POZOR! NA 6. STRANI kulturno -politično glasilo NAGRADNA SLIKANICA Jugoslovanski obisk na Dunaju Za sredi poletja napovedani obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Koča Popoviča na Dunaju je moral biti takrat zaradi obolelosti jugoslovanskega zunanjega ministra odložen na jesen. Zaradi važnih političnih vprašanj je moral pozneje jugoslovanski minister odpotovati v Ameriko, odkoder se je vrnil minuli teden v Beograd. Za jronedeljek, dne 9. novembra, je sedaj napovedan prihod ministra Koča Popoviča na Dunaj, kjer ostane po dosedanjih poročilih dva dni. Točen spored razgovorov med jugoslovanskim zunanjim ministrom in člani avstrijske vlade še ni znan. Skoraj gotovo pa bodo v ospredju razgovorov gospodarska vprašanja. To je izjavil tudi jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vu-činič, ki se je mudil zaradi priprave jugoslovanskega obiska v Avstriji te dni v Beogradu. Poslanik je dejal, da bi želela jugoslovanska vlada doseči posebno trgovsko pogodbo za izmenjavo blaga med obmejnimi deželami, torej med Koroško in Štajersko na avstrijski strani in med Slovenijo in Hrvatsko na jugoslovanski strani. Ta pogodba bi bila izven splošne jugoslovansko-avstrijske trgovske pogodbe. Avstrijci bodo ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra gotovo poizkušali doseči nekatera izboljšanja v pogodbi o malem obmejnem prometu in verjetno tudi razširjenje te pogodbe. Verjetno se bodo na Dunaju razgovarjali 1 jugoslovanskim gostom tudi o tržaškem vprašanju, v katerem bi želela Jugoslavija .podporo Avstrije pri svojem predlogu o internacionalizaciji tržaškega pristanišča. Ker ima Avstrija v 1 rstu velike gospodarske interese, je gotovo bolj zainterisirana na tem, da je tržaško pristanišče mednarodno, kakor pa, da bi bilo to pristanišče v Italiji.’ Po nekaterih časopisnih poročilih bodo govorili na Dunaju tudi o položaju koroških Slovencev. Ti naj hi dobili končno izpolnitev svojih upravičenih zahtev v taki meri, da bi moglo to zagotoviti čim boljše prijateljske odnose med obema narodoma v deželi in med obema sosednima državama. Odgovor Sovjetske zveze odklonilen Dr. Arthur Lemisch Dne 29. oktobra je umrl na svojem posestvu v St. Vidu ob Glini bivši koroški deželni glavar dr. Arthur Lemisch. V letih 1918 do 1921 je bil pokojni dr. Lemisch na čelu koroške dežele. On je tudi osebno vodil- veliko politično zborovanje leta 1920 na Gosposvetskem polju tik pred ljudskim glasovanjem. Na tem zborovanju so bile dane koroškim Slovencem velike obljube popolne enakopravnosti v gospodarskem, kulturnem in političnem oziru. Te obljube je pokojni dr. Lemisch po plebiscitu z dne 10. 10. 1920 ponovil, ker je smatral za potrebno, da napram Slovencem v deželi in tudi napram svetovni javnosti poudari korektno stališče Koroške in Avstrije. Ne bomo pisali o tem, kako se do danes obljube niso izvrševale, povedati pa moramo v tej zvezi mnenje, katero je zastopala se nedavno vodilna koroška osebnost. Izpolnjevanje Gosposvetskih obljub bi namreč ustvarilo v deželi znosno politično vzdušje med Slovenci in Nemci. Leta 1927 je koroški deželni zbor ponovno izvolil dr. Lemisch-a za deželnega glavarja in sicer 15. junija. Gotovo ni slučaj, da so nemške stranke že na prvi seji, dne H. julija 1927, stavile predlog o „Kulturni avtonomiji” za koroške Slovence. Zdi se nam, da je zopet dr. Lemisch čutil potrebo, tla se javnosti vsaj pokaže dobra volja, ki pa je bila takrat izsiljena od nemških narodnih manjšin v raznih evropskih državah. Osnutek zakona o ,,Kulturni avtonomiji” se seve v nobenem pogledu ni oziral na potrebe in življenjske razmere koroških Slovencev, marveč je bil v celoti prikrojen potrebam nemških manjšin. K temu osnutku je zapisal „Kor. Slovenec” z dne 20. 