mus, 32 strani v prikmurščini in 32 strani v madžarščini. Natisnjen ji bil lita 1888 v Murski Soboti. Pričujoča razprava hoči pokazati, kako ji Vindil Ratkovič, dikan Slovenski okroglini, skupaj z dekanijsko komisijo pregledal omenjeni katikizim tir predlagal popravki in izboljšavi prikmurskiga bisidila.
Milo Luttar, a tiachir at thi public school in Gančani, adapted the bilingual Mali katekizmus, containing 32 pages in thi Prikmurji Slovini dialect and 32 pages in Hungarian. It was printed in 1888 in Murska Sobota. Thi article attempts to show how Vindil Ratkovič, thi Slovenska Okro-glina dian, together with thi dianiry committee, ixaminid thi Catechism and suggested corrections and improvimints in thi Prikmurji text.
Ključne besede: katikizim, prevod, slovenski jizik
Key words: catechism, translation, slovini language
Nikakor ni bi bilo prav, či bi iz slovstveni zgodovini Prikmurja izbrisali skrb nikatirih duhovnikov za čistejši slovenski jizik. Njihovo prizadevanji ni brizkori-stin ostanek razdobja, v katerem je Prekmurje zajel val madžarizacije, ampak je zdrav in klen opomin sodobni generaciji, ki drvi v angleščino. S tistimi ok. 15 angleškimi stavki, s katerimi se lahko sporazumemo v turizmu in na trgu, pozabljamo na izpopolnjevanje svojega jezika.
Že s samim tem dejstvom ima pričujoča razprava svojo upravičenost.
Potem ko je leta 1883 (prvič v gajici!) izšel že enajsti natis Kratke šumme velikoga katekizmuša Mikloša KOzmiča iz leta 1780, je Mikloš Luttar, učitelj na državni osnovni šoli v Gančanih, priredil - najbrž na pobudo tednika Muraszombat es videke (Murska Sobota in njena okolica) - dvojezični Mali katekizmus. Omenjeni tednik, razne vsebine v madžarščini in prikmurščini, je pričel izhajati 25. decembra 1884 in je izhajal do 10. avgusta 1919. Ivan Škafar (1978: 57-58) navaja Luttarjev katekizem takole: »Mali katekizmus za katholicsanszke soule posztavleno od Luttar Miklos^ 1888. Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka, v-Szoboti, 32 str.8. Madžarski del natisnila: Az erseki lyceumi nyomas, Eger. Prevod 34. natisa madžarskega izvirnika: Elemi katekizmus kezdö tanulok szamara 1887. - Ima 32 strani v prikmurščini in 32 strani v madžarščini.«
Popoln primerek Malega katekizmusa iz leta 1888 je Škafar dobil v Beltincih od Marjete Baševe, matere prof. dr. Vilka Novaka. To spričuje njen podpis na naslovni in hrbtni strani katekizma: »Bassa Margit, Bellatinci.« Po Škafarjevi smrti (1983) je primerek katekizma prišel v mariborsko Univerzitetno knjižnico.
O Miklošu Luttarju pišeta Miroslav Kokolj - Bela Horvat na petih mestih (1977: 84, 86, 205, 371, 442) in sicer takole: »Luttar Mikloš, r. ? v Soboti, v sirotišnici od 1863 do 1870, učitelj v Gančanih, prireditelj dvojezičnega katekizma, se odselil na Reko.« »Lutar Mikloš, učitelj, je objavljal svoje prispevke v tisku, in sicer v prekmurščini in madžarščini.« »Žižek (Marko, beltinski župnik - op. J.S.) je tudi nasprotoval, da bi na državni šoli v Gančanih - čisto slovenski vasi - učitelj Mikloš Luttar otroke od tretjega razreda dalje učil v madžarščini . Luttar je s tem namenom tudi priredil dvojezični katekizem.« »Dvojezični katekizem je priredil gančanski učitelj Mikloš Luttar.« »1876 je bila v Gančanih ustanovljena dvooddelčna državna ljudska šola. Nastala je na pobudo beltinskega nadučitelja Murkoviča (^). Ker Mu-rkovič ni sprejel mesta na novi šoli, je župnik Žižek pripeljal novega učitelja Mikloša Luttarja iz Gomilic. Luttar je z ženo Marijo v Gančanih služboval od 1876 do 1895, ko se je odselil na Reko. Ves čas je poučeval v madžarščini pa tudi materinščini.«
Ta peteri zapis o Luttarju moramo dopolniti z datumom njegovega rojstva in šolanjem na koszeški gimnaziji. V rojstni in krstni knjigi murskosoboške župnije je zabeleženo, da se je Mikloš Luttar rodil 15. junija 1851 očetu Miklošu in materi Elizabeti, roj Stergar. Kraj rojstva: Murska Sobota. Botri: Jožef Šipoš in Marija Ster-gar. Krstitelj: Franc Hüll, župnik.
