Mtnhtt pMui t fotovloL
Leto LX1
V Ljubljani, v četrtek "50. marca 1933
Stev. 74
Cena 1 Din
Naročnina mesečno f Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Dir
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni aredništva: dnevna slnžba 2— nočna mi, 2994 |B 209«
Uhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka ia dneva p« praznika
ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in I0.34<» za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb itv. 39,011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Skoda za čas
Petnajst let živimo Slovenci, Hrvati in Srbi v eni narodni državi, ki je ni ustvaril slučaj svetovne vojne, ampak elementarna zavest medsebojne sorodnosti. Ako je bila ta zavest kot pri-rodno dejstvo tako močna, da je te tri jugoslovanske narode po skoraj stoletnem delu politične in kulturne osamosvojitve kljub največjim zunanjim in notruujim oviram robovanja tujim narodom združila v eno celoto — potem bi človek mislil, da bo to dejstvo popolnoma zadostovalo, da se ta naša medsebojna sorodnost, ki ni dostopna razumski opredelitvi, ampak je neka tajinstvena realnost, po petnajstih letih svobodnega snovanja tako utrdi, da je ne bo treba venomer poudarjati, podčrtavati in vedno iznova premotrivati. In vendar se danes bolj kot le kdaj po zedinjenju mlati o tem dejstvu, ki je postalo naenkrat problem vseh problemov, toliko prazne slame, da hi ves dragoceni čas, ki so ga zabili jugoslovanski politiki, kulturni in drugi delavci s premlevanjem tega vprašanja, več ko zadostoval za to, da bi bili v teh letih za našo državo lahko ustvarili toliko pozitivnega na mednarodnem polju, v naši upravi, za konsolidacijo našega gospodarstva, da bi mogli biti prava vzor-državn vsej srednji Evropi. Namesto tega pa vidimo, kako se v času najresnejših vprašanj realnega življenja, ko gre takorekoč *a kožo vsakega posameznika, naši politiki močijo 7. uprav rabinsko ostroumilostjo, da bi rešili vprašanje, ali smo en narod ali trije, ali bodi naše jugoslovanstvo integralno ali pa samo neka sinteza, in kakšna naj bo ta sinteza, pri čemer si lahko vsak pod temi pojmi misli, kar hoče. Če nas spričo tega prizora kaj tolaži, nas tolaži to, da bodo sedaj morebiti vendarle ljudje uvideli, kako zelo je to smešno in da je zadnji čas, da pospravimo to donkihotsko orožje praznega prerekanja za narodne teorije v podstrešje in se lotimo resnično konstruktivnega dela za aaio narodno in državno skupnost.
Seveda s tem še ni odgovorjeno na vprašanje, zakaj je prišlo do tega smešnega šolskega dispntiranja, ki je obenem tndi tragično, ker skupnosti, ki jo vsak hoče in utrditi želi, le škoduje. Največ krivde na tem imajo, kakor so različni govorniki v senata pravilno naglašali. oni, ki hočejo naši naravni narodni državni skupnosti po sili vliti duha in ji dati obliko, kakršno •i oni v svoji teoretični ozkosti predstavljajo kot edino pravilno v opreki z vsem naravnim razvojem, z danimi in neizničljivimi dejstvi, 7. zgodovino in z narodnim čutenjem, z izgrajeno kulturo vsake naše narodne edinice in njenim etosom, ustvarjenim iz ljudskih sil po najrazličnejših vplivih, ki so bili vsi gotovo tudi pozitivni ■n predstavljajo svojevrstno vrednote. Tn svoje-vrstnost in_ edinstvenost našega razvoja mora vsakega privesti do spoznanja, da ne gre naše narodne sorodnosti, podobnosti naših kultnr, naše državne skupnosti meriti po tujih vzorih, da ne gre tlačiti našega sožitja v tuje kalupe in da je brezplodno delo, če se hoče naše edinstvo spravljati po sili nu eno formulo. Smo tri samo-bitne narodne edinice in vendar tudi en narod v tem smislu, dn v tej narodni skupnosti ne izginja osobiti narodni karakter vsake edinice: to je dejstvo in je zato tndi možno in, čeprav racionalni razčlembi nedostopno, življenjsko realnost, ki se inora upoštevati, ki se z vso silo čuti in ki se sama vsiljuje po svojem elementarnem značaju. Prav zato pa je tudi mogočna kot so mogočni in nepremagljivi vsi elementarni pojavi življenja in popolnoma zadostuje za izgraditev čim tesnejšega, plodovitejšegn in srečnejšega sožitja Slovencev, Srbov in Hrvatov, dočim se na teoretičnem dlnkocepstvu in na ozko-gledi trmi racionnlističnih formuličarjev ni zgradilo nikoli ničesar življenja zmožnega.
Zal vidimo tudi kulturne delavce, o katerih bi človek najmenj mislil, dn bi si hoteli izmišljati formule, po katerih naj bi se razvijalo ne-izrnčunljivo življenje, kako se trudijo narekovati določen pravec narodovemu razvoju in duhovnemu snovanju po čisto enostranskem političnem znmislu. Politiki rabijo večkrat take formule, za katerimi se nehote skrivajo drugi nameni, kulturni delavec pa mora biti svoboden političnih namenov in računov. Našemu jugoslovanskemu kulturnemu delavcu zadostuje, da dela po svojih silah in zmožnostih pn po tradiciji, ki korenini v narodni edinici, kateri^ pripada, da bo njegovo ustvnrjnn.je vredno, koristno in plodovito zn vso široko našo narodno skupnost — naj piše potem v slovenščini nli v srbohrvaščini, v latinici ali cirili, v tem ali onem duhu, na podlagi tega ali onega nnzora, samo da je iz tajnostnih globin narodne duše, ki objema najširše probleme človeštva. Mesto tega pa ne mine pri nas mesec, cln ne bi v tej ali oni reviji kdo vedno iznova načenjal vprašanja tako zvanega enotnega jezika jugoslovanskega naroda, katerega ni, to se pravi, da nimnjo nekateri kulturni delavci pametnejšega opravka, kakor da skušajo dokazati, knko bi bilo edino prav, dn Slovenci, če ne takoj, pa vsaj počasi, žrtvujejo svoj lastni narodni jezik na l jubo me-hnn i za tor jem in unifoi motorjem jugoslovanske kulture, ki bi jo na vsak način radi oropali notranjega bogntstvn njene raznolikosti. To ni nobena potreba jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva. kakor skuša na primer zopet dokazati gospod J. Zubovič v »Novi Evropi« od marca 1933, nmpnk čisto enostavna mninja ljudi, ki enotnost zamenjujejo s popolno enakostjo in žive v velikanski zmoti, da bi bil z enim samim jezikom ves naš politični in kulturni problem rešen.
Prav nič nam, ki te zmote nc delimo, zato ne more imponirati, če g. Zuhovič po primeru svojih neštevilnih prednikov svoje mnenje utemeljuje v potrebi, da se Slovenci »rešimo malega kroga, v katerem živimo«, če se jezikovno poenotimo z ostalimi Jugoslovani, ker je neizpodbitno dejstvo, da nas naš jezik prav nič ne ovira, ampak da nam je le pomagal, da smo se kulturno dvignili nn tisto stopinjo, na kateri smo in o kateri g. Zubovič sam priznava, da je zelo široka ~ in brez dvoma se bodo naši duhovni horiconti še neprimerno bolj širili, čeprav bomo i v bodoče pisali v svojem jeziku, tako na leposlovnem kakor na naučnem polju, in bomo ta jezik in vse. čicar izrazilo ia simbol je, še izpopolnjevali
Intervju Nj. Vet. kralja
Pariz, 29 marca. AA. »Mogoče ste pričakovali pri prihodu semkaj, dn boste priča kakšnim neredom, kakršne si slika domišljija naših ne-prijateljev. V tem primeru se zelo bojim, dn boste razočarani.« To so bile besede, ki je z njimi Nj. Vel. kralj Aleksander ogovoril posebnega dopisnika pariškega lista »Petit-Jour-nala« Jenua Couvreurja, kateremu je Nj. Vel. kralj da| daljši intervju. Ta intervju je objavljen na prvi strani lista: članek krasita tudi slika Nj. Vel. kralj« in fotografija dvorca na Dedinju.
Dopisnik najprej popisuje Dedinje in preprostost, ki ga je z njo sprejel Nj. Vel. kralj. Nato popisuje Nj. Vel. kralja Aleksandra in med drugim pravi:
Pred menoj je eden izmed gospodarjev balkanske in evropske usode. Tod« v prisotnosti tega državnega poglavarja imam izreden vtis miru in pokojnosti. Dopisnik nato popisuje vlogo jugoslovanskega vladarja med vojno in po vojni ter nato navaja razgovor z Nj. Vel. kraljem, ki se je začel 7. besedami, katere smo citirali v začetku tega poročila.
Dopisnik se je prepričal, dn je Jugoslavija
mirn« in urejena država. Prišel Je tudi do spoznanja, da bodo Srhi in Hrvati mogli svojo neodvisnost ohraniti samo tedaj, če ostanejo v skupnem blok 11. Nato navaja Couvreur tele kraljeve besede.
»V inozemstvu mnogo govore na naš račun. Toliko guvore, da nekateri inozemci to tudi verjamejo. Toda mi nikomnr ne delnmo napotij, dn ne bi prišel sem, d« se snm prepriča, kaj se pri nns dogaja. Vedeti je treba, d« nam ni treba ničesar skrivati. Mi smo zdrav rod, krepak rod. Narod ne odobrava zlonnmernosti nekaterih nezadovoljne/ev, še manj pu posluša nasvete svojih uepri jateljev iz inozemstva«.
Dopisnik je nato pripomnil Nj. Vel. kralju, dn tudi Francijo v inozemstvu mnogo ob reku jejo.
»Razumljivo,« je odgovoril Nj. Vel. kralj, bogata in močna Francija je predmet pohlepnosti za mnoge. Manj bogata in manj močna, toda zdrava in uravnotežena Jugoslavija takisto ne daje mirnega spanja istim zavidljivrem. Toda jaz mislim, da ni treba izgubljati hladne krvi in da je treba pokazati provokaterjem
mirnost in hladnost. Knkor Francija, tnko tudi Jugoslavija ne misli nikogar napasti.«
Po teh besedah se je pogovor nadaljeval o Frznciji. Dopisnik z veseljem ugotavlja, da je Nj. Vel. kralj nenavadno toplo govoril o njegovi domovini. Ko je dopisnik omenil nedostat-ke francoske oropagande v inozemstvu, ma je kralj odgovoril:
»Upam, d« to. kar omenjate, ne zadev« n«&. Franciji ni v Jugoslaviji potrebna nobena propaganda. Pridite s komurkoli k nam, pojdite v najbolj zabito vas in potem mi povejte, ali danes Francijo mnnj ljubijo knkor pred 20 leti.«
Na tem mestu dopisnik priznav«, dn se Je tudi sam prepričal o ljubezni, ki jo Jugoslavija goji nasproti Franciji Nato pa navaja besede, ki jih je rekel neki Francoz v Belgradu: Jugoslovansko prijateljstvo do Francije je čisto sentimentalno, to je Ijubnvn« pogodb«, podpi-s«na s čvrsto roko n« življenje in smrt.
Dopisnik nnto navaja besede Nj. Vel. kralja, d« Jugoslavijo nikoli ne bo pozabil« Francije, in pravi, dn je odhajal r Dedinj« s toplimi občutki, ki so jih zbudile tople in prijateljska kraljeve besede.
Katoliška spomlad v republikanski Španiji
Ustanovitev politične zveze katoličanov:
Moderen gospodarski in socialni program - 800.000 članov
Madrid, sredi marca.
Pred nekaj tedni sem Vam poročal o reorganizaciji katoliške akcije v Španiji, katere vodstvo je prešlo v vešče roke bivšega glavnega urednika »KI Debate« Angela Herrcre. Medtem pa »e jc tudi na političnem polju izvršil nadvse pomemben dogodek, ki ima za španski politični katolicizem najdalekosežnejšo važnost.
V POLITIČNEM PREURKJRN.1V KATOLIŠKE
ŠPANIJE BO ČETRTI MAREC VELJAL ZA
ZGODOVINSKI DATUM
Tega dne ho je namreč porodila težko pričakovana in iskreno zaželena nova politična zveza španskih katoličanov: Confederacion E s p u n o I a de D e r e c h a s A u t o n n 111 a s (španska zveza avtonomnih desničarskih strank, v okrajšavi C. E. D. A.). Noben politični človek v Španiji ne dvomi, da je novi organizaciji namenjena važna vloga v našem državnem življenju Gre za združitev večjih političnih skupin iz raznih delov države, ki soglašajo v bistvenih programutičnih točkah. Njeni člani pripadajo raznim stanovom in poklicem. V trenutku Mojega rojstva predstavlja C. E. D. A. takoj nad H00.000 politično zavednih, organiziranih Špancev. Že takoj to začetno število postavlja novo politično organizacijo v vrsto najjnčjih političnih činiteljev, ko sc niti ni še začela prava propaganda po deželi.
PROGRAMATIČNE SMERNICE
Značaj in bodočnost nove politične skupine najboljše razberemo iz njenih progr a matičnih smernic, ki slone na naslednjih treh temeljili: I. iivcljavljeiijc in borba za osnovnn načela krščanske kulture, 2. potreba revizije ustave t smislu prve točke. 3. odločilne za politično delo so smernice, ki jih jo episkopat španskih katoličanov izdal v svoji skupili izjavi decembra 15)31.
Poleg tega osnovnega programa so se voditelji nove stranke zedinili tudi na
SKUPNI GOSPODARSKI IN S0CIALN0-
P0LITIČNI PROGRAM
Naj navedem samo nekaj osnovnih zahtev:
1. Delo za korporativno organizacijo gospodarstva mimo marksističnega razrednega boja; 2. omejena državna intervencija v gospodarsko-socialnili vprašanjih: 3. razdelitev veleposcstev in ustvaritev malih posestev; pravica in dolžnost dela; -1. delavska razsodišča v vprašanju delavskih pogodb; pravična plača: 5. družinske doklade: udeležba na dobičku in vodstvu podjetij v smislu papeških en-ciklik: fi. obvezno delavsko zavarovanje s plačevanjem prispevkov od strani države, delodajalcev in delavcev; 7. strokovna in stanovska izobrazba delavstva: 8. oblastna nadzorstva nad obrtjo in industrijo itd.
Končno slede smernice o položaju ione v državnem in družabnem življenju, ki vseskozi odgovarjajo modernim socialnim zahtevam. Morda se jc upravičeno zlasti v zunanjem svetu španskim katoličanom očitalo neko socialno reakcionnrstvo. Toda sodeč po tem programa in odkritosrčnem delu nove politične generacije ta očitek poslej ne bo več držal.
PREDSEDNIK GIL ROBLES
Za predsednika nove politične stranke je izvoljen najboljši katoliški parlamentarce Gil R oble s , sijajna voditeljska narava in ljubljenec kato-
liškega ljudstva. Takoj naslednje dni po ustanovitvi C. E. D. A. je pred tisoči svojih pristašev ponovno govoril v Madridu in tudi v drugih mestih. Povsod so bila njegova izvajanja sprejeta z entuzijaimom in borbeno navdušenostjo. Gil Robles je poudaril med drugim,
DA KATOLIČANI NISMO DELALI ZADNJE
REVOLUCIJE IN SMO STORILI VSE, DA JO - PREPREČIMO.
Toda, ker je revolucija prišla, je sedaj naša naloga, da novi družbi vdihnemo norega duha. Zalo je treba, da organiziran katolicizem v Španiji s križem v roki dvigne in izvede duhovno revolucijo. V vprašanju državne oblike si je Gil Itoliles osvojil stališče episkopata. zlasti nekdanjega primasa Španije kardinala Segure. Le-ta je malo pred svojim izgonom v okrožnici izjavil, da morejo hiti katoličani glede oblike države različnega naziranja, da
pa se morajo strniti in braniti, če je v nevarnosti lakoniloHt in socialni red. 0 novi skupini je voditelj izjavil, da to ni
NIKAKA SLUČAJNA GRUPACIJA
ampak da je njeno združenje trajno ln da be skupno šla v bodoče politične boje in zmage.
BORILA SE BO PROTI BREZBOŽNEMU MARKSIZMU,
toda najučinkovitejše da bo ta hoj vršila s resni* nim in iskrenim vršenjem svojega notozačrtanega socialnega programa.
Z organizacijo C. E. D. A. je torej politični boj španskih katoličanov stopil v novo fazo. Gotovo boste katoličani ludi izven Španije 1 zanimanjem sledili njenim bojem in upam tudi njenim — zma gani.	—e—
„Utrjevanje" režima v Nemčiji
Mer se otepa zidov
in poglabljali. Potrebno bi bilo, kar sc tiče narodne skupnosti Jugoslovanov, le šc to, dn bi se g. Zubovič in njegovi istomišljeniki tako pridno in 7. umevanjem učili slovenskega jezika in se uživljali v naš kulturni karakter kakor se Slovenci učimo in obogntnjemo ob srbohrvatskem jeziku in kulturnem bogastvu. Potem hi lahko zabeležili v našem razvoju v skupni narodni državi eno pozitivno kulturno delo več in hi nam ne ostajalo časa, d« se pečamo s takimi pustimi marnjami kakor ie članek g. Zubovicn v »Novi Evropi«.
Prava meščanska vo:na
Dunaj, 29. marca ž. Državno vodstvo na-rodno-aocialistične delavske stranke v Nemčiji, ki ji načeljuje Adolf Hitler, je objavilo ponoči smernice vsem svojim organizacijam v državi, po katerih se ima izvršiti splošni židovski bojkot.
Prvega aprila se mora organizirati v vsej Nemčiji gospodarski bojkot proti Židom
in sicer pod vodstvom posebnega centralnega odbora, ki ima svoj sedež v Monakovein in na čelo katerega je Adolf Hitler postavil narodnega poslanca Streicherja.
V	Nemčiji doživljajo sedaj povsem nenavaden pojav, da vladajoči činitelji v državi
objavljajo vojno drugemu delu svojih lastnih državljanov.
Ta bojkot se opravičuje s tem. češ, da posamezni židovski intelektualci skušajo izpodko-poti ugled Nemčije v inozemstvu. Takšna akcijo jc dvorezni nož, kajti v židovskih trgovinah je najmanj 40 odstotkov nežidovskih nameščencev, ki bodo radi tega izgubili svoje eksistence in poleg tega so ti židovski trgovci prodajali nemško blago, vsled česar bo zadeta tudi nemška industrija.
Najprej bodo narodni socialisti skušali paralizi rati židovsko akcijo tako, da bodo vsi židovski trgovci, ki hočejo 1. aprila zapreti svoje trgovine, dolžni izplačati svojim nameščencem dvomesečno plačo. N« drugi strani stojijo narodni socialisti na stališču, dn radi bojkota ne bo padlo povpraševanje za nemškim blagom in se tudi ne !>o zimnnjšal krog odjemalcev, čeprav to blago ne ImkIo prodajali žid-je. V proglasu je določeno, da mora vsaka krajevna organizacija ustanoviti posebne akcijske odlx>re. ki ImkIo praktično in po načrtu izvrševale bojkot židovskih trgovcev, židovskega blaga, zdravnikov in advokatov.
Borni načrt Hitlerja
V	to svrho so določene smernice, ki jih navajamo v naslednjih II točkah: I. akcijski odbori so odgovorni za to. da Inijkot ne Iki zadel nedolžnih, tem hujše pa krivce; 2. akcijski odbori so odgovorni za zaščito inozemcev brez ozira na vero, pleme in narodnost, ker je bojkot naperjen izključno le proli nemškim Židom: 3. akcijski odliori morajo bojkot popularizirati Ta mora biti splošen in vsestranski, vršiti i>« ga mora ves narod, kajti 2ide je treba
zadeti na njihovem najbolj občutljivem mestu; 4. v dvomljivih slučajih se mora počakati 7 l>ojkotorn tako dolgo, dokler ne pride sklep centralnega odliora v Miinchenu: 5. akcijski odbori morajo nadzorovati časopisje, kako sodeluje v tej akciji. Časopisi, ki ne sodelujejo dovoljno nn tej akciji ali dolnjo to proti svoji volji, morajo izginiti iz vsake nemške hiše; 6. akcijski oflltori morajo s svojo propagando priti tudi v delavnice, da poučijo o potrebi bojkota tudi delavstvo- 7. propaganda mora zajeti vsako hišo v najbolj oddaljeni vasi. Zadeti morajo biti židovski trgovci na vasi. Bojkot se mora izvršiti obenem z močnim udarcem in v nobenem slučaju se ne snte oslabiti posamezne akcije; 8. bojkot proti Židom se prične 10. april« točno ob 10 dopoldne ter bo trajal tako dolgo, dokler strankarsko vodstvo ne bo izdalo druge zapovedi; 9. da se okrepi moč akcije, se bo določilo relat. število za za|>oslitev Zidov v vseh poklicih, ki bo omejeno na sledeča 3 področja: a) nu obiskovanje srednjih in visokih šol. b) zdravniške [tokliee in e) advokate; 10. akcijski odbori se mora jo brigati, da vsak Nemec, ki ima zveze v inozemstvu, to vpornbi tako, da pismeno, telefonično nli pa brzojavno širi resnico o Nemčiji, namreč dn tam vlada mir in rod ter da hoče nemški narod živeti v miru z ostalim svetom. Borba proti židovskemu hujskanju je izključno obrambnega značaja; II. akcijski odbori so odgovorni, da se borba izvrši v [Kipolnem redu in miru in v največji disciplini. Nobenemu Židu se ne sme skriviti niti en las na glavi.
Bojkot se že izra'a
Berlin, 29. marca. tg. V mnogih nemških mestih je prišlo danes, kakor včeraj, do bojkota židovskih trgovin, dasi je stranka napovedala začetek akcije šele v soboto. V Stettimu so morali danes židje zapreti svoje trgovine in nameščence poslati na dopust. Tudi v Kiohi so se zb rale pred židovskimi trgovinami vel'ke množice, tako, da eo se morale trgovine zapreti. V Miinslru ie več trgovcev zaprlo trgovske lokale, ker >0 se pred nje postavile Hitlerjeve čete. Nasprotno pa so * šlc«ki,h messlih Gleiwitzu, Beuthenu m Hindenbur-gu dane« zopet odprli trgovine, ki so bile včeraj zaprte, ker so iz Berlina dobili navodilo, da b; take lokalne odredbe pomenile rušenje velike akcije, ki je napovedana za soboto.
Pred židovskimi trgovinami v Dortmundu si se postavljali mladi ljudje v civilni obleki s plakati, ki opominjajo zavedne Nemce, naj v teh trgo vinah ne kupujejo. Mnogo židovskih trgovcev in odvetnikov i« HiLo odpeijinifc r varnostni zapoc.
Proračunska debata v senata
Govor g. Petra
Belgrad, 37. marca.
Na današnji seji senata je govoril tudi senator
g. Peter Gjirlič med drugim to-le:
Naša deklaracija od 11. svečana jc dala povod ostri kritiki v obeh zbornicah. Resna kritika nas ne moti, ker čisti pojme. Kritika pa, ki jo je bilo slišati v tej zbornici, je v splošnem razpravljala le o eni točki iz naše deklaracijo, katero je vzela iz skupnega teksta. To sicer ni strogo kritično, vendar se ne plašimo niti take enostranske kritike ter se ne umaknemo niti za eno besedo s svoje politične pozicije, aa katero smo stopili » svojo deklaracijo. Napadena točka se glasi, »da je naša država zložena državna enota iz več zgodovin&ko-politič-nih individualnosti, jugoslovanstvo pa skupni pojem treh narodnih komponent, srbstva, hrvatstva in slovenstva, ki ima od njih v sebi vsak del vse narodne pridevke«. Da, to smo rekli in pri tem ostanemo, ker je to zgodovinska resnica, katere ne more ovreči nobena integralna teorija.
Zgodovina in dejstva
Nikogar ne boste našli, ki bi si upal resno trditi, da Hrvatje v zgodovini niso imeli svoje narodne in politične individualnosti in da so bili narod. Kot narod so imeli svojo neodvisno narodno državo s popolno suverenostjo. Narodna zavest je ostala vedno živa, da je ni mogla nobena sila niti s ognjem niti z mečem izkoreniniti. To je naša stfodovina — zgodovinsko dejstvo, > katerim so morali računati vsi. Enako je tudi s Srbi. Ko bi Srbi prenehali biti narod ali ko bi se bili njihovi narodni pridevki izgubili, bi se Srbi nikdar ne bili ocvobodili. Srbi, Hrvati in Slovenci so prišli v to državno skupnost po svoji prostovoljni suvereni odločbi. Ko bi ne bili imeli svoje zgodovinsko-po-litične individualnosti, bi te odločbe ne bili mogli auvereno skleniti. Živi Srbi, živi Hrvati in živi Slovenci so prišli v jugoslovansko državno skupnost, da v tej skupnosti okrepe svoje življenje, ne pa, da •ebi izkopljejo grob.
Višja narodna oblika, na kateri so se v jugo-riovanstvu združili Srbi, Hrvati in Slovenci, jim ni vzela tistega, kar so imeli. So teoretiki, ki z etno-gralijo v roki razdelujejo to skupno narodnost na narodne dele ali plemena. Tudi narodovi deli in plemena, ako jim je v skupnosti z drugimi vzeta popolna enakost in enakopravnost, ako se očitno kaže nadvlada enega nad drugim, se ne bodo razvijali v centripetalni, ampak v centrilugalni sili. Na drugi strani pa vidimo več različnih narodov v eni državni skupnosti, v kateri pa vlada popolna enakost in ravnopravnost, na pr. v Švici, kjer nikdar ni bilo kakih centrifugalnih, ali bolje, sep^r«-tističnih prizadevanj. Če pa hočete to teorijo po učenjakarsko izvesti do konca, potem vedite, da mi nismo še popolna nacija, ker je za njo treba tudi Bolgarov, ki so prav tako Jugoslovani ko mi.
V naši deklaraciji je pravimo in logično razložen unitarislični princip, ki je načelo polne enakosti in enakopravnosti ter izključuje nadvlado enega nad drugim. Kdor pa iz unitarističnega načela hoče izvajati drugačne oblike notranje ureditve v smislu in egralnosti, ta naj svojemu integralnemu ottoku da pravo ime in naj odkrito pove, da se pod firmo integralnega unitarizma skriva centralizem, kateri mo/e enemu vse vzeti, drugemu vse dati. Tega pa Hrvatje nikdar niso hoteli, nočejo sedaj in ne bodo hot«.<i jutri. Unitarislična država more imeti razne oblike notranje ureditve: centralistično, samoupravno, avtonomno in celo federativno. Saj tudi v federaciji vsi pridevki suverene oblasti pripadajo skupnosti. Gospod, ki je danes »dgovoren državnik, mi je rekel tedaj, ko je bila prebrana naša deklaracija, to-le; »Saj je tudi federativna država unitaristična in jugoslovanstva si tudi jaz drugače nisem zamišljal kakor vi.« V deklaraciji nismo točno povedali, kako naj se država uredi. To naj bo prepuščeno sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Povedali smo le načelno stališče, kako pojmujemo najširše samouprave. So pa danes med nami ljudje, ki mislijo, da je pojem širokih samouprav mogoč tudi v centralizmu, kar pa je veliko protislovje.
Naglaševati, češ, da je hrvatsko vprašanje že rešeno, ne moti nikogar, ki gleda z odprtimi očmi. Drugače govore dejstva, ki jih srečate pri vsakem koraku, saj to priznavajo v osebnih razgovorih celo tisti, ki pravijo, da bodo to vprašanje likvidirali ali vsaj potlačili. Hrvatsko vprašanje ni bilo rešeno z vidovdansko ustavo, ker ta ni bila sklenjena •porazumno. Danes nazivajo vidovdansko ustavo nesrečno celo tisti, ki so jo svoje čase proglašali ca bolj sveto kakor sveto pismo.
Protičev načrt
Tukaj je bilo omenjeno ime pokojnega Stojana frrotica in njegov ustavni načrt ter je bilo rečeno, da bi bili Hrvati pripravljeni pri takem načrtu sodelovati. Državniška uvidevnost in dalekovidnost tega velikega rajnika, katerega Hrvati nikdar niso pozabili, je res omogočala sporazum Srbov in Hrvatov. Toda treba je priznati in povedati, da Hrvatje niso krivi, da je bil Protičev načrt zavržen ka da je »zmagala neka druga struja«, ki do danes vsiljuje svojo integralno ideologijo. G. senator Ga-vrila je točno povedal, da sedaj ni volje ne poguma, da bi izvedli tisto »samovlado, kakor jo Angleži imenujejo selfgobernement, kjer osrednja zakonodaja sklepa le okvirne zakone, banovine pa bi sklepale tem okvirnim zakonom in krajevnim razmeram potrebne pravilnike, uredbe in zakone. Zelo važno je, da bi po banovinah sami izbirali svoje uradnike in nameščence, ne pa, da jih vsiljujejo od zgoraj, kar jc danes rak-rana našega upravnega življenja«. Niso hoteli Protičevega načrta, ker niso resno mislili ne na široke samouprave ne na samovlado in še danes ne mislijo. Kam plovemo, kaže zakon o občinah, kjer je samouprava stvarno črtana celo tam, kjer so jo doslej imeli.
Nismo pričakovali, da bodo pri pobijanju naše deklaracije govorili proti njej z možnostjo »dvo-Atlav ega orla ali Rima«. Take aluzije odločno odbi-ilamo, ker za nje ni nobenega povoda. Želje prek-morskih sosedov poznamo. Notranja ureditev in za-dovoljnost, kakor jo mi želimo in zagovarjamo, ako Bog da, da čimprej do nje pride, bo mnogo krep-keje in uspešneje odbila vse želje naših sosedov fcakor pa, če bomo vztrajali na poti, ki ne daje ■obenega upanja v zdravo notranjo ureditev in za-dovoljnost. M merodajno, kaj čutijo, mislijo in govore naši nasprotniki. Mnogo bolj merodaino je, fcar čuti v državi ljudstvo in kar naSi veliki prijatelji v Pariza in Londona vsak dan poudarjajo.