7. 1927: „Smo načelno za kulturno avtonomijo, toda koroško manjšinsko vprašanje je poseben slučaj, ki se mora rešiti na poseben način. Predloženi osnutek se ne ozira na posebnosti Koroške, da bi se ohranil slovenski živelj vsaj v mejah, v katerih živi sedaj. Sprejemljiv je za nemške manjšine, ki so nastale po vojni, ki so bile preje večinski in vladajoči narod, ki so samozavestne. V času tajne volilne pravice naj se od Slovencev, ki so bili stoletja tlačeni, zahteva, da se vpišejo v javen kataster.” Koroški deželni zbor je določil posebno komisijo, ki naj bi se pečala s tem vprašanjem. Razumljivo je, da slovenski zastopniki niso mogli pristati na »Seznam Slovencev”, ki bi dajal vse možnosti političnega in gospodarskega pritiska. Dvakratni poskus dr. Lemisch-a smo navedli. Ne moremo pa prezreti vzdušja, ki je vladalo tedaj v deželi. Izredno značilna je izjava visokega dostojanstvenika slovenskemu poslancu Poljancu leta 1921: „V dvajsetih letih Slovencev na Koroškem ne bo več.” To izjavo so potrdili leta 1939 z drugimi besedami: »Slovensko vprašanje na Koroškem je rešeno”, še celo leta 1948 smo slišali podobno trditev. Danes smemo vsekakor ugotoviti, da tudi nemški politični krogi večino bolj prihajajo do prepričanja, da je le enakopravnost v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru resnična osnova za reševanja narodnostnih vprašanj. Vsako nasilje rodi odpor in protisilo. Tudi danes smo v podobnem položaju, kakor smo bili 1920 in 1927. Želeli bi in to v interesu obeh narodov in v interesu dežele same. da bi volja merodajnih bila močnejša od vzdušja, ki na žalost tudi še danes v veliki meri vlada v deželi. Naj bi se današnji odločilni v deželi in državi spomnili večkrat na obljube na Gosposvetskem polju in naj bf se zavedali, da je njihova dolžnost napram slovenskemu pa tudi nemškemu narodu v deželi, da preidejo od obljub k dejanjem. Tako politiko pozitivnih dejanj v smislu narodnostnih zahtev koroških Slovencev narekuje politični položaj v svetu in je zato tudi samo taka politika v korist Avstrije. V torek, dne 3. novembra zvečer, je povabil sovjetski zunanjj, minister k sebi veleposlanike Združenih držav, Velike Britanije in Francije v Moskvi. Izročil jim je odgovor sovjetske vlade na povabilo vlad omenjenih treh držav na konferenco zunanjih ministrov »velikih štirih”. Ta konferenca naj bi bila dne 9. novembra v Lu-ganu v Švici. Na tej konferenci naj bi govorili predvsem o nemškem, nato pa tudi o avstrijskem vprašanju. Odgovor sovjetske vlade v času, ko to pišemo, še ni bil objavljen. Obsega pa odgovor 18 strani. Kakor pravijo poročila iz Washingtona, je tudi ta odgovor sovjetske vlade v glavnem odklonilen. Sovjetska vlada se namreč brani, da bi poleg vprašanja o Nemčiji razpravljali na tej konferenci tudi o avstrijski državni pogodbi. To vprašanje bi namreč želela sovjetska vlada reševati na navadni diplomatski način, to je med