Lajos Vecsey piše (1943: 176,367), da je Luttar v letih od 1863 do 1870 kot gojenec Kelcz-Adelffyjeve sirotišnice obiskoval v Köszegu ljudsko in srednjo šolo. Kot sin siromašnih staršev je užival t.i. ustanovo Antala Adelffyja. Adelffy je imel obširna posestva v Prekmurju. Njegova prva žena, plemenita Ana Gombossy, je bila doma iz Bakovec. V oporoki je Adelffy (u. 8. januarja 1771) določil, naj se iz njegove ustanove šolajo predvsem dečki iz Slovenske okrogline (Totsag).
Kakor hitro je izšel Luttarjev Mali katekizmus, se je proti njemu dvignilo predstavništvo Društva sv. Štefana v Budimpešti (A Szent Istvan Tarsulat). Dr. Fülöp Steiner, predstavnik Društva, piše 18. decembra 1888 sombotelskemu škofu Kornelu Hidasyju med drugim tole: »Z izdajo Malega katekizmusa je avtor zagrešil proti Društvu sv. Štefana dvojni zakonski prekršek. Prvič: Po odločbi Madžarske škofovske konference iz leta 1877 se v katoliških ljudskih šolah smejo uporabljati le tisti učbeniki, ki jih je izdalo in natisnilo Društvo sv. Štefana. Omenjenega prekmurskega (vend) katekizma pa ni izdalo Društvo. Drugič: Po velikodušni darilni listini blagopokojenga egrskega nadškofa Bele Bartakovicsa je lastnik egrskega katekizma Društvo sv. Štefana. Avtor prekmurskega prevoda se je torej pregrešil proti Društvu sv. Štefana, ker se je z dodatkom prekmurskega besedila polastil madžarskega egrskega katekizma za osnovne šole. Če boste torej Vi, prevzvišeni gospod škof, odobrili omenjeni prevod in menili, naj se prevod doda katekizmu, potem mora avtor dati učbenik na voljo Društvu; če pa boste odobrenje odklonili, potem morate uporabo učbenika v ljudskih šolah prepovedati.«1
1 Dopis Predstavništva Društva sv. Štefana z dne 18. decembra 1888, štev. 8054/1888, je v Sombo-telskem škofijskem arhivu: Acta cancellaria 1889, Nr. 375.
Škof je naprosil Vendela Ratkoviča,2 župnika in dekana pri Sv. Juriju v Prekmurju, naj kot šolski nadzornik glede omenjenega Luttarjevega katekizma poda pisno svoje mnenje.
Ratkovič je škofu odgovoril 4. februarja 1889:
»Prevzvišeni in prečastiti gospod škof!
Po Vašem naročilu sem Luttarjev prevod egrskega začetnega katekizma najskrb-neje preučil (legszorgalmasabban ättanulmänyoztam). To sem storil najprej sam, potem pa so to naredili izvoljeni dekanijski ocenjevalci v Slovenski okroglini.
Prevod je zelo slab, poln slovničnih napak, na mnogih mestih je glede na madžarski izvirnik prisiljen, tako da je misel zamegljena, skratka, prevod ni ne tekoč ne gladek.
Predvajanje veroučne snovi pa mora biti lahko in razumljivo.
Na več mestih so celi stavki izpuščeni.
Grščina ima sicer dvoglasnike, prekmurščina (vend nyelv) pa jih ne uporablja.
Namesto diftongov (diphtongus): Boug sztvouro moramo pisati Bog sztvoro.
Da je pričujoči prevod slab, to bi bil lahko vsakdo opazil.
Prilagam popravljen izvod in izvirnik.
V	naših šolah je bolj razširjen esztergomski katekizem, ki ga veroučitelji uporabljajo pri začetnikih.
V	višjih razredih pa je na voljo katekizem, ki ga je izdalo Društvo sv. Štefana.
Če boste Vi, gospod škof, pričujočo knjižico z našimi popravki odobrili, potem
menim, da lahko gre v tisk.«3
Ratkovič je popravil že naslovno stran Katekizmusa. Dodal je besedo »«zacset-ne« (v madž.: »kezdö«). Pri besedi »soule« je črtal »u«. Besedo »Posztävleno« je popravil v »Presztävleno«. Prečrtal je ime »Luttär Miklos«, poklic »vucsitel« in kraj »v Gancsani«. Pripisal pa je: »sz-Czirkvenim dopüscsenyom«.