/«*reb*k» v. emeeetai mipered: Lepo ln toplo. DauajtJui irMMMlu aapevad: Pršenj jasno in
GfirUča
„Pogumno predlagajo"
Ne bilo bi dobro, ko bi zapirali ušesa za to, kar na pr. pišejo Arthur E w a n s , Scton W a t -s o n in Wickham Steed v pismu, naslovljenem na uredništvo »Timesa« od 11. marca, kjer ti možje, o j katerih vemo, da so nam bili in so nam še prijatelji, med drugim »pogumno predlagajo«, da mora nova narodna vlada iz vseh skupin in strank »prevzeti vlado z jasno odrejenimi nalogami, med katerimi so glavne te-le: obdržati je treba jugoslovansko skupnost v današnjih državnih mejah; izvesti popolno enakost Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je pravoslavnih, katoličanov in muslimanov; združiti Srbijo, Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ter druge zgodovinske dežele v njihovih zgodovinskih mejah v eno državo, v kateri bi vsi ti sestavni deli imeli široko lokalno avtonomijo in nadzorstvo domačih financ. Ukrepi za narodno obrambo, za skupno zunanjo politiko in za skupne finance bi bili priznani področju skupnega interesa«. To je samo posnetek pisma, ki končava tako-le: »Upravičeno smatramo, da bo rešitev na tej podlagi odobrilo najmanj 90% jugoslovanskega naroda. Zavezniki Jugoslavije v mali antanti, njeni sosedje in v resnici vsa Evropa, ki je za mir, bo upravičeno to z odobravanjem pozdravila.«
„Druga strujau
Nato je govornik poudarjal, da se Narodni klub senatorjev, ki so izdali znano deklaracijo, v ničemer ni ločil od stališča, ki so ga njegovi člani branili že od leta 1920, ter to « citati dokazuje. Nato nadaljuje:
Popolnoma jasno in dosledno smo zastopali svoje stališče do konca. Ni pa mirovala ona »druga struja«, ki je od prvega dne zedinjenja ovirala vsako dobro stvar. Ko smo v začasnem narodnem predstavništvu bili Hrvatje v zvezi s Slovenci in radikali v tako zvani »parlamentarni zajednici«, tedaj je tista »druga struja« ustanovila »demokratsko zajednico« in se s tem okrepila proti politiki narodnega sporazuma za brezkompromisni in nasilni centralistični unitarizem. Ko se je Radič sporazumel z radikali v »Markovem protokolu«, tedaj je ta »druga struja« odigrala za kulisami svojo vlogo. Ko so Hrvatje napravili sporazum z g. Ljubo Davidovičem, tedaj je ta »druga struja« prestopila iz demokratskega tabora v radikalni objem. Ko pa sta se sporazumeli radikalna in Radičeva stranka, tedaj se je »druga struja« zopet vrnila v staro družbo, dokler se ni nazadnje po radikalno-demokratskem sporazumu, ko je bilo izgubljeno vsako upanje na njeno oblast, oreokrenila za 360 stopinj in napravila koalicijo s Hrvati, katere je do tedaj preganjala na žive in mrtve. Tudi v šestoja-nuarski vladi je ta »druga struja« hitro našla svoj prostor.
Ali so vrata odprta?
Ostane še očitek drugemu delu naše deklaracije, kjer zahtevamo polno teoretično demokracijo. Očitajo nam, češ, da jc to v nasprotju z našim sodelovanjem v šeštojanuarskem režimu. Že v načelni razpravi o zborovalnem zakonu sem poudarjal, kako nekateri s šestojanuarskim aktom opra- ' vičujejo vse in da ga imajo za pokrovec za vsaki ! lonec. Sesti januar ni bil sam sebi namen, ampak je v manifestu poudarjal, da so to začasne odred- ' be. Tako -...o mi to stvar tolmačili. Tako še danes mislimo, da je iz vsake situacije treba iskati normalnega pota. Ali so vrata zaprta ali odprta! Odirati pa vrata tako, da more skozi nje samo tisti, ogar policija pusti, to ni normalno. Predsednik ministrskega sveta je v svojem govoru v narodni skupščini zelo dobro sporočil našim neprijateljem, naj ne pozabijo, »da bodo vsi Jugoslovani i režimski i opozicionalni stali v eni črti, ko bo treba braniti njihovo narodno neodvisnost«. To je točno. Prav zato pa ne vem, čemu je . ežirau treba zoževati svobodo zborovanj, politične organizacije, volivno svobodo in tiskovno svobodo. Tu ne vidim doslednosti. Pri razpravi o volivnem in o združevalnem zakonu smo na strani vladne večine ob glasovanju videli velik strah, ali bodo vse te zakonsko postavljene pregraje in ovire dale dovolj jamstva, da ne bi vsaj v enem delu združena opozicija ne odnesla ne le ene petine, ampak tri petine. Na drugi strani pa smo doživeli, da so poslanci Jugoslovanskega narodnega kluba v posebnem pismu opozarjal' senatorje, naj se te odredbe še poostre.
Med vsem tem pa slišimo iz predsednikovega govora, da ogromna večina naroda stoji za današnjim režimom in da nihče več v vsej državi ne odobrava opozicionaln«ga stališča nekih »ljudi političnega imena«; razun »stereotipnih fraz o državljanski svobodi in demokratskem mišljenju« je še nekaj ljudi za onimi »ljudmi političnega imena«, je še nekaj precej ljudstva, da, toliko ga je še, da se mnogi člani vladne večine resno boje, da ne bi pri prvih volitvah ti »ljud;e političnega imena« dobili večino. Jaz pravim, da so ti »ljudje političnega imena« s svojo veljavo doslej napravili državi mnogo uslug in morda celo temu režimu prihranili kako neugodnost. Zato jih ne sme nihče omalovaževati.
Izjave, resolucije, ali kakor sc z omalovaževanjem pravi, »punktacije« teh »ljudi političnega imena« niso bile objektivno ocenjevane. Tudi tukaj so nekateri iskali nečesa, česar ni. Jaz na pr. v zagrebški resoluciji niti kjerkoli nisem našel, da bi bil dr. Maček rekel, da ne priznava akta od 1. decembra, kakor mu očitajo. To, kar zagrebška resolucija govori o letu 1918 kot izhodnem letu, to je govoril leta 1922 tudi pokojni Stojan Protič, ki je povedal to-le: »A|^ hočemo, da bomo svobodni in združenj živeli v bratski slogi kot svoboden in združen narod napredovali, se moramo vrniti k narodni politiki od 1. decembra 1918 ter spremeniti in popraviti tisto, kar se je leta 192t pokvarilo.« To se je nanašalo na vidovdansko ustavo, dokler je veljala, pa se tedaj nihče ni našel, ki bi bil Stojana Protiča sumničil in ga preganjal.
1928—1933
Sklepi seljaško-dcmokratske koalicije od 1. avgusta 1928 so mnogo hujši od predbožične zagrebške resolucije. (Prebere sklepe seljačko-demokrat-ske koalicije od leta 1923.) Te sklepe so podpisali tudi nekateri od tistih, ki danes sede v vladi, pa se jim ni nič zgodilo, nihče jih ni sumničil, ne preganjal, n* interniral, ne konfiniral, ne zapiral, to jih celo ni oviralo, da ne M postali oefti poslaniki v zunanjih državah rn ministri do danes. Dr. Maček pa jc preganjan v zimskem časa, kljub temu, da je tako slabega zdravja, v bosanske planino., potem pa zaprt v ječo sodišča za zaščito države. Leta 1930 ia bil dr. M»iait urad todiUto oeroft&Mi. Žalni
sopet močiti človeka, kar nI v nalo «Uvo ▼ inozemstvu.
G. predsednik vlade je omenil tudi režim tiska in poudaril, da je težak in da ga je treba spremeniti. Omenil je, da je cenzura za poročila lz skup-ičine in seuata ukinjena. To je lepo, a ni dovolj. To pomeni, da mu tisti »ljudje političnega imena« ne bodo mogli odgovarjati. Mislim, da to ni vite-4ko, da nasprotniku, in sicer političnemu nasprotniku, ne nudim enake možnosti, hraniti se z istimi sredstvi, kakršne ima tisti, ki izzove boj. Ni viteško, v kolikor se nanaša na »ljudi političnega imena«, a tudi ni dobro zaradi javnosti, ki bi iz odgovorov mogla ocenjevati razloge ene iu druge
V
Dr. Svertiuga o delu
Belgrad, 29. marca. L Na snočnjl seji je govoril za senatorjem G 1 u š c e m senator Gjirlič, za njim pa je dobil besedo senator Asimbeg Al i-begovič, nato zastopnik Nemcev G. Gras-s e 1, ki se jc bavil s prosvetno politiko v Vojvodini.
Na razne opazke zadnjega govornika je odgovoril prosvetni minister dr. Stankovič, nakar je bil sprejet tuui proračun prosvetnega ministrstva.
Na snočnji seji je govoril tudi senator dr. Šver-ljuga, katerega govor prinašamo v skrajšani obliki. Senator dr. Šverljuga je med drugim tudi izjavil: »Odkar obstoja naša država, je slovenska in hrvatska duhovščina stala vedno ob strani svojega naroda ter ga ni zapuščala niti v najtežjih trenutkih. če bi ne bilo katoliške duhovščine, bi se Slovenci ie zdavnaj v t o p i 1 i v morju germanstva.« Dr. šverljuga |e ostro obsodil vse napade proti jugoslovanski katoliški duhovščini v narodni skupščini, kakor da bi bila ta duhovščina, ki je bila vedno nacionalna, sedaj naenkrat nastopila proti lastni državi. Dr. Šverljuga vse take napade najodločneje odbija.
V svojem nadaljnjem govoru je opozarjal senatorje na veliko škodo, ki so jo trpele posamezne države, ki so se spustile v kulturni boj. Tu se je obširno bavil z borbo železnega kanclerja
BISMARCKA PROTI KATOLIŠKI CERKVI
v Nemčiji ter je naglasil, da je ta borba, ki je bila velika in težka, vrgla v ječo več ko deset školov in nad sto duhovnikov. Več ko sto cerkva je bilo zaprtih, zaprle so se šole in semenišča, favoriziral pa se je prozelitizem, toda vse to ni nič koristilo in se je moral nazadnje ta železni kancler vendarle napotiti v Canosso.
Dr. šverljuga jc izjavil, da je današnja generacija priča velikega zgodovinskega prevrata. Povojna demokratska Nemčija izginja in iz njenih ruševin se dviga nova politična tvorba. Današnja Nemčija je idejno zaveznica fašistične Italije in bivši predsednik madjarske vlade je izjavil, da
VIDI MADJARSKA V NEMŠKI VLADI
SVOJEGA ZAVEZNIKA
v borbi proti vsem onim, ki zagovarjajo mirovne pogodbe. Če izgine še avstrijska demokracija, potem bomo imeli od Severnega morja pa do Sicilije močan blok, ki ga bomo lahko smatrali za proti-jugoslovanskega, radi česar bo naša država obdana od vseh strani s samimi sovražniki
Dr. Šverljuga je nato ponovno obsodil razne izjave, ki so jih podali posamezni govorniki v narodni skupščini in na drugih mestih proti episko-patu in proti katoliški duhovščini, s čemer so dajali samo našim sovražnikom v roke materijal za gonjo proti naši državi.
»Ko imam pred očmi tako težak položaj, v katerem se nahajamo, se vprašujem, če je bilo potrebno, modro in politično, ' pri tem položaju in v tej atmosferi	' »azpusti!
Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru. To pomeni razpust vseh prosvetnih organizacij slovenskih katoličanov.
Ali je v teh težkih časih oportuno in modro, da se z gotove strani spravi izven zakona cel verski red in da se mu ne nudi niti prilika za obrambo?
Ali bo koristilo verskemu in duhovnemu miru, ko se baš v teh časih z novelo k agrarnemu zakonu ogroža cerkveno premoženje in s tem postavlja v vprašanje pomen zakona, ki je bil proglašen za definitivnega? Oni, ki so danes na državni upravi, naj dobro premislijo, ka/ti njihova odgovornost pred zgodovino in bodočimi pokolenji našega naroda je velika. Vsakdo, ki mu je na srcu korist te države in ki noče podpirati naših sovražnikov, naj skuša najti izhod iz tega mučnega in neznosnega cerkveno-političnega stanja.«
Na današnji seji sc je pričel pretres proračuna za notranje ministrstvo. Ekspoze je podal notranji minister Lazič.
Dr. Novak bere „Slovenca"
Za njim je govoril podpredsednik senata dr. Novak. V uvodu svojega govora se je bavil z ba-i novinskimi samoupravami, nato je pozival notra-I njega ministra, da zavaruje državno avtoriteto pred : škofi. Citiral je tudi »Slovenca«, ki jc objavil članek: »Naše stališče do ljudstva in države.« S tem je hotel govornik dokazati, da zastopa »Slovenec« napačno stališče do morale, ki jo pridigufe cerkev, ! In do morale, ki jo zastopa država. (Carevič: »Le daj! Le dajl«) Dr. Novak |e govoril nato o teoriji dveh mečev. (Carevič: »Škofe je treba poslati v ! mišjo luknjo!«) Govornik se v vsem strinja z izva-! janfi včerajšnjega govornika Banfanina o klerika-j lizmu. Šverlfugi zame rja, ker brani Prosvetno zve-1 zo, ki Je nosila geslo politične organizacije v klerikalne svrhe. Pozval je notranjega ministra, da vse elemente, lri zastrupljajo narod, odbije z moč-I no roko. (Carevič se zopet vmešava: »Izženite dr. • Korošca iz Slovenije, pa bo vse v redu!«) Ob kon-j cu svojega govora dr. Novak izjavlja, da bo s posebnim navduSenjem glasoval za proračun notranjega ministrstva.
Nato je govoril Momčilo Ivkovič o značaja hrvatskega kmeta.
Tudi senator Hribar, ki je bil naslednji govornik. se je zopet ustavil pri punktacijah. Za Hribarjem je govoril senator Gjirlič, ki se je dotaknil rn/.mer v severni Dalmaciji. Na izvajanja senatorja Gjirliča ie odgovoril notranji minister Lazič, ki izjavlja, da so nekateri orožniki prekršili obstoječe predpise in da bodo vsi zo to kaznovani.
Zadnji je govoril nn dopoldanski seji senator Štefan Jankovič o razpusta podružnic Hrvntskegn kulturnega društva »Napredak« ter izjavil, dn podružnice srbske muslimanske organizacije »Gajret« in organizacije srhske *Pro-svete« Inhko nemoteno delujejo. Radi tega bo glasoval proti proračunu.
Senatorju Jankoviču je odgovoril Lazič, ki je izjavil, d« so bile nekatere organizacije »Napredka« ranpuiščcne radi tega, ker so kršile zakon. Nato je bil sprejet proračun notranjega ministrstvu.
Popoldne ot) 5 sc je nadaljevala seja in je oiuproi Drišai na vrat« proračun za '<lino mi
strani, se pa jih taiko nekontrolirane sprejemati Zato sem smatral za svojo dolžnost, omeniti, da »ljudje političnega imena« nimajo motnosti, odgovarjati. Omenil sem pa to tudi zato, ker me veseli, da je vendarle nekaj, v čemer so vsi tisti »ljudje političnega imena« edini, in sicer se mi zdi, bol| edini kakor tisti, kateri so na oblasti, edini namreč v tem, da je centralistična ureditev v naši državi nemogoča.
Danes se je v teoriji in praksi pokazalo, da gremo za ono »drugo strujo«. Nimam razloga, verovati v čudeže, zato pa bom s svojimi tovariši h teh čisto političnih razlogov glasoval proti proračunu.
katoliške duhovščine
nisarstvo. Ker se po ekspozeju vojnega ministra, generala Stojanoviča ni javil k besedi nihče, je predsednik dr. Novak odredil glasovanje. Proračun vojnega ministrstva je bil sprejet z burnimi ovacijaini naši vojski.
Potem je prišel na vrsto proračun za gradbeno ministrstvo. Prvi je govoril senator Hribar, ki je v svojem govoru povdarjal potrebo zgraditve ceste Ljubljana—Zidani most—Radeče, ki naj jo zgradi država na svoje stroške. Cesta nnj bi služila tudi avtomobilskemu prometu. Za Hribarjem je govoril Tomo Jalžabe-tič, ki je zagovarjal graditev nekaterih mostov preko Drave. Proračun je bil sprejet.
Prešli so na pretres proračuna ministrstva zu fizično vzgojo naroda.
Po ekspozeju ministra Hnnžeka je govorit Milan Popovič, ki je zopet postavil nn dnevni red škofovsko poslanico proti Sokolu. Za njim je govoril senator Majstrovič, nakar je bil tud» ta proračun sprejet.
Banovinshi proračuni
Belgrad, 29. marca. AA. V finančnem ministrstvu so končana dela na banovinskih proračunih za leto 1933-34., ki stopijo v veljavo 1. aprila, to je tedaj kakor državni proručun. Vsi banovinski proračuni v postavki izdatkov za leto 1033.-34. so odobreni v skupni višini 720,752.081 Din.
Primerjalni pregled banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1933.-34. in 1932.-33. je sledeči za izdatke:
Banoviuska uprava 87.5G0.819 Din, banovinska gospodarska podjetja in ustanove 32,490.903 Din. Skupno odobren proračun za 1. 1933.-34. 120,051.722 Din; skupno odobren proračun za leto 1932.-33. pa 147,452.142 Din.
Za dohodke znašajo skupni lastni banovinski dohodki, ki služijo za kritje upravnih izdatkov (davki, doklade itd.), po proračunu za 1. 1933.-34. 421,827.793 Din, za leto 1932.-33. pa 497,039.218 Din ali za 74,171.425 Din manj, v odstotkih pa zal5.13% manj.
Drlavna podpora v banovinskih proračunih za leto 1933.-34. je v celoti odmerjena na 90,463.257.88 Din, medtem ko je prejšnje lelo znašala 100,319.897 Din. Redukcija znaša tedaj 15,856.639.12 Din.
Banovinski dohodki za dravsko banovino za leto 1933.-34. znašajo: doklade 45,071.636 Din, trošarina 19,450.000 Din, lakso 12,550.000 Din, gospodarski dohodki 32,507.803 Din, državna podpora nič, ostali dohodki 10,473.283 Din, skupaj 120 milijonov 051.722 Din.
Odobreni banovinski proračuni so poslani banovinam v izvršitev in bodo objavljeni v banovinskih službenih listih.	OJ
Skof dr. Carevič pri kraVa
Belgrad, 29. marca. 1. Danes dopoldne je bil sprejet v avdienco pri Nj. Vel. kralju dubrovniški škof dr. Carevič. Jutri bo obiskal še merodajne či-nitelje v pravosodnem ministrstvu, nakar bo odpotoval čez Sarajevo v Dubrovnik.
„Vrniiev" v Zagrebu
Zagrob, 29. marca. ž. Slovensko Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu priredi 2. aprila ▼ Jeronimovi dvorani tragedijo >Vrnitev< od mladega slovenskega dramalika Jožeta Vombergerja, ki je žel zadnje čase na slovenskih odrih velik uspeh. Za predstavo vlada veliko zanimanje.
Razpis zdravniških mest
Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Grosuplje (srez ljubljanski), Cerklje (srez kranjski) m Stari trg pri Črnom ju (®rez črnomaljski) ter službo zdravnika uradniškega v splošni bolnišnici v Mariboru.
Prošnje jc predložiti kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. aprila 1933.
Drobne vesli
Belgrad, 29. marca. 1. Iz 2. v 1. stopnjo 3. poL skupine so napredovali sodniki okrožnega sodišča: Antloga Jakob v Ljubljani, Valentin Levičnik v Celju in dr. Franc Pihler v Mariboru.
Pariz, 29. marca. tg. Novo francosko posojalo je bilo jiodpisano v znesku 5.12 milijarde, dočim se je pričakovalo 3 milijarde.
Varšava, 29. marca. AA. Danes se je tu ustanovil poljsko-jugoslovanski parlamentarni odbor, ki so vanj stopili odlični poljski politiki.
London, 29. marca. AA. Plavač Bedford iz Manchestra je postavil včeraj nov svetovni rekord v plavanju na 400 m na hrbtu v 5:41.8.
Mussolini bi rad izpremenil ZN
Rim, 29. marca. ž. Uradno poročajo, da je italijanski poslanik v Parizu Pignatti na včerajšnjem sestanku s francoskim zunanjim ministrom Paulom Boncourjom podrobno obrazložil vsebino in cilj Mussolinijevega načrta. Trdijo, da je bil to prvi uradni korak u pričetek pogajanj «* sklenitev pakta, ki naj hi zavaroval sodelovanje med štirimi zapadnimi velesilami. Francija ni dala končnega odgovora, ker želi pred tem konzultirati zastopnike inale antante in Poljske in bo šele nato zar vzela končno stališče glede Mussolinijevega načrta.
Ta okolnost vznemirja fašistični tisk. >Mesg»< ggeroc in »Resto del Carlino* odbijata napade, da Mussollnijev načrt ogroža Zvezo narodov ter gro. žita predstavnikom onih driav, ki so demonstrativno nastopili na seji splošnega odbora rasorott-tvene konference za obrambo princ.ipijehie enakopravnosti, ki predstavlja podlago za organizacije /vezo narodov. Pobijajoč ta princip, fašistični listi odkrito izjavljajo, da se Zveza narodov reorganizira in pravijo, da MuMolinijcv načrt vsebuje tudi ureditev te kenevsk« institucije, ki noj l»i postala organ direktorija velesil Potemtakem bi v Svetu Zveze narodov ostali le zastopniki velesil, ostala mesta v Svetn Zveze narodov, ki jih zavzemajo sedaj zastopniki dragih driav, pa hi bila eoostavit* ■trlajoaa
Nov pravilnih bratovskih shtadnic
»Službene novine« od 20. marca priobčujejo nova pravila bratovskih blagajn, ki jih je izdala vlada na podlagi zakona o ureditvi vrhovne državne uprave.
Pravilnik določa, da
SPADAJO POD OBVEZNOST
teh pravil vsi delavci in nameščenci, ki so zaposleni v podjetjih in obratih, spadajočih pod rudarske zakone. Obvezno zavarovanje se nanaša za primer bolezni, nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti. Bratovske skladnice so ustanove za socialno zavarovanje rudarskih uslužbencev. Pod iito obveznost spadajo tudi uradniki in vsi drugi uslužbenci neposrednih in osrednjih rudarskih uprav, v kolikor jc sedež teh uprav v naši državi. Pod obvezna zavarovanja spadajo tudi delavci in nameščenci pri rudarskih podjetjih, ki sicer opravljajo razna rokodelska dela, ki sama ne ipadajo pod rudarske zakone pa so vezana z rudarskimi podjetji. V spornih slučajih odločata ministrstvo za šume in rude ter ministrstvo za socialno politiko. Ta pravilnik velja tudi za osebje bratovskih •kladnic samih.
Izvzeti pa so od teh pravil državni uslužbenci, za katere velja uradniški zakon, dalje so oproščeni zavarovanja za primer bolezni oni nameščenci, ki jim podjetja zagotovijo popolno plačo in zdravniško pomoč za najmanj 26 nedelj. Zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti so oproščeni oni delavci, ki opravljajo le začasna dela pri rudnikih in če zaposlitev ni daljša od 6 mesecev. Dalje so oproščeni zavarovanja za slučaj onemoglosti, •tarosti in smrti oni nameščenci, ki so za te slučaje zavarovani pri drugih zavodih, dalje osebe, ki še niso dovršile 18 let in one, ki so pri prvem sprejetju » službo že prekoračile 45 let starostu Obveznega zavarovanja za slučaj nesreče so oproščeni oni nameščenci, ki so za ta slučaj zavarovani po drugih zakonih. Rudarske oblasti, ki morajo te izjemne slučaje odobriti, so dolžni, da ugotovc, če so rudarska podjetja za posebna zavarovanja dovolj močna in če so njihove obveze pupilarno varne.
Bratovske blagajne so osnovane po načelih vzajemne pomoči in samouprave. Nadzorujejo jih rudarske oblasti. Uradni naslov teh ustanov je: Bratovska blagajna in sicer krajevna ali glavna. Sedeži glavnih bratovskih blagajn so v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. Glavne bratovske blagajne skrbe za zavarovanje za slučaj nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti na sedanjih področjih posameznih rudarskih oblasti prve stopnje, krajevne bratovske blagajne pa skrbe za zava ovanje za slučaj bolezni. Vsaka glavna ali krajevna bratovska blagajna jamči za svoje obveznosti samo z lastnim premoženjem. Pravila določajo, da je uradni jezik teh blagajn »srbsko-hrvatsko-slovenski«.
Bratovske skladnice so dolžne po teh pravilih dajati v primerih potrebe članom, njihovim rodbinam in sorodnikom: bolniške podpore in pogrebnine, invalidske podpore (rente) v službi ponesrečenim in onesposobljenim ter pokojnine ali odpravnine onemoglim in ostarelim članom, kakor tudi njihovim družinam in sorodnikom po njihovi smrti. Bratovske blagajne imajo tri oddelke: bolniško, invalidsko in pokojninsko blagajno.
ČINITELJI BRATOVSKIH SKLADN1C
lo: pri podjetju krajevni upravni odbor, krajevni občni zbor in krajevni nadzorni odbor, izven podjetja pa: glavni upravni odbor, glavni občni zbor in glavni nadzorni odbor.
Krajevni upravni odbor se osnuje pri vsakem rudarskem podjetju. Tvorijo ga po trije člani iz vrst delavcev in trije člani od podjetja, če ima to 200—300 delavcev. Pri podjetju od 300 do 6C0 delavcev pride na vsakih 100 delavcev še po en član iz vrst delavcev in en član od podjetja. Pri podjetjih nad 600 delavcev pa sestavljajo krajevni odbor po 6 čla.iov iz vrst delavcev in 6 članov Iz vrst podjetja. Združene bratovske blagajne za več podjetij, pod katere mora iti po več podjetij izpod 200 delavcev, imajo skupni upravni nadzorni odbor. Krajevne občne zbore sestavljajo zastopniki podjetja in delegati članov. Na prvih 100 članov pride 10 delegatov, na vsakih 100 članov do 1000 po 5 delegatov in na vsakih nadaljnjih 100 članov nad 1000 članov pa po dva delegata. Vsak izvoljen delegat ima en glas. Zastopniki podjetij imajo enako število gl; sov kakor glasovi delegatov. Občne zbore vodi predsednik ali podpredsednik krajevnih odborov.
Glavni upravni odbor sestavlja 6 zastopnikov članov in 6 zastopnikov podjetij. Glavni občni zbor sestavljajo: od vsake krajevne blagajne z najmanj 200 članov po en delegat, od vsake krajevne blagajne z najmanj 500 članov po dva delegata in na vsakih nadaljnjih 500 članov še po en delegat. Podjetje ima enako število zastopnikov. Krajevne blagajne izpod 200 članov volijo skupne zastopnike ln sicer sorazmerno. Predsednika krajevnih in glavnih upravnih odborov volijo delegati izmed sebe in sicer iz vrst delodajalcev, podpredsednika pa iz vrst delavcev. Vsak izvoljen član je dolžan izvrševati svoje funkcije, razen v slučaju bolezni in v slučaju, če je dovršil 55 let starosti. Mandati delegatov trajajo tri leta. Delodajalci ne smejo odpustiti delegatov, ki uživajo isto varstvo, kakor delavski zaupniki.
Krajevni občni zbori odločajo o višini glob v bolniško blagajno. Glavni občni zbori pa odločajo med drugim o povišanju ali zmanjšanju zavarovanih podpor v dovoljenih mejah in odločajo o višini vlog za pokojninsko blagajno.
RUDARSKE OBLASTI NADZORUJEJO
bratovske skladnice, da pravilno izvršujejo ta pravila. Zlasti pa ima rudarska oblast dolžnost nadzorovati izvajanje sanacijskih načrtov in nadzorovati nalaganje glavnice. Rudarske oblasti imajo pravico, da tudi same odrejajo sanacijske načrte, če jih pristojni upravni činitelji ne bi hoteli sami skleniti. Rudarska oblast ima pravico, da sama skliče odbore in občne zbore, če je to potrebno. Rudarska oblast more prisiliti člane upravnih odborov k izvajanju naredb in pravil. V nasprotnem slučaju ima pravico izrekali kazni in v skrajnem primeru tudi razrešiti dolžnosti predsednika ali podpredsednika upravnega odbora ali razpustiti dotični odbor. Bratovske skladnice pa imajo pravico pritožbe na ministrstvo.
Pravila določajo ustanavljanje sodišč za rudarsko zavarovanje. Predsednik ali njegov namestnik sodišča mora imeti popolno pravno izobrazbo. Prideljena sta mu po dva člana iz vrst delodajalcev in dva člana iz vrst zavarovanih delavcev. Pri vsaki glavni bratovski skladnici je po eno sodišče. Sodišče odloča o vseh sporih rudarskega zavarovanja. Funkcije članov sodišča trajajo tri leta.
Pravila določajo, da se mora vsakdo, kdor spada pod ta pravila o zavarovanju, pri sprejemu na delo dati pregledati pri zdravniku bolniške blagajne. ali je za delo sposoben. Izvzeti niso niti vajen-
ci, volonterfi in rudarski učenci. Teh pregledov so oproščeni oni, ki so že prej bili zaposleni in so spadali pod ta pravila, pa ni še minilo štiri tedne, odkar so zapustili zadnje delo.
ČLANI BRATOVSKE SKLADNICE
se dele na polnopravne člane, ki so zavarovani za vse primere, in nepolnopravne, ki so zavarovani samo za primer bolezni in nesreče pri delu. Razen tega so še častni člani in sicer ustanovitelji, ki s svojim delom pomagajo pri razvoju rudarskega socialnega zavarovanja in ki jih imenuje rudarska oblast, utemeljitelji, ki plačajo enkrat za vselej 10.000 Din, ln dobrotniki, ki plačajo vsaj 1000 Din. Ti člani nimajo glasovalne pravice, smejo pa se udejstvovati pri vseh obravnavah v korist bratovskih blagajn.
