(j/ZŽŽu y'V^'AND rjioStleo... NO. 7 $kA domovi i\i/i SLOVCNIAN MORNING NCWSP4 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, January 24, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Edwin Meese bo nov pravosodni tajnik v Reaganovi administraciji — Dolgoletni osebni prijatelj in svetovalec predsednika WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik William French Smith je podal ostavko in se bo vrnil v privatno življenje. Odhod Smitha, ki je zelo blizu Reagana, je predsednika presenetil. Smith je dejal, da bo postal odvetnik v privatni praksi. Za novega tajnika pravosodnega tajništva je Reagan imenoval svojega najbližjega svetovalca v Beli hiši in dolgoletnega osebnega prijatelja Edwina Meese-a. Meese je zelo konservativen in je predsednik dejal, da bo Meese nadaljeval politiko, ki ji je sledil Smith. Politični analitiki menijo, da bo zvezni senat potrdil imenovanje Meese-a, liberalci in demokrati pa bodo izkoristili priliko Mee-seovega zasliševanja pred senatnim odborom za napade na njegovo in Reaganovo politiko. Liberalci namreč močno nasprotujejo mnogim stališčam Reaganove administracije glede državljanskih pravic, Predsednik ne podpira prizadevanja tistih, ki želijo, da bi imele razne manjšinske skupine, kot so črnci, špansko govoreči, ženske, itd. posebne ugodnosti pri zaposlovanju in napredovanju na delovnem mestu. Meese je razburil mnoge duhove, ko je dejal v nekem intervjuju, da ne verjame trditev, ki govorijo o lakoti kot velik problem v ZDA. Takrat je rekel, da mnogi, ki jih je mogoče videti v ustanovah, kjer delijo brezplačne obroke hrane, pridejo samo zato, ker je hrana brezplačna. Radi teh in drugih takih izjav, je Meese v očeh liberalcev in demokratov tista osebnost v Reaganovi administraciji, ki je najbolj osovražena. Reagan je rekel ob imenovanju Meesea, da ne bo imenoval novega svetovalca v Beli hiši. To pomeni, da bosta več vpliva imela James A. Baker, ki vodi Reaganovo pisarno, in njegov namestnik, Michael K. Deaver. Baker in Meese nista bila prijatelja, ker zagovarja Baker zmernejšo politično ideologijo. Baker pa tudi ni tako blizu Reagana, kot je Meese. Papež Janez Pavel II. uspešno posredoval v rešitvi dolgoletnega diplomatskega spora med Argentino in Chile VATIKANSKO MESTO — Včeraj so predstavniki Argentine in Chile podpisali sporazum, ki bo, tako upata obe državi, končno rešil spor nad ožino Beagle na skrajnem jugu obeh držav. V pogajanjih je odločilno posredoval papež Janez Pavel II. Pogajanja so se vršila v Vatikanu in so končno vodila do uspeha. Leta 1978 je skoraj prišlo do vojne med Argentino in Chile. Včeraj sta državi podpisali pogodbo o miru in prijateljstvu, v naslednjih dneh pa bodo skušali rešiti še ostala odprta vprašanja. Sporni so trije majhni otoki v ožini Beagle, ki povezuje atlantski in tihi ocean, ter ožina sama. Gre za lastništvo teh otokov oz. voda. Spor traja mnoga leta, postal je akuten predvsem zato, ker menijo geologi, da so na tem območju morda precejšnja nahajališča nafte; Leta 1980 je Janez Pavel II. izdelal kompromisni načrt, ki ga je potem izročil obema državama. Čilejci so načrt takoj spredli, Argentinci pa ne. Po odhodu vojaške vlade, so pa Argentinci kazali pripravljenost na rešitev spora, ki je sedaj zelo blizu. Po nepotrjenih vesteh, bodo Čilejci dobili omenje- ne otoke, na katerih nihče ne biva, v zameno pa ne bodo več trdili, da segajo njene vode 200 milj proti vzhodu, torej v kraje, ki jih ima Argentina za svoje. Ameriška bojna letala danes zopet nad Bejrutom — George Shultz omenil možnost »preventivnega« napada na teroriste BEJRUT, Libanon — Danes so bila ameriška bojna letala zopet nad Bejrutom. Fotografirala so položaje raznih muslimanskih skupin. Ameriško poveljstvo v Bejrutu priznava, da se boji možnosti samomorilnega atentata od fanatikov, ki jih podpira Iran. Po eni sicer še nepotrjeni verziji, Iran pripravlja skupino mladih fanatikov, ki bodo pilotirali majhna letala, napolnjena z eksplozivom, in namenoma treščila v ameriške bojne ladje v bližini libanonske obale. Državni tajnik George Shultz je rekel, da ZDA vzamejo to nevarnost zelo resno in da so pripravljene celo na »preventivne« napade na oporišča, kjer se ti fanatiki vežbajo. V intervjuju je Shultz dejal, da take teroristične pobude izvirajo v Iranu, imajo pa tudi vsaj prikrito podporo Sirije. Druga poročila, ki prihajajo iz Evrope in Latinske Amerike, govorijo o iranskih poskusih, da bi preko posredovalcev nabavili več francoskih prOti-ladijskih raket znamke »Exocet«, ki so se izkazale v vojni med Argentino in Anglijo. Kot kaže, Iranci doslej niso imeli uspeha. Zopet obsežni neredi v Maroku — Ubitih najmanj ISO oseb — Vzrok napovedana povišitev cene kruha ir drugih * rst hrane RABAT, Mo. — Že drugič v zadnjih tednih je prišlo do obsežnih neredov v raznih maroških mestih, v katerih so izgredniki protestirali zoper vladni načrt, da bi bili povišane cene osnovnih živil. Posredovale so tudi enote redne vojske, ki so streljale na izgrednike v severnih mestih Nador, Alhoceima in Tetuan, pri tem pa najmanj 150 oseb ubili. Prvi val izgredov pred tedni je bil zajel predvsem južna maroška mesta. Na oblasti v Maroku je kralj Hassan II., ki je odredil včeraj, da cene osnovnih živil ne bodo povišane. V svojem govoru ni nič rekel o žrtvah nedavnih neredov. Zahodnonemški kancler Helmut Kohl na obisku v Izraelu — Sprejem formalen in brez znakov prijateljstva JERUZALEM, Izr. — Danes bo pripotoval na uraden obisk zahodnonemški kancler Helmut Kohl. Obisk bo trajal 6 dni. Kohl naj bi bil prišel v Izrael septembra lani, a je bil, preložen radi upokojitve takratnega ministrskega predsednika Menahema Begina. Nekateri dobro poučeni Izraelci menijo, da je Begin odstopil takrat, in ne nekaj mesecev kasneje, zato, ker ni hotel imeti stika z Nemcem. Izraelska javnost je ogorčena nad odločitvijo Kohla, naj ne bo več prepovedana v ZRN organizacija Waffen SS veteranov. Po zahodnonemški ustavi so prepovedane tiste organizacije, ki jih vlada smatra za nevarne ustavni ureditvi. Doslej je bila med temi organizacija tudi tista, ki predstavlja Waffen SS veterane. . Izraelska vlada je delno klonila pod pritiskom javnega mnenja. Na jeruzalemskih ulicah ne bo nobenih nemških zastav, sprejemi bodo pa formalnega značaja. Izraelske organizacije vojnih veteranov in bivših internirancev v nacističnih koncentracijskih taboriščih napovedujejo demonstracije proti Kohlu. Iz Clevelanda in okolice Dva raznašalca iščemo— Raznašalca iščemo za Kil-deer, Cherokee, Arrowhead, Muskoka, Mohawk, Pawnee, Abby, Tyronne, Monterey in Shawnee ulice. Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno. Novi grobovi Frances M. Lekan V ponedeljek, 23. januarja, je umrla Frances M. Lekan, rojena Sterle, vdova po pok. možu Johnu, mati Franka, Rose Koman in Johna (pok.), 12-krat stara mati, 17-krat prastara mati, sestra Johna, Mathewa, Franka in Anne (vsi že pok.), članica društva sv. Ane št. 4 ADZ in sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 26. januarja, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Marjorie Lokar V petek, 20. januarja, je v Lake County Memorial West bolnišnici po dolgi bolezni umrla 78 let stara Marjorie Lokar s 50 E. 214. ceste, rojena Mramor v Arrow, Pa., od koder je prišla v Cleveland 1. 