Pod izrazom »popravljen izvod« ima Ratkovič v mislih svoje Opazke ali Pripombe (Eszrevetelek). Škofu je poslal 4 strani pripomb v stolpcih. V levem stolpcu so najprej vprašanja, zapovrstne številke iz katekizma in napačno izrazje. V desnem stolpcu pa so izboljšave besedila. Zanimivo je, da Ratkovič v svojih Pripombah ne uprablja več besede «vend nyelv« (prekmurščina), ampak »szloven«, namreč slovenski prevod:
2	O Vendelu Ratkoviču piše Gyula Gefin (1935: 340), da se je rodil 5. septembra 1834 v Lendavi staršema Mihaelu in Ani, roj. Pöszer. Sedmi in osmi gimnazijski razred je končal kot gojenec Malega semenišča. V duhovnika je bil posvečen 6. januarja 1857. Bil je kaplan v Gornji Lendavi (1857-1858), župnijski upravitelj na Cankovi (1858), v Črensovcih (1858-1859), Gornji Lendavi (1859-1861), kaplan na Tišini (1861-1862), župnijski upravitelj in župnik pri Sv. Juriju v Prekmurju (1862-1893). Leta 1877 je bil imenovan za dekana Slovenske okrogline in hkrati za šolskega nadzornika ljudskih šol. Z imenovanjem za stolnega kanonika leta 1893 se je preselil v Sombotel, kjer je 20. januarja 1907 umrl.
3	Sombotelski škofijski arhiv. Acta cancellaria 1889, Nr. 375.
Eszrevetelek Vonatkozolag az egri kiskate szloven forditasara Kerdesek	Hibasan	Jobban
To prevajam takole:
Pripombe k slovenskemu prevodu egrskega Malega katekismusa Vprašanja	Napačno	Boljše
Iz pričujočega faksimila Pripomb je razvidno, kako Ratkovič razlaga, kaj pomeni »vöra« in kaj »vera«. (Takoj na začetku pri: Zdrava bodi Maria): Vöra = ora (madž. beseda »ora« pomeni ura). Vera = hit (madž. beseda »hit« pomeni vera). Na koncu pa razlaga pojme: Elkell mennem (madž.) = Jaz moram oditi. Elmehetek (madž.) = Jaz morem oditi.
Se pravi, da Ratkovič dobro razločuje med glagoloma »morati« in »moči«. Razločuje tudi med »sam« (solus) in »sem« (sum): Jaz szam = En magam (ego solus). Jaz szem = En vagyok (ego sum).
In nato še doda: »Na vse to je tudi treba obrniti pozornost.« Škof Hidasy je poslal Ratkovičeve Pripombe Štefanu Salaju, turniškemu župniku, ki je Ratkoviča nasledil v službi šolskega nadzornika prekmurskih šol. Salaj je škofu odgovoril takole:
»Prevzvišeni in prečastiti gospod škof! Milostljivi gospod! Mikloš Luttar, učitelj na državni osnovni šoli v Gančanih, je prevedel egrski Mali katekizem. Moje mnenje glede njegovega prevoda je naslednje:
Prevod je poln tiskovnih in slovničnih napak. Še več! Na nekaterih mestih celo nasprotuje dogmi, kot to kaže tudi popravljeni primerek, ki ste mi ga priložili. Zaradi tega odsvetujem ponatis Malega katekizma. Poleg tega je katekizem namenjen le začetnikom, drugi razredi pa ostanejo spet brez katekizma.
Mikloš Luttar zatrjuje, da so napake, ki so se na nekaterih mestih vrinile v njegov prevod, duhovniki, ki so katekizem uporabljali, že odstranili in da je tako katekizem že povsem popravljen. O tem mi do sedaj ni nič znanega in tudi mojim duhovnim sobratom ne. Vem pa le toliko, da je Luttar privatno (privatim) spraševal o posameznih izrazih in napakah. Natisa po mojem mnenju že zaradi tega ne morem priporočiti, ker se je prevoda lotil laik in ne strokovnjak. Ne verjamem, da bi na ta način popravljen prevod bil brez napak. - Sicer pa mar ne bi bila uporaba katekizma, ki ga je prevedel poprečno izobražen laik, za nas nenehen sramotni madež?«
(V nadaljevanju piše Salaj škofu glede Kratke šumme velikoga katekizmuša Mikloša KOzmiča iz leta 1780, natisnjenega v gajici leta 1883. Pismo končuje takole - op. J.S.): »Priporočam se visoki naklonjenosti prevzvišenega gospoda škofa in ostajam z globokim spoštovanjem.