Vsako podjetje je dolžno, da prijavi v teku osmih dni vsakega svojega uslužbenca. V istem roku jih morajo tudi odjaviti, če izstopijo iz službe. Način prijavljanja in odjavljanja predpišejo brat o veke skladnice. Pravila predpisujejo tudi možnosti prostovoljnega zavarovanja. Podjetja morajo dati svojim uslužbencem dopust do 6 tednov, v primerih strokovne izpopolnitve pa 6 mesecev, da se ne prekine trajanie njihovega članstva, če nočejo sami ali njihova podjetja plačevati članarino pri blagajnah. Pri prehodih od enega podjetja k drugemu obdrže člani dosežene pravice, če ni delo prekinjeno za več kot 6 tednov. Če bi bilo delo prekinjeno za več kot 6 tednov, mora član opravičiti izostanek. V primerih, da morajo člani k vojakom, ee pm ta čas šteje, kakor da bi bili na dopustu. Osebe, ki so bile v enem letu, ko je bilo njihovo članstvo prekinjeno, zaposlene vsaj 6 mesecev, so zavarovane še tri nedelje. Osebe, ki so bile v dveh letih zavarovane vsaj eno leto, obdrže zavarovanje še 6 tednov. Osebe, ki imajo tri leta polnopravnega članstva, imajo pravico do denarne podpore. Osebi, ki je bila zavarovana vsaj tri leta, se prizna še 6 mesecev članstva v času čakanja druge službe, osebam pa, ki so bile poklicane k vojakom, se priznata še dve leti po izstopu iz vojske. Do 6 mesecev nadaljnjega članstva se prizna osebam, ki so bile zavarovane vsaj 6 mesecev, pa so delo izgubile zaradi redukcije dela. Osebe, ki so bile zavarovane vsaj 3 leta, pa so delo izgubile zaradi redukcije, se prizna še eno leto članstva po redukciji. Po teh rokih morajo člani za obvarovanje svojih članskih pravic plačati še 20 Din letno v naprej. V nasprotnem slučaju člani izgube svoje članske pravice. Če je članstvo prekinjeno, se ne more plačevati vloge v pokojninsko blagajno. Obdržani čas članstva se računa kot osnova za odmero pokojnin v primerih onemoglosti, starosti in smrti. Osebam, ki ponovno stopijo v članstvo, se vračuna prejšnji čas članstva pri zavarovanju za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, če ponovno dovrše eno leto članstva in če so bile poprej zavarovane vsaj tri leta.
Polnopravni člani morajo biti vpisani v matično knjigo blagajne, nepoinopravni pa v posebne knjige. Vsak zavarovan član ima pravico vpogleda v matično knjigo. Bratovska skladnica izdaja članom članske knjižice. Zavarovani člani se uvrščajo v
POSAMEZNE KATEGORIJE.
Izven kategorij so tehnični in administrativni uradniki, ki imaio 1500 in več dinarjev mesečne plače.
V prvo kategorijo spadajo uradniki in nameščenci z manj kakor 1500 Din mesečne plače, nadzorniki, glavni minerji, preddelavci in profesionalni specialisti. V drugo kategorijo spadajo kopači, topilci, minerji, tesarji, zidarji, strojniki, mehaniki, elektrotehniki in drugi kvalificirani delavci, vsi pa že vsaj 25 let stari. Dalje starejši zibanji delavci, v kolikor so izenačeni s kopači. V tretjo kategorijo spadajo vsi prej navedeni delavci, ki še niso dovršili 25 let, daije pomožni kopači in topilci, mlajši kvalificirani delavci in starejši zunanji delavci z najmanj 15 leti članstva. V četrto kategorijo spadajo jamski vozniki in drugi jamski delavci, ki niso v višjih kategorijah, delavci na dnevnih kopih in starejši zunanji delavci z manj
kakor 15 let članstva. V peto kategorijo spadajo mlajši zunanji delavci, dnevničarji in delavke, ki so že dovršile 25 let starosti. V šesto kategorijo spadajo učenci, vajenci, drugi začetniki in mlajše delavke ter v»i, ki za svoje delo ne dobijo nobene denarne nagrade. Možen je sicer prehod iz nižje v višjo kategorijo, pri istem podjetju pa ni možen prehod iz višje v nižjo.
ZAVAROVANA DNEVNA MEZDA
je določena: izven kategorije 50 Din, za I. kategorijo 40 Din, za II. kategorijo 34 Din, za III. kategorijo 27 Din, za IV. kategorijo 22 Din, za V. kategorijo 17 Din in za šesto kategorijo 14 Din. Po teh kategorijskih zaslužkih plačujejo svoje vloge v bratovsko skladnico vsi člani bratovske blagajne ter podjetja v pokojninsko in invalidsko blagajno. Po teh kategorijah se bodo določile tudi pokojnine in invalidske podpore in sicer brez ozira na dejanski zaslužek članov. Plačevanje vlog se bo vršilo pri vsakem podjetju. Tedenski kategorijski zaslužek je 6kratni dnevni, mesečni 25kratni dnevni, letni zaslužek pa 300kratni dnevni kategorijski zaslužek. Pod;etje mora zbirati vse tekoče prispevke zavarovanih članov z odbitki pri izplačevanju m jih do konca vsake'a meseca izročati bratovski blagajni. Zavarovani član plača za bolniško in pokojninsko blagajno polovico prispevkov, polovico pa podjetje. Za invalidsko blagajno pa plačuje prispevke v celoti podjetje. Prostovoljni člani plačujejo vse prispevke sami. Prepovedani so dogovori med delodajalci in delavci, ki bi bili tem predpisom nasprotni. Zahteve bratovskih blagajn do podjetij zastarajo šele v petih letih. Če pa bratovska skladnica ni izdala plačilnih nalogov v treh letih, tudi zastarajo obveznosti podjetij. Članom, ki so zavarovani vsaj 10 let, morajo glavni upravni odbori na predlog krajevnih odborov izdajati enoletna posojila po 6% obresti do višine polletnega kategorijskega zaslužka, to je do 150 dinarjev. Člani pa morajo ta posojila vračati v obrokih iz mesečnih zaslužkov, pokojnin ali invalidskih podpor.
Bolniške blagajne dajejo
V BOLEZNI PODPORE
in sicer brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, zdravljenje v zdraviliščih, potrebne zavoje, pomožne priprave, očala, palice, prepase, umetne ude in vse terapevske pripomočke, dalje hramarino do dveh tretjin dejanskega zaslužka. Članicam daje podporo v primerih poroda in sicer 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu in sicer v višini treh četrtin rednega zaslužka. Bolniško podporo prejemajo člani do 6 mesecev in le v slučaju izjemnih podpor tudi čez. Porodnicam dajejo blagajne enkratni prispevek 150 Drin za otroško opremo, če je otrok živel vsaj tri dni ter 12 tednov podporo za prehraaio otroka in sicer po 3 Din dnevno, to pa potem, ko preneha redna porodniška podpora. Osebe, ki so izven države, nimajo pravice na te podpore, če ni drugače do'očeno po mednarodnih dogovorih. Pravico na bolniško podporo imajo tudi žene in otroci zavarovancev. Otroci le do starosti 16 let. Drugi člani družine pa do tedaj, če nimajo drugih dohodkov in žive v skupnem gospodinjstvu z zavarov \rcem. Člani družine imajo pravice 6 mesecev do podpore, toda le v primeru, če uživa zavarovani član še pravico do podpore. Žene prejemajo v slučaju podpore teclne pred porodom in 4 ledne po porodu po 1.50 Din dnevno ter enako podporo za otroško opremo, kakor članice. V slučaju smrti družinskega člana določi krajevni odbor pogrebnino, ki pa ne sme za ženo znašati več kot 500 Din, za novorojenega otroka več kot 100 Din, za otroka do 4 let ne več kot 150 Din, za otroka do 16 let do 250 Din, za starše do 300 Din.
Podrobni predpisi še v podrobnostih navajajo izplačevanje teh podpor. Enako predpisujejo podrobni predpisi izplačevanje invaidskih podpor ter podrobni predpisi tudi glede izplačevanja pokojnin.
Novi pravilnik stopi v veljavo s pričetkom prvega naslednjega mefieca po objavi teh pravil, torej dne 1, aprila.
Klic mladih intetigentov
»2veze mladih intelektualcev«.
Najokrutnejši izraz današnjega kritičnega gospodarskega stanja je nedvomno brezposelnost, ki že močno ogroža tudi eksistenco naših inteligenčnih stanov. Ta socialna bolezen, ki je še naši starši niso poznali, utegne postati usodna za narod in kulturo. Naglasiti je treba, da ima zlasti v vzgojnem .pogledu brezposelnost nadvse kvarne posledice pri mladem inteligentu. Delo vzgaja in oblikuje, strokovno delo postavlja mlade inteligente na njihova poklicna torišča in trdnejše življenske postojanke — oporišča, raz katera se morejo razmahniti v pravcu svojih zmožnosti in idealizma. Danes pa čaka armada dela-voljnih in zmožnih mladih inteligentov, povečini iz vrst malega človeka. Podpora od doma jim je že zdavnaj izčrpana ob dolgoletnem šolanju. 2e kot študentje so se morali vzdrževati večinoma sami, po diplomi pa so še ob tiste ugodnosti, ki jih uživa naš študent: nobenega doma, nobenega zaslužka, nobene podpore, nobenih popustov. Z nezasluženo nesmiljenostjo je postavljen tak inteligent — ma-gari z univerzitetno diplomo v žepu — nekam v zrak: brez strehe in kruha, brez znanja in opore, brez pravega naslova. Ni čuda, če ob taki neprestani skrbi za obstanek zapada mlad inteligent v pesimizem, kateri ga grozi oropati vsega zdravega idealnega zaleta in vreči na njegovo obstoječo življenje senco najraskavejše prozaičnosti in aspekt najneplodnejše primitivnosti za bodočnost. V brez-upnosti razmer in brezsmotrenega živolarjenja vedno bolj strta in do skrajnosti razočarana inteligenčna mladina prav lahko zaide v prevratne struje. Zato bi se morali vsi odločujoči činitelji zavedati, da se z oviranjem mladih moči od redne zaposlitve nakopava le največja nesreča za narod in državo, ker je mladina neizogibna voditeljica in odločeva-teljica vsega našega narodno-kulturnega življenja in stvarjanja v bodočnosti.
Iz takih razmer se je porodila ideja »Zveze mladih intelektualcev« v Mariboru, ki organizira našo mlado inteligenco širom Jugoslavije, nudeč ji predvsem stanovsko delovno zaščito. Kot strokovna organizacija mlade inteligence vodi statistiko o stanju brezposelnih članov (Borza dela za intelektualne poklice) in uvaja sistematičen red ter išče potov in sredstev, da se ta brezposelnost zaustavi in omili.
Ta »Zveza mladih intelektualcev«, ki so jo vodile zgolj kričeče dejanske potrebe v vrstah prizadetih, si dovoljuje poslati na merodajna mesta in naši javnosti sledečo spomenico kot opozorilo in prošnjo:
1. Kakršnokoli okrnjenje oziroma nkinjevanje naših prosvetno-knlturnih institucij, kakor tudi reduciranje sem »padajočega dela smatramo za škod-
ljivo narodu in državi in ga poziv na varčevanje ne more opravičiti. Smo mnenja, da je mogoče s primeroma majhnim povečanjem proračunske postavke prosvetnega ministrstva (za okroglo 20 milijonov) obdržati vse naše šolstvo v prvotnem in normalnem stanju. Ta vsotica pa bi se lahko pri nekoliko dobri volji in iznajdljivosti prihranila pri drugih izdatkih in za našo kulturo manj važnih resorih. Zato prosimo, da prosvetno proračunsko postavko povečate, ker bo sicer nujno trpela kultura in z njo vred vse naše blagostanje.
2. Če se že mora seči po škarjah in nožu, naj se ju poslužuje prevdarno in tako, da bo celi stvari prej v korist, ne pa v škodo. Nadprodukcija inteligence naj se ne rešuje slepo od zgoraj, ampak po pravem sistemu: predvsem naj se izvede elitno
Tako bleščeče sveže kakor prvi dan po vsakem pranju
• • (S' ► v. <• • • ."V" v. -».•'a T' 1 .
Vedno z
, V.^.-V-' j', • '-r ' • ■ :••
Pere res belo!
učiteljsko-, srednje- in visokošolstvo. Poleg tega pa naj se razširi strokovno šolstvo, šolnine naj ne zadenejo malega Človeka, ki daje najboljši in najvztrajnejši kader študentov, ampak premožnejše sloje, da se. tako omilijo v teh težkih razmerah škodljive socialne razlike. Tudi naj bi se nehalo varčevati tam, kjer je komaj dan eksistenčni minimum, marveč tam, kjer je ta že daleko prekoračen: zato naj se med plačami starejših uradnikov io onimi mlajših nastavnikov čimprej odpravi kričeča razlika iz razloga, ker je v tej dobi potrebna š« nadaljna izobrazba in ker si človek prav do tridesetletne dobe gradi dom in družino. Strah nas je pomisliti, kako je danes prav to radi dolgoletne brezposelnosti onemogočeno, s čimer je kršen najvažnejši evgenični zahtevek!
Zatiralo naj bi se in onemogočilo najstrožja dvojno in večkratno zasluikarstvo in odpravilo — pri starejših z zadostno plačo — dvojno služilstv« zakoncev. Upokojile naj bi se tudi žene dobro situ-iranih mož in oni, ki to sami žele, ozir. iinajo polna službena leta.
3.	Učne moči naj bi se ne preobromonjevale do onemoglosti na račun brezposelnih. Vsa prazna mesta naj bi se zakonitim predpisom ustrezajoče izpolnila takoj, da ne trpe na eni strani učenci in pouk, na drugi pa prizadeti nezaposleni diplomirani učitelji, medtem, ko se učne moči preobla-gajo z urami in previsokim številom učencev v razredih (80—150 in več!), kar bije vsem pedagoškim zahtevkom v obraz.
Spričo današnje še naraščajoče brezposelnosti je tudi s strani umskih delat cev nujna zahteva znižanja delovnega fasa tako v pogledu na službena leta kakor na tedenske ure. Tako bi se brezposelnost najprej ventilirala.	JSj|
4.	Pri nastavljanju v državno službo naj ne igrajo vloge nikakršne protekcije. Zlasti nnj se vsakršen protekcionizem odpravi pri nastavitvah r prosvetne službe. Odloča naj le doba čakanja in po možnosti tudi socialno stanje prosilca. Prepričani smo, da protekcionizem tu — pa bodisi s katerihkoli mest in ozirov — rodi lc najslabše posledice za vzgojo v pravilnem, svobodnem in enakopravnem smislu. Treba je dati duška in mesta vzgoji in njenim avtonomnim ter narodno-kullurniin ciljem.
S splošno nestalnostjo in večnimi redukcijami v prosvetni službi se le izpodkopava vsako smo-treno, resno in vestno pedagoško delo ter se ruši ugled vzgojiteljev, kar kvari učni uspeh.
5.	Brezposelnost inteligenčne mladine naj sc vzame v obzir na odločujočih mestih (zlasti pri kreditu za zadevne podpore v socialnem skrbstvu).
Tako smo priobčili naše težnje in potrebe. Predvsem smo jih naglasih v našem srednješolskem in osnovnošolskem učiteljstvu, ker sta ta dva stanova najštevilnejše prizadeta. Nič manj pa ne priporočamo tudi vseh ostalih inteligenčnih stanov, katerih brezposelnost naj bi se zmanjšala z razpisi potrebnih javnih del, z odgotioni tujih umskih delavcev, z večjo zaščito, ugodnejšimi socialnimi pogoji ter s podpiranjem Borze dela za inteligenčne poklice. Zlasti prosimo, da se dovoli službo iskajo-čim iz naših vrst brezplačna vožnja po železnici, onim pa, ki čakajo na državno službo, vsaj v omejenem številu znižana vožnja.
Prepričani smo, da hoče inteligenčna mladina odkrito sodelovati pri gradbi naše države. Mnenja pa smo, da se inteligenčni mladini patriotizem ne more kakorkoli vsiljevati, ker raste zdravi patriotizem iz proste ljubezni do naroda in državne skupnosti.
Za štiri milijone hranilnih knjižic
prodanih
Preiskava proli špekulantom se nadal'u'e
Ljubljana, 29. marca.
Špekulanti s hranilnimi vlogami so zadnji čas, ko so bile odkrite njihove nečedne špekulacije, napeli vse svoje sile in vpregli nekatere pomaga-če, da bi se na kak način izmotali iz neljube jim afere. Špekulanti in njihovi posredovalci javno zatrjujejo, da so bili upravičeni vršiti te špekula-tivne posle, ker so bili za to koncesijonirani. Ugotovitve ljubljanske policije pa se drugače glase in zato je tudi policija posredovalce prijavila mestnemu magistratu kot pristojni obrtni oblasti zaradi izvrševanja bančnih poslov, ki za nje niso bili koncesijonirani. Kakšno stališče bo obrtna oblast zavzela v konkretnih slučajih, nam še ni znano. Izrečena je bila doslej, kakor javljeno, samo ena sodba. Za te dni je povabljen na magistrat še neki drugi posredovalec. Baje bo on samo »po-svarjen«.
Zaradi oderuštva in ogrožanja kredita je ljubljanska policija 17. t. m. prijavila državnemu tožilstvu enega ljubljanskih posredovalcev. Državno tožilstvo je 20. t. m. uvedlo proti tej osebi pri deželnem sodišču kazensko preiskavo. Zaradi preiskave nam za enkrat ni mogoče obvestiti javnosti o zanimivih podrobnostih.
Ljubljanska policija je med drugim ugotovila, da je bil neki ljubljanski posredovalec posojil na vložne knjižice v prav tesnih poslovnih * ti Vili z
i nekim, doslej v javnosti neznanim finančnikom Robertom Freudom, zasebnikom v Zagrebu, sla-
I nujočim Palmotičeva ul. 80. Teh poslovnih stikov r.e more posredovalec utajiti, čeprav naglaša, da stoji za njim močna in solidna finančna moč, ki bo dobila celo iz Amerike dolarje in bo potem lahko dajala strankam še ugodnejša posojila. Robert Freud je bil glavni prekupovalec vložnih knjižic, ki je spletel svoje oderuške niti tudi do Ljubljane. Dajal je posojila na knjižice do najvišjega zneska 40 odst. glavnice, a sam si je odračunal za obresti in provizije do 10 odst., tako da so stranke dobile izplačano na roke faktično lc 30 odst. glavnice. Freud je sprejemal knjižice iz Ljubljane in jih potem dalje prodajal odnosno zastavljal. Mali vlagatelji bodo trpeli ogromno škodo, kajti bredvomno bodo prišli ob knjižice, ki sedaj krožijo kot kako borzno blago.
Zagrebška policija je ugotovila, da so Freud in njegovi priganjači, posredovalci in pomagači doslej pokupili v nekaj mesecih hranilnih knjižic raznih zaščitenih zavodov v nominalni vrednosti nad 4 milijone dinarjev. Lastniki knjižic so izključno mali ljudje, ki so si s težavo prihranili nekaj denarja, a sedaj jih razni brezvestneži. Izkoriščajoč njihovo denarno stisko in nejasen položaj v pogledu dviganja prihrankov, begajo ia iaatoztfavajo Ur spravljajo na beraiko palico.
Ljubljana
Zadnja poročila:
Senzacionalno razkritje londonskega lista
Kako bi Mussolini razkosat
SlovenVo k Avstriji, Banat Madjarski, Hercegovino in Črno goto Albaniji
Račun brez krčmarja
London, 29. marca. tg. »Evening Standard* objavlja danes članek o stališču Male antante in Poljske nasproti Mussolinijevemu načrtu štirih velesil in trdi, da ta načrt hitro prehaja v revizijske podrobnosti. V svojem prvem razgovoru z MacDonaldom je Mussolini takoj govoril o sledečih teritorialnih revizijah: 1. Ozek nemški zvezni most skozi poljski koridor od Ko-uitza do Marienwerderja. 2. Romunija vrne Madjarski Erdelj in Banat. 3. Jugoslavija vrne | Madjarski Banat, Avstriji pa Slovenijo. 4. Hrvatska postane avtonomna država. 5. Hercego- j vina in črna Gora se pridelita Albaniji, članek :
Priprave na teroristično akcijo
Recklingshausen. 29. cnarca tg. Tukajšnja policija poroča, da je v rensko-vestfalskein industrijskem ozemlju ugotovila, da obstojijo obsežne organizacije komunistične stranke za raz-streljevanje. Oporišča so v Bottropu, Miihl-heimu, Oberhausenu in raznih točkah. Člani organizacije eo se poučevali v raznih kurzih o razsteljevanju mostov, zgradb in cest. Policija je zaplenila mnogo razstreljiva in orožja. Pri Bottrop-Recklingshausenu so našli na železniškem nasipu zakrito s travo ogromno množino razstreljiva. Nastala bi lahko nepregledna
□	Občina znižuje stanarino. V torek zvečer je upravni <xlbor mestne občine ponovno razpravljal o znižanju stanarine v občinskih stanovanjskih hišah. Mestni očetje so reševali številne prošnje za znižanje previsoko odmerjenih stanovanjskih dajatev ter so sklenili znižati stanarino vsem prosilcem za isti znesek, kakor so znižali občinskim uslužbencem. Povprečno znaša znižanje pri stanovanju 50—80 Din. kar je vsekakor malenkostno, ker so se stanovanja švoječasno podražila za 200—300 Din. — Poleg tega so bile v razpravi tudi nekatere prošnje radi dodelitve stanovanj, ki so bile ugodno rešene.
□	Meso se bo podražilo? Na živinskem sejmu v torek je bilo opaziti znaten porast živinskih cen pri lepo rejeni živini. Nekoliko je ta porast v zvezi z običajnim pomladanskim zvišaniecn živinskih cen, glavni vzrok pa je v tem, da je dobiti le malo lepo rejene živine radi silnega pomanjkanja živinske krme. Debeli voli, ki jih je bilo na zadnjem sejmu le nekaj parov, so dosegli že ceno 5 Din za kg žive teže. Obeta se nam z zvišanjem živinske cene tudi porlraženje mesa.
□	Izgraditev tovorne postaje v Hočah. Pro-govna sekcija v Mariboru je že začela v Hočah /. grad bo tira, ki bo vodil k skladišču. S tem sc bo delo na izgraditvi hočke tovorne posta je znatno olajšalo in upati je, da pride Dravsko polje in hočko Pohorje še v letošnjem letu do svojega tako zaželjenega tovornega kolodvora.
□	Mrtvaški zvon. V Novi vasi. Bolfenkova ulica 24. je umrla zasebnica gosna Kunigunda Vinšer v starosti 70 let. Blago jKikojnico polože k večnemu {»očitku danes popoldne ob pol 5 na radvanjskeni pokopališču. — V Košakih je preminul Martin Nerat, star 67 let. Pokopali ga bodo danes popoldne na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Pokojnim večni mir in pokoj, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
□	Živahen mali trg. Včerajšnji trg je bil dokaj živahen in zelo dobro založen. Zlasti zelenjave in sadja je bilo v obilici, pa tudi perutnine so prinesli okoličani toliko, da ji je radi obilne ponudbe nazadovala cena. Prodaja ostalih pridelkov in dobrot se je vršila po običajnih cenah. Zelo dobro je bil založen tudi trg živinske krme pri klavnici. Okoličani so pripeljali 22 vozov sena (p>o 60 —90 Din), 2 voza otave (35—90 Din) in en voz slame (60 Din).
□	Pevski zbor »Počitniške zveze v Mariboru'. Koncertni program, ki se bo izvajal v ponedeljek, 3. aprila v unionski dvorani, ima tri dele Za uvod se predstavi pevski zbor s svojo lastno pesmijo — posvetil :nu jo je koin-jjoiiist E. Adamič, besedilo pa je od visoko-šolca Alberta llerica. Pesem zveni kot koral, zlasti so polni zaključni akordi vsakega stavka, ki zvenijo kot orgle. Nato sledi prvi del programa z ljubkimi narodnimi: Dve slovenski-koroški. nato srbska narodna »Tri curice« s sopranskim solom in dve hrvatski: »Oj jesenske duge noči« in živahno »Igra kolo«. Kot zaključek prvega dela slede Adamičeve, ki so zelo šaljive, zlasti zadnja: pogovor med ■materjo in hčerko radi moža. Te tri jx>je ženski zbor.
□	Poročili so se v zadnjih dneh: Ros Ivan, kotlnrski pomočnik iz Tezna in Ana Molk. — Trstenjak Jožef, mizar državne žel. delavnice v Studencih in šivilja Marija Soleh. Novojto-mjčencem obilo sreče in blagoslova!
□	Smrt ga jc rešila ječe. Včeraj je v Raz-vanjn nenadoma umrl 46 letni viničar Jožef llojnik. Pri delu v vinogradu mu je jiostnlo nenadoma •dubo, zanesli so ga domov, pa je v nekaj urnh izdihnil. Iloinik ie bil vj>oklicnn, da odsedi svojo, dne 16. decembra lanskega leta prisojeno kazen: 4 leta robije v mariborski kaznilnici. 0!x>sojen je bil radi uboja svojega prijatelja Jakoba Klecnenčiča, ki ga je izvršil dne IN. novembra 1932 v Razvanju. Večkrat je izjavil, da gre raje v prostovoljno smrt, kakor v ječo. Sedaj pe ga je nenadna naravna smrt rešila dolgoletnega zaj>ora.
□	Usoden padec z okna Celo Dravsko ulico jc včeraj razburila nesreča, ki ee je pripetila v hiši št. 11. V prvem nadstropju se je igrala
naglaša, da bi Jugoslavija kot glavni nasprotnih v očeh Italije s tako revizijo postala skoro zopet tako majhna, kakor je bila pred vojno Srbija. Pisec smatra za izključeno, da bi se taki načrti spričo odpora Male antante, Poljske in Francije sploh mogli staviti v diskusijo.
Titu^escu v Parizu in Londonu
Pariz, 29. marca. tg. Rocnunski zunanji minister Tituleecu ie danes pojjoldne odpotoval iz Ženeve v Pariz, Kjer bo imel jutri kot delegat Sveta Male antante razgovore z ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Paul-Boncourjem. Titulescu bo potecn iz Pariza potoval dalje v London, kjer se bo sestal z MacDonaldom in sirom Johnom Simonom.
katastrofa, če bi ta razstreliva ekskplodirala na želejniškeoi nasipu. Razstrelivo je bilo ukradeno v sosednjih rudnikih.
Zastrupiti so hoteli Hitlerjeve čete
Diisseldorf, 29. marca. tg. Tukajšnja jiolicija javlja, da je aretirala komunistično terorsko tolpo šestih mož, ki so nameravali v kuhinjah S. A. oddelkov zastrupiti hrano s ciankalijem in drugimi strupi. Pri voditelju te tolpe, galvani-zerju Hillgrafu so našli tri in jx>1 kg ciankalija in drugih strupov. Ciankalij sam bi zadostoval za zastrupljen je 100.000 ljudi. Hillgraf je izjavil, da je strup pripravil v mali tovarni, kjer je bil nastavljen, ker se je hotel kot galvanizer osamosvojiti.
3 letna Silviea Ogrinc: nagnila se je pri oknu preveč navzven ter padla iz višine prvega nadstropja na kucneniti tlak. Pri padcu je zadobil otrok hude notranje jjoškodbe in pretres možganov. Reševalci so prepeljali malo Silvico v bolnišnico.
□ S kožami v keho. Mesarju Gjuriču je ukradel 22 letni Janez 9 komadov surovih kož, vrednih 3000 Din. Tatvina ga je spravila v keho, kjer je 6voj greh skesano priznal.
Murska Sobota
Na praznik Marijinega Oznanjenja je bil za
murskosoboško dijaštvo velik in pomemben dan. V dijaško Marijino kongregacijo, ki je stara šele dve leti, a se prav lepo razvija in živahno deluje, je bilo sprejetih 38 novih članov. Obred sprejema novih članov, ki ga je opravil g. dr. Tomaž Kelenc, gimn. veroučitelj in ravnatelj Martinišča, se je izvršil v župni cerkvi. Bil je ginljiv prizor, ko je 38 mladih dijakov prisegalo zvestobo Jezusu, Mariji in sv. Cerkvi. — Popoldne ob 4 pa je priredilo dijaštvo v dvorani salezijanskega dijaškega zavoda Martinišča krasno uspelo akademijo. Prireditev so počastili s svojim obiskom odlični gostje in številno občinstvo je napolnilo dvorano. Vrstile so se dekla-macije in prizori. Vmes pa je ubrano pel dijaški mešani zbor in sviral dijaški orkester. Silen vtis je napravila zborna deklamacija: »Za Kristusa z Marijo«, ki jo je prednašala skupina kongregani-stov. Mogočno je donela prisega kongreganistov: Mi hočemo biti apostoli čistosti, apostoli vernosti, apostoli bratovske ljubezni. — Višek akademije pa je bil krasen govor tovariša Jožka Miheliča, osmo-šolca iz Maribora. Že njegov nastop je očaral. V prikupljivi, a navdušeni besedi je govoril o molitvi in delu. S posebnim ognjem pa je govoril o sv. očetu papežu. Pozival je navzoče k ljubezni in neomajni vdanosti do sv. očeta Pija XI. Njegova navdušena izvajanja je navzoče občinstvo sprejelo z viharnim pritrjevanjem in vzklikanjem: Živel sv. oče papež! Živel Pij XI.! — Govoru so sledile deklamacije, pozdrav zastopnika bratske dijaške Marijanske kongregacije iz Veržeja, petje in orkester. Tako se je proslava zaključila. — Praznik Marijinega Oznanjenja pa nam ostane neizbrisno v spominu; saj ie zopet mogočno razvnel v nas ljubezen do Jezusa Kristusa, do Marije, božje Matere in do sv. Cerkve — trojno ljubezen, ki je ponos in ki je prva dolžnost vsakega katoliškega dijalia.
Novo mesto
Jadranski teden prireja Jadranska straža. Vrši se od 26. marca do 2. aprila. Na sporedu so razna predavanja, razstava Jadranske straže, prodaja razglednic, skioptično predavanje »Vzdolž Jadranske obale Ob sklepu precedijo akademijo.
Vincencijeva konferenca v Novem mestu ima svoj letni občn' zbor dne 2. aprila ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Ob tej priliki bo predaval g. prof. dr. Levičnik o zanimivi temi: »Ob 100 letuici ustanovitve Vin-cencijevih konferenc.
Radeče pri Zid, mostu
Beneški trojčki v Radečah. Žo danes opozarjamo na Kurelovo komedijo štiridejanko Beneški trojčki, katero pripravljajo diletanti Kmetske knjižnice za zaključitev letošnje gledališke sezone.
Pasji knntumac. Lastniki psov se opozarjajo na poostreni pasji kontuinac, ki je stopil v veljavo v nedeljo, 26. t. m. za nedoločen čas.