1929, žena Johna E. (ekse-kutivnega tajnika bivšega guvernerja Franka J. Lau-scheta 15 let, ki je mnoga leta lastoval in vodil L & M Tobacco Co.), mati Arlene Sunkel (Chicago, 111.) in Elaine Bresnan, 3-krat stara mati, sestra Ernesta, svakinja Alme Lokar, članica Ženskega odseka pri Sv. Križu in SNPJ št. 614. Pokojna je diplomirala na West Virginia Teachers College in je bila učiteljica pri Sv. Vidu od 1. 1929 do 1. 1932. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele. Tony Strnad V soboto, 21. januarja, je v Euclid General bolnišnici za rakom umrl 60 let stari Tony Strnad s 19420 Kewanee Ave., rojen v Clevelandu, mož Mabel, roj. Snider, oče Beverly Kroczek in Tonyja, brat Vincenta, Albene Pankuch, Elizabeth Desmont, Franka ter že (dalje na str. 4) Lep večer— Preteklo soboto zvečer se je v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. zbralo veliko število članov in prijateljev Slovenske pristave na »Pri-stavsko noč«. Med gosti je bil tudi župan George V. Voitovich, ki je imel lep in tudi kratek govor. Čestitke k lepemu uspehu! Ogromen obisk— Preteklo nedeljo popoldne je fara Marija Vnebovzeta v SDD na Recher Ave. v Euclidu priredila srnjakovo kosilo, prebitek katerega je bil namenjen Slovenskemu domu za ostarele. Tisti, ki so prišli ob napovedanem času, so našli povsem polno dvorano. Serviranih je bilo okoli 650 obrok. Čestitke Rev. Victorju Tomcu, pobudniku tega letnega kosila, ter ge. Josie Stanonik in vsem, ki so sodelovali in, seveda, prišli!. (Glejte 2. in 3. str.) Spominski darovi za koroške študente— Duhovni šopek cvetja v spomin svojim pokojnim staršem Povirk je darovala za koroške pomoči potrebne študente ga. Marija Ribič $50, v spomin na pok. Victor Požar pa $10; y spomin na pokojnega Franceta Štruklja je daroval $10 g. Jakob Petrovčič, prav tako $10 pa g. Frank Pustotnik. Vsem darovalcem se v svojem in v imenu Mohorjeve družbe iskreno zahvaljuje pov. J. Prosen. Ali ste upravičeni— Okrajni avditor Timothy McCormack prosi naše bralce, naj vložijo prošnjo za ugodnosti, ki jih nudi Home Energy Assistance Program. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 31. januarja. Ako so vaši letni dohodki dovolj nizki, ste preko tega programa upravičeni do določene pomoči pri stroških za ogrev hiše ali stanovanja. Pomoč bo posebno dobrodošla letos, ker bodo računi za ogrev hiše radi hude zime res visoki. Za podrobnosti, pokličite avditorjevo pisarno na tel. 443-7050. Tisti bralci, ki bivajo v drugih okrajih, naj se pozanimajo čim prej pri svojih okrajnih avditor j ih. Nekaj več o tem programu bomo objavili v petek. VREME Oblačno danes z dežjem v dopoldanskem času in najvišjo temperaturo okoli 37 F. Spremenljivo oblačno in vetrovno jutri z najvišjo temperaturo v srednjih 30-ih. V četrtek zopet oblačno in nekaj hladneje. Najvišja temperatura okoli 27 F. V petek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 25 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 7 Tuesday, January 24, 1984 S klobukom v roki Opis nekega dejanja z izrazom »s klobukom v roki« je le obzirna, v leposlovni obliki izgovorjena misel, ki pove isto kar preprosta beseda prosjačenje. Prosjačiti se pa pravi, ponovno in vztrajno moledovati za isto stvar, recimo, za kako podporo. List The New York Times je dne 31. decembra objavil vest: »Predsednik Jugoslavije, Mika Špiljak ima meseca februarja priti v Washington na obisk, ki ga State Department označuje kot delovni obisk za razliko od državnega obiska. Po navadi pomeni to, da bo manj pompa pa več nebistvenega, manj pomembnega (circumstance), in Mr. Špiljak predvideva sestanke z vrhovnimi uradniki, vključno s predsednikom Reaganom in državnim tajnikom George P. Shultz-om.« Vest je kratka, pa dovolj zgovorna. Sedanji enoletni predsednik Jugoslavije bo prišel prosjačit za ameriško državno pomoč, med tem ko so skoro vse mednarodne finančne ustanove in množica svetovnih privatnih bank odprle svoje tresorje na stežaj, a ne morejo uspeti, da bi omogočile tej nesrečni deželi odplačevanje 20 milijardnega dolga. Hrvaškega tovariša Špiljaka je doletela čast obiskati Washington, ker se je Titov vrtiljak kolektivnega predsedstva (Nemci mu pravijo Ringelspiel, Amerikanci pa Merry-go-round) zasukal ravno tako, da je prijezdil na lesenem konju v aktivno funkcijo predsednika države baš Hrvat. Ker je predsednica vlade tovarišica Milka Planinc tudi (vsaj po rojstnem listu) Hrvatica, imajo sedaj spet usodo države v rokah Hrvatje. Morda bodo za akcije s klobukom v roki še boljši od Srbov ali Slovencev. Proti koncu 1. 1983 je njujorški The Wall Street Journal, vodilni finančni in gospodarski list na svetu, gospodarski položaj v Jugoslaviji označil tako-le: »Triletni ‘stabilizacijski program’ za Jugoslavijo ustanove International Monetary Fund je pustil to deželo v podvojeni inflaciji, z upadajočo proizvodnjo, nižjo produktivnostjo in akutnim pomanjkanjem mnogih bistvenih potrebščin v celi vrsti večjih mest, redno 9-urno ugasnitev luči je bilo treba vpeljati zaradi varčevanja energije.« Pot v Washington tovariša Špiljaka je, bogme, potrebna, vprašanje je le, koliko bo ob vladajočih ekonomskih in političnih razmerah v svoji deželi mogel opraviti. Če je o njih zelo dobro in podrobno poučen Wall Street Journal, velja to prav gotovo tudi za vladne kroge v Washingtonu, radi česar tov. Špiljak ne bo imel lahkega posla, pa naj še tako vneto vrti klobuk v roki. A ena resnica drži kot Amen v Očenašu: Washington ne bo pustil Jugoslavije pasti v naročje Sovjetije in vzhodnega bloka, pa naj gospodarsko stane kolikor hoče. V tem je politični pomen Špiljakovega obiska, in to dobro ve on sam in vsa beograjska komunistična bratovščina. Vprašanje je le, kakšna bo politična cena. The Wall Street Journal obtožuje International Monetary Fund (IFM), da je pri svojem finančnem reševanju Jugoslavije napravil veliko napako, ker je to deželo obravnaval na prav isti način kot vsako drugo, ki je potrebovala njegovo pomoč. Vodstvo IMF je namreč predvidevalo, da bodo v primeru omejitve bančnih kreditov cene v Jugoslaviji padle, za obratovanje nesposobna podjetja propadla in bodo izločena, in da bo dežela prisiljena živeti v okviru svojih sredstev. To pa se iz političnih razlogov ni zgodilo, in celo jugoslovanski ekonomisti soglašajo, da gospodarskega propadanja ni toliko kriva zunanja ekonomska situacija zaradi cen olja, visoke obrestne mere in splošne recesije, kakor to, da je odpovedal domači management. Srnjakovo kosilo lepo uspelo Preteklo nedeljo popoldne in zvečer se je zbralo okoli 650 rojakov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Eu-clidu. Prišli so na že tradicionalno »srnjakovo kosilo«, ki ga v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. sponzorira fara Marija Vnebovzeta na Holmes Ave. Zelo okusno kosilo je pripravila ga. Josie Stanonik, pomagalo pa ji je veliko prostovoljcev in prostovoljk. Na zgornji sliki so, z leve proti desni, August Dragar, Tillie Špehar (stoječa), Nežka Tomc, Helen Nemec in Anton Nemec. Iz newyorske prosvete Zahvala Zahvaljujem se g. župniku p. Robertu za dobre želje, izražene v Oznanilnem listu. Nisem jih zaslužil, prav gotovo pa ne, da so bile objavljene v Oznanilu. Slovenski pregovor pravi, da spoznaš prijatelja v nesreči. Bil sem težko bolan in sem še, vendar, vsaj tako upam, na poti okrevanja. Nikoli nisem mislil, nikoli si nisem