Prevzvišenemu gospodu škofu poljublja roko najneznatnejši služabnik
Štefan Salaj, župnik
Turnišče (Turniscsan), 15. oktobra 1889.«4
Prav tam.
Če primerjamo izdajo Malega katekizmusa iz leta 1891 s prvo izdajo iz leta 1888, vidimo, da je Luttar deloma upošteval Ratkovičeve pripombe. Na naslovni strani je opustil svoje ime, ni pa zapisal: »sz-Czirkvenim dopüscsenyom«, se pravi, da je katekizem iz leta 1891 izšel prav tako brez škofijskega imprimaturja.
Popravil je nekatere grobe napake, poleg: »V-ednom Bougi szo tri persoune«, namesto »V-Bougi je tri person« (21. vpr.), še druge. Navedemo nekaj Ratkovičevih popravkov.
Luttar:
Ratkovič:
Eti tri bozsanszke person je szamo eden Boug (25. vpr.)
On Grejh (namreč izvirni greh-op. J.S.) za zhajajoucsi-prijeten-grejh imenü-jemo (54. vpr.).
Gda szmo v-prijeten grejh szpadnoli (55. vpr.)
Jezus je pri szvojim roditelom zsivo (63. vpr.)
tüdi vecs mrtve je zbüdo (Ratkovič navaja tu: obüdo-op.J.S.) 67. vpr. Zakaj je pousztao z-cslovekom Szin Bozsi (68. vpr.)
z-szvojov tejlov dicsno (74. vpr.) pred szvojim vucsenikim videjnya (75. vpr.)
ali v-csiscsoucso meszto (81. vpr.)
Ete tri bozsanszke persone szo samo eden Bog
Ete grejh izvirajocsi ali poprijeti greh (sic-op.J.S.) imenüjemo
^ v poprijeten^ (popravljeno v levem stolpcu-op. J.S.)
Jezus je pri szvojih roditeli zsivo
tüdi vecs mrtvih obüdo
Zakaj je cslovik poszto Szin bozsi
sz-szvojim tejlom odicseno Nazocsi szvojih vucsenikov
ali v meszto ocsiscsavanya
Diftonge pa je Luttar kljub Ratkovičevemu opozorilu ohranil.
V čem je iskati vzrok Luttarjeve »trdovratnosti«? Odgovor na to dobimo ob tretjem natisu Malega katekizmusa. Škafar (1978:61) ga navaja takole: »Mali katekizmus za katholicsanszke soule. Tretye vödanye. Posztavleno od Luttar Miklosa vucsitela v Gan-csani. 1892. Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka, v Szoboti, 32 str.8. Enako število strani v prekmurščini in madžarščini. Da je knjižica izšla leta 1892, potrjuje časnik Muraszombat es videke (8. januarja 1893, št.2), ko ga učiteljem priporoča, kot primerno sredstvo za pomadžarjenje, s katerim se more lahko in zanesljivo doseči ta namen.«
Škafarja dopolnimo s celotnim navedkom iz omenjenega časnika (str.2): »Mikloš Luttar, učitelj na državni osnovni šoli v Gančanih, izroča veroučiteljem s prevodom egrskega Malega katekizmusa v prekmurščino primerno sredstvo za pomadžarjenje (egy alkalmas magyarosito eszközt). S to knjižico je možno lahko in zanesljivo to doseči, ker je sestavljena tako, da je na eni strani natisnjeno izvirno besedilo madžarskega katekizma, na drugi strani pa njegov prevod v prekmurščino. Kjer je le bilo mogoče, se je prevajalec povsod držal madžarskega besednega reda. Ta pregled-
nost zagotavlja hitro in zanesljivo dojemanje madžarščine. Knjižico priporočamo našim veroučiteljem.«
Kako se je Luttar držal madžarskega besednega reda, nam naj poleg drugih pokažejo trije primeri:
Vpr. 21 1. Az Istenben harom szemely van v-Bougi je tri person (1888)
Vpr. 115. 2. Hanyfele tisztelettel tartozunk az Istennek?
Kelkofele postüvanyom szmo duzsni Bougi? (1888) Kelikofele zpostüvanyom szmo duzsni Bougi? (1891)
Vpr. 190: 3. Mi kivantatik ahhoz, hogy bünbocsanatot nyerjünk?
Ka sze zselej k-onom, naj grejhov odpüscsanye zadobimo? (1888) Ka moremo csiniti, naj grejhov odpüscsejnye dobimo? (1891)
V teh primerih Luttar ni upošteval Ratkovičevih izboljšav.