Mestno sejmišče. Na zahtevo okrajnega veterinarskega načelnika se bo začelo s popravljanjem živinskega sejmišča, ki je zadnje čase že v slabem stanju. Upati ie, da bo občinska uprava tudi pri lem delu zaposlila naše brezposelne, katerih se tudi v Radečah ne manjka.
Poi zvedo vanfa
Damska ura se je našla v bližini cerkve tv.
Petra. Dobi se: Hrvatski trg 4, pritličje.
Itgtibila sem dva križca od Zavetišča sv. Jo. žefa do stolnice. Najditelja prosim prinesti v upravo »Slovenca«.
K današnjemu koncertu
„Lfubljaneft
Poleg dobro znraiih orgelskih mojstrov J. S. Bacha in Rheinbergerja je na programu še Francoz D'Indy (r. 1851). Njegova življenjska pot je bila izredno mnogolična, njegova skladateljska delavnost pa zelo plodovita: 4 velike lirične drame, 3 sinfonije, več sinfonskih pesnitev komornih in klavirskih del. Na koncertu se izvaja njegov op. 38: preludij in fuga. D'Indy je mojster arhi-tektonike, posvečen v najnežnejše odtenke zvočne učinkovitosti.
Paribeni je rodom Italijan, r. 1881 v Rimu. Od leta 1914 je na milanskem konservatoriju učitelj harmonije in kompozicije. Je tudi glasbeno-zgodovinski pisatelj. Njegov finale je izredno močna in učinkovita skladba.
Vse skladbe izvaja prvi naš slovenski in jugoslovanski orgelski mojster msgr. Stanko Premrl.
Glavno točko današnjega koncerta tvori A. Forsterjeva: Missa solenvnis za orgle, mešani zbor in orkester. 0 reformatorju slovenske glasbe sploh — v prvi vrsti cerkvene — je zapisa! dr. Kinio-vec: »Če je med slovenskimi glasbeniki sploh kdo velik, je Forster prvi, ki mu gre ta pridevek. Njegova »Missa solemnis« je celo vročekrvne, po te-atralično zamišljeni cerkveni glasbi izkvarjene Italijane navdušila, da so glasno priznali: Če je pa cecilijanska glasba taka, smo ž njo.«
To delo je nastalo v 1. 1882 in je bilo tedaj program, enako močno učinkuje tudi damdanes po svoji živahnosti, harmonski barvitosti, izredno zanimivi kontrapunktični zasnovi in nadvse po svoji oblikovni uglajenosti in izbrušenosti.
Mašo poje celotni društveni mešani zbor »Ljubljane«, na orglah msgr, Stanko Premrl, orkester 40. pp. Triglavskega. Dirigira prof. dr. Anton Dolinar.
<Damski plašči zadnje novosti
Pred nakupom plašča za pomlad st oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pn
„NOBLESE"
Aleksandrova cesta štev. 4.
Predavanje Miss Edith Oxleyeve o Londonu
Ljubljana 28. marca.
Angleško-jugoslovansko društvo je priredilo dne 27. t. m. v dvorani hotela Metropol v Ljubljani lepo uspelo predavanje Miss Edith Oxley-eve, profesorice iz Maribora, ki ga je obiskalo veliko število članov in prijateljev društva.
Društveni podpredsednik, odvetnik dr. Maja-ron, je predstavil občinstvu simpatično predavateljico, ki že tri leta na naši severni meji spoznava našo javnost z angleško kulturo. Diplomirala je na pariški univerzi in je bila dolgo vrsto let profesorica na učiteljišču v Londonu. Zalo si je tem rajša izbrala za predmet svojega predavanja mesto London.
V prisrčnem, neprisiljenem pripovedovanju je Miss Oxley s pomočjo epidiaskopa popeljala poslušalce po osrčju Londona, po starem delu mesta, kjer je skoro vsaka zgradba zgodovinsko znamenita. Predvajala je krasne projekcije v barvah, med I drugimi reko Thames, kjer se vrstijo ladje vsega I sveta, kajti London je še vedno največje pristanišče ; na svetu, slavno katedralo St. Pauls, krasno rene-! sančno stavbo, ki jo je v velikem požaru v 1. 1667 zgradil na mestu prejšnje gotske cerkve, v renesančnem slogu Sir Christopher Wren, največji angleški arhitekt vseh časov, glavne ulice in trge modernega Londona in stare noše in običaje, ki jih Angleži zelo spoštujejo. Kazkazala je notranjščino parlamenta in tkzv. Mansion house, rezidence londonskega župana, ki je prav za prav najvažnejša oseba v Londonu. Saj mora celo kralj, čeprav je vse le gola formalnost, prositi župana za dovoljenje, ako hoče v mesto. Naj se zgodi večja nesreča kjerkoli na svetu, inora londonski župan po starodavnem običaju prvi prispevati večji znesek, s katerim otvarja pomožno zbirko. Seveda je tudi njegova plača temu primerna in znaša menda letnih 120.000 funtov. Najlejiše so bile one slike, ki prikazujejo parke v osrčju Londona, kjer se Londončanje lahko več kilometrov daleč sprehajajo po zelenih gajih v senci mogočnih dreves.
Miss Oxley je tudi opozorila ljubitelje radia, da lahko poslušajo vsako nedeljo zvonove cerkve Sv. Martina in ogromni zvon »Big Ben« v velikem stolpu spodnje zbornice parlamenta. Zelo posrečene so bile tudi nočne slike. Londonska megla namreč povzroča na najbolj prometnih ulicah radi močne razsvetljave neke mistične efekte. London ne bi bil to, kar je, brez svojih orjaških policijskih stražnikov z visokimi čeladami. Saj mora biti mladenič, ki hoče biti sprejet v stražo, visok najmanj 1 in 84 cm. Značilna za londonsko miselnost je slika, ki kaže, kako je tak orjak ustavil reko avtomobilov, da bi mogla mala mačica čez cesto.
Po zahvali dr. Majarona za lepo predavanje je nagradilo občinstvo Miss Oxloy-evo z dolgotrajnim odobravanjem.

Trgovski potnik obsojen na 15 mesecev
Ljubljana, 29. marca.
Trgovski potnik Rado, možakar pri petdesetih, je drugače prebrisancc. Toda usoda življenja ga je vedno tepla, da je zdrknil na stranpota. Proti njemu je trajal dolg kazenski proces, ki se je šele danes zaključil pred malim senatom. Državni tožilec je proti Radu naperil kar tri obtožnice zaradi nebroj sleparij in drugih nepoštenih trgov-■ skih mahinacij. Opeharil je tako-lc 25 trgovcev v Ljubljani in na dcieli za približno vsoto 31.0C0 di-. narjev v blagu odnosno gotovini. Rado je bil zastopnik nekega Zagrebčana, ki ima tovarno nogavic v Zagrebu. Rado je ponujal te nogavice in je sklenil precej dobrih kupčij. Im i pa je smolo, da si jc včasih pridržal naplačila. Sam pravi, da je lo storil, ker mu je bila tvrdka dolžna na provizijah. Nekatere trgovce pa je opeharil za druge i stvari, tako nekoga za ribe in rake.
Pred sodniki je Rado prostodušno vse priznal. ' Zaslišanih je bilo več trgovcev. Razprava jc trajala v torek od 11 dopoldne do 14.30 ter danes od 10 dopoldne naprej. Rado je bil obsojen na 15 mesecev robije in na 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora ter v Izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Ka i bo danes?
Frančiškanska cerkev: Ob 20: Cerkveni koncert »Ljubljane«.
Drama: »Hamlet«. Preniijera. Izven. Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo: Ob 8.: Zadnji dnevi Pompejev. Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
S/amič, kampelc ti presneti, kje ta rizling si dob'! P Zam res Kse priznanre gre ti, bol/šega še nisem pil/
0 Nekaj misli k občnemu zboru »Nabavljalne zadruge drž. uslužbeneov v Ljubljani«. V petek, dne 31. t. m. se bo vršil U. redni občni zbor »Na-bavljalne zadruge drž. usl.«, in sicer ob 7 zvečer v Delavski zbornici. Kakor je razvidno iz jioročila, ki je razstavljeno v zadružni pisarni, šteje zadruga 1355 članov, a od teh je le okroglo 800 kupujočih ali 60%. Spričo tega se vsakemu zavednemu članu vsiljuje vprašanje, kje tiči vzrok temu. Kako to, da je samo 1335 članov, ko je vendar število državnih uradnikov znatno večje? Ali tiči vzrok v pomanjkanju zadružne zavesti, ali v upravi, ali ga je treba iskati pri osebju, ali pa morda drugje? Naj bo vzrok ta ali oni, vsekakor bi bilo umestno, da se ob priliki letošnjega občnega zbora reši že lansko leto sproženo vprašanje službene pragmatike po načinu, kakor jo ima n. pr. sorodna zadruga naših železničarjev. Ta pragmatika naj bi nudila uslužbencem primerno plačo za vsakdanje življenjske potrebščine, na drugi strani pa možnost malega prihranka za nepredvidene slučaje (bolezen, redukcije itd.), zakaj le primerno plačan uslužbenec, kateremu se ni treba bati za svoj obstanek — torej s stalno službo — more vršiti svojo utrudljivo in odgovorno službo v zadovoljstvo odbora iu članstvu. Vsekakor je to v interesu zadruge same, kakor tudi vsakega njenega člana, da občni zbor v tej zelo važni in nujni zadevi končnoveljavno odloči ter da upravni odbor ob sodelovanju posebnega odbora iz vrst članstva to pragmatiko ludi čimpreje izdela in izvede. Res bi se s lem na eni strani osebni izdatki povečali, toda brez dvoma hi na drugi strani točna in solidna postrežba dvignila zadovoljstvo sedanjih članov, privabila novih kupujočih in na novo vsto-pivših drž. uslužbencev. S tem bi se dvignil ugled zadruge, promet bi se povečal in s tem tudi dohodki zadruge, ki bi vsekakor izdatno presegali povečane osebne izdatke. Ta misel naj vodi vse člane na petkovem občne mzboru v ugled in procvit naše zadruge. — Iz vrst članstva.
KONCERT
PRIREDI V ČETRTEK 30. MARCA OB 8 ZVEČER V FRANČIŠKANSKI CERKVI
SLOVENSKO GLAS BEN O DRU ST V^Vf
★
NA SPOREDU SO
ORGELSKE TOČKE, ki jih i?.o it ja ravnatelj stolnega koru msgr. STANKO PREMRL,
FORSTERJEVA »MISSA SOLEMNISt
v a-tnolu za -/.bor. orgle in orkester. S o d c l u je godba 40. peš polk a.
DIRIGENT PROF. DR. A N T O N D O L l N A R VSTOP PROST
0 Film o plezanju predvaja Turistovski klub xSkala« 5. aprila ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice. Film je izdelal znani dunajski alpinist Kari Poppinger ob sodelovanju najboljših avstrijskih in nemških plezalcev. Snemal ga je v Dolomitih, v tem izrazito plezalnem terenu, v navpičnih stenah in ostrih robovih mogočnih dolo-mitnih stolpov. Film nima vsebine, ker je zamišljen kot učni tehnični film o plezanju. Imeli smo že priliko v domačih alpinskih filmih opazovati delo plezalca, a to so bili le odlomki, ne vedno najzanimivejši iz ure in ure trajajočih plezalnih tur. Poppinger je s svojim filmom žel velike uspehe na domačih tleh, v Avstriji in Nemčiji, kakor tudi v Češkoslovaški in Poljski. »Skala« je ž njim sklenila dogovor za to predavanje že januarja letošnjega leta, a predavatelj je bil po pogodbah za predavanja v drugih krajih do sedaj oviran in ni mogel priti v Ljubljano. Ob počelku plezalne sezone bo ta film za plezalce vzpodbuda za skorajšnje podvige, za ostalo publiko užitek, ki se sicer nudi samo plezalcem ob plezanju samem. Neznane lepe pokrajine se bodo odkrile v filmu vsem, ki p-znajo sicer samo naše domače planine.
© Velikodušen dar. Lekarnar mag. pharm. gospod Sušnik je daroval v spomin umrlega lekarnarja g, Mayerja v fond za mestne revež« 1000 Din, za kar mu izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo.
© Tuje tračnico je prodal. Prav prebrisano tatvino oziroma sleparijo si 'e dovolil te dni neki Jakob C., brezposelni delavec, ki ga je aretirala sedaj ljubljanska policija. Jrkob je pred tedni, ko so napejjavali tračnice za tir za ma'o železnico iz Ljubljanice na ljubljansko polje, prišel h kupu, kjer so bile tračwice naložene. Izvlekel je iz žepa meter, malo pomeril tračnice ter se napravi!, kakor da bi bil kakšen polir Ljubljanske gradoene družbe, katere last so bile tračnice. Nato pa je samozavestno naročil delavcem krog njega, ki so ga z začudenjem opazovali: »Naložite jih na voz in zapeljite k Stupici.« Delavci so te tračn ee res naložili na voz in izvršili »povelje«. Pri Stupici, trgovini z železnino, je možakar nastopil zelo samozavestno, tako, da ie res prepričal uslužbenca, kakor, da eo tračnice negova last. V trgovini so mu izplačali nekaj nad 250 Din za nad 1000 kg tračnic, katere so kupili f>o 0.25 Din za kilogram kot staro železo. Seveda je Ljubljanska gradbena družba kmalu opazila to tatvino in jo prijavila policiji. Pri natančni pre:skavi je prišlo na dan, Icako so te tračnice izginile. Delavci so tudi Jakoba poznali in so [>ovedali, 1-do jih ie dal odpeljati. Tako je prišla ta sleparija na dan.
© Modne hlače — puinparce dobile najceneje pri Preekerju, Sv. Petra ceeta 14,
Komumsttčna zarota v Nemčiji?
Maribor
Dnevna kronika
Smrt pod motornim kolesom
Ptuj, 29. marca.
Usodna nesreča se Je pripetila snoči v Spuhlji pri Ptuju, ki je zahtevala smrtno žrtev. Okoli 19 je privozil po cesti iz Ptuja vojaški pilot-narednik Majcen iz Zagreba na vojaškem motornem kolesu. Na ostrem ovinku v Spuhlji mu je prišel nasproti 72 letni prevžitkar Ivan Vičar iz Brstja. Srečanje je bilo za oba tako nenadno in naglo, da je bil vsak umik nemogoč. Majcen se je zaletel z motorjem v Vičarja ter ga podrl na tla. Starec je pri padcu dobil smrtnonevarne poškodbe. Imel je prebito lobanjo in hude notranje poškodbe. Motoci-klist, ki je po čudnem slučaju ostal nepoškodovan, se je takoj zavzel za ponesrečenca ter odredil vse potrebno, da so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Vendar je bila vsaka pomoč zaman in ie Vičar na posledicah dobljenih poškodb umrl. Oblasti sedaj preiskujejo, kdo je zakrivil trčenje, ki se jc končalo tako tragično za nesrečnega starčka.
Vlom v občinski urad
Kostanjevica, 28. marca.
Danes ponoči so neznani vlomilci vlomili v tukajšnji občinski urad. Skozi okno so se prerili v pisarniške prostore, spretno prevrtali na dveh krajih železno blagajno in iz nje odnesli približno 12.000 Din.
Za vlomilci ni nobenega sledu. Morda se posreči orožništvu, ki je zastavilo vse sile, da izslede vlomilce in kmalu prime nezaž,eljene nočne obiskovalce.
Z nožem nad prijatelja
Kranj, 29. marca.
Anton Teran, vulgo Jurček, posestnik ter mlinar in Žagar, že bolj prileten, vendar pa zastaven možakar ter Ciril Ažman vulgo Brčkov sta prav za prav prijatelja. Oba sta doma iz Bistrice pri Pod-brezjah in skoro soseda. Vedno ju je bilo ■ eliko videti skupaj. Teran je poročen, Ažman pa je ne-oženjen in je na njegovem domu tudi gostilna. Vendar pa je gospodarica posestva in gostilne še Cirilova mati. Ažman je star kakih 20 do 28 let. Po značaju je vesele narave, prav tako kot njegov prijatelj Teran.
V noči od nedelje na ponedeljek sta se Teran ln Ažman mudila v gostilni pri Klemenčku v Dupljah. Bilo je zelo poz.no v noč, že blizu jutra. — Kako se je življenje v gostilni vrtelo prej, nas ne zanima. Za nas prihaja v poštev kot prvi prizor nato sledeče krvave drame trenutek, ko je Ažmanu padel na tla stotak, Teran ga je pa pobral. Ažman je denar zahteval nazaj, Teran pa ga ni hotel vrniti, češ, da je njegov. Med družbo je s tem šinila iskra prepira in napetost ozračja je rastla, se med prerekanjem večala in dosegla vrhunec, ko je Teran potegnil nož. da bi Ažmana napadel. Teranu so nož izvili iz rok in ga mu pozneje vrnili, ko jc obljubil, da bo Ažmanu prizanese!.
Družba je gostilno zapustila. Ažman se je odpeljal s kolesom domov. Pri znamenju blizu železniške proge ga je iz zasede napadel Teran in mu z nožem prizadejal šest ran. Seveda se Ažman,
ranjen, ni mogel nič braniti. Iz ran mu je lila Hpt, Iz pu etjodenlh pl|u5 m« je uH«jolo enim. V tem trenutku je do Ažmana prispel tovariš Trno-vec. Ta je Ažmana spravil v sosednjo hišo. sjyn pa se je s kolesom odpeljal k Ažmanu na dom po voz in konja. Ažmana so nato naložili na voz, in ker ima ubogljivega konja, se je sam odpeljal domov. Ažmanov.i so" takoj nato — b;lo je okrog pol šestih zjutraj — poklicali zdravnika iz Kranja. Prispel je g. dr. Joža Bezič, ki je ugotovil, da ima Ažman dve za 1 cm široki, a globoki rani na desni 6trani prs. segajoči do pljuč, eno manj nevarno na levi strani prs, eno v trebuhu, dalje široko zeva-jočo rano v zapestju leve roke in končno še eno rano na levi nogi. — Zdravnik ie rane za silo obvezal, ranjenca pa takoj nato z avtotaksijem poslal na zdravljenje v Ljubljano. Ažman se je odločil za Leonišče. kjer se zdravniki trudiio, da bi mu rešili življenje. Stanje ranjenega Ažmana ie dovolj kritično. Ce se v teku nekaj dni ne bodo rane začele gnojiti, bo Ažman ozdravel. Predvsem so nevarne one rane v pl ničih. — Za Terana pa se, naravno, zanimajo orožniki.
Vsak damskl plašč svoja posebnost pr« k. PUmK
Selenburgova ul. nasproti karamo »Zvezda« Športne in modne obleke, trenskoti, huberlusi itd., za dame in pospode.
Koledar
area: Janez K Novi grobovi
Četrtek, 30. marea: Janez Klimak, opat; Kvi-rtn, mučenec.
-f- V Ljubljani je včeraj umrl g. Andrej Mar-San, posestnik in mesar. Pogreb bo v petek, dne 31. marca ob 4 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Bolezen g. Kosa Lavrencija, župnika na Vinici, se je tako poslabšala, da se je bati najhujšega. Priporočamo ga vsem sobratom v molitev.
—	Promocija. Na graški univerzi je bil pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva gosp. Milan Cimder iz ugledne hiše »Ruski car« na Ježici, Iskreno čestitamo,
= Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so •drejeni na službo v organizacijski odsek operativnega oddelka glavnega generalnega štaba inž. podpolkovnik za generaištabne posle Anton Parte in na službo v generalni štab timoške divizijske oblasti topniški kap. II. razr. za generaištabne posle Marijan Žmavec. — V orožništvu za poveljnika novo-pazarske čete zetskega orož. polka kape-tan 1. razr. Dragotin Šinkovec, za poveljnika šole ca vodje patrulj in poskušne orožnike drinskega orož, polka orož. kap. I. razr. Ferdinand Polak, za vodnika kruševnškega voda moravskega orož. polka orož. kap. II. razr. Friderik Leman in zn vodnika vučitrnskeua voda moravskega orož. polka orož. poročnik Zvonltnlr Čejka.
= Upokojena stn konjički narednik vodnik I. razr. 1. konjiškega polka Ivan Husjak in narednik vodnik 2. razr. torpedne stroke Franjo Boh.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Joselova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
0**ale nesN
—	Nova razdelitev poslov na deželnem sodišču. Ljubljansko deželno sodišče pripravlja za 1. april no\o razdelitev sodniških poslov, ker stopi ta dan v veljavo enotni civilnopravdni postopek odnosno sodni poslovnik. Hkratu bo uvedeno tudi novo zaznamovanje posameznih sodniških poslov. Namesto sedanjih, oo nemških besedilih vzetih znučk bodo vpeljane nove. Tako bo značka za vse pravde od basutelk do večjih tožba za 12.000 Din in za menične tožbe splošna značka P (pravde) mesto sedaj običajnih Cb, C in M. Slednja značka je pomenila opominjevalne tožhe, pri katerih je nil sodni postopek precej skrajšan. Mesto E za eksekucije pride v prakso značka I (izvršbe). Hkratu bodo izvršene nekatere osebne spremembe pri posameznih referatih in oddelkih lako na okrujnem kakor tudi na deželnem sodišču.
—	Polovična vožnja v Maribor. Povodom državnega prvenstva v cross-countryju v Mariboru je dovolilo železniško ministrstvo za nedeljo 2. aprila vsem posetnikom omenjene prireditve polovično vožnjo na železnici. Ugodnost lahko izrabijo vsi posetniki Maribora. Nedvomno bo to mnogo doprineslo k številni udeležbi na tej letošnji naši največji labkoatletski prireditvi.
—	Strojne tovarne in livarne v Ljubljani odpuščajo delavce. Ravnateljstvo Strojnih tovarn m livarn d. d. v Ljubljani nas z ozirom na notico od 21. t. m. prosi, da priobčimo sledeče pojasnilo: »Res so Strojne tovarne svoje obratovanje v zadnjem času skrčile in nekaj delavcev odpustile, nekatere pa poslale na brezplačen dopust. Glavni vzrok teh redukcij leži v občutnem skrč-niu naročil, skrčenje, ki ie deloma posledica splošne gospodarske krize, deloma pa sezonskega značaja. V normalni dobi ie naše podjetje zaposlilo v zimskih mesecih večino delavstva z izdelovanjem zalog, kar smo pa morali letos, vsled slabih izgledov za prodajo, vstaviti. Ne male težkoče povzroča dejstvo, da prihajajo plačila za državne dobave zelo počasi in da država za zakasnela plačila ne plača nikakih obresti, dočim mora podjetje svoje obveze napram državi vršiti točno in mora plačevati državnim podjetjem n. pr. za dobavo železa 15 odst. obresti. Vodstvo podjetja torej nikakor ni krivo, da je moralo obrat skrčiti in upa, da bo, čim se število naročil zviša, lahko zopet odpoklicalo na dopustu se nahajajoče delavstvo in zvišalo delavski stalež. K temu bi lahko mnogo pripomogla smotrena državna gospodarska politika in s tem olajšala položaj ne samo Strojnim, ampak tudi vsej industriji in delavstvu. Končno pripominjamo, da skrčenje v obratovanju nima nobenega vpliva na izvršitev tekočih naročil, katere redno sprejemamo in izvršujemo.«
— Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josel« voda že pri malih, češče selo zaprtih bolnikih. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske bamovine št. 25 od 29. t. m. je objavljen »Zakon o začasnem trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grško« dalje »Uredba o zunanji tehnični službi pri upravi banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam« in »Objave banske uprave o pobiranju ob-
—	Avtomobilska nesreča trgovskega potnika.
V Lukovici se je v torek popoldne ponesrečil 28 letni trgovski potnik Jožef Novak iz Ljubljane, Korytkova ulica 23. Novak se je vozil po opravkih z malim dvosedežnim avtom, kateremu je v Lukovici odskočila pnevmatika, tako da se je avto prevrnil. Pri padcu se je Novak močno pobil po glavi, kjer ima veliko rano. Čez noč je ostal Novak v Lukovici, včeraj pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Iz vlaka je skočila. Z dolenjskim vlakom, ki pride v Ljubljano ob pol 16, se je peljala neka mladenka. V Št, lovrencu bi morala izstopiti. Ko je vlak že odpeljal iz postaje, se je spomnila, da -ai več čas za razgovor s potniki, ampak, da je treba izstopiti. V naglici se odloči, da skoči iz voza. Sopotniki so io svarili; pa ni nič pomagalo. Pri padcu si je zlomila golenico, da ie kost ven pogledala. Vlak se je ustavil in bolnico t>dpe'ial v Ljubljano na kolodvor, odkoder jo je rešilni avto o^iielial v bolnišnico,
—	Strog pasji kontumne je razglašen za ves krški okraj. V škocijunski fari se je pojavil stekel pes, kateri je ogrizel več psov. Bolno žival so ustrelili v Bučki, dne 16. t. m. V ko-stanjeviški občini ni bilo nobenega pojava pasje stekline.
—	Žalostne posledice viharja v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: Vihar, ki je divjal pretekle dni, je napravil ogromno škodo na Omiškem polju. Ruval je drevesa s korenino vred. Stoletne oljke je lomil kakor drobne šibice. Žrtev viharja jc postal tudi kmet Luka Frunkovič. Ker se ponoči ni vrnil domov, so ga sosedje šli iskat. Našli so ga mrtvega poti oljko, ki jo je vihar prelomil.
—	XI. Kedni občni zbor Zadruge državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani se vrši v petek, dne 31. marca t: 1. ob 7 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
—	Popravek k napačni razlagi pravil zavarovanja »KARITAS« na občnem zboru samopomoči hišnih posestnikov v Ljubljani. Ker so na občnem zboru samopomoči hišnih posestnikov, ki se je vršil 28. t. m., nekateri napačno razlagali naša pravila glede mesečnih prispevkov, si dovoljujemo napraviti tozadevni popravek. Mesečni prispevki so pri »KARITAS« stalno enaki. Zavarovana vsota je odvisna od vstopne starosti in od višine mesečnega prispevka. Če se n. pr. zavaruješ s 24. leti, si s stalnim mesečnim prispevkom 20 Din zagotoviš posmrtnino 11.7(50 Din. Ce pa pristopiš kot 54 letnik, si s stalno enakim mesečnim prispevkom 50 Din zagotoviš 10.000 Din posmrtnine. Ni torej res, da bi morali člani plačevati vedno večje mesečne prispevke. Mesečni prispevek in zavarovana vsota ostaneta vedno ista kot ob vstopu. Ce pa hoče član mesečni prispevek znižati ali zvišati, se zniža odnosno zviša ludi zavarovana vsota. Enoletna ka-renca se predpisuje osebam, ki so ob pristopu stare 00 let in več. Ce taka oseba umrje v čakalnem roku, izplača »KARITAS« najmanj to, kar je vplačano. Iz vsega tega j« razvidno, da je zavarovanje »KARITAS« najbolj ugodno, solidno in varno zavarovanje. ki nudi članom možnost, da si pravočasno preskrbijo dostojen pokop in rešijo domače vsaj prvih materijelnih skrbi in težav. »KARITAS«, Ljubljana, oalača Vzajemne zavarovalnica
—	Izpiti za profesorje »rednjfli trgovskih
iol se bodo vršili 2., 3. in 4. maja 1953. Kandidati, ki žele delati ta izpit, morajo po členu 11 in 12 Pravilnika za polanje izpitov za profesorje srednjih trgovskih šol (naredim ministrstva za trgovino in industrijo l. št. 35719-N z dne 20. okt. 1932) do 10. aprila 1933 predložiti domačo nalogo in pravilno kolkovnno prošnjo, dokumentirano po predpisu člena 14 tega pravilnika. Prošnji, v kateri je treba navesti skupino predmetov in tuji jezik, iz katerega želi delati izpit, se morajo priložiti izvirni ali overovljeni dokumenti. Če IhvIo prošnji priložena spričevala inozemskih šol, je treba priložiti tudi overovljeni prevod teh spričeval. V Zagrebu, dne 28. marca 1933. Komisija za polaganje izpitov za profesorje srednjih trgovskih šol.
—	Zelo razširjeno je nupučno mnenje, da hripa nastopa samo ob mokrem in hladnem vremenu. Najnovejše izkušnje so dokazale, da se je v suhem zimskem vremenu še bolj širila la bolezen. Val hripe, ki je objel naše kraje, se mora resno upoštevati. Nespametno je čakati, da človek oboli. Varovati se treba že pred okuženjem s Panflavin-pasti-ljami. Človek si s tem prihrani nepotrebne stroške in neprijetnosti.
—	Aparat za mešanje pudra. Za mešanje pudra so iznašli mali aparat, ki ga imenujejo Mix-Max. Ta aparat temeljito premeša razne ninnae pudra in daje mešanici homogeno enotnost. Spodnji del tega >Mikserja« je steklen, torej prozoren in ima v svoji vertikalni smeri malo sito. Zgornji del sestoji iz okusnega japonskega rdečega bakelita, ki tako tesno zapira spodnjo steklono posodo, da tudi ob najmočnejšem pretresanju ne more izpasli niti prah pudra. Mešanje raznobarvnih vrst pudra se izvrši z 2—3kratnim tresenjem posodo. Naše dame bodo s tem aparatom lahko mešale ne samo Cocktail-e finega okusa, marveč tudi lastni, individualno barvani puder.