poslaniki vlad posameznih zasedbe- Avstrijski davčni zakoni so postali že cela znanost. Le malo je onih, ki se v tej »davčni znanosti” še spoznajo. Tekom časa so bili namreč davčni zakoni spremenjeni, dopolnjeni in spet so bile spremembe zakonov spremenjene in dopolnila dopolnjena in spremenjena z raznimi spremembami in izjemami. Kdor sc je le malo spoznal, je toliko časa iskal po teh spremembah in izjemah, da je našel za sebe prikladno določilo in — oproščen je bil prevelikega plačevanja davkov. Teh izjem so se še najmanj znali poslužiti mali davkoplačevalci in so zato tudi ti razmeroma največ plačevali. Ze zdavnaj je bilo rečeno, da so v izde- NOBELOVA NAGRADA ZA MIR Iz Osla na Norveškem sporočajo, da je / Nobelovo nagrado za mir za leto 1953 nagrajen ameriški general George C. Marshall, čigar ime je povezano z enim največjih gospodarskih podjetij v zgodovini, z Marshallovim načrtom. Generalu Marshallu je bilo podeljeno najvišje odlikovanje za prizadevanje za mir zaradi organizacije velikopotezne gospodarske obnove po vojni razkrojene Evrope. Hkrati z. naznanilom Nobelovega nagrajenca za leto 1953, je bil naznanjen tudi nagrajenec za lansko leto, ki doslej ni bil proglašen. Ta drugi nagrajenec je Albert Schweitzer, alzaški humanist, zdravnik in človekoljubec. nih držav v Avstriji. V svojem odgovoru verjetno ponovno predlaga sovjetska vlada, naj bi najprej e konferenca štirih zunanjih ministrov reševala nemško vprašanje. Nato pa naj bi bila sklicana konferenca, na katero naj bi bila povabljena tudi komunistična Kitajska. Na tej drugi konferenci naj bi nato obravnavali vsa še nerešena mednarodna vprašanja, ki povzročajo spore med Vzhodom in Zapadom. Nad takim odgovorom Sovjetske zveze so razočarani zlasti v Parizu, kjer so ravno zaradi odgovora sovjetske vlade tudi čakali na razpravo o Evropski obrambni zvezi v parlamentu. Ako je sedaj odgovor sovjetske vlade spet odklonilen, so s tem izboljšani izgledi za odobritev Evropske obrambne pogodbe v francoskem parlamentu. Vsled takega sovjetskega odgovora so pad la namreč zadnja upanja za dosego sporazuma med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo. lavi novi davčni predpisi, čas izdelave pa je trajal tako dolgo, da že ni nikdo več v resnici verjel, da pride do novih davčnih predpisov. Za volitve je tudi finančni mi nister dr. Kamitz obljubil, da bo z novim proračunom stopila v veljavo tudi nova davčna zakonodaja. Vse izgleda, da bo ta volilna obljuba sedaj izpolnjena. Po predlogu finančnega ministra je odobrila vlada nov predlog zakona o usluž.ben-skem davku (Lohnsteuer). Ta predlog prinaša predvsem razbremenitev malih davkoplačevalcev. Razen tega odpravlja novi za kon celo vrsto (nad 20) izjemnih določil, ki so bila vnešena po raznih spremembah in dopolnilih v zakon o uslužbenskem davku. Novi predlog zakona poizkuša tudi upoštevati manjšo davčno obremenitev družin z večjim številom otrok. Značilnost novega predloga zakona je, da je razmeroma enostaven. V torek je odobril ministrski svet še predlog finančnega ministra o novem zakonu o obdavčenju obrti. Tudi ta predlog predvideva nekatera olajšanja za najmanjše obrtnike, ki brez tuje pomoči izvršujejo svojo obrt. _ Po poročilih iz Bukarešte se je posrečilo rumunskim komunističnim oblastem zajeti 16 protikomunističnih borcev (partizanov). Od