pred-stavjal, nikoli niti sanjal, da imam toliko dobrih, iskrenih in požrtvovalnih prijateljev, ki so storili zame vse, kar so mogli, storili, kar sem jih prosil, in storili celo to, kar bi jh jaz sam ne upal nikoli prositi. Zahvalil sem se jim že na uri. Naj se jim zahvalim še enkrat. Ljubi Bog naj vas poplača za vse, kar ste storili in še delate zame. Jaz ne bom mogel tega nikoli storiti! Ko sem videl vašo dobroto, vašo plemenitost in vašo požrtvovalnost, sem jokal - jaz, trdi Gorenjec, sem jokal - in tudi zdaj, ko to pišem, imam solze v očeh. Hvala tudi tistim, ki ste mi želeli skorajšnje okrevanje, kakor na primer urednik AD dr. Susel, ki je vso stvar spravil v širšo javnost. Če bi bil tega ne storil, bi tudi jaz danes o tem molčal. Hvala, gospod, urednik, potrudil se bom biti boljši dopisnik. Še tole: Ko sem imel bolečine, da bi najrajši rjul, sem tiho trpel, ko sem videl vašo dobroto, sem jokal. Pa me niti sram ni tega povedati! Slab Gorenjec sem postal! Ure V decembrski številki sem napisal v najboljši volji nekaj besed v obrambo naših ur, o njihovem namenu, sporedih, uspehih. Ko sem prišel v nedeljo po maši v dvorano, so me navzoči prosvetarji - mnogi so bili še v cerkvi - obkolili, mi želeli zdravje in se zahvalili za odgovor v AD, ki so jo prejeli vprav dan ali dva prej. Slovenska fara in prosvetne ure so še edino, kar nas v tem mestu in teh razdaljah še povezuje. Imamo vas radi, ker že toliko let pripravljate in vodite ure. Vse svoje življenje ste bili samo Slovenec. In to ste ostali! Mi hočemo korakati za vami!.... Kakšna čast za mene! Hvala vam! Spored Zopet je prevladovala mladina. Spored je začel mali, osemletni, korajžni in pri vseh priljubljeni Ivo Lango. Na klavirju je zaigral »Sailing«. Kakor vedno, je bil tudi tokrat deležen burnega aplavza, on pa je sramežljivo šel na svoj sedež. Sledila mu je nežna, lepa deklica Sandi Burgar. Ker je bila njena mamica bolna - želimo, da bi bila čimprej zdrava - in je ni mogla naučiti kaj novega, je ponovila »Uspavanko«, ki jo je že prej in tudi tokrat z uspehom zapela. Za njo sta Anki Babnik in Ludvik Burgar recitirala v slovenščini in angleščini iz pisma ruskega pisatelja in filozofa Dostojevskega, kako je on doživljal Boga in Kristusa. Naj bi bile Dostojevskije misli ob novem letu prosvetarjem pobuda v njihovi veri in prepričanju! Med navzoče smo razdelili božične karte s pozdravi štirih slovenskih škofov, da jih pre-čitajo. Čestitali smo vsem Tončkam in Tonetom, ki so dva dni kasneje godovali ter še posebej čestitali Robertu Nik-cu, ki je ravno v nedeljo dopolnil 15 let. Pošten gorenjski fant je in tak hoče ostati, zato je na počitnicah vedno v Kranju. Drugi del sporeda je zopet otvoril mladi virtuoz Ivo Lango. Igral je »Captain Kidd«. Bil je zopet odličen in burno ploskanje je pričalo, kako ga imajo navzoči radi, jaz pa Še posebej, ker mi nikoli ne odreče sodelovanja. Zapomni si, Ivo, ti si moj najmlajši prijatelj! Za njim je nastopila njegova mama, naša priznana solistka dr. Dominika. Zapela je Ibsenovo pesem v Griegovi priredbi s švedskim naslovom. Tokrat je bila izredno dobra. Ker nisem niti glasbeni kritik niti glasbenik, sodim po občutku svojem in navzočih. Na prošnjo naših mamic, ki imajo šoloobvezne otroke, sta Simon Kregar in Tomaž Remec v slovenskem in angleškem jeziku ponovila reportažo o Sloveniji, ki jo je za oktobrsko uro pripravil iz angleških virov Nejče Zupan. Zaradi bolezni v družini Nejče ni mogel priti. Na njegovo mesto je v zadnjem trenutku, tik pred začetkom ure, vskočil mladi, simpatični Tomaž Remec in se izkazal za prvovrstnega recitatorja. Ima prikupen nastop, lepo in jasno izgovarjavo in je povrh še lep fant. Priznani recitator Simon Kregar je rad priznal, da je celo njemu kos. Obe kopiji bom dal na razpolago AD. Še enkrat: hvala vsem! Dr. Zdravko Kalan Ta pa je privedel deželo v sedanje stanje zato, ker ni v rokah treniranih in izkušenih ekonomistov, temveč v rokah mogočnih političnih partijskih bossov. Kar v tej zvezi našteva Journalstara, obrabljena pesem, ki jo čivkajo že vrabci na strehi. Razlika, ki utegne biti koristna, je le v tem, da imajo ugotovitve tako uglednega gospodarskega časnika kot je Wall Street Journal, močan odmev tako pri vodstvu IMF kakor tudi pri množici bankirjev, ki so svoje denarce lahkomiselno nalagali v deželi, kjer ima absolutno in zadnjo besedo tudi v gospodarstvu vsemogočna partija, v nji pa objestni, neodgovorni lokalni politični bossi. Taki politični veljaki so vsak v svojem okrožju gradili v času Titove slave velike tovarne in na debelo razsipali v tujini najeti denar (tudi za gradnjo lastnih razkošnih vil in za nabavo luksuznih jaht - kot trdi Journal). Ko je bilo vse dograjeno, ni bilo kreditov za obratovanje. Zopet nova posojila, a tisti, ki so jih dobili v roke, niso nosili nobene osebne odgovornosti; ta je šla na rovaš kolektivne odgovornosti, se pravi - države. Kot rečeno, so to znane stvari in jih ne kaže spet pogrevati, saj smo tudi v AD o tem že ponovno pisali. Vredno pa je omeniti, da je oseba, ki je napisala v Journalu oceno gospodarskih razmer v Jugoslaviji pod naslovom: »Jugoslavija se ne more izkopati iz dolgov«, točno in podrobno poučena o tamkajšnjih razmerah, saj piše knjigo Yugoslavia and the Seven Myths, ki bo gotovo vzbudila veliko pozornost. Za konec naj navedem še značilni stavek iz Journala: »Jugoslavija ima ekonomski potencial, ki bi mogel - če primerno razvit - spremeniti deželo v zmerno dobro uspevajočega in samozadostujočega člana mednarodne skupnosti.« Potem pa, za zaključek: »Mnogo je Jugoslovanov znotraj in zunaj vodstva (partije), ki javno terjajo osvoboditev ekonomije od politične kontrole.« Dobro bi bilo, če bi v Washingtonu možu s klobukom v roki to odločno in glasno povedali. L. P. Celovški zvon - druga plat zvona Objavljamo dobesedni ponatis izvlečkov iz dveh kritičnih ocen Celovškega zvona, ki sta izšli v Vestniku, glasilu domobrancev in drugih protikomunistov (XXXIV letnik, št. 4). Ti odlomki so brez komentarja, v presojo slovenski emigrantski javnosti. Malo počitka po zelo napornem delu Med številnimi prostovoljkami, ki so pomagale pri serviranju 650 gostov na srnjakovem kosilu v prid Slovenskega doma za ostarele preteklo nedeljo v Slovenskem društvenem domu v Euclidu, so bile, z leve proti desni, Vida Jakomin, Barbi Magajna, Louise Zabukovec, Tillie Špehar in Francka Merela. Slikar Jože Vodlan razstavlja Prof. Alojzij Geržinič med drugim piše: Celovški zvon se prestavlja na krščansko in vseslovensko stališče. A to dvoje je danes nezdružljivo. (Podčrtano v izvirniku.) Ošlakovo (eden od ustanoviteljev CZ) poročilo razodene, daje pobuda razen s Koroškega prišla iz kroga ustavljene ljubljanske revije Prostor in čas... Kocbek pa je bil po Ošlakovi trditvi ustanovitveni boter Prostora in časa. Po vsem tem razumemo, zakaj se v CZ dosledno govori o krščanstvu in krščanskem stališču, nikoli pa o katolicizmu. Katoliška dejavnost v svobodnem svetu ne more in ne sme biti enaka kot v zasužnjeni »matici«. Iz Ošlakovega poročila je razvidno, da so se ustaovitelji CZ zavedali tehtnih pomislekov proti vzdrževanju vseslovenske zamisli pa »krščanstva«. Zato so se dogovorili, da ne bodo ustanavljali revije »zoper« koga, temveč da bo revija temeljila na nekem »za«. Na nekem »za«? Pa se sam sprašuje: Ali bo mogoče krmariti