—	Očetov" nasledstvo v obliki lepih belih zob lahko "Hranite v pozni starosti i stalnim čiščenjem 7. znano Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
—	Vsak hišni posestnik, ki ima poleg hiše tudi vrt za zelenjavo, cvetlice in sadno drevje, posveča v začetku pomladi največjo pažnjo gotovo obdelovanju in ureditvi svojega vrtička. Zato bo vsak resnično napreden gospodar segel z zanimanjem po knjižici sadjarskega in vrtnarskega strokovnjaka M. Ilumeka .Domači v r t se imenuje priročna knjiga, katero bi moral imeti vsak posestnik vrta. V njej najdemo praktična navodila kako vrt uredimo, obdelujemo in krasimo, pojasnjeno s 102 podobama v besedilu in 2 barvastima slikama. II. predelana in pomnožena izdaja, Ljubljana, 1931. 234 strani, cena nevezani knjigi je 42 Din, vezani 54 Din. — Tvarina je razdeljena v dva dela: v splošno in posebno vrtnarstvo. V prvem delu razpravlja o ureditvi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenja, gnojilih ter o glavnih vrtnarskih delih. Posebno vrtnarstvo o poglavju o zelenjadarslvu, o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin (lončnic) ter na koncu o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Onim, ki se pečajo v glavnem s sadnim drevjem pa priporočamo najboljšo slovensko knjigo o sadjarstvu: Praktični sadjar, ki jo je spisal istotako naš priznani strokovnjak M. tlumek. To je zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvastimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Ljubljana 1923, 409 strani in stane vezano 80 Din. — Obe knjigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Mo ste pri Liubliani
Sv. misijon pri Karmeličankah. Na pobudo uspešno delujočih cerkvenih organizacij smo imeli v dneh od 25. do 28. marca t. 1. v tukajšnjem delu občine ponovitev sv. iiiisijona, ki ga je vodi! č. g. dr. Žibert D. J. — Za obnovitev in ohranitev duhovnih sadov zadnjega misijona pred dvemi Ieli potrebna ponovitev je sedaj dovršena. Upamo, da zrna verskih naukov niso padala kraj ceste ali na cesto samo, marveč da so bila vsejana v rodovitne brazde src zelo številnih udeležencev in da bodo obrodila obilen sad. Prijazna in dokaj prostorna cerkev karmelskega samostana je bila zlasti ob večernih jedrnatih misijonskih govorih polna pobožnih vernikov, čeprav ni bila po številu prebivalstva prenapolnjena. Kaka stotina mož in žena, zlasti fantov in deklet, bi se bila še lahko stisnila. Pa kaj se hoče. Živimo med številnim proletarija-tom na eni in med raznimi Faraoni na drugi strani, kojih srca bodo ostala pač zakrknjena, najsi pride na nje vseh sedmero egiptovskih nadlog. Morda zdrami vse druge iz duševnega spanja v soboto, dne 1. aprila močnejši farni zvon pri Sv. Petru, nego je bil zvonček skromnega in tihega karmelskega samostana. — Ne glede na te opazke pa jo treba ugotoviti, da je bila udeležba zjutraj pri vseh treh sv. mašah zelo lepa, zlasti — kot že povedano — pa zvečer, tako da sino lahko zadovoljni vsi z g. misijonarjem vred. — K obhajilni mizi je v teh dneh pristopilo izredno visoko število ne samo žensk, marveč tudi moških, kar bodi v posebno čast tudi v tem pogledu naprednim Mostam.
SameUc
inclbžcfo za moto LaveCiko'
PALMA
GUM! PODPETNIKE IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Oilfi ernepri vsakem nevrementt, ■jioceni, ne drči, ze/b trajne. Do&i ^e prt iftaAzsn čec^jar^kem. mojttrtL.
JUOOSl.nOlLCK
Radio
Prodruml Kadin-i.int*11nnai
Četrtek, 30. marca: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18 30 Italijanščina (dr. St. Leben) — 19.00 Korist rastlinstva: Naše žitarice: Zakaj so žila naša hrana (trgovska stran), prof. Pengov — 19.30 Orgelske točke, svira mons. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani — 20.30 A. Foerster: Missa solemnis, za mešani zbor, orgle in orkester, izvaja Slovensko glasbeno drušlvo» Ljubljana«, dirigent prof. i dr. A. Dolinar — 21.30 Koncert salonskega kvin-j teta — 22.S0 Čas. poročila, plošče.
Petek, 31. marca: 11.15 Šolska ura: Otrok iz predpotresne Ljubljane (g. Josip Lapainc) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 Čas, plošče", borza — 17.30 Salonski kvintet: — 18.30 O trustih in kartelih (univ. prof. dr. Bilimovič) — 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) — i9.30 Geologija naše zemlje (g. Lojze Peterim) — 20.00 Prenos iz Varšave — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Dm*ii nropramtt
Petek, 31. marca;
Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Bel-grada. — Milano: 21.00 Simfonični koncert. — Brno: 20.15 Pester koncert — 20.30 Večer češke poezije. — Stuttgart: 20.40 Koncert voj: ške godbe. — Toulouse: 20.45 Simfonični ko-icert. — Leipzig: 20.45 Pester program — 21.45 Pesmi. — Bucarest: 20.000 Simfonični koncert. — Suisse Ro-mande: 21.15 Kabaretni koncert. — Belgrad: 20.30 Koncert ork. kraljeve garde. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromiinsteri 20.00 »Don Carlos«, opereta, Verdi. — Langenberg: 19.45 Preno« iz New-Torfca. — Praga: 21.00 Radio orkester. — Dunaj: 20.00 Koncert. _ Miinchen: 21.55 Zborovno petje. — Budapest: 19.30 Operni prenos — Ciganska glasba. — Varšava: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije.
Aasnatiiila
Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo literarno predavanje o Andreju Uideu, ki bo v ponedeljek 3. aprila ob 21 v društveni predavalnici. Predaval bo znani francoski kritik g. Leon Pierre Quint — Vubimo.
Predavanje v kemičnem seminarju. V petek dne 31. marca ob 18 se bo vršila diskusija o zadnjem predavanju gos,poda dekana prof. dr. inž. A. Krala, in sicer v kemični predavalnici Dri. realne gimnazije, Vegova ulica 4.
Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani, vljudno »poroča vsem svojim Članom, da se vrSi njegov .redni občni zbor v četrtek v Geografskem institutu na univerzi.
Prireditveni odsek krajevnega odbora Rdečega križa r Ljubljani bo imel svojo redno mesečno sejo v petek, dne 31. marca t. 1. ob četrt na 7 »večer v daniski sobi kavarne Emona.
»Sloga« narodno železničarsko glasbeno društvo v Ljubljani je sklicalo IX. redni letni občni zbor društva za uedeljo, dne 2. aprila 1933 ob 9 dopoldoe. Zborovanje se bo vršilo v društveni dvoiani v Ljubljanskem dvoru. — Odbor.
Občni zbor Jugoslov.-češkoslov. lige v Ljubljani se bo vršil dne 4. aprila ob 20. uri v restavraciji »Zvezda«. — Vabimo vse člane, kakor tudi vse prijatelje češkoslovaško-jugoslov. vzajemnosti k obilni udeležbi. — Jugoslov.-češkoslov.liga v Ljubljani.
Kozjanško-plnninska podružnica SPD ima redni občni zbor dne 3. aprila ob 14 v prostorih gospe Kristine Špan na Planini.
Naše dijaštvo
Duhovne vaje xa akademičarke se prično v
četrtek, dne 6. aprila ob pol 6 zvečer in se zaključijo v ponedeljek v velikem tednu. 10. aprila zjutraj v uršuliuskem samostanu v Ljubljani. — Če bi bila takrat na univerzi še predavanja, se duhovne vaje prično en dan pozneje, 7. aprila ob isti uri in končajo 11. aprila. Za oskrbo za ves čas duhovnih vaj se plača po možnosti 80 Din. — Gospodične akpdemičarke, ne zamudite lepe prilike, ki se Vam nudi uprav ob začetku svetega leta, jubilejnega leta našega odrešenja, dn obnovite in poglobite v sebi duha Kristusovega! Prijavite se do nedelje 2. aprila vodstvu uršulinskega samo stana v Ljubljnni.
Na 64. rednem občnem zboru kat. akad. društva »Zarfa« 28. marca je bil izvoPen sledeči odbor: predsednik cand. iur. Gorenjak Ludvik, podpredsednik stud. iur. Glavar Štefan, tainik stud. iur. Žebot Ciril, blagajnik cand. iur. Kržič Jelko, gospodar stud. iur. Terboča Ludvik, arhivar stud. iur. Savelli Julij, revizorja cand. iur. Kukovič Kazimir in cand. iur. Tozon Mirko.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi. Radi nesporazuma predsednika Slov. dij. zadruge tov. J. Germa z odborniki je la podal ostavko. Izredni občni zbor se je vršil v petek, dne 24. t. m. v Akademskem domu. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Kozina Branko, ing. c., podpredsednik: Gorup Julij, stud. polit., tajnik L: Pogačnik J., stud. ing., tajnik I!.: Skalar Franjo, stud. for., blagajnik I.: Ozmec Joško, ine c., blagainik II.: Pire Stanko, ing. c., gospodar: Murko Stanko, ing. e, arh., namestnik: Hiimek Ljubo, stud. ing. arh., revizorja. Počkar Zdenko, ing. c., Cijan Davorin, med. c.
Cerkveni vestnih
Skupna molitvena ura v stolnici. Drevi od osmih do devetih bo v ljubljanski stolnici zopet skupna molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim. Moli se iz »Večne molitve« 12. molitvena ura. Vljudno vabimo šc prav posebno ljubl-anske može in mladeniče, da sc v še obilnejšem številu udeleže te lepe skupne pobožnosti.
Fantovska Marijina kongregarija Matere dobrega svela bo imela drevi ob 8 shod v Salezijan-skem mladinskem domu na Kodeljevem.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, 30. marca: HAMLET. Premijcra. Izven.
Petek, 31, marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila: HAMLET. Izv«n.
0PRRA Začetek ob 20.
četrtek, 30. marca: Zaprto,
Petek, 31. marca: Zaprto
Sobota, 1. aprila: SAMSON IN D A LILA. Red B
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 30. marca, ob 20: FAUST, Red C.
Petek. 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila ob 20: ORFEJ V PODZEMLJU.
R *d A.
4LS DU1TSCHUNDfcll-HFN WCT K00PT. KUNNEN W CEEN MJltSCHE PPOOUCTEN BLDVf-N KOCPENl
Če bi Napoleon postal ruski car • • •
Carica fe njegovo prošnjo zavrnila
Ko je bil Napoleon Se mlad poročnik in je imel upanje v svojo bodočnost, je hotel »stopiti v rusko službo. V arhiva ruskega vojnega ministrstva je ohranjena njegova prošnja na Katarino II, kateri zagotavlja prosilec, da »hrepeni po slavi zmagovalnega ruskega orožja v boju z dednim sovražnikom krščanstva, Turčijo«. Pogajanja so se razbila, ker je hotel Napoleon jiostati takoj »major en ehef«. t. j. podpolkovnik. Ponudili so'mu samo kaipitanski čin. ker je imel malo službenih let in dokaj tkrocnno spričevalo iz kadetnice. Radi odbite prošnje se je izpreiuenila svetovna zgodovina. Pertrograjski uradniki so Napoleonu priporočili več skromnosti, ker se je ponujalo Rusiji veliko inozemskih častnikov ...
Raziskovalci, ki zagovarjajo ulogo osebnosti v zigodovinskem razvoju, govorijo celo o »usodni pomoti« ruskega ministrstva. Pristaši nasprotnih nazorov ne marajo ugibuti o neuresničenih posledicah in trdijo, da bi imela Evropa v splošnem isto zgodovino tudi brez Napoleonove udeležbe pri svetovnih dogodkih. Seveda je težko zavzeti določeno stališče v tem staram sporu. A nedvomno nudi hvaležno gradiv® za pisateljsko domislijo. Madjarski pisatelj Ivan Fay ga je izrabil za zgodovinski roman »General Buonnparte«. Knjiga jc res zanimiva, daai aala&č zanemarja resnične dogodke.
Avtor pripoveduje o tem. kaj hi se /.podilo, če bi imenovala caric« prosilca za majorja.
Napoleon pride v Petrograd, nastopi službo pri gardi, se kmalu nauči ruščine in hitro napreduje v službi. Njegova izredna nadarjenost odgovarja veliki častili hipnosti. V letu Katari-nine smrti je Napoleon že general. Prestol zasede umobolni Pavel, ki hoče napasti Indijo. Evropa je pred svetovno vojno. Zarotniki so ucnorili Pavla. Avtor postavi Napoleona nn čelo Mirotnikov. Po usodni noči II. marca leta 1801 odstrani Napoleon prestolonaslednika Aleksandra. oprosti tlačane in spremeni Rusijo v republiko. Seveda dobi naslov prvega konzula. Poznejši razvoj dogodkov odgovarja zgodovinski resnici s to razliko, da prevzame Rusija ulogo Francije. Po treh letih postane koinzul že car. Zmaguje po vrsti vse sovražnike. Leta 1812 vkoraka ruska vojska pod Najioleonom v Paril, a njegov roju.k, Korv-ikanec, zahode carja na ulici, ker je izdal francosko domovino. Iz tega je razvidno, da pripisuje tudi avtor osebnosti dokaj veliko zgodovinsko ulogo. Kajti sicer bi se dalo prej sklepati, da bi najbrž zaključil Napoleon svoje življenje na Ruskem kot malopotznan brigadni ali divizijski general, t Lahkoo bi večkrat premagal Turke in prejel I odlikovanja, a to mu ne bi pomagalo do med-' narodnega slovesa.
Nemška vlada je )>ostavila visoke carine na uvoz kmetijskih pridelkov, da bi podprla domače veleposestnike. Nove carine so izzvale hud odpor, posebno na llolandskem; občuti jih ludi naš izvoz. Slika kaže protestno zborovanje, ki ga je sklicala kmetijska zveza za vso Ilo-landsko. Razločno se vidi letak: »Ako ne bo Nemčija kupovala naših jajc, ne bomo tudi mi kupovali njenih izdelkov. Holandska kmetijska zveza«.
V Ameriki se širi komunizem
Nedavno se je vršilo v Newyorku veliko zbo-vanje intelektualcev, pisateljev, umetnikov, učiteljev, inženjerjev, fizikov, arhitektov, advokatov, znanstvenikov, novinarjev in drugih razumnikov, ki so se navzeli komunističnih jdej. Katoliška revija v Newyorku »America« prinaša naslednje podrobnosti o zborovanju:
Malcolm Cowley, pesnik in kritik ter urednik revije »New-Republic«, se je izjavil za komunizem, češ, da kapitalizem uničuje kulturo. Pesnik James Rortv je obsojal telesno bedo ln duhovno ponižanje, ki gn je prinesel kapitalistični sistem masam, zato žene kapitalizem razumnika nujno v komunizem. Zborovalci so burno pozdravili profesorja Donaldn Heudersoma, ki je znan kot silen agitator komunističnih naukov v Ameriki. Ta je posebno kritiziral kapitalistični vzgojni »istem, ki pomaga do dobrih mest samo otrokom bogatih staršev. Izdajatelj lista »Freiheit«, M. J. Oldin,
evropski komunist, ki živi v Ameriki od leta 1014, je slavil sovjetsko Rusijo. Novinar Evgeu Gordon je govoril v prid inteligence črncev. Po njegovem je komunizem edina rešitev za žrtve kapitalističnega sistema. Nastopil je tudi proti misijonarjem, češ, da so v službi kapitalističnih velesil. Romanopisec Jon Herman je vzkliknil: »Arhitekti in in-ženjerji morajo pri nas razdirati igrišča za tenis, da lahko živijo. Takšen je kapitalistični sistem. Volite komunistično!«
Da se je tudi v Ameriki komunizem zelo razširil. pričajo zadnje komunistične demonstracije pred vladno palačo v Washingtonu proti Hitlerju. Zbralo se je okoli 5000 komunistov, ka so strahovito razgrajali proti preganjanju komunizma v Nemčiji. Najboljši zaveznik komunizma je: telesna in duhovna beda in borba proti tej je silno težavna.
Princ leti brezšamno
Radi velikega pomanjkanja denarja, ki ga je ženih držav Roosevelt zaukazal, naj se pričnejo prizor iz tiskarne dolarjev. Od leve proti desni: zakladni tajnik Wiliam H. VVoodin in Alvin W.
samim takim kupčkom bi svojo dru
Cenzorjeva smola
Leta 1843 je »JColnische Zeitung« priobčila »glas, k ije delal reklamo prevodu znanega Dantejevega dela »Božanska komedija« (La Divina Comedia). Iz italijanščine je prevedel to delo sa-iki princ Ivan. Znano je, da je delo po svoji osnovi krščansko, cenzor pa je napravil čez ogla« rdečo črto in pripomnil: »Prepovedano je igrati komedijo iz božjih reči.«
Angleški pisatelj G. Bernhard Shavr se v zadnjem času mudi na Daljnem vzhodu. Prispel je na japonsko, da bi proučil razmere r državi, ki je zasedla Mandžurijo.
Športnik s 52.000 plače
Znani ameriški športnik Babe Ruth je podpisal pogodbo za vstop r klub »New-York Yanke Base Bali Club«, v katerem bo igraL Zadovoljil •e je z letno plačo — 52.000 dolarjev. Igralec je strokovnjak v igri bate-balL Pogajanja med njim in polkovnikom Kupertom, lastnikom kluba, so se precej zavlekla, ker j« Babe Ruth zahteval 60.000 dolarjev plače, medtem ko mo j« Rapert ponujaj samo 50.000. Končno sta te iporazumela za 52.000. S tem je Ruth izgubil 23.000 dolarjev v primeri s plačo, ki jo je imel L 1932. Takrat j« prejemal 75.000 dolarjev.
povzročila finančna kriza, je predsednik Zdru-dolarji tiskati kar na debelo. Na sliki vidimo tajnik finančnega ministre jameis. H. Douglas, Hali. ravnatelj dolarske tiskarne. Z enim žinico lahko preskrbel za vse življenje.
Domovino je prodal za 50 fantov
Pri zaprtih vratih se pred vojaškim sodiščejn v Chelsea na Angleškem vrši proces radi špijo-naže proti poročniku Normanu Baillie Stewartu. Poročnik Stewart je obdolžen vohunstva v prid Nemčije. Nekemu Berlinčanu, po imenu Oton Wal-demare. je izdajal informacije vojaškega značaja, in sicer o sestavi vojaških tankov, oklopnih avtomobilov in avtomatičnih pušk. Svoja obvestila je pošiljat s pomočjo tajnih znakov in Šifrirnih pisem. Za vsakega naročnika je imel posebno označbo. Nemec Oton Waldemare je bil označen s šifro Obst (sadje), druga oseba zopet z označbo poiret (po francosko hruška), tretja zopet z Marie Ludse (označba za posebno vrsto hrušk). Baillie Stevvart je tudi obdolžen, da je zbiral informacije v Alders Lot in da se je hotel sestati z neko osebo, kateri so bile namenjene informaoije, na Holandskem. Major Shapeot. ki nastopa pri procesu kot tožilec, je med razpravo prebral zanimivo pismo, ki so ga našli pri obtožencu in v katerem mu Marie Luise sporoča, da je bilo temu pismu priloženih 50 funtov. Major v svoji obtožbi trdi, da je poročnik Stewart prodal svojo domovino za 50 funtov. Iz listin je tudi razvidno, da je Stevvart prejel še večkrat manjše zneske. Obtoženec je izjavil, da mu je donar pošiljala neka Nemka, s katero je imel ljubavno razme.rje. V ostalem zanika vse obtožitve. Poročnik Stevvart je obdolžen 10 dejanj; za vsako izmed teh bi moral biti v smislu zakona obsojen na 14 let ječe.
Čebele umorile tri mezge
V vasi Alicante v Italiji so čebele napadle tri mezge, ki »o vozili čez polje poljske pridelke. Vozniki so se o pravem času rešili, čeprav so čebele tudi nje hudo opikalc. Vsi trije mezgi pa so nekaj časa potem radi pikov poginili.
Angleški prestolonaslednik se zanima tudi ia letalstvo in je sam pilot. Naročil si je letalo, ki naj bi letelo brezšumno. Vsi angleški kon-»trukterji oo seveda takoj ili na delo in v resnici se jim je tudi posrečilo zgraditi letalo, ki leti skoraj brezšumno. V letalu je prostora kar za 12 oseb, s katerimi se princ lahko dvigne v srak. kadar ae mu ljudi. Princu je bilo mnogo na tem, da bi letalo ne šumelo, ker je hotel, da bi se v njem počutil kakor v salonn. v katerem lahko kramljaj s svojimi jwti, ne da hi bilo treba pisati beaede na listič, kakor m dogaja t uradnik UteMh.
V džeholski deželi. ki so jo zavzele japonske čete. je zavladal strahovit mraz. Toplomer kaže V) por) ničlo. Japonski vojaki so zaviti v poseli ne kožuhe in se kljub temu s težavo borijo proti hudemu uira/.u. Kitajske čete so mnogo slabše opravljene, in se zuto tudi težje upirajo
proti Uzx>ucem
Založniški strojevodja « ja kupol avtomobfl.
Rndi protineniške propagande v inozemstvu se je berlinska vlada čutila prisiljena, da predstavi inozemskim časnikarjem nekaj glavnih političnih voditeljev, ki jih jc dal Hitler zapreti. Na sliki: romanopisec. Ludvik Renn. avtor knjige »Vojna«, poleg njega Karel von Ossietzky, izdajatelj revije »Die VVeltJbiihne«, ki je bila v zadnjem času prepovedana in zmani komunistični voditelj Torgler.
K Suh miru
Ko se je nedavno ameriški delegat Norman Davvis odpravljal na pot v Ženevo, kjer predstavlja Ameriko na razorožitveni konferenci, so ga novinarji v Rooseveltovi navzočnosti vprašali, ali se morda vpiše v »klub miru«. Vprašanje je slišal tudi Roosevelt, ki se je za zadevo takoj zanimal in prosil pojasnila, za kakšen klub gre. Ko so mu odgovorili, da gre za takozvani direktorij štirih, to je Anglije, Francije, Nemčije in Italije, ki naj bi skrbel za mir Evrope, se je Roosevelt nasmehnil in vprašal: »Koliko znaša članarina za ta klub?«
Moda je uničifa kače
Kačja koža se v zadnjem času zelo rabi za izdelovanje modnih torbic in za okraske čevljev. Povpraševanje po kačji koži je tako veliko, da so se vrgli lovci kač s podvojeno silo nanje. Zadnje čase poročajo iz Afrike, da so lovci skoro iztrebili kače z lepo kožo.
Begunci s hudičevega otoka
Prebivalstvo brazilskega otoka Trinidada je moralo lani sprejeti nad sto beguncev iz francoske kaznilnice ua Hudičevem otoku. Nesrečni, popolnoma izčrpani ljudje so naredili do 2000 km dolgo pot preko oceana, kjer so ogrožali njihove male čolničke neštevilni morski psi. Na Triuidadu so begunci izven nevarnosti, brazdi ja ne more izročiti nobenega begunca < rugače, kakor po zamudnem sodnem postopku, a francoska vlada ne mara sličnih pravd, ker preveč stanejo. Toda otočani ne vedo, kaj bi počeli s kaznjenci, ki bo skoraj podvojili prebivalstvo Trinidada. Na otoku ne dobijo nobenega zaslužka, a v oceanu bi bili izročeni žalostni smrti. Kljub temu so odrinili zopet številni begunci na morje v upati ju, da bodo srečali usmiljenega kapitana, ki ph bo zapeljal do oddaljene afriške obale. Na Trinidadu dobivajo zalogo pitne vode in kruha, ponekod tudi obleko, in zopet morajo tvegati življenje.
Oj ziali čas zdaj pivcem pride
Neki gostilničar na Grškem je prišel na originalno misel: Njegovi gostje ne plačajo več vina pač pa plačajo okoli 7 Din za vsako uro, ki jo prebijejo v gostilni. Med tem časom se ga lahko na-pijejo, kolikor se ga upajo nesti. Bog ne daj, da bi ga naši gostilničarji posnemali.
Trgovanje z vlažnimi knjižicami
Kakor smo že poročali, je g. senator Ivan Hribar vložil predlog zakona proti oderuškemu trgovanju s hranilnimi vlogami. Načrt zakona se glasi: t. Kdor si s kupovanjem terjatev, ki eo nastale iz hranilnih vlog ali vlog na tekoči račun pri denarnih zavodih, ki imajo uredbo [>o (znanem) čl. 5 in uredbo po paragrafu 6 zakona o zaščiti kmeta, pogodi zaee ulj za koga drugega prekomerno imovinsko korist izkoriščajoč pomanjkanje likvidnih sredstev na denarnem trgu, se bo kaznoval po čl. 35? kazenskega zakona. 2. Kdor se s sklepanjem takih pogodb bavi obrtoma, bo kaznovan po čl. 359 kaz. zak.
3. Kdor v listih objavlja, da kupuje ali prodaja
terjatve, ki imajo podlogo v hranilnih vlogah v smislu čl. t zakona, bo kaznovan po § 357 kaz. zak. 4. Lastniki listov, v katerih bi bile tiskane objave v smislu čl. 3 tega zakona, bodo za vsako tako tiskanje kaznovani z globo 1000 Din, 5. Odredbe § J. in 2. tega zakona bodo veljale za čas, ko l>o veljala uredba ministrskega sveta z dne 26. dec. o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. 6. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v SI novinah, obvezno moč dobiva 15 dni {x> tecn.
Deln. dr. pivovarne Union izkazuje za preteklo poslovno leto 1931 — 1932 (od t. sept. 1931 do 1932) izgubo v znesku 0.55 milj. Din, dočim je bilo v prešnjeai poslovnem letn 1930—1931 izkazanih 2.74 milj. čistega dobička na glavnico 24 milj. Poslovni rezultat 1931 — 1932 je pripisovati velikemu zmanjšanju konzuma piva v Sloveniji (za približno polovico).
Avstrija se ne boji objaviti pravili tečajev šilinga. Kot znano, datira kriza avstrijskega šilinga že iz leta 1931 s pailcem K redita usta] ta. V letu 1932 je prišlo do znatnega padca šilinga. Narodna banka pn je notirala tečuje inozemskih valut po oficielni pariteti, čeprav je ves svet vedel, po katerecn tečaju so se trgovale tuje devize in koliko se ie dobilo za šiling v inozemstvu. Sedaj pa je konec temu in borze notirajo tečaje v zasebnem kliringu. To so povprečni tečaji. Za Zagreb-Belgrad je bila zabeležena prvi dan notica 11.52. Poleg tega so Avstrijci začeli tudi objavljati tečaj zlatega Šilinga na podlagi tečaja zlata v Londonu I zlati šiling notira sedaj na Dunaju 127.49 šilinga.
Vojvodinske banke v 1. 1932. T rgovska in obrtna banka v Novem Sadu izkazuje lani zmanjšanje vlog od 130.6 na 73.65. upnikov od 7.3 na 0.6 milj. Nove vloge vodi banka posebej:
22.6	milj. Banka ima blagajne, den. za v. in blag. zapisn. Narodne banke za 22.5 (22.2) milj. Novih posojil je dala na prvovrstno garancijo 2.7 mi j. Čisti dobiček se je zmanjšal od 3.2 na 2.4 milj. Din _ Pančevska ljudska banka izkazuje zmanjšanje vlog od 110.4 na 87.5 milj. pri skoro neizpremenjenem reeskontu. Med aktivi so se zmanjšale skoro vse večje postavke. Čistega dobička je s prenosom vred le še 0.3 mil j (1.5 milj). Glavnica znaša tO milijonov dinarjev.
čakovsko-medmurskn hranilnica je dobro prebrodila krizo. Blagajniška imovina z žiro računi itd. znaša 4.9 milj. pri bilančni vsoti
28.7	milj. Vloge so lani padle od 25.6 nn 24.7 mili. Reeskontirala je banka 0.7 milj. garancijskih cnenic.
Vpis v zadružni register: vznjemno-pod-pornn Čebelica v Ljubljani, r. z. z o. z. (načelnik Sedej Lovro).
Potrjene poravnave: B. & Z. Pajk, izdel. moškega' perila v Celju 20% (v konkurzu); Ur-sič Anton, trgovec v Laškem z 30% (v konkurzu); Lasa n juri i. posestnik in gostilničar na |e-senicoh; Stare Franc, lastnik hotela »Olvmpia« na Bledu; končane pn so poravnave: Barbara Ciber, trgovka v Ljubljani; Šmalc Ivan, posestnik in prot. trgovec v Noveai mestu; Jurče« Franc, posestnik in klobučar v Krškem.
Občni zbori: Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, r. z. z o. z. v Ljubljani 9. aprila ob 9; F. Heinrihar. le.«no industrija d. d., Škofja Loku 12. aprila ob pol 5: Saturn tis. d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, Ljubljana 12. aprila ob 15 v Zadružni gosp. banki; Slovenska banka. Ljubljana 12. aprila ob 17.
Vpisi v trgovski register: L Novak nasl. Ramoš in drug, d. z o. z., Celje (15.000 Din, Ramovš Franc in Štrukelj Josip); Plevunč Karol, mestna pekarna v Laškem; Komisija in trgovina z usnjem Union, d. z o. z., Ljubljana (6000 Din; posli dr. Pleša Pero, Linkmavcr Marjan); Narodni mngazin, splošna tekstilna d. d, podružnica Ljubljana (centrala Belgrad. sopodpisnik ljub. podružnice lleisch Edvard); Ornik & Mitrovič, meh. tkalnica, barvarna in apre-tura, Otiški vrh.
Konkurz. Razglašen je konkurz nad premoženjem Celestine Glavnik, trgovke s sadjem v Ljubljani. Konkurzni sodnik Anton Avsec, upravnik odvetnik dr. Dinko Puc .Prvi zbor upnikov 1. aprila, prijavni rok do 30. aprila, likvidacijski narok 6. maja ob 9 dopoldne.
Boj proti kartclnim cenam na Poljskem. Kakor poročajo iz Varšave, je pol jska vlada izjavila. da je njena akcij« za znižanje cen industrijskih proizvodov imela uspeli. V zadnjem letu so skoro vsi izdelki železne industrije padli v ceni za 12—15%, nadalje so se znižale knr-telne cene za končne izdelke kovinske industrije, za izdelke kemične in papirne industrije. Končno so se znižale cene premoga za 17— 20%. Sedaj hočejo znižati še cene elektrike in plina po vsej Poljski. S temi ukrepi zn znižanje cen pričakuje poljska vlada izboljšanje položaja kmetijstva, ki je moralo svoje proizvode plačevati predrago. S tem se bo dvignil tudi poljski izvoz.
Borza
9. marca.
Denar
Danes na ljubljanski borzi ni bilo deviznega prometa. V tečajih je omeniti, da so ostali neiz-premenjeni: Bruselj, Curih, London, Praga in Trst, popustila sta Amsterdam in Berlin, znižala sta se pa Newyork in Pariz. Tudi v Zagrebu ni bilo deviznega prometa.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.80, 8.90, v Zagrebu po 8.55, v Belgradu je uotiral 8.55—8.60. Grški boni so v Zagrebu notirali 37.50—38.50 (38), v Belgradu 38 bi.