teh jih je bilo 13 obsojenih na smrt, obsodbo so takoj izvršili. DR. WALTER SCHREIBER novi župan zapadnega Berlina je član krščansko-demokratske zveze (USIS) kratke vesti v gornji Ziljski dolini so vsled zadnjih deževij narasle vode prestopile bregove in so povzročile veliko stvarno škodo. V lanskem letu je bilo v avstrijskih elektrarnah proizvedenih 8117 milijonov kilovatnih ur električnega težka. Doma je bilo porabljenih 6200 milijonov kWh, v zamejstvo pa je bilo oddanih 1060 milijonov kWh. Glavna skupščina Združenih narodov je Podaljšala poslovno dobo visokega komisarja za begunske zadeve od L januarja 195 ! dalje še za nadaljnih pet let. Proti sklepu so bile države sovjetskega bloka. v prvih devetih mesecih letošnjega leta je v tržaškem pristanišču od vsega uvoza in izvoza bila udeležena Avstrija z 80 odstotki prometa. Skupni promet tržaške luke pa je bil manjši kakor leta 1938. Za omogočen je raznih gradbenih del /a zmanjšanje brezposelnosti je bila uzakonjena leta 1952 doklada na pivo v višini 10 šilingov na vsak hektoliter piva. Ta doklada ostane tudi za leto 1954. Po poročilih iz' Londona je v Vzhodni Nemčiji več tisoč dobro oboroženih in do bro organiziranih protikomunističnih partizanov, ki zlasti poizkušajo poškodovati prometne naprave. Od Alp pa do Sicilije so v Italiji silne po vodnji povzročile veliko stvarne škode. Pre plavljena so bila stanovanja, hlevi, kleti, polja, in ceste, utonilo je preko !()() l judi. Pri zračnih vojaških vajah vojnih sil Atlantske zveze v Severeni Nemčiji so uporabili tudi novovrstno zažigalno bombo, ki je uničila vse v okolišu 200 metrov. Turški veleposlanik v Združenih državah Feridun C. Erkin je svetoval Združe-n:m državam, naj ustvarijo v Sredozemlju blok držav Srednjega vzhoda. Središče tega bloka bi bila Turčija. S. L novembrom je bil vzpostavljen med Avstrijo in Jugoslavijo daljnopisni promet. Pristojbina za vsako triminutno zve/o je šil. 25.50. SLOV. KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU , vab i J vse Slovence iz Celovca in okolice na §gg kulturno prireditev, ki bo v soboto, Ul dne 14. novembra 1953, ob 8. uri zve-§|g čer v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Na sporedu bo lepa ljudska igra v sši 5. dejanjih »GOSPOD MORA BITI” Igra je vzeta iz življenja, je pouč-gj Ijiva in bo gotovo vsakemu ugajala. §g|| Zato vas prav prisrčno vabi o d b o r. Novi zakoni o davkih Politični teden Po svetu Spor radi Trsta med Italijo in Jugoslavijo, ki se je tako hudo zaostril vsled izjave Angležev in Amerikancev, po kateri naj bi Italija dobila cono A Tržaškega ozemlja, se je v zadnjih dveh tednih v toliko polegel, v kolikor se je zmanjšala nevarnost vojaškega spopada. Pravzaprav je šlo tudi za spor med obema zapadnima zaveznikoma in Jugoslavijo, ker slednje niso vprašali, predno so izrekli svoj sklep, čigar izvršitev bi v živo zadela jugoslovanske koristi na severo-zapadni meji, še posebno pa Slovence. Konferenca petih — Amerikancev, Angležev, Francozov, Jugoslovanov in Italijanov — naj reši tržaško vprašanje ali pa ga vsaj približa rešitvi. Kot smo že v prejšnjih pregledih poročali, so Francozi tisti, ki niso botrovali pri anglo-ameriški izjavi z dne 8. oktobra in so si tako pridržali vlogo posredovalca in pomirjevalca, ki jo tudi že izvajajo. Predlog jugoslovanske vlade, naj