med vsemi slovenskimi okrvavitvami in se načelno odreči vlogi sodnika... ne da bi se zato odpovedali globokemu spoštovanju do vsakogar, ki je v tistih strašnih časih trpel, ker je ravnal po svoji najboljši vesti in presoji... Pridružujem se kritikom vsebine 1. številke, kateri so po Ošlakovem sporočilu ugotovili, da se je revija že pred izidom odmaknila od napovedane krščanske smeri in se preveč odprla vsem mogočim sodelavcem in temam, katerih krščanska narava je sporna. In dodajam: sodelovanje z ljudmi, nad katerimi gospodari rdeči režim, ne more dolgo trajati. Ako so bili, kot čujem, pri predstavitvi CZ v Ljubljani, predstavniki komunistične oblasti, pomeni to, da jim je revija s svojim krščanstvom in avtocenzuro za zdaj sprejemljiva ali celo koristna... Slovenski svet pa potrebuje spoznanja in priznanja resnice. To je luč, ki mu odpira pot v svobodo. V isti številki Vestnika ocenjuje CZ stalni dopisnik te buenos-aireške revije pod anonimno označko Lector, ki - med drugim - pravi: Prvo številko so isti dan slovesno predstavili v Trstu ob začetku Drage 83, pa v ljubljanskem režimskem Društvu slovenskih pisateljev ob navzočnosti vidnih zastopnikov komunistične oblasti, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in uradne znanosti in kulture. Revija bo lahko prihajala v SRS, saj naročnino in naročnike zanju sprejema državna reklamna agencija ADIT v Ljubljani. (Glej njen oglas v škofijski Družini, 30. oktobra 1983.) To je vsekakor zanimivo in zgovorno, saj je sicer po zakonu brez posebnega dovoljenja prepovedan uvoz sleherne zunaj SRS tiskane slovenske besede v matico. (Ameriška Domovina, na primer, ne sme v Slovenijo. Ur. AD) Dobre tri mesece poprej je med Kulturnimi dnevi Slovencev v Italiji ljubljanski režim zapovedal z razstave primorskega tiska policijsko odstraniti Katoliški glas ter literarna dela Vinka Beličiča in Franca Jeze. In republiškemu tisku je še vedno prepovedana vsaka omemba imena ali knjige kateregakoli svobodnega slovenskega ustvarjalca, pa naj bo še tako vreden prispevek v celotni naš tiskovni zaklad in k njegovi vseslovenski kontinuiteti... Med uredniki (CZ) ni niti enega svobodnega slovenskega kulturnega ustvarjalca. Tržaški pisec Alojz Rebula za to ne more veljati, saj mu že leta vse knjige izdajajo in plačujejo komunistične založbe v Ljubljani. Je torej bitno »pogojen« po matici...Slovenska politična in druga emigracija je po številu, po znanstveno-kultur-ni kakovosti - saj je dala svetu čez sto univerzitetnih profesorjev vseh panog - in tudi ustvarjalnosti dokaj močnejša od obeh manjšin (na Koroškem in Primorskem), katerih obilno tiskovinsko dejavnost znatno podpirajo njene zmeraj odprte roke. Kako, da med njo ni bilo moč najti vsaj enega svobodno ustvarjajočega človeka? Dr. Lev Detela, slovenski in nemški pisatlj mednarodnega imena, ustano-vnik in duša LOGa, revije za mednarodno literaturo, sodelavec vrste avstrijskih, nem- ških, švicarskih in drugih listov, bi bil na primer več kot usposobljen za to... Vprašanja v tem zapisu so jasna in pomisleki utemeljeni. Pričakovati bi bilo treba, da bo uredništvo Zvona nanje dalo jasen in utemeljen odgovor, če ne drugače, pa vsaj v praksi sprejemanja sodelavcev in prispevkov, izčrpnega in objektivnega poročanja o dogajanjih v vseh treh Sloveni-jah (republiški, zamejski in zdomski) ter prav tako kritike vseslovenskega kulturnega ustvarjanja kjer koli in po komur koli. Vsebina prve številke v tem ni obetavna. Ne prinaša ocene ali omembe niti ene slovenske knjige, kar jih je zadnje čase izšlo v svobodnem svetu... Priobčuje spominski sestavek ob smrti ljubljanskega slovstvenega zgodovinarja in pisatelja dr. Antona Slodnjaka ter pri-godnico za 70-letnico tržaškega pisca in publicista Borisa Pahorja s celostranskima fotografijama. Bralec pa niti v skoraj nevidno tiskanih Kulturnih telegramih, ki naj bi bili nekaka izčrpna, zgoščena kronika vseslovenskega kulturnega bitja in žitja, ne najde vrstice o letošnji 80-letnici pesnika dr. Tineta Debeljaka, še zmeraj vodilnega literarnega kritika in esejista, vrhunskega prevajalca mojstrovin iz poljske književnosti, in kastilijanščine in celo Dantejeve Divine co-mmedie, soustanovnika Slovenske kulturne akcije in njenega predsednika, vseučiliške-ga profesorja v Buenos Airesu ter enega najbolj pomembnih urednikom nekdanjega ljubljanskega Doma in sveta. Če takega odgovora od uredništva CZ ne bo, potem bo na dlani, da mora tudi nova revija pojmovati vseslovenstvo, slovenski ekumenizem, pluralizem ter enotni slovenski kulturni prostor po ljubljansko. Snovni vzroki? Vse več dokazov je, da je mogoče duševne bolezni povezati s čustvenimi in fiziološkimi vzroki. Med strokovnjaki je še posebej živo odjeknilo odkritje dveh raziskovalcev, ki sta pred kratkim poročala, da sta odkrila nenavadno strukturno abnormalnost v možganih kroničnih shizofrenikov. Dr. A. Scheibel in J. Kovel-man sta analizirala dele možganov 10 umrlih shizofrenikov in jih primerjala z možgani duševno zdravih ljudi. Pozornost sta usmerila predvsem v tisti predel možganov, ki je po mnenju znanstvenikov središče za čustva in zaznavanje resničnosti. Ta del možganov se sestoji iz piramidasto oblikovanih celic, ki so sestavljene tako, da več ali manj kažejo v isto smer. Pri shizofrenikih pa sta raziskovalca odkrila, da so celice neurejene in da se odklanjajo od 90 do 180 stopinj od smeri zdravih celic. Strokovnjaka domnevata, da ta neurejenost povzroča pojave, tipične za shizofrenijo. Še več: stopnja neurejenosti kaže na resnost obolenja. RIDGEWOOD, N.Y. - New-yorška prosveta si lahko šteje v ponos, da skrbno in zvesto obdeluje polje narodno-kul-turnega dela. Mesečne prosvetne ure so ena sama manifestacija trdožive volje in odlikujo-če se zavesti newyorških rojakov, ki se dobro zavedajo njih moralne dolžnosti do gojenja slovenskega materinega jezika. Kjer je kulturno delo tako izrazito v ospredju medčloveških družbenih odnosov, kot se to dogaja v New Yorku, tam je veliko talentov, ki ta lik oblikujejo in ga krepijo. Med drugimi so tu slovenski slikarji, ki zavzemajo prav poseben prostor v javnem priznanju. ' Jože Vodlan, ki že dolga leta živi in ustvarja v New Yorku, je eden izmed tistih slovenskih umetnikov v new-yorški prosveti, ki ga lahko brez pridržkov imenujemo mojstra barvne kompozicije, pa naj se gre za impresionistično upodabljanje doživetega umetniškega trenutka, ali pa za že skoraj surealistični prikaz zapletenih objektov, ki se na pol kubistično, na pol dadaistično razgaljujejo očesu opazovalca. Nekje se v Vodla-novih slikah zlivajo znane umetniške struje tega stoletja v skupen in spremenjen stil, ko da gre za premagovanje obstoječih zakonov umetniškega izražanja, vse tja do uresničitve slikarskega samopravila, da velja, kar si je umetnik zamislil v srcu, da naj bi veljalo. Debeli križi, ki jih je ostra oljnata barva zakoličila v diagonalnih oblikah in sporedih na platno, so dokaz slikarjevega iskanja po najbolj pristnem izrazu lastnega umetniškega pohoda, so izraz sladke življenjske emocije, da so vsi popo- tni križi praviloma postavljeni v blagor duševnega zorenja. Seveda pa kot opazovalec najdem v njih tudi nekaj tiste slovenske narodne melanholije in puntovstva z usodo siromaka, ki si je nadel belo krizantemo na suknjič, da se ga Bog še prej usmili... Da, Vodlanove slike so