Ljubljana Amsterdam 2314.71—2326.07, Berlin 1367.64—1378.44, Bruselj 800.24—804.18, Curih 1108.35—1113.85. London 195.97-197.57, Newyork 5723.53—5751.79, Pariz 225.79—226.91, Praga 170.67 —171.53, Trst 294.35—296.75.
Curih. Pariz 20.8725. London 17.70, Newyork 518.75. Bruselj 72.25, Milan 20 60, Madrid 13.85, Amsterdam 208 85, Berlin 123.575, Dunaj 72.97 (57.10). Stockholm 93.70, Oslo 90.60. Kopenhagen 79. Sofija 3.70. Praga 15.40. Varšava 58.10, Atene 2.92, Carigrad 2.48. Bukarešta 3 08, Helsingfors 7.82.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za vojno škodo čvr-stejša, dočim so dolarski papirji bili nižji kot včeraj. Promet je postal znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: 300 kom. vojne škode, 7% Bler 60(10 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 3000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 43—44. vojna škoda 180 182. H% Bler. po* 37 38, 7% Bler .pos 34 35, 7"i, pos. Drž. hip. banke 10—41. Trboveljska 150 hI.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 12.50—1350.
agrarji 22—24, vojna škoda 182—1»! (180), 4. 178 —181 (180), 6% begi .obv 30.50—81.50. 8% Bler. pos. 36.50—37.50. 7% Bler. pos. 34.50—35.50 (34.50, 35), 7% pos DHB 40.50—41 (40.25). — Industrij, ske delnice: Priv. agr. banka 191—194, Nar. šum. 25—26, Guttmann 100 bi., Šečerana Osjek 110— 140, Impex 55 den., lsis 30 bl„ Trboveljska 135— 150
Belgrad. Narodna banka 3380 bi., PTiv. agr. banka 191—192 (193, 192), 7% inv. pos. 42—43, vojna škoda 181-182 (181), 6% begi. obv. 31 — 31.50 (81.25, 30.50), 7% Bler. pos. 34.50—35.50 (35), 7% pos. DHB 41—42 (42, 41.50).
Dunaj. Don. sav. jadr. 56.50, Alpine 11.51, Trboveljska 11.62.
Žitni tre
Kakor v ostalih trgovskih panogah vlada tudi v žitni trgovini zatišje. Stagnacija je splošna in cene so neizpremenjene. Za pšenico zahtevajo tele cene v Vojvodini: 77-78 kg težko 220. 75—76 kg težka se nudi po 208—210, še cenejša je 73 kg težka. Nasprotno pa se za boljšo kvaliteto bana-škega blaga (73 kg) zahteva 215 V koruzi v Sloveniji ni kupčije, ker prihaja blago na občine, ki ga prodajajo. Izvoza je nekaj in se trguje zanj na bazi 65 pariteta Indjija. Drugače stane koruza 62.50—67.50 i>o postaji, na ban. postajah celo 61. Moka notira po znamki 355—370, slabši mlini pa prodajajo blago tudi [>o 345. Ječmen not ra: 65— j 66 kg 105—110, 67 kg 115, pivovarski je primerno j dražji.
Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca ! mirna. Promet 43 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet slab. j Pšenica: maj 13.85—13.93, zaklj. 13.90—13 92, okt. ' 12,20, zaklj. 12.18—12.20; rž: maj 7 80—7.90, zaklj. 7.89—7.90: koruza: maj 7.19—7.20, zaklj. 7.19— 7.20, julij 7.76, zaklj. 7.76—7.77.
Živina
Mariborski sejem. Prignanih je bilo 11 konj, 9 bikov, 110 volov, 816 krav in'14 telRt; skupaj 460 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3.50—4. poldebeli 2.50—3.25, plemenski 2—2.75, klavne krave debele 2.25 3.50, plemenske 1.50—2 50, klobasarice 1—1.50, molzne 1.50—2.75, breje 1.50—2.75, mlada živina 3.50— 4.50, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 290 kom. Mesne cene: Volovsko meso 1. 8—10. II. 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; telečje meso I. 10—14, II. 6—8; svinjsko meso sveže 8—16.
Tdko vreme
škoduje Vaši kozi!
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo! Nadrgnite. si temeljito vsak večer pa ludi po dnevu preden gregie na prosto, roke in obiaz z Nivea-kremo Tako Vam ostane koža
nema in prožna, odporna proti vetru in vremenu ier dobi ono milino in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eueerit. in /.ato se Nivea-krama ne da nalouiestiti
N1VEAKREMA;
V dozah po Din &—, /2-—. 25—, v tuoah po Din 12 — in Din IT—.
KULTURNI OBZORNIK
Spori
CROSSCOUNTRT ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
Letošnje državno prvenstvo v crosscountryju se vrši dne 2. aprila v Mariboru na igrišču Želez- , ničarja. Lansko tekmovanje moštev v tej panogi I se je vršilo prvič — kakor znano — na ljubljanskem stadionu, a drugič pa v Zagrebu, kjer si je , primorjanska šestorica (Krevs, Kovačič, Slapni- : čar, Žo-rga, Perko in Tručl) priborila prvenstvo i moštev, Haškovec Tučan si je pa kol posameznik j v Ljubljani priboril naslov državnega prvaka
Tudi letoe bo borba zelo ostra; kajti Primorje in Ilirija, ki sta lani zasedla prvo, odnosno drugo j mesto, bosta šla tudi letos z nezmanjšano voljo in ! pripravljenostjo v boj. Konkurenca bo velika, ker bodo poleg omenjenih dveh klubov tekmovala tudi moštva Železničarja. Rapida, Maribora in Ma- i ratona iz Maribora ter Concordije, Haška in Ma- | ratona iz Zagreba tako, da bo startalo vsega sku- ! paj najmanj 60 atletov. Vsi klubi, z asti pa ljubljanski in zagrebški se z mrzlično naglico priprav- i ljajo na to srečanje. Jasno, da tudi mariborski klubi ne bodo hoteli zaostajati, osobito še zato, ker se borba vrši na njihovih tleh. Najnevarnejši konkurent iz naše severne prestolice bo vsekakor Maratonec Grmovšek. Nikakor pa ne bodo dopustili Tučan, Krevs, Spora in drugi, da bi se kdo pred nje plasiral.
Borba bo vsekakor ostra in zelo zanimiva in nikomur ne bo žal, ki si jo bo ogleda! Zato naj prihodnjo nedeljo vsakdo pohiti na novo igrišče Železničarja v Mariboru, da prisostvuje lej plemeniti in izredno zanimivi tekmi.
TEŽKA ATLETIKA.
Težkoatletski šport je pri nas še zelo malo poznan. V drugih evropskih državah kakor v Avstriji, Nemčiji, Čehoslovaški, Finski itd. je visoko čislan in zanimanje zanj prav nič ne zaostaja za drugimi športnimi panogami. Uspehi bi bili v tej športni panogi tudi pri nas večji, če bi ji posvetili malo več pažnje. Saj imamo Slovenci odlične zastopnike in buditelje tega športa v znanih imenih gg. Kandareta, dr. Šarabona i. dr.
Da bo pa tudi naše ljudstvo spoznalo te telesne vaje, si je nadela agilna težko-atletska sekcija SK Ilirije nalogo, da bo med drugim propagirala ta, zlasti za naše fante primeren šport tudi izven svojih klubskih vrst. V to svrho je imela že več zelo us;e5nih propagandnih nastopov v ljubi-anski okolici. Sličon nastop priredi omenjena sekcija prihodnjo soboto ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, kamor so najvljudneje vabljeni vsi, zlasti pa športniki,
Razpis prvenstva mesta Celja v table-tennlsu za leto 1933. SK Jugoslavija v Celju razpisuje prvenstvo mesta Celja v table-tennisu za leto 1933, ki se bo vršilo dne 2. aprila 1933 v Celju. 1 ravico sodelovanja imajo vsi verificirani in ne- I verificirani igralci. Tekmuje se v disciplini: singl j gospodov, za prvenstvo mesta Celja ter za pre-hodnji pokal SK Jugoslavije. Pokal preide v last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v p:e-sledkih. Igra se, ako se prijavi 10 ali manj igral- j cev po sistemu vsak z vsakim, ako se pa prijavi ' več igralcev pa po Cup best ol five, zadnja če-tvorica pride v finale in igra po sistemu na točke, fekmuje se po pravilih JTTS. Začetek ob 8 zjutraj v Ljudskem domu. Prijave s prijavnino 10 Din je poslati na naslov: TS Jugoslavija, Celje, Vodnikova ulica 2 do pol 8 zjutraj dne 2. aprila. Zadnji dan sc. sprejemajo prijave od 7 i'o pol 8 samo na prostoru turnirja. Drugi in tretje plasirani dobi nagrado.	j
Slovenski Hamlet
K današnji prc-mi'eri
Drevi se bo v dramskem gledališču vršila premijera Shakcspeurejevega Hamleta v novem Zupančičevem prevodu in novi inscenaciji. Po nekaj letih, kar Hamleta ni bilo na vz|K»re<lu našega Narodnega gledališča, bo občinstvo imelo spet priliko videti na odru to največje delo svetovnega dramalskcga slovstva, ki je postalo tiri n-t.s žc tako (Hipu I arilo in priljirdjeim dn je po besedi nekoga Hamlet ena najbolj priljubi ji nih cloven.-kih ljudskih iger.
Hamlet in Shakespeare imata pri nas že davno tradicijo. Pred več ko tridesetimi leti so v tedanje n deželnem gledališču igrali Hamleta z Innemannom v naslovni vlogi in v njegovi režiji, gostoval pa je tudi znameniti zagrebški igralec Fijan. Pozneje je Hamlet za daljšo dobo prišel s slovenskega repertoarja, dokler g« ni tik po prevratu obnovil Nučič. Tedanja uprizoritev je izpričala, d« je slovensko občinstvo vredno in s|>osobno dostojnega, visoko umetniškega teatra. K predstavam Hamleta je bil silen naval. Leto 1922 je Hamlet prišel v novi režiji prof. Šesta in z Rogozotn v naslovni vlogi nn oder in tedaj je sko/i par sezon vzdržema doživel 50 predstav. Tedaj je llainlet našemu gledališču in našemu občinstvu |H>st«l to, kar danes je: resnično je v nekem plemenitem |>o-menti besede postal slovenska nacijonulna, ljudsko igro. — Nič manjšega uspeha ni Hamlet dosegel v Marilioru, kjer je naslovno vlogo kreiral Brotina.
Dasi je Hamlet tako zavoljo svoje odrske tehnike, kakor tudi zaradi svoje izredne, ženi-jnlne umetniške višine za gledališče, za režiserja in za igralca ena najtežjih nalog v svetovnem repertoarju, vendar se na Slovenskem niti nekateri ljudski in podeželski odri niso ustrašili, vstavljati ga v svoj program. Igrali so Hamleta v Trnovem. Novem mestu, Tržiču, Žircli, pa brez dvoma še kje drugje, saj skoraj ni pri nos večje vasi. ki ne bi imela svojega odra s pogumnim režiserjem, ki si npn segnti tudi na najvišje police dramske književnosti. Še bolj kakor Hamlet so podeželskim odrom priljubljena nekatera druga Shakespeare jeva dela (Kar hočete. Komedija zmešnjav), ki se pogosto javljajo n« njihovih vrporedih. Pred knkJnimi osmimi leti so dijaki v ljubljanski škofijski palnči uprizorili Makbeth« ter so z uprizoritvijo dosegli tudi umetniško prav lep uspeli.
V Debeveevi režiji naslona Hamlet pri nos novo fazo. Kot režiser se Delicvec rad giblje v smeri duhovne, tragične igre in tako je bilo vse njegovo dosedanje delo v drami nekakšna smotrna priprava za veliko, največjo nalogo, postatiti Hamleta na oder Hamlet, ta stara, čudovita tragedija, ki je vanjo položeno toliko etične iiiiorne moči in toliko brezprimernega, božiega pesniškega zanosa, da bo ostalo umetniško nedosegljiva pač do konca dni. bo brez dvoma izpričala tudi s to novo uprizoritvijo, da sloves slovenskega občinstva ulede na Shakespeare ja ni pogrošen in da naš gledalec še zmerom vzdrži _svojo mero tudi ob največji umetnini sveta.
IVaši ffrtrfthi v tu!ini
Redke so prilike, ko se lahko dostojno pokažemo v inozemstvu. Da pa smo ravno v slikarstvu sorazmerno visoko, so potrdile nekatere razstave jugoslovanske likovne umetnosti zadnjih let, ko smo marsikod delovali kot odkritje Zato je treba razstavo jugoslovanske grafike v Saar-bruckepu, ki bo odprta v aprila, kar najtopleje pozdraviti.
Razstavo jugoslovanske grafične umetnosti v Saarbriickenu prireja Državni muzej istotam. Njegov ravnateli, dr. Fritz Grocnig, se namreč zelo zanima za nas. Največ zaslug za prirejanje te razstave pa gre Jugoslovanu in članu saarske vlade dr. Milovanu Zoričiču, ki je storil mnogo korakov, da do te kulturne manifestacije pride. Zastopana je mlada generacija jugoslovanskin grafikov. V celoti bo razstavljenih 310 del 42 umetnikov. Pripravljalna dela doma vodi znani zagrebški slikar Tomislav Krizinan. V ponedeljek 27. t. m. so bila dela (v zgoraj navedeni količini) poslana v Saar-briicken. Slovensko grafično umetnost zastopajo sledeči umetniki: Jakac, Justin, Kos, Kralj, Piščanec, Stiplovšek in Zupan. Od Srbohrvatov naj omenim glavne predstavnike, ki so: Gecan, Crn-čič, Kirin, Gvozdenovič. Krizinan, K'jakovič, An-drejevič-Kuhn, Meštrovič, Milosavljevič, Tabako-vič, Ružička, Trepše in še nekateri manj znani. Na prvi pogled je vidno, da je pravzaprav Srhov zelo malo v tej vrsti. Res je. da je pri Srbih grafika sorazmerno daleč mlajšega datuma in manj razvita ko pri Slovencih in Hrvatih, vendar bi Balaž in Ivanovič (Ljub.) morala biti vsekakor zastopana.
Ta razstava bo kulturna manifestacija v večjem stilu, čeprav mesta, v katerih bo razstava prirejena, niso velika. Razen slikarskih del jc za razstavo pripravljenega tudi precej etnografskega in folklorističnega materijala, ki bo še bolj poživil vtis umetniških del. Omenjam, da bo iz Saar-bruckena razstava premeščena v Metz in Strass-burg. Otvoritev v Saarbriickenti sc bo vršila v prvih dneh meseca aprila.
n.|a Ercnbnr* |p napisal novi roman o življenju sovjetske mladine. Imenuje se Drugi dan«. Fragmente iz tega romana (ki seveda še ni izšel) ponatiskujejo nekatere pariške revije.
Calderonove „Shrivnosti svete maše" na rokodelskem odra
Oder katoliškega društva rokodelskih pomočnikov zasluži vse priznanje, saj skoraj ni nedelje, da ne bi videli na njem spretnih igralcev, ki od nastopa do nastopa vidno rastejo v svoji gledališki moči. V letošnji sezoni so se postavili že s petnajstimi predstavami. Predstave Rokodelskega odra so vedno siuolreiie in času odgovarjajoče. Tako Je tudi zadnjo predstava v nedeljo bilo kakor nalašč za resni pustni čas. Občinstvo je napolnilo dvorano in radovedno pričakovalo, kako bodo podali Caldero-novo versko igro, ki je za vprizorilev nevarna ia zahteva res izvežbanih igralcev. No, člani rokodelskega odra poznajo Culderona, saj so ga že pred leti menda prvi spravili pri nas na oder (»Stanovitni kraljeviče!), ludi »Skrivnosti svete maše« so se jim posrečile. Ko je izvenela overtura domačega orkestra, se je dvignil zastor in Fr. Bajec je kot prulog pojasnil vsebino Calderouovega dela, kako se v njem prikazuje ob skrivnosti maše svetovna zgodovinu od Adama do sodnega dne. Za skriv-noHtnoresnim prologom se je začela prava igra. Pred notranjim zastorom sta se pojavili Nevednost in Modrost. Nevednost bi se rada poučila o skrivnosti maše in nebeška Modrost ji jo je razložila, a ker je beseda premalo, ji s svojo nebeško močjo odpre oči, »da izginejo pred njo meje prostora, časa in snovi, da vidi in razume to skrivnost resnično, nezakrito, v polni luči«. Ob glasovih knte-dralskih zvonov se je razmaknil notranji zastor in oltarju na sredi odra se je približal Adam, katerega pristopne molitve je spremljal zbor angelov v tretjem delu odra v ozadju, obenem pa še moški zbor iz spodnjega konca dvorane, ki je lepo spremljal glavne dele daritve z masnimi pesmimi pod vodstvom prof. M. Bajuka. Za Adamom, ki je bil v VKem svojem pojavu kar dober, je Mozes nadaljeval z očakovo besedo vstopne psalme, v katere je posegal angelski zbor s presunljivim kirijem. nakar se je pojavil v raševini Janez Krstnik, proslavljajoč Njega, ki prihaja v spremstvu Janeza Evangelista — zastojmika apostolov — ob slavo-spevu angelov. Istočasno se pojavita Judovstvo in Poganstvo, ki sta ju igralca prepričevalno živela, in udarni Savel, ki je kot Pavel pokazal svojo posvečeno borbenost in poln vere bral svojo epistolo. Kristusa je bila v stasu in glasu sama milina in dobrota do zadnje besede v napovedi poslednje sodbe, ko je spregovorila pravica, da je zabolelo. Evangelistov lik je bil lik učenca ljubezni v vsem njegovem javljanju, ko je bral začetek svojega evangelija in ko je molil s Pavlom veroizpoved In še ko je spremljal z vsemi Gospoda od darovanja v trpljenje. Bistvene skrivnosti maše — povzdigovanja in tudi obhajila Calderon ni postavil na oder. V svetem strahu pred Skrivnostjo skrivnosti pusti, da ob nenavadnih naravnih pojavih slutimo in Čutimo veliko skrivnost odrešilne žrtve, o kateri v grozi pripoveduje Judovstvo in kaže istočasno Modrost na dejstva v luči maše sveta. V to močno razgibano sceno se vrne vstali Zveličar z vsem I spremstvom in konec izveni v razkritje dni, ki i pridejo, ko poteče polnost časov in bomo zaslišali [ zadnji evangelij — poslednje sodbe. — Kakor v ; odgovor sklepnemu pozivu Modrosti je čudoviti i misterij zaključila krepka pesem naših dni: »Pov-! sod Boga!...«
Režija, inscenacija in vsi igralci in igralke zaslužijo polno priznanje. Škoda le, da niso nastopili že na praznik in z reprizo v nedeljo, ko zaradi misijona prihodnji nedelji ne morejo več nastopiti. Mnogi, mnogi bi gotovo še radi videli to Caldero-novo veledelo verske igre.	L.
Veliki narodni glasbeni festival v Revlju. glavnem mestu estonske republike, se bo vršil od 23. do 25. junija. To bo nekaka narodna manifestacija Estoncev, ki bodo ob tej priliki pokazali tujcem vso svojo narodno bit, katera se nn zunaj pač najbolj javlja v narodni pesmi in noši. Nastopilo bo nad 20.000 pevcev s 653 pevskimi zbori. Poleg narodne pesmi bodo pokazali ti zbori tudi najlepše kompozicije svojih domačih ustvarjalcev.
Knut Hamsun: Viktorija, zgodba o ljubezni, Poslovenil Ludvik Mrzel. Izdala založba »Evalit« v Ljubljani. — Norveški romanopsec Knut Hamsun, čigar sloves se je razširil po vsej Evropi in čigar vpliv je segel že tndi med slovenske mlajše literale, je izdal celo vrsto velikih del, od katerih j so nekatera že tudi v slovenski jezik prepesnjena, j n. pr. »Blagoslov zemlje«. Pričujoča zgodba je delo slabše kvalitete, vendar priča o pisateljevi psihološki moči, ko je zajemal iz dna človeških j duš. Knjiga ie prevedena v lepo slovenščino I Nova zadružna knjiga. Te dni je izšla v Sarajevu_ knjiga z naslovom »Ped znstavom du-ginili boja«, ki jo je napisal Nikola Jarnk. Ta knjiga obsega pet večjih poglavij: Osnovni pojmi o zadružni organizaciji. Zadružne organizacije in njihova razdelitev po vrstah. Pogoji za uspeh zadružnih organizacij. Mednarodne zadružno organizacije. Pogled \ zadružno bodočnost. Mrvi poglavji se vrste portreti in slike iz svetovnega zadružnega pokreto. Knjiga stane i 10 Din in se dobi pri pisatelju: Sarajevo, "
Ksperantski prevod Cankarjevega »Hlap-| ca Jerneja« je že pripravljen in v kratkem izide. Delo je prevedel dr. Jakob Stefančič v Belgradu. Istotako^ se pripravlja prevod Maiuranovičeve »Smrti Smail-age Čer.gfča« na esperanto. Oba pre-I voda spadata v program proslave mednarodnega osperantskega kongresa, ki bo letos v Belgradu,
V založbi »Nolit« je izšlo v srbohrvaškem prevodu najnoveiše Sinclair Levvisovo delo »Ann VI-ckers« (prevedla Stana Oblakova). Zanimivo je, da je prevod izšel istočasno s prevodi v drugih svetovnih jezikih in originalom Pravijo, da je to najdrznejše Levvisovo delo. V maju pride I.evvi« verjetno v Jugoslavijo (udeležil se bo kongresa PEN-klubov v Dubrovniku!
Mali oglasi
Konfekcija — moda
| najboljši nakup. — Anton Presker Sv Petra c. 14, 1 Ljubljana	(1)
V malih oglasih *elja vsaka beseda Din l'—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov »reba priložili znamko.
krajevni, agilen, se sprejme za prodajo sezonskih predmetov za Ljubljano in vse večje kraje Dravske banovine. Pismene ponudbe z navedbo referenc je nasloviti na Puhlicitas d. d.. Zagreb. Ilica 9 pod »Zastopnik S-F«.
ie	1	'Ttffifj	i
Prodajalka
želi premeniti mesto. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov: Ferdo Gospodarič, Mirna. (a)
1
(lužbodobe
Več pomočnic
■prejme Josipina Molan, modni atelje, Ljubljana, Krekov trg 11.	(b)
Poslovodja
u veliko pekarno v Zagrebu se takoj sprejme. Pismene ponudbe na Pu-blicitas, Zagreb, pod »Poslovodja 33.594« 3479. (b)
IEEEBSI
i IIMHHMRlmMMfflH'
Izgubila se je psica
volčje pasme, 6 mesecev stara, z znamko 497. Oddati jo je: Sv. Petra cesta 67, Kačar.	(o)
Čitajte in širite »Slovenca«!
pum
Učenko
ki je dovršila meščansko šolo, zmožno sloveničine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme trgovina mešanega blaga V. Zottl, Vojnik pri Celju. (v)
Učenca
pridnega in vestnega — sprejme večja trgovina z mešanim blagom na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Priden učenec« št 3501. (v)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami išče mirna stranka za maj ali pozneje, najraje v centru. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod: »Vesten plačnike. (c)
ODDAJO: Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam takoj Črnuče 68. (č)
IkiJEHBB1
S 1. aprilom oddam
že 40 let obstoječo trgovino z mešanim blagom, na deželi, s stanovanjem, samcu ali samici, z zalogo; potreben kapital 17.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3511.	(n)
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo. prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara. 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb. Dolac krai tržnice.
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE. Ljubljana. Selenburgova ulica 6. ti. Telefon 30-52.	Idi
Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: »Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike.
IE9EBBE3
Harmonije in pianine
kupite najceneje, tudi na obroke v tvornici Ivan Kacin, Domžale.	(g)
\MSM\
Avtomobile
prvovrstne .Renault', naj-ekonomičnejše, nove, rabljene, rezervne dele nakupite pod ceno: Cesta na Rožnik 19.	(f)
II
Pohištvo
i
Podpisana Leopoldina Lemeževa tem potom izrekam iskreno
ZAHVALO
za toplo sočuvstvovanje prilikom težke izgube svojega dobrega sina dr. Leona Lemeža in svojega predragega soproga dr. Urbana Lemeža.
Zahvaljujem se za cvetje, s katerim ste obsuli ljubega pokojnika in hvala Vam, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste ga pospremili na grič večnih sanj. Bodite zahvaljeni za pesem, ki mu je zadonela v slovo od doma in v slovo od solnca, iskrena hvala za topel poslednji pozdrav ob razstanku gg. Polancu in dr. Pučniku.
Posebej pa f.e še zahvaljujem posojilnici, čitalnici, podružnici sv. Cirila in Metoda, gasilcem, častiti duhovščini ter gg. dr. Jagodiču in dr. Pihlarju za njuno požrtvovalno pomoč v zadnjih tednih.
Slov. Bistrica, dne 27. marca 1933.
Leopoldina Lemeževa.
Samsko spalnico
novo, 7 komadov prodam za 1200 Din. Naslov v upr. »SL« pod št. 3525.
Spalnice
pleskane, kompletne, s psiho in ogledalom 2000 Din, omare, pleskane 400 Din, postelje, plesk. 200 Din. V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice po najnižjih cenah. Sprejemam naročila.
Andlovic,
strojno mizarstvo, Ljubljana, Komenskega ul. 34.
Kupimo
Stara kolesa
kupujem. Avsenek, Poljanski nasip 52. fk)
Vsakovrstno
ftnpnie
Do najvišjih cenab
ČERNE. iuvelii, Ljubljana, Woliova ulica IL X
II
Obrt
Slamnike
vsakovrstne borte šivam na stroj. Modistinjam popust. Popravila točno in poceni. Salon »Mia«, Flor-janska ul. 6.	(t)
bančne tropine
id druga krmila uadi natcenet Veietieovina žita in aioke.
A VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cent« 2*
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste v po-pravdo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana (t)
11/CTHhTIJ
če avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. bri kuoctv ti mnogo prižene Sloveniev najmanjš' inserat
ffrtnice
nizke, v novejših krasnih barvah. 10 grmičkov Dia 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«, Maribor. 1
Volna, svila, bombaž
stalno * bogati izbiri v vseb vrstah ea strojno pletenje u> ročna dela po nainižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubhana — Židovska ul in Stari trg.
Poceni prodam
circa dva vagona pol-kislega sena in velik čoln, 10 m dolg, skoraj nov. Franc Premrov, Marti-njak, p. Cerknica. (1)
Ploščice za tlak
betonske, barvaste, z bor-durami, razprodaja od 25 do 48 Din Jos. Cihlar, tvornica cement, izdelkov Ljubljana, Tyrševa c. 69.
Sir-trapist
12 Din kg zopet v zalogi v Mlekarni na Dunajski cesti 17, Medija-tova hiša.	(I)
Gorenjski
semenski krompir
beli »Onelda« in zgodnii »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni
Kmet. okrajna zadruga ▼ Kranju.
Pozor!
Kompleten ribes, agras, itd., poceni prodaja strokovnjak. Cesta na Rožnik št. 19.	(1)
Inserirajte
v
»Slovencu4!
Pozor!	Pozor 1
Dr. Ciril Potočnik
Dobri pastir
To je knjiga meditacij o Jezusovem življenju, ki je izšla v treh knjigah. Obravnava vsa sodobna vprašanja, zelo primerna za postni čas. Knjiga se naroča pri založnici t. j. v prodajalni Ničmanovi v Ljubljani.
Cena: Prvi zvezek broširan Din 38—, vesan Din 50'-. Drugi in tretji zvezek broširan d Din 40 -. vezan A Din 52 — po pošti 2 Din več.
SALDA-KONTE ŠTRACE • JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
HODI PO IZREDNO OOODNIH OKNAJi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJAV KOPITARJEVA l Al IL NADSTROPJU

Danes je umrl naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod
Andrej Marcan
posestnik, mesar in občan ljubljanski
V	neizmerni žalosti ga spremimo v petek, dne 31. marca 1933 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V	Ljubljani, dne 29. marca 1933.
Draga, Josip, Marica por. Filipčič, Slavka por. Borčič, Karel, Ida por. Berdajs, Boga, sinovi in hčerke; Ivo Filipčič, mag. pharm Jakša Borčič, Vilko Berdajs, zet je; Ela roj. Kastelic, Darinka roj. Kučič, sinahi; Joško, Andra, Nives, Asta, Mirjana, Bogdan, Mirjana, vnuki in vnukinje — in
vse ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
& "s "S .9 | 8-8 >° £| g aS
I-stS a-s
3 c . .5 2
_3 ~a
^ A) S ■«-» fl
-	tw2 S
..Sj ..'I;
(3 0- 2 g
5 , £ » 8
:= 1 » S-a J§ gS'5 ,„0 | |s
O s . 3S g.So-9
S
"S > £ -r <N -r
0	.. . « O i « « N
3 x S ® J! S io;>s>
."-S
•Sg.e« E
>N 2 S M OJ
« . "2 I
-	-s 2 2 .
u _o -a a
N >
a-s "Q
s -t** Mj
"M
1	sl s-
B "S S .S..O o. o o
J 3TJ i u tO. e K-o
P. C. Wren:
Lepi Mihael
74
Vendar, zakaj ni Lejaune udaril? Na kaj je čakal? Mar je poslal po pomoč? Mar je bil na poti že pomožni oddelek iz Tokota, kjer so bili nastanjeni Senegalci kakor tudi jezdeci legijonarji? Ali je čakal mogoče na njihov prihod?
Ne, za gotovo je bil preponosen, da bi hotel uporabiti pomoč proti ljudem, ki so bili pod njegovim poveljstvom in so sicer pred njim trepetali. S tem bi si tudi pokvaril svoje bodoče napredovanje. Razen tega bi si s tem sam vzel možnost, prisvojiti si bajni dragulj. Ne, smel je ribariti le v kalnem.
Prav gotovo torej ni poslal po pomoč v Tokoto.
Premetaval sem se v svoji vroči, neudobni postelji na vse strani in si nikakor nisem mogel predstavljati, kaj bo Lejaune ukrenil.
Ko sem se tako zopet prevalil na drugo stran, sem zapazil, da je nekdo stal med vrati. Bil je — Lejaune!
Tu je torej stal in zrl od postelje do postelje. Bil je docela sam in v roki je držal samokres ... Koga je hotel ustreliti ?
Mar je bil to začetek konca?
Nagonsko sem se dvignil in se uprl na komolce. Takoj me je opazil, si položil prsi na ustnice in mi poni igniL
Začudeno sem strmel vanj.