bi reševali tržaško vprašanje na širši podlagi,, je prav radi dejstva, da je bila omenjena izjava izdana brez pristanka Jugoslavije, naletel na odmev v javnosti zapadnih sil. Amerika in Anglija gotovo nista pričakovali, da bo njih izjava o delitvi naletela na tak odmev pri vseh treh prizadetih: Jugoslovanih, Italijanih in Tržačanih. Zato so sprejeli misel o konferenci petih. Toda italijanska vlada je stavila pogoj, da mora Italija prej dobiti cono A, kar je pa jugoslovanska vlada odločno odbila. Tukaj je posegel vmes fran-(oski zunanji minister Bidault, ki je posredoval tako pri italijanskem ministrskem predsedniku Pelli kot pri jugoslovanskem zunanjem ministru Popoviču, naj obe vladi ne stavljata pogojev, ki bi konferenco u-tegnili onemogočiti. Izjave tako jugoslovanskih kot italijanskih državnikov so postale zmernejše in vojaška napetost na meji je manjša. Sicer se uradna stališča držav niso v bistvu spremenila: Jugoslovani slejko-prej pravijo, da bi vsaka rešiaev brez njih ali proti njim mogla privesti do težkih posledic, Italijani zahtevajo, naj zavezniki izpolnijo obljubo in jim dajo cono A, Anglija in zkmerika pa tudi uradno izjavljata, da vztrajata pri svoji izjavi. Kljub temu bo nedvomno prišlo do konference — ne da bi Italijani prej dobili Trst in ne da bi zavezniki morali preklicati svojo izjavo. Splošno prepričanje pa je, da radi Trsta ne sme priti do vojne. To pa je seveda mogoče le takrat, kadar se prizadeti sporazumejo, Pripraviti za to pogoje, je zdaj glavna skrb diplomacije treh zapadnih sil. Evropska obrambna pogodba ima še mnogo nasprotnikov. Kakor je bilo doseženih pri graditvi Združene Evrope mnogo uspehov v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru, tako se težave pomnože, brž ko v teh treh področjih kaj zaškriplje. Tako še Italijani branijo ratificirati to pogodbo in se izgovarjajo pri tem na tržaški spor (Trst bi radi dobili kot plačilo za to). Tako se je tudi pri Francozih pokazal močnejši odpor kot je bilo pričakovati. Vzrok temu je najbrž. vse očitnejše podpiranje Zapadne Nemčije jx> Amerikancih, oziroma naraščajoč vpliv Zapadne Nemčije. Zato je francoski senat (svet republike) z veliko večino odklonil sprejem pogodbe v prvotnem besedilu. V tej zvezi gre za tri. pogoje: da se v pogodbo vnesejo dodatki, kakršne želi francoska vlada, da se reši posarsko vprašanje in da se Anglija tesneje poveže z obveznostmi v okviru evropske obrambne pogod-l>c. 1 e tri stvari zahteva pa tudi francoska vlada, ki je zagovornik čimprejšnje ratifikacije, toda disciplina poslancev in senatorjev strank, ki sestavljajo vlado, je skoraj enaka ničli, tako, da prav v tem delikatnem vprašanju ne more vlada računati na zanesljiv uspeh pri glasovanjih. Mnogi opazovalci francoske zunanje politike so mnenja, da je opaziti poživitev stare francoske politične linije sklepanja zvez s svojimi tradicionalnimi zavezniki Angli jo in državami vzhoda in jugovzhoda. Resnična vrnitev k taki politiki bi bila pa komaj v skladu z idejo Združene Evrope in bi privedla samo do novih nasprotnih grupiranj po že znanih, malo posrečenih sku-pinah premaganih držav. In drugod po planetu ... Iz Vzhodne Nemčije pravijo .poročila, da *o tam spet dvignili delovne norme in je to privedlo do naraščajočega odpora med-delavstvom. Med Izraelom in sosednjo arabsko Jordanijo