praznične, tudi če črnina ne najde do svita, tudi, če je dvo- ali trobarvna melodija zasenčila obraz snežnobelega platna, in tudi, če padam, ko zrem skozi vesoljno okno, v galaktični nič. Razstavo so odprli 18. decembra prejšnjega leta v farni dvorani Sv. Cirila v New Yorku in bo gotovo še trajala nekaj časa. Vsak, ki ima čas, voljo in je ljubitelj likovne umetnosti, naj se seznanja z Vodlanovimi deli. Nekatere slike so - s privolenjem -naprodaj. dr. Peter Millonig Protest vložen proti Baragovi spominski znamki Pred nedavnim smo v Ameriški Domovini poročali, da namerava poštna uprava v Washingtonu izdati 28. junija letos spominsko znamko misi-jonarja-škofa Friderika Baraga. Kakor je bilo za pričakovati, se je organizacija »Americans United for Separation of Church and State« že pritožila v pismu, poslano Postmaster General William F. Bolger-u. Svoj protest utemeljuje omenjena organizacija, češ da bi se izdanje takšne znamke moglo tolmačiti, da se ameriška vlada vmešava v zadeve procesa kanonizacije škofa Baraga. Maple Heights Poultry and Catering 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore BIvd.s 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. O Narodni banki Jugoslavije Viktor Meier Jugoslovanska narodna banka je nameščena v zgornjih nadstropjih beograjske glavne pošte. Do nje prideš po ozkem in zanemarjenem hodniku. Očividno smo zmotili že itak slabo razpoloženega vratarja, ki čepi v posebni kabini, pa se je le potrudil in sporočil, da so »tukaj neki časnikarji«. Na Balkanu je splošno znana primerjava med opremo sprejemnice in pomenom politične moči ustanove. Potemtakem je zaključek: Narodna banka vsaj po videzu ne spada med tiste ustanove, ki bi imele veliko besede v Jugoslaviji. Narodna banka je po zakonu dolžna skrbeti za tekočnost (likvidnost) države; lansko poletje pa so jo v spomina vredni nočni seji pooblastili, da sme v skrajnem primeru zahtevati od vseh bank v državi vse devize, da bi z njimi pravočasno poravnala zapadle obveznosti. Poleg teg so pri Narodni banki ustvarili še poseben fond, v katerega se stekajo vsi devizni izkupički. Napram tujim upnikom je to prva izstavljena garancija s strani Narodne banke; a preden bo to postalo stvarnost, je treba upoštevati točno določeni vrsti red pora-čunavanja zapadlih inozemskih obveznosti: Najprej mora to urediti podjetje ali banka, ki je najela kredit, potem slede krajevne banke, nato republiške in šele nato Narodna banka. Če na nižjih sektorjih zmanjka deviz, morajo to seveda pravočasno sporočiti onim pri vrhu. Narodna banka pa mora tudi nadzorovati trgovske banke. Do sprejetja tega zakona so precej pripomogli Mednarodni monetarni fond (IMF) ter inozemske banke. Bil je to eden pogojev za podelitev novih kreditov, ker so inozemske ustanove mnenja, da je velik del gospodarskega nereda v Jugoslaviji prav v tem, ker najvišja denarna ustanova ne more izvajati nobene prave kontrole kreditov in razpoložljivosti denarja. In to niti ne v državi sami ter še manj pri zadolžitvah v inozemstvu. Že danes je jasno, da Narodna banka Jugoslavije te vloge ne bo mogla igrati. Na seji (partijskega) centralnega komiteja konec oktobra so ji očitali, da jo kljub novim pooblastilom trgovske banke vlečejo za nos. V sedemdesetih letih so jo federalizirali; delovala je na osnovi soglasnostnega načela med republikami. Tako svoje centralne vloge ne more uveljaviti, ker ji to onemogočajo zastopniki republik v njenem vodstvu. Zato je nemogoče pričakovati kakršne koli pobude za gospodarsko reformo oziroma za gospodarsko politiko sploh ali vsaj za finančno politiko. Vodilni možje so večinoma politično orientirani, tako tudi guverner. To pri ustroju banke sicer ni važno, dejstvo pa je, da je v Jugoslaviji možno le delno poživiti denarne razloge, ki so nujni za rešitev iz krize. Razgovori v Narodni banki tudi niso nič drugega kakor dogmatično napihovanje funkcionarjev v stilu petdesetih let na račun zasebnih kmetov in obrtnikov, »katerim vse preveč dobro gre in ki jih je zaradi tega treba dokončno pravilno obdavčiti«; temu sledi lepo pobarvana idila o bodočnosti, po kateri bodo vsi Jugoslovani gotovo že letos (1984, ur.), tako podjetja kakor zasebniki, mislili samo na to, kako bodo vse računali v dinarjih (pri 50% inflaciji!), ne pa se zanašali na devize. Pri takem vzdušju razgovora se je nemogoče iznebiti vtisa, da so tako IMF kot tuje banke v preteklosti vse preveč lahkomiselno dajale posojila Jugoslaviji. Očitno je, da so vse jugoslovanske obljube komajda resno preverili. Iz sedanjega položaja pa je razvidno, da je to škodovalo tudi Jugoslaviji prav tako kot njenim posojevalcem denarja; verjetno pa še bolj, kajti tuje banke laže čakajo; za Jugoslovane je težko prebavljivo poravnati skoraj 20 milijard dolarjev dolga. Obžalovanja vredno je, da ravno IMF sedaj zatrjuje, da ne bo dal več nobenih novih posojil brez točno določenih pogojev, ki jih bo treba tudi izpolnjevati. IMF dalje pravi, da nima na programu nobene »rešilne akcije«, kakor jo je z bistvenim sodelovanjem Švice izvedel leta 1983, istočasno pa meni, da je prav v tej obliki Tudi malo besed veliko pove Neki modri Kitajec je svoje učence znova in znova opominjal: “Bodite varčni z besedo! Ako ne morete prepričati s sto besedami, tudi ne boste mogli prepričati s tisoč besedami...” Ko bi bil ta Kitajec živel v našem času, bi naš čas najbrž označil kot “stoletje mnogih besedi.” Za najosnovnejše zapovedi človeškega življenja, za deset zapovedi, potrebuje sveto pismo 297 besed. V očenašu in v zapovedi ljubezni je s skopini besedami izražen odnos do Boga in do soljudi v vsej globini. Ena sama uvodna odredba Evaropske gospodarske skupnosti (EGS( pa obsega nič manj kot 26.911 besed. In še več - kar 33.000 besed - obsega helsinška poslanica, pa je skoraj nihče ne upošteva. Pravijo, da je sveti apostol Janez v svojih zadnjih zemeljskih dneh namesto dolge pridige svoje vernike samo vedno spet in spet opominjal: “Otroci, ljubite se med seboj!” Komaj par besedi, pa je z njimi veliko povedal. Zares, kjer vlada ljubezen, so odveč vsi zakoni in veliki govori. Koliko bi zmogla družina, občina, podjetje, parlament, če bi si vsi te besede apostola Janeza vzeli k srcu: “OTROCI, LJUBITE SE MED SEBOJ!” (Misli) »na vso srečo« našel postopek, kako bodo Zahod, zasebne banke, Jugoslaviji priskočile na pomoč tudi v prihodnjih letih. Take neprevidne izjave so se že večkrat maščevale: v nekaterih krogih funkcionarjev prevladuje vtis, da bodo letos (1984, ur.) lahko kar avtomatično računali z zahodno finančno pomočjo in odpisom dolgov; s tem pa stabilizacijski načrt — skupek predlogov o reformah, ki ga je v poletju 1983 pripravila »Kraigherjeva komisija« — ni več tako nujen. To je udarec zagovornikom reforme. Dejansko pa je ta reforma že v začetku obtičala na mrtvi progi. Beograjski list NIN zato v eni svojih zadnjih številk zaskrbljeno vprašuje, zakaj Zvezni izvršni svet (vlada) ne začne že končno z zakoni reforme; a pride do zaključka, da vlada morda te odgovornosti noče prevzeti nase, ker se ne počuti politično dovolj podprta. Zadnje zasedanje Centralnega komiteja konec oktobra 1983 ni pokazalo samo odporov proti reformam, ampak celo needinost v vodstvu. To je hrvaškim časnikarjem v komaj prikriti obliki priznal hrvaški komunistični vodja Jure Bilič. Vzhodne republike, s srbskim