Divje je nagubal čelo, ponovno mi je pomignil z urno in ukazujočo kretnjo svoje roke.
Kaj je hotel? Ali me je hotel zunaj umoriti?
Ali mi je hotel zapovedati, naj privedeni Mihaela ven? Mar se ne bi v takem slučaju rajši pognal nanj in mu izvil samokres? — In kaj potem? Niti umor ne vstaja nista mogla »boljšati našega obupnega položaja.
Medtem, ko so švigale te misli skozi moje možgane, sem urno smuknil t hlače in jopič in šel po prstih do vrat
»Sledite mi!< je velel Lejaune in me vedel v svojo sobo.
Zaprl je za seboj vrata te puste, neprijetne male sobe, sedel k mizi in strmel molče in preteče vame izpod svojih nainršenih obrvi.
>Ali hočeta vi in vaš ubogi brat ostati živa?« se je nenadoma zadri. >Odgovori nvi, pes k
»V splošnem da, gospod seržant,< sem mu odgovoril z glasom, ki naj bi bil nekako sredi med izzivajočo nesramnostjo i plazečo se uslužaostjo.
>V splošnem bi torej hotela?« se je rogal Lejaune. »Torej dobro, potem bo najboljše za vas, če natanko pazite na to, kar vam imam povedati. Kajti le jaz vas morem oteti. Me razumete? Odgovorite mi, vi prasec!« »Da. gospod seržant,« sem odvrnil. »Poslušaj, ti mrha,« je nadaljeval, »ti psi čvekajo nekaj o nekem dragulju. Neki dijamant, s katerim ste vi, tatinska sodrga, izginili iz Londona. Dalje obstoja tudi neki načri, po katerem hočejo vaju umoriti, oropati in pobegniti z dijanrantoni «
»Mar je v resnici tako, gospod seržant?« sem vprašal, no je odnehal.
»Ne govorite, ako niste vprašani! Bog vas udari, prekleti lopov!« je zarjul. Da, v resnici je tako,« je nadaljeval posnemaje me. »In jaz vem vse. kar se tu godi, govori in tudi misli — da, tudi misli! No, jaz se brigam zlodja malo za to, kaj ste ukradli, in meni je tudi čisto vseeno, kaj Ikj iz vas in .ašega kradljivega brata — toda ne maram nikakih zarot in morilnih načrtov pri ljudeli, ki so pod mojim poveljstvom. Razumete?! Vi, gobezdava opica! Odgovorite mik
»Razumem, gospod seržant,« sem odgovoril. »Torej dobro,« je renčal. »Jaz bom že poučil te vražje pse, kako je treba izpolnjevali svojo dolžnost in puščati vnemar dijamante in zarote. Bogme, da jih bom! V ta namen bom določil vas in vašega brata in recimo še St. Andreja. Cordierja in Marisa. da primete voditelje teb nesramnih prasel. Jaz osebno bom vse vodil. Vi boste na moj ukaz ustrelili vsakogar, ki vam ga pokažem — ustre-
lili, kakor ustrelimo uporne stekle pse. Me razumete, vi izbuljena polenovka, imitasta pokveka! Odgovorite!«
»Na uslugo, gospod seržant!« sem odvrnil.
»Dobro, režoči se bebec! In da končam to trikrat prekleto oslarijo in se zavarujem proti ponovnemu ka-Ijenju miru, mi bo vaš brat predal tisti dijamant. Jaz ga bom shranil, cla bo varen pred drugimi zarotami in načrti. Vrag vzemi vas in ta prekleti dijamant! Jaz vam že pokažem, kaj se pravi kvariti disciplino in vzbujati nemir! Vidva brata zaslužita dvajset let ječe... Me razumete? Odgovorite, vi prekleti <eleban!«
»Da, gospod seržant,« sem rekel.
»Jutri zjutraj boste imeli stražo vi, vaš brat in ostali trije, štirje. Dobili boste ostre naboje. Vi ali vaš brat se bo postavil pred skladiščem in ustrelil vsakogar, ki bi se približal, mene se razume, ne. Sicer pa vsakogar — vseeno, ali je podčastnik ali legijonar... Jaz bom te prašiče že naučil — to hoti Bog, ti me bodo še spoznali! — Prav za prav sem hotel govoriti z vašim bratom, toda slučajno ste bili budni, in prihranil sem si pot v to kletko izdajalskih hijen. Pojdite sedaj in poučite vašega brata o tem. kar sem vam povedal, in ko bom imel dijamant spravljen v kompanijski blagajni, vama bom dal priliko, rešiti vajino ničvredno življenje ...
Sedaj me pozorno poslušajte! Splazite se nazaj in zdramite vašega brata, St. Andreja, Marisa in Cordierja in jih pripravite do tega, da bodo tiho vstali in se neopazno s puškami splazili iz sobe... Jaz bom stal ob vratih s samokresom v roki in bom vsakogar ustrelil — ob prvem gibu. ki bi se mi zdel sumljiv... Iditel«
Torej je ura prišla! Lejaune je bil na tem, da začne z dejanji! Izkoristil je Bolidarjeva sporočila, da smo se branili Mihael, Cordier, Maris, St. Andrč in jaz, da bi prislopili k vstašem, in poveril je nam petim, praporu zveš', i m vojakom, da obvladamo te upornike.
Imel je popolnoma prav. ko nam je zažugal, da moramo pograbiti kateregakoli upornika ter ga ustreliti, ako bi se kaj ustavljal. Brez dvoma je bila naša dolžnost, da se mu pokorimo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Frane Kremžar.
Nov pravilnih bratovskih skladnic
»Službeno novine« od 20. marca priobčuicjo nova pravila bratovskih blagajn, ki jih je izdala vlada na podlagi zakona o ureditvi vrhovne državne uprave.
Pravilnik določa, da
SPADAJO POD OBVEZNOST
teh pravil vsi delavci in nambščenci, ki so zaposleni v podjetjih in obratih, spidajočih pod rudarske zakone. Obvezno zavarovanje se nanaša za primer bolezni, nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti. Bratovske skladnicc so ustanove za socialno zavarovanje rudarskih uslužbencev. Pod isto obveznost spadajo tudi uradniki in vsi drugi uslužbenci neposrednih in osrednjih rudarskih uprav, v kolikor je sedež teh uprav v naši državi. Pod obvezna zavarovanja spadajo tudi delavci in nameščenci pri rudarskih podjetjih, ki sicer opravljajo razna rokodelska dela, ki sama ne spadajo pod rudarske zakone pa so vezana z rudarskimi podjetji. V spornih slučajih odločata ministrstvo za šume in rude ter ministrstvo za socialno politiko. Ta pravilnik velja tudi za osebje bratovskih skladnic samih.
Izvzeti pa so od teh pravil državni uslužbenci, za katere velja uradniški zakon, dalje so oproščeni zavarovanja za primer bolezni oni nameščenci, ki jim podjetja zagotovijo popolno plačo in zdravniško pomoč za najmanj 26 nedelj. Zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti so oproščeni oni delavci, ki opravljajo le začasna dela pri rudnikih in čc zaposlitev ni daljša od 6 mesecev. Dalje so oproščeni zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti oni nameščenci, ki so za te slučaje zavarovani pri drugih zavodih, dalje osebe, ki še niso dovršile 18 lel in one, ki so pri prvem sprejetju v službo že prekoračile 45 let starosti. Obveznega zavarovanja za slučaj nesreče so oproščeni oni nameščenci, ki so za ta slučaj zavarovani po drugih zakonih. Rudarske oblasti, ki morajo te izjemne slučaje odobriti, so dolžn?, da ugotove, če so rudarska podjetja za posebna zavarovanja dovolj močna in čc so njihove obveze pupilarno varne.
Bratovske blagajne so osnovane po načelih vzajemne pomoči in samouprave. Nadzorujejo jih rudarske oblasti. Uradni naslov teh ustanov je: Bratovska blagajna in sicer krajevna ali glavna. Sedeži glavnih bratovskih blagajn so v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Splitu. Glavne bratovske blagajne skrbe za zavarovanje za slučaj nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti na sedanjih področjih posameznih rudarskih oblasti prve stopnje, krajevne bratovske blagajne pa skrbe za zava ovanje za slučaj bolezni. Vsaka glavna ali krajevna bratovska blagajna jamči za svoje obveznosti samo z lastnim premoženjem. Pravila določajo, da je uradni jezik teh blagajn »srbsko-hrvatsko-slovenski«.
Bratovske skladnice so dolžne po teh pravilih dajati v primerih potrebe članom, njihovim rodbinam in sorodnikom: bolniške podpore in pogrebnine, invalidske podpore (rente) v službi ponesrečenim in onesposobljenim ter pokojnine ali odpravnine onemoglim in ostarelim članom, kakor tudi njihovim družinam in sorodnikom po njihovi smrti. Bratovske blagajne imajo tri oddelke: bolniško, invalidsko in pokojninsko blagajno.
ČINITELJI BRATOVSKIH SKLADNIC
to: prt podjetju krajevni upravni odbor, krajevni občni zbor in krajevni nadzorni odbor, izven podjetja pa: glavni upravni odbor, glavni občni zbor in glavni nadzorni odbor.
Krajevni upravni odbor se osnuje pri vsakem rudarskem podjetju. Tvorijo ga po trije člani iz vrst delavcev in trije člani od podjetja, če ima to 200—300 delavccv. Pri podjetju od 300 do 6C0 delavcev pride na vsakih 100 delavcev še po en član iz vrst delavcev in en član od podjetja. Pri podjetjih nad 600 delavcev pa sestavljajo krajevni odbor po 6 čla.iov iz vrst delavccv in 6 članov !z vrst podjetja. Združene bratovske blagajne za več podjetij, pod katere mora iti po več podjetij izpod 200 delavcev, imajo skupni upravni nadzorni odbor. Krajevne občne zbore sestavljajo zastopniki podjetja in delegati članov. Na prvih 100 članov pride 10 delegatov, na vsakih 100 članov do 1000 po 5 delegatov in na vsakih nadaljnjih 100 članov nad 1000 članov pa po dva delegata. Vsak izvoljen delegat ima en glas. Zastopniki podjetij imajo enako število gl; sov kakor glasovi delegatov. Občne zbore vodi predsednik ali podpredsednik krajevnih odborov.
Glavni upravni odbor sestavlja 6 zastopnikov članov in 6 zastopnikov podjetij. Glavni občni zbor sestavljajo: od vsake krajevne blagajne z najmanj 200 članov po en delegat, od vsake krajevne blagajne z najmanj 500 članov po dva delegata in na vsakih nadaljnjih 500 članov še po en delegat. Podjetje ima enako število zastopnikov. Krajevne blagajne izpod 200 članov volijo skupne zastopnike in sicer sorazmerno. Predsednika krajevnih in glavnih upravnih odborov volijo delegati izmed sebe in sicer iz vrst delodajalcev, podpredsednika pa iz vrst delavcev. Vsak izvoljen član je dolžan izvrševati svoje funkcije, razen v slučaju bolezni in v slučaju, če je dovršil 55 let starosti. Mandati delegatov trajajo tri leta. Delodajalci ne smejo odpustiti delegatov, ki uživajo isto varstvo, kakor delavski zaupniki.
Krajevni občni zbori odločajo o višini glob v bolniško blagajno. Glavni občni zbori pa odločajo med drugim o povišanju ali zmanjšanju zavarovanih podpor v dovoljenih mejah in odločajo o višini vlog za pokojninsko blagajno.
RUDARSKE OBLASTI NADZORUJEJO
bratovske skladnice, da pravilno izvršujejo ta pravila. Zlasli pa ima rudarska oblast dolžnost nadzorovati izvajanje sanacijskih načrtov in nadzorovati nalaganje glavnice. Rudarske oblasti imajo pravico, da tudi same odrejajo sanacijske načrte, če jih pristojni upravni činitelji ne bi hoteli sami skleniti. Rudarska oblast ima pravico, da sama skliče odbore in občne zbore, če je to potrebno. Rudarska oblast more prisiliti člane upravnih odborov k izvajanju naredb in pravil. V nasprotnem slučaju ima pravico izrekati kazni in v skrajnem primeru tudi razrešiti dolžnosti predsednika ali podpredsednika upravnega odbora ali razpustili dotični odbor. Bratovske skladnice pa imajo pravico pritožbe na ministrstvo.
Pravila določajo ustanavljanje sodišč za rudarsko zavarovanje. Predsednik ali njegov namestnik sodišča mora imeti popolno pravno izobrazbo. Pridcljena sta mu po dva člana iz vrst delodajalcev in dva člana iz vrst zavarovanih delavcev. Pri vsaki glavni bratovski skladnici jc po eno sodišče. Sodišče odloča o vseh sporih rudarskega zavarovanja. Funkcije članov sodišča trajajo tri leta.
Pravila določajo, da se mora vsakdo, kdor spada pod la pravila o zavarovanju, pri sprejemu na delo dati pregledati pri zdravniku bolniške blagajne, ali jc za delo sposoben. Izvzeti niso niti vaien-
ci, volonterji in rudarski učenci. Teh pregledov so oproščeni oni, ki so žc prej bili zaposleni in so spadali pod ta pravila, pa ni še minilo štiri tedne, odkar so zapustili zadnje delo.
ČLANI BRATOVSKE SKLADNICE
se dele na polnopravne člane, ki so zavarovani za vse primere, in nepolnopravne, ki so zavarovani samo za primer bolezni in nesreče pri delu. Razen tega so še častni člani in sicer ustanovitelji, ki s svojim delom pomagajo pri razvoju rudarskega socialnega zavarovanja in ki jih imenuje rudarska oblast, utemeljitelji, ki plačajo enkrat za vselej 10.000 Din, in dobrotniki, ki plačajo vsaj 1000 Din. Ti člani nimajo glasovalne pravice, smejo pa se udejstvovati pri vseh obravnavah v korist bratovskih blagajn.
Vsako podjetje je dolžno, da prijavi v teku osmih dni vsakega svojega uslužbenca. V istem roku jih morajo tudi odjaviti, če izstopijo iz službe. Način prijavljanja in odjavljanja predpišejo bratovske skladnice. Pravila predpisujejo tudi možnosti prostovoljnega zavarovanja. Podjetja morajo dati svojim uslužbencem dopust do 6 tednov, v primerih strokovne izpopolnitve pa 6 mesecev, da se ne prekine trajanje njihovega članstva, če nočejo sami ali njihova podjetja plačevati članarino pri blagajnah. Pri prehodih od e«ega podjetja k drugemu obdrže člani dosežene pravice, če ni delo prekinjeno za več kot 6 tednov. Če bi bilo delo prekinjeno za več kot 6 tednov, mora član opravičiti izostanek. V primerih, da morajo člani k vojakom, se jim ta čas šteje, kakor da bi bili na dopustu. Osebe, ki so bile v enem letu, ko je bilo njihovo članstvo prekinjeno, zaposlene vsaj 6 mesecev, so zavarovane še tri nedelje. Osebe, ki so bile v dveh letih zavarovane vsaj eno leto, obdrže zavarovanje še 6 tednov. Osebe, ki imajo tri leta polnopravnega članstva, imajo pravico do denarne podpore. Osebi, ki je bila zavarovana vsaj tri leta, se prizna še 6 mesecev članstva v času čakanja druge službe, osebam pa, ki so bile poklicane k vojakom, se priznata še dve leti po izstopu iz vojske. Do 6 mesecev nadaljnjega članstva se prizna osebam, ki so bile zavarovane vsaj 6 mesecev, pa so delo izgubile zaradi redukcije dela. Osebe, ki so bile zavarovane vsaj 3 leta, pa so delo izgubile zaradi redukcije, se prizna še eno leto članstva po redukciji. Po teh rokih morajo člani za obvarovanje svojih članskih pravic plačali še 20 Din letno v naprej. V nasprotnem slučaju člani izgube svoje članske pravice. Če je članstvo prekinjeno, se ne more plačevati vloge v pokojninsko blagajno. Obdržani čas članstva se računa kot osnova za odmero pokojnin v primerih onemoglosti, 6tarosti in smrti. Osebam, ki ponovno stopijo v članstvo, se vračuna prejšnji čas članstva pri zavarovanju za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, če ponovno dovrše eno leto članstva in če so bile poprej zavarovane vsaj tri leta
Polnopravni člani morajo biti vpisani v matično knjigo blagajne, nepol»nopravni pa v posebne knjige. Vsak zavarovan član ima pravico vpogleda v matično knjigo. Bratovska skladnica izdaja članom članske knjižice. Zavarovani člani se uvrščajo v
POSAMEZNE KATEGORIJE.
Izven kategorij so tehnični in administrativni uradniki, ki imajo 1500 in več dinarjev mesečne plače.
V prvo kategorijo spadajo uradniki in nameščenci z manj kakor 1500 - Din mesečne plače, nadzorniki, glavni minerji, preddelavci in profesionalni specialisti. V drugo kategorijo spadajo kopači, topilci, minerji, tesarji, zidarji, strojniki, mehaniki, elektrotehniki in drugi kvalificirani delavci, vsi pa že vsaj 25 let stari. Dalje starejši zibanji delavci, v kolikor so izenačeni s kopači. V tretjo kategorijo spadajo vsi prej navedeni delavci, ki še niso dovršili 25 let, dalje pomožni kopači in topilci, mlajši kvalificirani delavci in starejši zunanji delavci z najmanj 15 leti članstva. V četrto kategorijo spadajo jamski vozniki in drugi jamski delavci, ki niso v višjih kategorijah, delavci na dnevnih kopih in starejši zunanji delavci z manj
kakor 15 let članstva. V peto kategorijo spadajo mlajši zunanji delavci, dnevničarji in delavke, ki so že dovršile 25 let starosti. V šesto kategorijo spadajo učenci, vajenci, drugi začetniki in mlajše delavke ter vsi, ki za svoje delo ne dobijo nobene denarne nagrade. Možen je sicer prehod iz nižje v višjo kategorijo, pri istem podjetju pa ni možen prehod iz višje v nižjo.
ZAVAROVANA DNEVNA MEZDA
je določena: izven kategorije 50 Din, za I. kategorijo 40 Din, za II. kategorijo 34 Din, za III. kategorijo 27 Din, za IV. kategorijo 22 Din, za V. kategorijo 17 Din in za šesto kategorijo 14 Din. Po teh kategorijskih zaslužkih plačujejo svoje vloge v bratovsko skladnico vsi člani bratovske blagajne ter podjetja v pokojninsko in invalidsko blagajno. Po teh kategorijah se bodo določile tudi pokojnine in invalidske podpore in sicer brez ozira na dejanski zaslužek članov. Plačevanje vlog se bo vršilo pri vsakem podjetju. Tedenski kategorijski zaslužek je 6kratni dnevni, mesečni 25kratni dnevni, letni zaslužek pa 300kratni dnevni kategorijski zaslužek. Podetje mora zbirati vse tekoče prispevke zavarovanih članov z odbitki pri izplačevanju in jih do konca vsaketfa meseca izročati bratovski blagajni. Zavarovani član plača za bolniško in pokojninsko blagajno polovico prispevkov, polovico pa podjetje. Za invalidsko blagajno pa plačuje prispevke v celoti podjetje. Prostovoljni člani plačujejo vse prispevke sami. Prepovedani so dogovori med deIoda;alci in delavci, ki bi bili tem predpisom nasprotni. Zahteve bratovskih blagajn do podjetij zastarajo šele v petih letih. Če pa bratovska skladnica ni izdala plačilnih nalogov v treh letih, tudi zastarajo obveznosti podjetij. Članom, ki so zavarovani vsaj 10 let, morajo glavni upravni odbori na predlog krajevnih odborov izdajati enoletna posojila po 6% obresti do višine polletnega kategorijskega zaslužka, to je do 150 dinarjev, člani pa morajo ta posojila vračati v obrokih iz mesečnih zaslužkov, pokojnin ali invalidskih podpor.
Bolniške blagajne dajejo
V BOLEZNI PODPORE
in sicer brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, zdravljenje v zdraviliščih, potrebne zavoje, pomožne priprave, očala, palice, prepase, umetne ude in vse terapevske pripomočke, dalje hranarino do dveh tretjin dejanskega zaslužka. Članicam daje podporo v primerih poroda in sicer 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu in sicer v višini treh četrtin rednega zaslužka. Bolniško podporo prejemajo člani do 6 mesecev in Ie v slučaju izjemnih podpor tudi čez. Porodnicam dajejo blagajne enkratni prispevek 150 Din za otroško opremo, če je otrok živel vsaj tri dni ter 12 tednov podporo za prehTa.no otroka in sicer po 3 Din dnevno, to pa potem, ko preneha redna porodniška podpora. Osebe, ki so izven države, nimajo pravice na te podpore, če ni drugače do'očeno po mednarodnih dogovorih. Pravico na bolniško podporo imajo tudi žene in otroci zavarovancev. Otroci le do starosti 16 let. Drugi člani družine pa do tedaj, če nimajo drugih dohodkov in žive v skupnem gospodinjstvu z zavarov ricem. Člani družine imajo pravice 6 mesecev do podpore, toda le v primeru, če uživa zavarovani član še pravico do podpore. Žene prejemajo v slučaju podpore 4 tedne pred porodom in 4 tedne po porodu po 1.50 Din dnevno ter enako podporo za otroško opremo, kakor članice. V slučaju smrti družinskega člana določi krajevni odbor pogrebnino, ki pa ne sme za ženo znašati več kot 500 Din, za novorojenega otroka več kot 100 Din, za otroka do 4 let ne več kot 150 Din, za otroka do 16 let do 250 Din, za starše do 300 Din.
Podrobni predpisi še v podrobnostih navajajo izplačevanje teh podpor. Enako predpisujejo podrobni predpisi izplačevanje inva'idskih podpor ter podrobni predpisi ludi glede izplačevanja pokojnin.
Novi pravilnik stopi v veljavo s pričetkom prvega nasledijetfa meseca po objavi teh pravil, torej dne 1. aprila.
Tako bleščeče sveže kakor prvi dan po vsakem pranju
v
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Klic mladih inteligentov
»iiveze mladih intelektualcev«.
Najokrutnejši izraz današnjega kritičnega gospodarskega stanja je nedvomno brezposelnost, ki že močno ogroža tudi eksistenco naših inteligenčnih stanov. Ta socialna bolezen, ki je še naši starši niso poznali, utegne postati usodna za narod in kulturo. Naglasiti je treba, da ima zlasti v vzgojnem pogledu brezposelnost nadvse kvarne posledice pri mladem inteligentu. Delo vzgaja in oblikuje, strokovno delo postavlja mlade inteligente na njihova poklicna torišča in trdnejše življenske postojanke — oporišča, raz katera se morejo razmahniti v pravcu svojih zmožnosti in idealizma. Danes pa čaka armada dela-voljnih in zmožnih mladih inteligentov, povečini iz vrst malega človeka. Podpora od doma jim je že zdavnaj izčrpana ob dolgoletnem šolanju. Že kot študentje so se morali vzdrževati večinoma sami, po diplomi pa so še ob tiste ugodnosti, ki jih uživa naš študent: nobenega doma, nobenega zaslužka, nobene podpore, nobenih popustov. Z nezasluženo nesmiljenostjo je postavljen tak inteligent — ma-gari z univerzitetno dipiomo v žepu — nekam v zrak: brez strehe in kruha, brez znanja in opore, brez pravega naslova. Ni čuda, če ob laki neprestani skrbi za obstanek zapada mlad inteligent v pesimizem, kateri ga grozi oropati vsega zdravega idealnega zaleta in vreči na njegovo obstoječo življenje senco najraskavejše prozaičnosti in aspekt najneplodnejše primitivnosti za bodočnost. V brez-upnosti razmer in brezsmotrenega života rjenja vedno bolj strta in do skrajnosti razočarana inteligenčna mladina prav lahko zaide v prevratne struje. Zato bi se morali vsi odločujoči činitelji zavedati, da se z oviranjem mladih moči od redne zaposlitve nakopava le največja nesreča za narod in državo, ker je mladina neizogibna voditeljica in odločeva-teljica vsega našega narodno-kulturnega življenja in stvarjanja v bodočnosti.
Iz takih razmer se je porodila ideja -Zveze mladih intelektualcev- v Mariboru, ki organizira našo mlado inteligenco Sirom Jugoslavije, nudeč ji predvsem stanovsko delovno zaščito. Kot strokovna organizacija mlade inteligence vodi statistiko o stanju brezposelnih članov (Borza dela za intelektualne poklice) in uvaja sistematičen red ter išče potov in sredstev, da se tn brezposelnost zaustavi in omili.
Ta ^Zveza mladih intelektualcev , ki so jo vodile zgolj kričeče dejanske potrebe v vrstah prizadetih, si dovoljuje poslati na merodajna mesta in naši javnosti sledečo spomenico kot opozorilo in prošnjo:
1. Kakršnokoli okrnjeiije oziroma ukinjpvanjo naših proavetno-kultiirnih institucij, kakor tudi reduciranje sem spadajočega dela smatramo zu škod-
ljivo narodu in državi in ga poziv na varčevanje ne more opravičiti. Smo mnenja, da je mogoče s primeroma majhnim povečanjem proračunske postavke prosvetnega ministrstva (za okroglo 20 milijonov) obdržati vse naše šolstvo v prvotnem in normalnem stanju. Ta vsotica pa bi se lahko pri nekoliko dobri volji in iznajdljivosti prihranila pri drugih izdatkih in za našo kulturo manj važnih resorih. Zato prosimo, da prosvetno proračunsko postavko povečate, ker bo sicer nujno trpela kultura in z njo vred vse naše blagostanje.
2. Če se že mora seči po škarjah in nožu, naj se ju poslužuje prevdarno in tako, da bo celi stvari prej v korist, ne pa v škodo. Nadprodukcija inteligence naj se ne rešuje slepo od zgoraj, ampak po pravem sistemu: predvsem naj se izvede elitno
učiteljsko-, srednje- in visokošobtvo. Poleg tega pa naj se razširi strokovno šolstvo. Šolnine naj ne zadenejo malega človeka, ki daje najboljši in najvztrajnejši kader študentov, ampak premožnejše sloje, da se tako omilijo v teh težkih razmerah škodljive socialne razlike. Tudi naj bi se nehalo varčevati tam, kjer je komaj dan eksistenčni minimum, marveč tam, kjer je ta že daleko prekoračen: zato naj se med plačami starejših uradnikov in onimi mlajših nastavnikov čimprej odpravi kričeča razlika iz razloga, ker je v tej dobi potrebna št nadaljna izobrazba in ker si človek prav do tride setletne dobe gradi dom in družino. Strah nns je pomisliti, kako je danes prav to radi dolgoletne brezposelnosti onemogočeno, s čimer je kršen najvažnejši evgenični zahtevek!
Zatiralo naj bi se in onemogočilo najstrožje dvojno iu večkratno ziislužkarstvn iu odpravilo — pri starejših z zadostno plačo — dvojno sliitilsiv« zakoncev. Upokojile naj bi se tudi žene dobro situ iranih mož in oni, ki to sami žele, ozir. imajo polna službena leta.
3.	Ufne moči naj hi sc ne preiihrpiiipiijpvale do onemoglosti na račun brezposelnih. Vsa prazna mesta naj bi se zakonitim predpisom ustrezajoče izpolnila takoj, da ne trpe na eni strani učenci in pouk, na drugi pa prizadeti nezaposleni diplomirani učitelji, medtem, ko se učne moči preobla-gajo z urami in previsokim številom učencev v razredih (80—150 in več!)/ kar bije vsem pedagoškim zahtevkom v obraz.
Spričo današnje še naraščajoče brezposelnosti je tudi s strani umskih delavcev nujna zahteva znižanja delovnega časa tako v pogledu na službena leta kakor na tedenske ure. Tako bi se brezposelnost najprej ventilirala.
4.	Pri nastavljanju v državno službo naj ne igrajo vloge nikakršne protekcije. Zlasli naj se vsakršen protekrionizem odpravi pri nastavitvah > prosvetne služIte. Odloča naj le doba čakanja in po možnosti tudi socialno stanje prosilca. Prepričani smo, da protekcionizem tu — pa bodisi s katerihkoli mest in ozirov — rodi le najslabše posledico za vzgojo v pravilnem, svobodnem in enakopravnem smislu. Treba je dati duška in mesta vzgoji in njenim avtonomnim ter narodno-kulturnim ciljem.
S splošno nestalnostjo in večnimi redukcijami v prosvetni službi se le izpodkopava vsako smo treno, resno in vestno pedagoško delo ter se ruši ugled vzgojiteljev, kar kvari učni uspeli.
5.	Brezposelnost inteligenčne mladine naj se vzame v obzir na odločujočih mestih (zlasti pri kreditu za zadevne podpore v socialnem skrbstvu).
Tako smo priobčili naše težnje in potrebe. Predvsem smo jih naglasili v našem srednješolskem in osnovnošolskem učiteljstvu, ker sta la dva stanova najštevilnejše prizadeta. Nič manj pa ne priporočamo tudi vsoli ostalih inteligenčnih stanov, katerih brezposelnost naj bi sp zmanjšala z razpisi potrebnih javnih dol. z odgonom tujih umskih delavcev, z večjo zaščito, ugodnejšimi socialnimi pogoji ter s podpiranjem Horze dela za inteligenčno poklice. Zlasli prosimo, da se dovoli službo iskajo-čim iz naših vrst brezplačna vožnja po železnici, onim pa, ki čakajo na državno službo, vsaj v omejenem štpvilu znižana vožnja.
Prepričani smo, da hoče inteligenčna mladina odkrito sodelovati pri gradbi naše države. Mnenja pa smo. da sp inteligenčni mladini patriotizem ne morp kakorkoli vsiljevati, kpr rastp zdravi patriotizem iz prostp ljubezni do naroda in državne skupnosti.
Za štiri milijone hranilnih knjižic
prodanih
Preiskava proli špekulantom se nadal'ure
Ljubljana, 29. marca.
Špekulanti s hranilnimi vlogami so zadnji čas, ko so bile odkrite njihove nečedne špekulacije, napeli vse svoje sile in vpregli nekatere pomaga-če, da bi sc na kak način izmotali iz neljube jim afere. Špekulanti in njihovi posredovalci javno zatrjujejo, da so bili upravičeni vršiti te špekula-tivne posle, ker so bili za to koncesijonirani. Ugotovitve ljubljanske policije pa se drugače glase in zato je ludi policija posredovalce prijavila mestnemu magistratu kot pristojni obrtni oblasti zaradi izvrševanja bančnih poslov, ki za nje niso bili koncesijonirani. Kakšno stališče bo obrtna oblast zavzela v konkretnih slučajih, nam še ni znano. Izrečena je bila doslej, kakor javljcno, samo ena sodba. Za te dni jc povabljen na magistrat šc neki drugi posredovalec. Baje bo on samo po-svarjen«.