je prišlo do hudega spora, ker so Judje napadli neko arabsko vas, prebivalce pobili in vas požgali. Ozadje pa je pravzaprav v tem, ker Izrael regulira reko Jordan, ki tvori mejo med obema državama, z namenom, da bi osušili velikansko močvirnato ozemlje, ga napravili plodovitega in žitnico preštevilnega judovskega prebivalstva. Tisto močvirnato ozemlje pa je bila nekaka prirodna zaščita za Arabce, ki se boje Judov. Ker so tudi druge zavezniške arabske države zelo odločno nastopile, in ker je bilo dokazano, da so Judje zakrivili prej omenjeni napad, je že grozilo, da bo Varnostni svet Združenih narodov, ki se bavi s tem sporom, moral odločiti v korist Arabcem ali pa bi prišlo do novih sovražnosti. Tedaj je zastopnik Izraela izjavil, da bo njegova vlada ustavila dela na reguliranju in s tem je glavni kamen spotike odpadel. V Panmundžomu se spet krešejo duhovi. Tam mednarodna komisija nadzoruje ujetnike, ki se nočejo vrniti v Severno Korejo. Po določilih pogodbe o premirju pa ima severno-korejsko-kitajska komisija pravico govoriti z ujetniki in jih pregovarjati za povratek. Ujetniki se pa temu soočenju odločno upirajo in so manjše vstaje na dnevnem redu. Politična konferenca med prizadetimi državami o bodočem razvoju Koreje bi se bila že morala pričeti, pa so severno-korejski in kitajski zastopniki stavili spet pogoje, ki jih komisija Združenih narodov ni mogla sprejeti. Kljub temu so vrata ostala odprta in ob .potrpljenju utegne tudi do te konference priti. ... in pri nas v Avstriji Sredi jeseni začne vsako leto politično življenje s svojim novim letom, ko se začne jesensko zasedanje državnega zbora. Letos se je to novo politično življenje začelo posbeno razgibano, označujeta pa ga dva dogodka. Prvi dogodek je popolnoma notranjepolitičnega značaja. To je predložitev proračuna za leto 1954. Drugi dogodek pa je zunanjepolitičnega značaja, ki pa v veliki meri in odločilno vpliva tudi na notranjo politiko. To je obletnica moskovske izjave z dne 1. novembra 1943. Državni proračun za leto 1954 Že v zadnji številki „Našega tednika” smo poročali, da predvideva novi proračun redne izdatke v višini 21 milijard in 351 milijonov šilingov. Razen teh rednih izdatkov so še izvanredni izdatki v višini ene milijarde in 54 milijonov šilingov. Dohodki so predvideni z zneskom 20 milijard in 690 milijonov šilingov in so torej manjši od izdatkov za eno milijardo in 709 milijonov šilingov. Celotni proračun je večji od lanskega za dve milijardi in 500 milijonov šilingov. Od prednjih velikanskih vsot je namenjenih za socialno upravo 3.4 milijarde in za osebne izdatke 8.7 milijarde. Najvažnejša državna podjetja delajo z izgubo, ki jo je treba kriti iz državnega proračuna. Z izgubo delajo uprava pošte in brzojava, / izgubo delajo državna gledališča (kar je končno še razumljivo), z izgubo skoraj ene milijarde šilingov pa delajo tudi državne železnice. Vsote v izrednem proračunu bodo uporabljene v glavnem za investicije, med katerimi je predvidena tudi elektrifikacija železniške proge iz Beljaka v Celovec in iz Beljaka v Podrožčico. Za zgradbo novih stanovanj je predvidena v novem proračunu vsota blizu 700 milijonov šilingov. C) proračunu samem je govoril najpreje finančni minister dr. Kamitz, ki je med drugim dejal, da je to prvi proračun od leta 1949, ki ni več v znaku