vodilnim politikom na čelu Dragoslavom Markovičem, so se zadovoljile ob zasedanju plenuma z običajnim puhlim besedičenjem, niso pa predložile nikakih stvarnih predlogov o ukrepih. Prišlo je do nasprotij med republikami, pa tudi celo znotraj iste republike, kot na primer med avtonomno Vojvodino napram republiki Srbiji. Slovenski predstavnik pa je posvaril, naj ne preneha soglasnostno načelo samo zato, ker je bilo včasih premalo uspešno. Osnovna misel odporov proti reformam je najbolj vidna ob vprašanju značaja gospodarskih podjetij. Leta 1974 so po Kardeljevem vplivu samoupravljanje hoteli »približati delavstvu« in so vse jugoslovansko gospodarstvo atomizirali v majhne »temeljne organizacije združenega dela« (TOZD, op. ur. S.S.). Kasneje so ugotovili, da s to atomizacijo niso pospešili samoupravljanja, ampak le dali pot državnem vtikanju na vseh področjih. Načrt reforme pa zahteva tržno gospodarstvo, ki kar kliče po močnih, sposobnih in dobro uspevajočih podjetjih, katerih obsežnost je dana na prosto izbiro. Te zahteve pa reformni program ni mogel izvesti. Ni je tudi v predlogih, ki jih je stavil IMF, ki so v veliki meri služili za osnovo reformi. Tako je nemogoče ustvariti tako potrebno enotnost jugoslovanskega trga brez naravno zraslih, trdnih in življenja sposobnih podjetij spričo vseh »etatizmov« zveze, republik in občin. Zdaj se je tudi pokazalo, da komunistični funkcio- Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) pok. Williama, Justine in Marie Berchak, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot gasilec v Clevelandu 33 let, vse do svoje upokojitve 1. 1978, član ADZ št. 30. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 26. januarja, zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2.' do 4. in zvečer od 7. do 9. Rose Ivančič V nedeljo, 22. januarja, je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrla 86 let stara Rose Ivančič, prej bivajoča na E. 169. cesti in na Creekview Dr., rojena Valenčič v Javorju, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po pok. možu Franku, mati Rose Luzar (pok.), Mary Mramor, Franka J. in Margaret Slopko, 9-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Mary Tomažič in Johna (oba že pok.), članica društva sv. Katarine št. 29 ZSS in SNPJ št. 129. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 26. januarja, dopoldne ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Anthony D. Ziherl V nedeljo, 22. januarja, je umrl 56 let stari Anthony D. Ziherl, Gates Mills, Ohio, mož Sončni kovček Odkar so se fotovoltne sončne celice odlično izkazale v vesolju, so z leti dobivale vse več veljave tudi na Zemlji. Še posebno uporabne so za najrazličnejše naprave, do katerih človek nima stalnega dostopa in so jih doslej napajali z ne dovolj zanesljivimi akumulatorji, ki so za nameček še težki za prenašanje. Japonska družba Nihon Shisetsu Kpgjo iz Tokia je sončnim celicam dala še dodatno prednost. Izdelala je majhen prenosni sistem. Gre za nekaj večji kovček, v katerem je shranjenih 20 foto-voltnih celic, ki dajejo na soncu električni tok jakosti 5 vatov. Dovolj je, da uporabnik odpre lepo oblikovan kovček in ga usmeri proti soncu in že ima na voljo dovolj električnega toka za pogon najrazličnejših napravic od video kamer do močnih elektronskih bliskavic ipd. Pretvorba sončne energije v električno je takojšnja. Cena sicer ni majhna: 300 dolarjev, a kupcev za sončni kovček ni malo. narji nočejo sodelovati: Bojijo se namreč, da bi jim podjetja in njih upravniki ušli iz rok — to pa bi pomenilo izgubo oblasti. Frankfurter Allgemeine Zeitung, - 7.12.83 (Po Svobodni Sloveniji) June, oče Anthonyja III, očim Pamele Slocomb (Boston, Mass.) in Jeffreyja Slocomb (Beverly Hills, Kalif.), sin Mary Champa, pastorek An-drewa Champa, brat Stanleyja (gl. preds. Ameriške Dobrodelne Zveze), sin Anthonyja D. Ziherla (pok.). Pogrebni obredi bodo jutri, v sredo, v Mayfield United Methodist cerkvi na Som Center in May-field Rd. v Mayfieldu, ob 11. uri dopoldne. Obiski bodo od 10. do 11. ure pred pogrebom. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Shriner’s Hospitals for Crippled Children preko Al Koran Temple, 3443 Euclid Ave., Cleveland, OH 44115. Varno v dežju Japonski avtomobilski proizvajalci se nenehno trudijo, da bi svoje izdelke naredili čimbolj privlačne za kupce, zato vanje vgrajujejo vedno kaj novega. Pri tem na veliko izkoriščajo elektroniko. Pred kratkim so predstavili prve povsem samodejne brisalce za vetrobransko steklo, ki sojih izumili in izdelali pri Nissan Motor su. Brisalci se sami vključijo, ko začen deževati, rtato pa se sproti prilagajajo razmeram; bolj ko dežuje, z večjo hitrostjo brišejo. Ključna točka novih brisalcev je posebna senzorska celica, ki zaznava dež in pošilja v napravo za uravnavanje hitrosti delovanja ustrezne električne impulze, po katerih se ravna motorček. Senzor in uravnalnik hitrosti brisanja je mogoče vgraditi v sedanje naprave zelo preprosto. Pri tem niti ni važno, kakšen model avtomobila je, čeprav je avtomat narejen predvsem za Nissanova vozila. MALI OGLASI HELP WANTED Full-time Custodial-Maintenance position at St. Vitus parish. Apartment, salary and fringe benefits. Experience desirable. References required. To apply, call parish office at 361-1444 OSKRBNIKA IŠČEJO Župnija Sv. Vida išče oskrbni-ka-hišnika. Polni čas; stanovanje, plača in druge ugodnosti. Nujen pogoj: priporočila. Zainteresirani pokličite župnijski urad — 361-1444 (6-9) Wanted, experienced cleaning woman, one day a week. Large home, adult family, no pets. Must have own transportation. Willoughby Hills-Kirtland area. References. Evenings after 6. 951-8720 (7-10) FOR RENT 2 rooms and bath. Private entrance. Completely furnished. E. 71 St. Call 391-5718. (x) CHILD CARE Bratenahl, Mon. thru Fri. English speaking. References required. 249-3422 (7-10) Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta KOLIKO PRESENEČENJ SKRIVA 1984? Leto, ki smo ga zaključili, je videlo, kako so si skoraj brez Presledka sledile zaskrbljenosti vseh tistih, ki na petih kontinentih branijo krščansko civilizacijo in svobodni svet pred direktno ali prikrito napadal-nostjo komunistične ofenzive. Skoraj vsak trenutek je na enem ali drugem koncu sveta kak dramatičen dogodek gro-Z*1 prekucniti strukturo narodnega in mednarodnega reda. Ni bilo težko spregledati, da je bila na delu krvava in pogubo-nosna roka svetovnega komu-[dzma. Ta je bil direktno ali 'ndirektno odgovoren za vse strahote. Stojimo pred vprašanjem, koliko presenečenj skriva leto 1984? Komunistična napadal-n°st ima mnogo obrazov. Pri-Znati moramo, da je ta napadalnost v letu 1983 narastla z ozirom na leto 1982, kot je v etu 1982 narastla z ozirom na leto 1981. Iz tega sledi, da bo Porastla tudi v letu 1984. Koliko časa bo napadalnost še rastla? Kdaj bo prišlo do eksplozije? ali kar mednarodni komunizem veliko bolj želi, do rezpogojne predaje Zahoda? ^ letu 1983 je bilo n. pr. 'Pnogo debatiranja o eno-^ranski nuklearni razorožitvi, da bi to strašna zmota, ki jo dtora pošten razum odklanja-*• Priznati pa je le treba, da je ^ ideja našla v letu 1983 rodo-ydna tla. Kje je rečeno, da ne 0 v letu 1984 ta zlovešča ideja lagala? To bi pomenilo padec Zaho-^ m nadvlado komunizma na rVetu- Taka situacija ne bi bila goltat slavnega poraza heroi-Pth protikomunistov; do nje * Prišlo zaradi šibkosti in ne-^ ^ajnosti tistih, ki bi se pre-. 