Zaradi oderuštva in ogrožanja kredita je ljubljanska policija 17. t. m. prijavila državnemu tožilstvu enega ljubljanskih posredovalcev. Državno tožilstvo jc 20. t. m. uvedlo proti tej osebi pri deželnem sodišču kazensko preiskavo. Zaradi preiskave nam za enkrat ni mogoče obvestiti javnosti o zanimivih podrobnostih.
Ljubljanska policija jc med drugim ugotovila, da jc bil neki ljubljanski posredovalec posojil na vložne knjižice v prav tesnih poslovnih stikih z
nekim, doslej v javnosti neznanim finančnikom Robertom Freudom, zasebnikom v Zagrebu, sta-nujočim Palmotičeva ul. 80. Teh poslovnih stikov i.c more posredovalec utajili, čeprav naglaša, da stoji za njim močna in solidna finančna moč, ki bo dobila celo iz Amerike dolarje in bo potem lahko dajala strankam še ugodnejša posojila. Robert Freud je bil glavni prekupovalcc vložnih knjižic, ki je spletel svoje oderuške niti tudi do Ljubljane. Dajal je posojila na knjižice do najvišjega zneska 40 odst. glavnice, a sam si jc odračunal za obresti in provizije do 10 odst., tako da so stranke dobile izplačano na roke taktično lc 30 odst. glavnice. Freud je sprejemal knjižice iz Ljubljane in jih polem dalje prodajal odnosno zastavljal. Mali vlagatelji bodo trpeli ogromno škodo, kajti bredvomno bodo prišli ob knjižice, ki sedaj krožijo kot kako borzno blago.
Zagrebška policija je ugotovila, da so Freud in njegovi priganjači, posredovalci in pomagači doslej pokupili v nekaj mesecih hranilnih knjižic raznih zaščitenih zavodov v nominalni vrednosti nad 4 milijone dinarjev. Lastniki knjižic so izključno mali ljudje, ki so si s težavo prihranili nekaj denarja, a sedaj jih razni brezvestneži, izkoriščajoč njihovo denarno stisko in nejasen po. ložaj v pogledu dviganja prihrankov, begajo in izmozgavaio ter spravljajo na beraško palico.
Ljubljana
K današnjemu koncertu f,Ljubtjaneu
Poleg dobro znanih orgelskih mojstrov J. S. Bacha in Rheinbergerja je na programu Je Francoz D'Indy (r. 1851). Njegova življenjska pot je bila izredno mnogolična, njegova skladaleljska delavnost pa zelo plodovita: 4 velike lirične drame, 3 sinfonije, več sinfonskih pesnitev komornih in klavirskih del. Na koncertu se izvaja njegov op. 38: preludij in fuga. D'Indy je mojster arhitekte like, posvečen v najnežnejše odtenke zvočne učinkovitosti.
P a r i b e n i je rodom Italijan, r. 1881 v Rimu. Od leta 1914 je na milanskem konservatoriju učitelj harmonije in kompozicije. Je tudi glasbeno-zgodovinski pisatelj. Njegov finale je izredno močna in učinkovita skladba.
Vse skladbe izvaja prvi naš slovenski in jugoslovanski orgelski mojster msgr. Stanko Premrl.
Glavno točko današnjega koncerta tvori A. Fiirsterjeva: Missa solem>ais za orgle, mešani zbor in orkester. O reformatorju slovenske glasbe sploh — v prvi vrsti cerkvene — je zapisal dr. Kimo-vec: «Če ie med slovenskimi glasbeniki sploh kdo velik, je rorster prvi, ki mu gre ta pridevek. Njegova >-Miasa solemnis« je celo vročekrvne, po te-atralično zamišljeni cerkveni glasbi izkvarjene Italijane navdušila, da ao glasno priznali: Če je pa cecilijanska glasba taka. smo ž njo.«
To delo je nastalo v 1. 1882 in je bilo tedaj program, enako močno učinkuje tudi dandanes po svoji živahnosti, harmonski barvitosti, izredno zanimivi kontrapunktični zasnovi in nadvse po svoji oblikovni uglajenosti in izbrušenosti.
Mašo poje celotni društveni mešani zbor »Ljubljane^, na orglah msgr. Stanko Premrl, orkester 40. pp. Triglavskega. Dirigira prof. dr. Anton Dolinar.
Varilski plašči zadnje novosti
Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri
„NOBLESEu
Aleksandrova cesta Stev. 4.
Predavanje Miss Edith Oxleyeve o Londonu
Ljubljana 28. marca.
Angleško-jugoslovansko društvo je priredilo dne 27. t. m. v dvorani hotPla Metropol v Ljubljani lepo uspelo predavanje Miss Edith <)xley-eve, profesorice iz Maribora, ki ga je obiskalo veliko število člunov in prijateljev društva.
Društveni podpredsednik, odvetnik dr. Maja-roii, je predstavil občinstvu simpatično predavateljico, ki že tri leta mi naši severni meji spoznava našo javnost z angleško kulturo. Diplomiraiu je na pariški univerzi in je bila dolgo vrsto let profesorica na učiteljišču v Londonu. Zato si je tem rnjša izbrala za predmet svojegn predavanja mesto London.
V prisrčnem, neprisiljenem pripovedovanju je Miss Oxley s pomočjo epidiaskopa popeljala poslušalce po osrčju Londona, po starem delu mesta, kjer je skoro vsaka zgradba zgodovinsko znamenita. Predvajala je krasne projekcije v barvah, med drugimi reko Thames, kjer se vrstijo ladje vsega sveta, kajti London je še vedno največje pristanišče na svetu, slavno katedralo St. PauPs, krasno renesančno sinvbo, ki jo jo v velikem požaru v I. 1667 zgradil na meslu prejšnje gotske cerkve, v renesančnem slogu Sir Christopher Wren, največji angleški arhitekt vseh časov, glavne ulice in trge modernega Londonu in stnre nošp in običaje, ki jih Angleži zelo spoštujejo. Razkaznla je notranjščino parlamenta in tkzv. Mansion liouse. rezidence londonskega župana, ki je prav za prav najvažnejša oseba v Londonu. Saj morn celo kralj, čeprav je vse lo gola formalnost, prositi župana za dovoljenje, ako hoče v mesto. Nuj se zgodi večja nesreča kjerkoli na svetu, mora londonski župan po starodavnem običaju prvi prispevati večji znesek, s katerim otvarja pomožno zbirko. Seveda je tudi njegova plača temu primerna in znaša ineitdn letnih 120.000 funtov. Najlepše so bile one slike, ki prikazujejo parke v. osrčju Londona, kjer se Londončanje lahko več kilometrov daleč sprehajajo po zelenih gajih v senci mogočnih dreves.
Miss Oxley je tudi opozorila ljubitelje radia, da lahko poslušajo vsako nedeljo zvonove cerkve Sv. Martina in ogromni zvon »Big Ben v velikem stolpu spodnje zbornice parlamenta. Zelo posrečene so bile tudi nočne slike. Londonska megla namreč povzroča na najbolj prometnih ulicah radi močne razsvetljave neke mistične efekte. London ne bi bil to, kar je, brez svojih orjaških policijskih stražnikov z visokimi čeladami. Saj mora biti mladenič, ki hoče biti sprejet v stražo, visok najmanj 1 in 84 cm. Značilna za londonsko miselnost je slika, ki kaže, kako je tak orjak ustavil reko avtomobilov, da bi mogla mala inačica čez ceslo.
Po zahvali dr. Majarona za lepo predavanje je nagradilo občinstvo Miss Oxley-evo z dolgotrajnim odobravanjem.
CUtouipzat&kjc
Trgovski potnik obsojen na t5 mesecev
Ljubljana, 29. marca.
Trgovski potnik Rado, možakar pri petdesetih, je drugače prebrisanec. Toda usoda življenja ga jc vedno lepla, da je zdrknil na stranpota. Proti njemu je trajal dolg kazenski proces, ki se je šele •ianes zaključil pred malim senatom. Državni tožilec je proti Radu naperil kar tri obtožnice zaradi nebroj sleparij in drugih nepoštenih trgovskih mahinacij. Opeharil je tako-le 25 trgovcev v Ljubljani in na deželi za približno vsolo 31.000 dinarjev v blagu odnosno gotovini. Rado jc bil zastopnik nekega Zagrebčana, ki ima tovarno nogavic v Zagrebu. Rado je ponujal tc nogavice in je sklenil precej dobrih kupčij. Imel pa je smolo, da si je včasih pridržal naplačila. Sam pravi, da je to storil, ker mu je bila tvrdka dolžna na provizijah. Nekatere trgovce pa je opeharil za druge stvari, tako nekoga za ribe in rake.
Pred sodniki je Rado prostodušno vse priznal. Zaslišanih jc bilo več trgovcev. Razprava jc trajala v torek od 11 dopoldne do 14.30 ter danes od 10 dopoldne naprej. Rado je bil obsojen na 15 mesecev robije in na 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Maribor
Kaj bo danes?
Frančiškanska cerkev: Ob 20: Cerkveni koncert Ljubljane .
Drama: »Hamlet . Premijern. Izven.
Opera: Zaprta.
Kino Koileljevo: Ob 8.: Zadnji dnevi Pompejev. Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20.
S/am/č, kampe/c ti presneti, k/e ta rizling si dobil ? Zam res yse priznanje gre ti, boljšega še nisem pil/
0 Nekaj misli k občnemu zboru »Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani«. V petek, dne HI. I. m. se bo vršil 11. redni občni zbor »Nabavljalne zadruge drž. usl.«, in sicer ob 7 zvečer v Delavski zbornici. Kakor je razvidno iz poročila, ki je razstavljeno v zadružni pisarni, šteje zadruga 1355 članov, a od teh je le okroglo 800 kupujoČih ali 00%. Spričo lega se vsakemu zavednemu članu vsiljuje vprašanje, kje tiči vzrok temu. Kako to, da je samo 1355 članov, ko je vendar število državnih uradnikov znatno večje? Ali tiči vzrok v pomanjkanju zadružne zavesti, ali v upravi, ali ga je treba iskati pri osebju, ali pa morda drugje? Naj bo vzrok ta ali oni, vsekakor bi bilo umestno, dn se ob priliki letošnjega občnega zbora reši že lansko leto sproženo vprašanje službene pragmatike po načinu, kakor jo ima n. pr. sorodna zadruga naših železničarjev. Ta pragmutiku naj bi nudila uslužbencem primerno plačo za vsakdanje življenjske potrebščine, na drugi strani pa možnost malega prihranku za nepredvidene slučaje (bolezen, redukcije itd.), zakaj le primerno plačan uslužbenec, kateremu se ni treba bati za svoj obstanek — torej s stalno službo — more vršili svojo utrudljivo in odgovorno službo v zadovoljstvo odbora in članstva. Vsekakor je to v interesu zadruge same, kakor tudi vsakega njenega člana, da občni zbor v tej zelo važni in nujni zadevi končnoveljavno odloči ter da upravni odbor ob sodelovanju posebnega odbora iz vrst članstva to pragmatiko tudi čimpreje izdela in izvede. Res bi se s leni na eni strani osebni izdatki povečali, toda brez dvomu bi na drugi struni točna in solidna postrežba dvignila zadovoljstvo sedanjih članov, privabila novih kupujoČih in na novo vsto-pivših drž. uslužbencev. S tem bi se dvignil ugled zadruge, promet bi se povečal in s tem tudi dohodki zadruge, ki bi vsekakor izdatno presegali povečane osebne izdatke. Ta misel naj vodi vse člane na petkovem občne mzboru v ugled in procvit naše zadruge. — Iz vrst članstva.
CERKVEN KONCERT
PRIREDI V ČETRTEK 30. MARCA OB 8 ZVEČER V FRANČIŠKANSKI CERKVI
TLCDV^TSKO G I.A —TTT^ruTTvo |
99
LJUBLJANA"
NA SPOREDU SO
O R G E L S K E T O č K E . ki jili i zon ju ravnatelj stolnega kom niKftr. STANKO PREMRI..
T O R S T F. R J E V A *M I S S A S O I. E M N I i'« o /i-tnolu '/.u /bor. orgle in orkester. S o d el u j e ffodbu 40. pešpolka.
DIRIGENT PROF. DR. A N T ON DOLI V A R VSTOP PROST
® Film o plezanju predvaja Turistovski klub Skala« 5. aprila ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornico. Film je izdelal znani dunajski alpinist Kari Poppinger ob sodelovanju najboljših avstrijskih in nemških plezalcev. Snemal ga je v Dolomitih, v tem izrazito plezalnem terenu, v navpičnih stenah in ostrih robovih mogočnih dolo-mitnih stolpov. Film nima vsebine, ker je zamišljen kot učni tehnični film o plezanju. Imeli smo že priliko v domačih alpinskih filmih opazovati delo plezalca, a to so bili le odlomki, nc vedno najzanimivejši iz ure in ure trajajočih plezalnih tur. Poppinger je s svojim filmom žel velike uspehe na domačih tleh, v Avstriji in Nemčiji, kakor tudi v Češkoslovaški in Poljski. »Skala« jt ž njim sklenila dogovor za to predavanje že januarja letošnjega leta, a predavatelj je bil po pogodbah za predavanja -v drugih krajih do sedaj oviran in ni mogel prili v Ljubljano. Ob početku plezalne sezone bo ta film za plezalce vzpodbuda za skorajšnje podvige, za ostalo publiko užitek, ki se sicer nudi samo plezalcem ob plezanju samem. Neznane lepe pokrajine se bodo odkrile v filmu vsem, ki p„znajo sicer samo naše domače planine.
© Velikodušen dar. Lekarnar mag. pharm. gospod Sušnik je daroval v spomin umrlega lekarnarja g. Mayerja v fond za mestne reveže 1000 Din, za kar mu izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo.
Q Tuje tračnice je prodal. Prav prebrisano tatvino oziroma sleparijo si je dovolil te dni neki Jakob C., brezposelni delavec, ki ga je aretirala sedaj ljubljanska policija. Jakob je pred tedni, ko so napeljavah tračnice za tir za malo železnico iz Ljubljanice na ljubljansko I olje, prišel h kupu, kjer so bile tračnice naložene. Izvlekel je iz žepa meter, malo pomeril tračnice ter se napravil, kakor da bi bil kakšen polir Ljubljanske gradbene družbe, katere last so bile tračnice. Nato pa je samozavestno naročil delavcem krog njega, ki so ga z začudenjem opazovali: »Naložite jih na voz in zapeljite k Stupici.« Delavci so te tračnice res naložili na voz in izvršili »povelje«. Pri Stupici, tTgovini z železnino, je možakar nastopil zelo samozavestno, tako, da je res prepričal uslužbenca, kakor, da so tračnice njegova last. V trgovini so mu izplačali nekaj nad 250 Din za nad 1000 kg tračnic, katere so kupili po 0.25 Din za kilogram kot staro železo. Seveda je Ljubljanska gradbena družba kmalu opazila to tatvino in jo prijavila policiji. Pri natančni preiskavi je prišlo na dan, kako so te tračnice izginile. Delavci so tudi Jakoba poznali in so povedali, kdo jih je dal odpeljati. Tako ie prišla ta sleparija na dan.
O Modne hlače — pumparcc dobite najce-ueje pri Preskerju, Sv. Petra cestu 14.
□	Originalno izvajanje oratorija >Sedem zadnjih besed Jezusovih ua križu« nu |>opol-noma enak način, kakor pri premijeri oratorija, ho dne 7. aprila v mariborski stolnici. Preskr-bite si vstopnice \ predprodaji.
□	Občina znižuje stanarino. V torek zvečer je upravni odbor mestne občine ponovno razpravljal <> /.nižanju stanarine v občinskih stanovanjskih hišah. Me.stni očetje so reševali številne prošnje /a /nižanje previ.soko odmerjenih stanovanjskih dajatev ter so sklenili znižati stanarino vsecn prosilcem za isti znesek, kakor so znižali občinskim uslužbencem. Povprečno znaša znižanje pri stanovanju 50—SO Din. kar je vsekakor maleiik<xstno. ker .so se stanovanja svoječusno podražila za 200—300 Din. — Polog tega so bili- v razpravi tudi nekatere prošnje rudi dodelitve stanovanj, ki so bile ugodno rešene.
□	Vpisovanje na okoliški trgovski šoli. Na
t rgovsko-natla lj e v a I n i šoli Združenja trgovcev Muribor-okolica v Krče vini se vrši vpisovanje v soboto, dne 1. aprila. Jutri, 31. -marca bodo istotnm ponuvljnlni izpiti. •
□	Meso sc ho podražilo? Na živinskem sejnin \ torek je bilo opaziti znaten porast živinskih cen pri lepo rojeni živini. Nekoliko je ta porast v zvezi z običajnim pomladanskim zvišnnjecn živinskih cen, glavni vzrok pa jc \ tem. dn je dohiti le malo lepo rejenc živine radi silnega pomanjkanja živinske krme. Debeli voli, ki jih je bilo nn zadnjem sejmu le nekaj parov, so dosegli že ceno 5 Din za kg žive teže. Obeta se nam / zvišanjem živinske cene tudi podrnžonjo mesa.
□	Poročili so se v zadnjih dneh: Ros Ivan. kotlnrski pomočnik iz Te/na in Ana Molk. — Tristenjnk ložef. mizar državne žel. delavnice v Studencih in'šivilja Marija Soleh. Novop«-ročeneetn obilo sreče in blagoslova!
□	Izgraditev tovorne postaje v H očali. Pro-govntt sekcija v Mariboru je žc začela v Iločoli / gradlio tira. ki lio vodil k skladišču. S tem se bo delo na izgraditvi hočke tovorne |iostnje /mililo olajšalo in upati je, da pride Dravsko polje in hočko Pohorje šc v letošnjem letu do svojega lako zaželjenegu tovornega kolodvora.
□	Mrtvaški zvon. V Novi vasi, Rolfenkova ulica 24, je umrla zasebnica gosmi Kuniginida Vinšer v starosti 70 let. Blago pokoj nico polože k večnemu počitku dane* popoldne ol> |hi1 3 na radvaniskem pokopališču. ■— V Košu kili je preminul Martin Nerat, star 67 let. Pokopali ga ImuIo danes popoldne na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Pokojnini večni mir in pokoj. žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
□	Živahen mali trg. Včerajšnji trg je bil dokaj živahen in /elo dobro založen. Zlasti zelenjave iu sadja je bilo v obilici, pa tudi perutnine so prinesli okoličani toliko, dn ji jc radi obilne ponudbo na/.ndovulu cena. Prodaja ostalih pridelkov in dobrot se je vršila po običajnih cenah. Zelo dobro je bil /aložon tudi trg živinske krme pri klavnici. Okoličani so pripeljali 22 vozov sena (po 60—90 Din), 2 voza olave (85—90 Din) in en voz slame (60 Din).
O Vrhunec letošnje športne sezone ho brez dvoma cro.ss-country prvenstvo Jugoslavije, ki sc vrši v Mariboru v nedeljo, 2. aprila oh U na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Pokroviteljstvo prireditve jc prevzel mestni na-
Celje
& Osebna vest. Poleg okrajnega glavarja g. dr. Ivanu llubada, o katerem je poročal žc včerajšnji »Slovenec , dn je upokojen, je upokojen tudi njegov namestnik, okrajuik podnačelnik g. Lajoš Klobčič.
& Umrl je v tukajšnji bolnišnici Ramšak Karel, star 13 let, sin tovarniškega delavca iz Oaberjn in dijak II. razreda meščanske deške šole v Celju. N. v m. p.!
& Koncert slovenskih narodnih in umetnih
pesmi, ki ga priredi v nedeljo, dne 2. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma pevsko društvo Oljka« v Celju, obsega skladbe sledečih slovenskih skladateljev: Ocvirka, Premrla, Hožanca, Mirka, Volariča, Savlnška, dr. Kimovca, Horvata. Prelovca, dr. A. Schvvaba, E. Adamiča in Pavčiča.
-0- Gostovanje ljubljanske drame. Člani ljubljanskega dramskega gledališča bodo gostovali sredi meseca aprila v celjskem mestnem gledališču z Barry Conners-evo komedijo v treh dejanjih: »Rokah. Gostovanje se bo vršilo le, če bo do dne 8. aprila 1933 razprodanih v predprodaji dovolj vstopnic. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigami Goričar K., vdovi, na Kralja Petra cesti.
J3 Krščansko socialno delavstvo jc zborovalo.
V	lorek zvečer se je vršil v Delavski zbornici redni letni občni zbor celjske skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Iz poročil posameznih društvenih funkcijonarjev posnemamo, da je celjska organizacija storila v preteklem poslovnem letu vse, kar je bilo v teh za delavstvo težkih časih mogoče. Organizacija je imela redne sestanke, kjer so razpravljali o perečih delavskih vprašanjih, in sodelovala tudi s sorodnimi strokovnimi organizacijami. Brezposelnim članom je nudila tudi brezposelno podporo. Vsi funkcijonnrji so v svojih poročilih navajali, kako težak jo danes položaj delavstva, zato bi se morali vsi še tem tesneje okleniti svoje organizacije, če hočejo, da bodo v boju za svoje pravico kaj dosegli. V okrilju Jugoslovanske strokovne zveze se je osnoval v zadnjem času tudi dramatični odsek. Pri volitvah je bila predlagana samo ena lisla in je bila sprejeta soglasno. Razvila se je daljša debata glede članarine. V bodoče se bodo vršili sestanki vsako drugo sredo in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9 dopoldne. Občnega zbora se je udeležilo izredno veliko članov in članic, na novo pn jc pristopilo k organizaciji 23 novih članov. Na občnem zboru izvoljeni novi odbor se bo konstituiral nn prvi odborovni seji.
0 Brivnicc in delovni čas. Za vse brivnice v Celju in Gaberju velja od sobote 1. aprila naprej letni delovni čas, in sicer: ob delavnikih od 7—19, opoldne odmor; ob sobotah in pred prazniki od 7—20; oli nedeljah in praznikih od pol 8—11.
Murska Sobota
Na praznik Marijinega Oznanjenju je bil za
murskosoboško dijaštvo velik in pomemben dan,
V	dijaško Marijino kongrogacijo, ki je slara šele ! dve leti, a se prav lepo razvija in živahno deluje, I je bilo sprejetih 38 novih članov. Obred sprejema ! novih članov, ki ga je opravil g. dr. Tomaž Koleno, i ginui. veroučitelj in ravnatelj Martiniščn, se je. iz-' vršil v župni cerkvi. Bil je ginljiv prizor, ko je 38
mladih dijakov prisegalo zvestobo Jezusu, Mariji in sv. Cerkvi. — Popoldne ob 1 pa je priredilo dijaštvo v dvorani salezijanskegn dijaškega zavoda Mnrliniščn krasno uspelo akademijo. Prireditev so počastili s svojim obiskom odlični gostje in številno občinstvo je napolnilo dvorano. Vrstile so se dekla-
čelnik <1 r. L i [io ld. — Tek se vrSi na daljavo 10 km \ 12 krogih.
□	Licitnciju mesa. Danes ob H dopoldne
so vrši v pisarni muriborskegu vojaškega okrožja v Trstenjakovi ulici 5 tretja javna licitacija za dobavo mesa mariborski gurniziji zu dobo od I. aprila do 30. novembru.
□	Protiavionska obramba. Drevi ob osmi priredi Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru v dvorani hotela Zaniorc predavanje o protiavlonski obrambi. Predava i ni. Mis.
□	Ljudska univerza. V ponedeljek, 3. aprila predava senator dr. Frangeš o ekonomskem značaju paktu Mule antante.
□	Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19 predava g. Franjo Pivka o >vojni s plini in njih obrambi«.
□	SSK Maraton. Dume. ki si- zanimajo /u gimnastiko in lahko atletiko, se vabijo na sestanek, ki «e vrši drevi ob sedmih \ dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	O smernicah slovenske moderne umetnosti bo p redu v al v nedeljo, 2. aprilu ob II dopoldne v ka/.inski dvorani umetnosti zgodovinar prof. dr. šijanec. Obenem bo tolmačil razstavljene umetnine.
lj Srenja«. Na odru Omladiuskega doma \ Cvetlični ulici 28 se vprizori v nedeljo, 2. aprilu ob petih popoldne drainti -Srenja«.
ID Pevski zbor »Počitniške zveze v Mariboru . koncertni program, ki s(- |>« izvajal v ponedeljek, 3. aprila v unionski dvorani, ima tri dele Za uvod se predstavi pevski /bor s svojo lastno pesmijo — posvetil :uu jo jo kotn-ponist K. Adamič, besedilo pu je od visoko-šolca Albertu Merica. Pesem zveni kot koral, /lasti so polni zaključni akordi vsakega stavka, ki zvenijo kot orgle. Nato sledi prvi tlel programa z ljubkimi narodnimi: Dve sloven.ski-koroški. nato .srbska narodna »Tri curice« s sopran ski m solom in dve hrvatski: Oj jesenske duge noči« in živahno Igra kolo . kot zaključek prvega dela slede Adamičeve, ki so zelo šaljive, zlasti zadnja: pogovor med materjo iu hčerko radi moža. IV tri poje ženski zbor.
□	Smrt ga je rešila ječe. Včeruj ju v Ruz-vunjn nenadoma umrl 46 letni viuičar Jožef Mojnik. Pri dolu v vinogradu mil je postalo nenadoma slabo, zanesli so ga domov, pu jc v nekaj urah izdihnil. Ilojuik je bil vpoklican, da odsedi svojo, dne 16. decembra lanskega letu prisojeno kazen: 4 leta robije \ mariborski kaznilnici. Obosojcn je !>il rudi uboja tvojega prijatelja Jakoba k le nem" ion, ki ga je izvršil dne 18. novembra 1932 \ Uu/vanju. Večkrat je izjavil, du gre raje v prostovoljno smrt, kakor v ječo. Sedaj pa ga ji nenadna naravna smrt rešila dolgoletnega zaporu.
□	Lsodcn pn dec / okna Celo Dravsko ulico je včeraj ru/burila nesreča, ki ae je pripetila v hiši št. It V prvem nadstropju se je igrala 3 letiiu Silvicn Ogrine nagnila se jc pri oknu preveč navzven ter |>adla i/, višine prvega nadstropja na kir.ueniti tlak. Pri padcu jc zadobil otrok hude notranje poškodbe in pretres možganov. Reševalci mi prepeljali malti Silvico v bolnišnico.
□	S kožami v kelio. Mesarju Gjuriču jo ukradel 22 letni Janez 9 komadov .surovih kož, vrednih 3000 Din. Tatvina ga je spravilu v kelio, k jer je svoj greh skesano priznal.
macije in prizori. Vmes pa je ubrano pel .ftfjaški mešani zbor in svirul dijaški orkester. Silen vtis je napravila zborna deklamacija: Za Kristusa z Marijo«, ki jo je prednašnla skupina kongregani-stov. Mogočno je donela prisega kpngregunislov: Ml hočemo biti apostol i čistosti, apostoli vernosti, apostoli bratovske ljubezni. — Višek akademije pa je bil krasen govor tovarišu Jožka Miheliču, osmo-šolcu iz Maribora. Že njegov nastop je očaral. V prikupljivi, a navdušeni besedi je govoril o molitvi in delu. S posebnim ognjem pn je govoril o sv. očetu papežu. Pozival je navzoče k ljubezni iu neomajni vdanosti do sv. očeta Pija XI. Njegova navdušena izvajanja je navzoče občinstvo sprejelo z viharnim pritrjevanjem in vzklikaujem: Živel sv. oče papeži Živel Pij XI.! — Govoru so sledile ileklnmaeije, pozd rav zastopnika bratske dijaško Marijanske kongregacije iz Veržeja, petje in orkester. Tako se je proslava zaključila. — Praznik Marijinega Oznanjenj a pa nam ostane neizbrisno v spominu; saj je -zopet mogočno razvnel v nas ljubezen do Jezusa Kristusa, do Marije, božje Matere in do sv. Cerkve — trojno ljubezen, ki je ponos in ki je prva dolžnost vsakega katoliškega dijaka.
Ptui
Redili pregled motornih vozil se bo vršil jutri v petek, dne 31. I. m. ob 14 na mestnem sejmišču v Ptuju. Vsi lastniki motornih vozil se pozivajo, cla zanesljivo pripeljejo svoja vozila točno ob določenem času Ii komisijonelnemu pregledu. Tistim, ki ne bodo pripeljali svojih vozil k pregledu brez tehtnega opravičila, se bo prepovedala nadaljnn vožnja.
flotvo mesto
Jadranski teden prireja Jadranska straža. Vrši se od 26. marca do 2. aprila. Na sporedu so razna predavanja, razstava Jadranske straže, prodaja razglednic, skioptično predavanje »Vzdolž Jadranske obale Ob sklepu precedijo akademijo.
Vincencijeva konferenco v Novem mestu
ima svoj letni občni zbor dne 2. aprila ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Ob tej priliki bo predavul g. prof. tir. Le v i čc i k o zanimivi temi: »Ob 100 letnici ustanovitve Vin-cencijevih konferenc.
Radeče pri Zid. mosiu
Beneški trojčki v Radečah. Že dane« opozarjamo na Kurelovo komedijo Štiridejanko Beneški trojčki, katero pripravljajo diletanli Kmetske knjižnice za zaključitev letošnje gledališke sezone.
Pasji kontumne. Lastniki psov se opozarjajo na poostreni pasji kontumac, ki Jc slopil v veljavo v nedeljo, 26. t. in. za nedoločen čas.
Mestno sejmišče. Na zahtevo okrajnega veterinarskega načelnika se bo začelo s popravljanjem živinskega sejmišča, ki je zadnje čase že v slabem stanju. Upati je, da bo občinska uprava tudi pri tem delu zaposlila nnše brezposelne, katerih se tudi v Radečah ne manjka.
Poizvedovanj*
Damska ura se je našla v bližini cerkve sv. Petra. Dobi se: Hrvatski Irg 4, pritličje.
Izgubila sem dva križen od Zavetišča sv. Jožefa do stolnice. Najditelja prosim prinesti v upravo »Siovencat.