razvrednotenja denarja, ampak v znaku stalne denarne vrednosti in v znaku zopetnega zaupanja prebivalstva v avstrijsko denarno vrednost in v uspešnost avstrijskega gospodarstva. Pri vsem tem pa je treba napornega in dolgotrajnega dela, da dosežemo pocenitev proizvodnje in polagoma tudi znižanje cen pri proizvajalcu pa tudi v trgovini. Le tako bodo imeli tudi potrošniki nekaj od stalnosti denarja, ker bodo z isto plačo mogli več kupiti. V Avstriji je zaposlenih okrog 2 milijona oseb in upravično moremo pričakovati, da daje novi državni proračun jamstvo, da se bo to število po predhodnem morebitnem zmanjšanju v zimskih mesecih, v prihodnjem letu še povečalo. 8 tem bo prihranjena med izdatki novega proračuna večja vsota, ki je predvidena za podpiranje brezposelnih. Gotovo je boljše predvideti večje vsote za možnosti zaposlitve kakor pa za podpiranje brezposelnih. Posebej je finančni minister poudaril, da ni nikdar mislil na kako znižanje rent in tako znižanje seveda tudi v tem proračunu ni predvideno. Pač pa je v proračunu določeno, da socialni zavarovalni zavodi ne smejo porabiti prevelikih vsot za nepotrebne, oziroma manj potrebne izdatke in morajo začeti z bolj varčnim gospodarstvom, ki pa ne sme iti na račun zmanjšanja rent. Končno je finančni minister obljubil, da lx> predložila vlada v kratkem državnemu zboru v obravnavanje nove davčne zakone, ki naj prinesejo znižanje uslužbenskega in dohodninskega davka. S tem naj bi bili zaščiteni oni, ki imajo male in srednje dohodke. Naslednji dan so govorili k poročilu finančnega ministra in k proračunu na splošno zastopniki vseh štirih strank v avstrijskem državnem zboru. Zastopnik komunistov (Honner) je proračun seveda kritiziral od začetka do konca, zadovoljen tudi ni s proračunom zastopnik VdU (jKraus), zastopnika OeVP (Prinke) in SPOe (Slavik) pa sta bolj ali manj posrečeno vsak s stališča svoje stranke dokazovala, da je v proračunu vsaj v glavnem upoštevan program njune stranke. Zastopnik OeVP je poudaril najpreje, da je OeVP obljube, ki jih je dala volivcem pred volitvami, že deioma izpolnila, deloma pa so upoštevane v predlogu novega državnega proračuna. Ta zagotavlja predvsem polno zaposlitev vsem in vsakomur, ker se OeVP ne briga za zaposlitev in gospodarsko dobrobit samo nekaterih slojev prebivalstva, ampak vsega prebivalstva. Ostro je govornik napadel one socia- Boi proti katoliški Cerkvi Ameriški listi razpravljajo v zvezi z. aretacijo poljskega kardinala nadškofa Štefana Višinskega o položaju Cerkve v komunističnih državah. Pri tem piše list „St.-Louis Post Dispatdh”: Prvi, ki je bil zaprt, in odstavljen, je bil madžarski kardinal Mindszenthy. To je bilo leta 19-18. Kardinalu so očitali vohunstvo in veleizdajo. Bil je spretno pripravljen proti njemu sodni proces, pri katerem je bil kardinal seveda obsojen in zaprt. Od takrat smo le malo še izvedeli o njem, le od časa do časa je prišlo kako skromno poročilo, da je njegovo zdravstveno stanje slabo in da je njegovo življenje v nevarnosti. Drugi cerkveni knez, ki je bil odstavljen in zaprt, je bil zagrebški nadškof in kardinal Alojzij Stepinac. Tudi njemu so očitali izdajo in špionažo, obsodili so ga in zaprli, pozneje pa so ga konfinirali v njegovi rojstni vasi v Krašiču. Sedaj pa so odstavili poljskega kardinala in ga po komunističnih vesteh zaprli