1 in z odprtimi rokami spre-e* komunizem. Ta duh obu- uditors: Stella Kostick and Ann 'ercek director — Tom Hegle Rehearsals every Monday even-|0 at 7:30 p.m. in Slov. Society 0rT,e, Euclid, Ohio. SLoVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd. Cleveland, Ohio 44119 arie Shaver — President odolph Kozan, Vice-pres. roa Lazar — Treasurer i Rean Križman — Rec. Sec’y. Hodolph M. Susel - Corr. Sec’y. JoKIS,ees: Vlda Ka|in' Cecelia Wolf, Zei0 ^ecP’ VValter Lampe, Ronald p e’ Richard Tomsic, Albert th8*0tn,k’ Sutton J. Glrod, An-. ^7 Lavrisha, Frank Cesen, Jr. ternate — Rosemary Toth BELOKRANJSKI KLUB Presednik Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec in Milena Dovič. PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE 2 Honorary Vice-pres. — Frances Legat President — Alberta Zakrajšek 1st Vice-pres. — Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres. — Ann Filipič Secretary — Margaret Kaus, 1118 E. 68 St., Cleve., OH 44103 Treasurer — Mary Zakrajšek Rec. Sec'y. — Mary Zakrajšek Auditors: Josephine Turkman and Frances Tavzel Sunshine Club: Josephine Turkman, Antoinette Simcic Publicity — Mary Zakrajšek Refreshment Comm.: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex. • PLANINA SINGING SOCIETY President — Al Glavic Vice-pres. — Frank Urbančič Financial Sec. — Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corres. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica — Slavica Turjanski Blagajničarka — Kristina Srok Gospodar — Ivan Goričan Pomočnik — Mike Kavaš Odborniki: Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonija, Tonica Slmičak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko Nadzorni Odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja: Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103. Podpredsedniki so vsi: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleve., OH 44119. Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont. N1H - 6J4 Canada Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O. Upokojenski klubi KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik August Petelinkar Tajnica in blag. Mrs. Mary Lavrich, 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123 Tele.: 732-7529. Zapisnikarica Ann Grzybowski, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Marinko, zastpnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mae Fabec, Frank Fabec in August Petelinkar. Seje in sprejemanje nov ih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknik: Frank Česen ml. 1. Podpreds.: John Kaušek 2. Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glen- brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel. 531-3134 Blagajničarka: Emma Česen Zapisnikarica: Helen Levstick Sunshine Lady Mary Zifko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Recher Ave. ob eni uri popoldne. C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcie Mills 3rd Vice-pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Majdi Lavrisha. Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher 1st Vice-pres. — Frank Cesen Secretary — Mae Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors; Tony Mrak, Tony Bolden, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December. AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203. Recording Sec’y. — Mrs. Albina Gradisher Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Josephine Plainer Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Plainer Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Center, 70 — 14th St. N.W. ' AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Cerne Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettie Mihelich, Dorothy Urban-cich Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor — Rev. John Kumse President — Edward J. Furlich Vice-pres. — Sally Jo Furlich Secretary-treas. — Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119, tel. 481-5004. Recording Sec. — Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities — Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian physicians in greater Cleveland area to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal — Sister Mary Martha, S.N.D. President — Mrs. Betty Svekric 1st Vice-pres. — Mrs. Mary Lou Buehner 2nd Vice-pres. — Mrs. Lillian Krzywicki Recording Secretary — Mrs. Ro-seanne Piorkowski Corresponding Sec. — Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Janet Borso Publicity Chmn. — Mrs. Margo Repka Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik — Stane Prislan Podpred. — Frank Grk Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Jože Puhelj, Luka Mejak, Mario Grbec Kuharica — Emma Grk Natakarice — Mary Petrač, Mrs. Prislan Hišni odbor: Stane Grk, Ivan Grbec, Jože Lipec Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. Članarina $5.00 na leto. Sprejema se nove člane vsak dan. M.P.Z. CIRCLE 3 President — Paul Conzelman Vice-Pres. — Judy Morel Recording Sec. — Judy Conzelman Treasurer — Millie Bradač Auditors: Janet Grabner, Edna Kleinhenz Circle Director — Amy Trenton Ass’t. Circle Dir. — Kristina Blatnik Music Director — Eric Ozanich Accompanist — Alice Cech PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President —• John Frangesch, Jr. Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Vicky Rozanski Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Leo Muškat eve SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-pres. — Dorothyann Winter Secretary-treas. — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tele. 442-0647 Auditors — Marie Dolinar, Frances Marolt Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS President — Walter C. Lampe Vice-pres. — Frank Bittenc Secretary-treas. — Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, tel. 531-2281 Recording Sec. — Helen Vukčevič Auditing Comm.: Lou Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis Ti sovec SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President — Max Kobal Honorary Pres. — Joseph Trebeč Vice-pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal Chairman House Comm. — Joseph Petrie House Comm. — Edward Koren, Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk Honorary Vice-pres. — Edward Leskovec Honorary Sec’y. — Stanley-Pockar Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal SLOVENIAN SPORTS CLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik — Ed Skubitz Podpredsednik — Michael Dolinar Tajnik — Tomaž Veider Blagajnik — Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina Odborniki — Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez Pravni svetovalec — Tom Lobe S.N.P.J. FARM — LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec’y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Ann Kristoff, Rosemary Toth (Continued on page 8) SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President • John Taucher, tel. 663 - 6957 Vice-pres. — Mary Zivny Sec’y.-treas. - Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, tele.: 662-9064. Rec.