Ratkovič omenja, naj bi namesto Luttarjevega Malega katekizmusa uporabljali pri začetnikih esztergomski katekizem, v višjih razredih pa katekizem, ki ga je izdalo Društvo sv. Štefana. To sta: Mali katekizem za obcsinszke lüdszke sole (Škafar 1978:54) in Kratka šumma velikoga katekizmuša (Škafar:1978:55).
Kakor je Ratkovič z dekanijskimi ocenjevalci (med katerimi je prav gotovo bil Jožef Borovnjak) skrbel za čistejšo prekmurščino, tako so tudi »ivanocyjevci« (Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml., Jožef Sakovič, Ivan Baša in dr.) vedno bolj in bolj svoje narečje približevali knjižni slovenščini.
Literatura
Gyula Gefin, 1935: A szombathelyi egyhazmegye törtenete III. Szombathely.
Miroslav Kokolj - Bela Horvat, 1977: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota.
Ivan Škafar, 1978: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana.
Lajos Vecsey, 1943: A köszegi rom. kat. Kelcz-Adelffy arvahaz törtenete. Szombathely.
Zusammenfassung
Die Sorge des Dechanten Vendel Ratkovič und der Dekanatskommission für die reinere Sprache im Mali katekizmus Mikloš Luttar's aus dem Jahre 1888
Jožef Smej
Nachdem im Jahre 1883 (das erstemal in »gajica«, in der slowenischen Buchstabenschrift) schon der elfte Nachdruck von Kratka šummma velikoga katekizmuša, des Grossen Katechismus von Mikloš Küzmič's aus dem Jahre 1780, erschien, hat Mikloš Luttar, Lehrer an der staatlichen Volksschule in Gančani, den zweisprachigen Kleinen Katechismus, Mali katekizmus, Sobota 1888, zugerichtet. Das ist die Übersetzung des ungarischen Katechismus. Mali katekizmus umfasst 32 Seiten im Slowenischen (die übermurische Mundart) und 32 Seiten in der ungarischen Sprache. Er erschien ohne kirchlicher Bewilligung, ohne Imprimatur.
Kornel Hidasy, Bischof von Szombathely, fragte bezüglich der Übersetzung Vendel Ratkovič, Dechanten und Schulinspektor. Derselbe antwortete dem Bischof, dass die Übersetzung viele
grammatikalischen Fehler voll enthält. Die wesentlichen Fehler hat er in vier Seiten in seinen Anmerkungen angeführt.
Noch dasselbe Jahr (1889) schrieb Hidasy auch dem Pfarrer in Turnišče, Stefan Salaj, dem Schulinspektor bezüglich des Luttar's Mali katekismus. Salaj schrieb an den Bischof ähnlich wie Ratkovič.
Luttar - wie das der Nachdruck des Mali katekizmus aus dem Jahre 1891 zeigt, zog nur teils die Anmerkungen Rankovič's in Betracht, das heisst nur die am meisten offenkundigen Fehler, zum Beispiel: »In einem Gott sind drei Personen« anstatt vorher »In einem Gott ist drei Personen.«
Der Nachdruck erschien ohne kirchlicher Bewilligung.
Warum Luttar so hartnäckig sich an seine Übersetzung stützte und sich nicht an die Ratkovič's Anmerkungen hielt, welche reinere slowenische Sprache forderten? Diesbezügliche Antwort gibt uns die Zeitung Muraszombat es videke (Murska Sobota und ihre Umgebung) den 8. Jänner 1893. Die Zeitung bemühte sich um die übermurische Mundart mit den vielen Ungarismen.
In der erwähnten Nummer der Zeitung liest man: »Mikloš Luttar, Lehrer an der staatlichen Volksschule in Gančani, übergibt den Religionslehrkräften mit der Übersetzung des Elemi Katekizmus in die übermurischen Mundart das geeignete Mittel für die Ungarisierung. Mit diesem Büchlein ist die Ungarisierung leicht und verlässlich erreichbar. Das Büchlein ist nämlich derartig zusammengesetzt, dass einerseits der Originaltekst gedruckt wird, anderseits aber seine Übersetzung in das Übermurische. Wo es möglich war, hielt sich überall der Übersetzer an die ungarische Wortfolge. Diese Übersicht kann schnell und verlässlich das Verstehen der ungarischen Sprache vergewissern.«
Die Bemühung Ratkovič's für die reinere slowenische Sprache ist von Dr. Franc Ivanocy und von seinen Mitarbeitern fortgesetzt worden.