-sec’y. — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat'l. Homes — E. 80th and Maple Heights. A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivik Vice-pres. — Helen Konkoy Recording Sec’y- — Theresa Krisby Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel Director — Marie Pivik SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec’y. — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117 Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Flnan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Eleanor Pavey Vice-pres. — Jennie Trennel Secretary — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Millavec Committee Chairpersons: Historian — Nettle Mlhelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren net Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Frank Korošec Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., OH 44110. Auditors: Jean Križman, John Habat, John J.-Streck Chairman, Membership — Eleanore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid OH 44117, Tele.: 531-8927. ‘-Chairman of Heiltage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Publicity, newsletter — Doris Sadar . Special Events — Justine Skok The Art Guild meets on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St„ at 7:30 p.m. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Kot član in odličen voditelj komunistične stranke je imel sitnosti s policijo in v službah. Zato se je podal leta 1928 v Moskvo, kjer je postal član sovjetske komunistične stranke. Štiri leta je služil v CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vlce-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Vida Zak Sunshine Comm.: Mary Durn, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar Social and Educ. — Julia Ipavec, Vida Kalin, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar Meetings — First Thursday of the month. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-S.ec’y. — Wilma Tabjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Julia Ipavec Sunshine Comm.: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar. Social and Educ.: Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627. Meetings — Thursday obveščevalnem oddelku komunistične internacionale, ki ga je dvakrat poslala v Anglijo in Skandinavijo za tajno organizacijsko delovanje in preučevanje komunističnih strank ter poročanje Moskvi. Delo je bilo povezano s špijonažo, česar Sorge ni odobraval. Vohun, je opisal v svoji knjigi, se ne sme mešati v propagando in prepire v stranki. Njegovo pritoževanje v tem oziru je povzročilo, da je bil leta 1929 premeščen iz komunistične internacionale in propagandnega delovanja v sovjetsko vojno obveščevalno službo. Pri tej od vseh sovjetskih obveščevalnih služb najvažnejši ustanovi pod vodstvom generala Beldina je bil že poznan. Sodeloval je z njenimi agenti pri delu za internacionalo in tudi pri tem, ko je na Nemškem organiziral krajevne celice za stranko. Dovoljeno mu je torej bilo izbrati si mesto službovanja v Evropi ali Aziji. Odločil se je za Šanghaj. S prestopom iz kominterne v vojno obveščevalno službo je Sorge posvetil vso dejavnost Sovjetski zvezi. V svojem spisu je naglasil, da je s prestopom dobil priložnost pomagati sovjetski zunanji politiki in da taka pomoč pospešuje svetovno revolucijo. Boljšega špijona, ko seje on izkazal, bi bilo nemogoče na- jti: visok, zdrav in razumen, močnih živcev in sposoben za organizacijsko delo; ruski vladi je bil brezpogojno vdan. Ovira je pretila samo zaradi njegove preteklosti. V nemških policijskih knjigah je bil zapisan kot komunist. Znano je bilo, da je celo pisal propagandne letake in da ga je zaposlovala komunistična internacionala. Kako mu je bilo mogoče skriti tako preteklost, da mu Gestapo ni prišla na sled, je čudna nepojasnjena uganka. Tvegal je in se mešal med krogi odličnih nacistov. Fašistični politični in špijonski ustroj je poizvedoval o preteklosti vsake osebe v svojih krogih, o Sorgeju pa menda nič. Njegova glavna prevara je bila v tem, da mu je po znani komunistični preteklosti uspelo igrati navdušenega in arogantnega člana Hitlerjeve stranke in obenem špijonirati za sovjete. Po treh letih službe v Šanga-ju ga je leta 1933 komanda v Moskvi poslala v Tokio kot dopisnika za Frankfurter Zeitung. Njegova naloga je bila pošiljati domov poročila o japonskih vojnih namerah in napovedovati pripravljanje za napad na Sovjetsko zvezo iz okupirane Mandžurije. Naročeno mu je bilo poročati o poteku vojne na Kitajskem in o mednarodnih odnošajih Tokia. Njegova poročila so se tikala tudi notranjih gospodarskih in političnih razmer. Te je ocenjeval, pri obveščanju Moskve. V tajnih depešah ga je komanda celo prosila za nasvete. Naloga ni bila lahka. Japonska vlada je bila v tistih letih nadvse sovražna Rusiji, katere poslaništvo v Tokiu je bilo noč in dan pod strogim nadzorstvom. Da bi v takih okolnostih diplomati špi- jonirali, ni bilo misliti. Zato so poslali Sergeja, ki je že v Šangaju imel skušnje z Japonci. Vedel je, na primer, kako nadzorovati kurirje in skrite radijske postaje in kako najemati za službo orientalce. V Šangaju se je začel učiti japonskega jezika in spoznavanja naroda, pač vse, kar mu je bilo koristno kot časnikarskemu poročevalcu in špijonu. Sorge je odšel iz Moskve v maju 1933. V Berlinp, kjer je Hitler ravno prišel na oblast, se je brž vpisal kot Slan nacistične stranke. Kako da tedaj niso odkrili njegove komunistične preteklosti iz policijskih zapisov in arestov, ni znano. Morebiti so rnii pomagali komunisti, skriti v Hitlerjevi stranki in v Gestapo. Na nobene zapreke ni naletel, kakor tudi ne Pr* namestitvi pri časopisih. Na poti skozi Pariz se je v hotelu sestal z agentom ruske špijonažne mreže za Francijo-Ta mu je izročil ime in naslov časnikarskega dopisnika Vukeliča, katerega so Rusi Že odposlali v Tokio, da bo Sergejev prvi pomočnik. Potujočega skozi New York ga je v hotelu obiskal član sovjetske špijonske mreže za Ameriko, ki mu je povedal, kako bo našel japonskega pomočnika, poslanega jz Amerike v Tokio. Sorge je nadaljeval pot skozi Chicago in Vancouver ter dospel v Jokohamo štiri mesece po odhodu iz Moskve. Naročili so mu, da se Prve tri mesece po prihodu ne sme zanje spustiti v noben posel-Tako je storil. Živel je v hotelu pri Lohmeyerjevih, pisa članke kot korespondent za nacisti in se sprijateljil z važnimi diplomati nemškega poslaništva. Špijonaže se je lotil po sestanku z evropski111 pomočnikom Vukeličem. IN LO VING MEMOR Y Theresa Cernelich died Jan. 19, 1965 Irt our hearts your memory Ungers Sweetly tender, fond and true, There is not a day, dear mother, Thaf we do not think of you. Sadly missed by. Daughter — Sylvia Husband —- Vic Daughter — Edith Son — Harry & wife Alice, Grandchildren & Great-grandchildren Joseph Zele Jr. died Jan. 19, 1974 There is someone who misses you sadly And finds time long since you went. There is someone who thinks of you daily, And tries to be brave and content. Time does not heal an aching heart. This we know is true. Ten years have passed dear. And our hearts still acfte for you. Sadly missed by: Wife - Edith Son — Ronald & wife Bonnie Daughter — Donna & husband Alfred Grandchildren — Heather, Chris, Scott, Lisa, Joseph, ___________and Zachery ___________ John Cernelich died June 4, 1975 You are not forgotten, Father, Nor will you ever be. As long as life and memory last We will remember thee. \ Sadly missed by: Daughter — Sylvia & Husband, Vic Daughter — Edith Son — Harry & wife Alice Grandchildren & Great-grandchildren