v nekem samostanu,” Omenjeni list zaključuje svoj članek z besedami: ,,Težek položaj katoličanov v komunističnih deželah vzbuja sočustvovanje svobodnih narodov vsega sveta.” V ŠPANIJI - SKLADIŠČE BOMB Ameriški minister za letalstvo Talbott je izjavil, da si bodo ameriške letalske vojne sile uredile po potrebi na Španskem skladišče bomb, ki bi jih bilo mogoče uporabiti proti ,,skupnemu sovražniku”. Karnt. Landes-Brandschaden-Versicherungsanstalt (Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju) Celovec - Klagenlurt, Alfer Platz 30 Brzojavi: Kalabrand Ustan. 1899 po koroškem deželnem zboru Tel.; 18-46, 18..47 listične politike, ki bi hoteli delavske zveze izrabljati v politične namene. Dokazoval je, da je bilo govorjenje in pisanje socialistov pred zadnjimi volitvami o znižanju rent samo volilni manever, ki je izginil v nič takoj po volitvah. Posebej je poudaril govornik zahtevo po večjem podpiranju družin v obliki družinskih doklad in pri preskrbi družinskih stanovanj. Poudaril je zahtevo, da smejo starši sami odločati, v kakšno šolo — versko ali javno — bodo poslali svoje otroke ter nadalje zahtevo, da je zakon pred duhovnikom ravno tako veljaven kakor zakon pred občinskim uradnikom. Končno je zahteval govornik še pravične (ene za kmetijske pridelke, ki morajo biti v skladu s proizvodnimi stroški. Tudi zastopnik socialistične stranke je poudaril najpreje zahtevo po popolni zaposlitvi, nadalje po pravilnih in primernih socialnih prejemkih onih, ki niso več sposobni za delo. Vsakdo ima tudi pravico vsak dan po končanem delu uživati mir in odmor v dobrem stanovanju. Potrebno je tudi, da je onemogočeno vsako zvišanje cen, nasprotno je treba cene znižati povsod tam, kjer je to le malo mogoče. Znižanje cen pa bo omogočila modernizacija proizvodnje. Pri morebitnem znižanju davkov je treba upoštevati predvsem najbolj potrebne, to je male in srednje davkoplačevalce. Predlog proračuna je bil nato dodeljen finančnemu in proračunskemu odseku, ki bo razpravljal o njem 9. novembra. Koncem meseca novembra in meseca decembra pa l)o razpravljal o proračunu še državni zbor v celoti. Moskovska deklaracija Ob priliki desetletnice takozvane moskovske izjave je bila posebna seja avstrijskega državnega zbora posvečena temu dogodku. Dne L novembra 1943 so se sestali namreč v Moskvi zunanji ministri Združenih držav. Velike Britanije in Sovjetske /veze Zunanji ministri so razpravljali takrat med drugim tudi o povojni ureditvi Evrope. Pri tem so v zvezi z Avstrijo med drugim izjavili: »Avstrija je bila prva žrtev Hitlerjeve napadalnosti. Zato je bila priključitev Avstrije k Nemčiji nasilna in neveljavna. Zato naj bi bila vzpostavljena Avstrija, kakor jc bila pred 15. marcem 1938. Kljub temu pa je treba poudariti, da je tudi Avstrija odgovorna za vojno na strani Nemčije in da mora zato tudi sama doprinesti do svoje osvoboditve”. Da je bila Avstrija žrtev nemške napadalnosti, to je resnica. Ni pa gotovo, koliko je Avstrija sama doprinesla do svoje o-svoboditve. Če bi sodili po obnašanju nemških zasedbenih nblasti, pri kateri so imeli vsaj na češkoslovaškem in v severnem delu Jugoslavije veliko večino Avstrijci — predvsem Korošci in Štajerci — je ta prispevek zelo malenkosten. Kljub temu ,pa ima seveda Avstrija pravico do pravične državne )x)godbe, kakor ji je bila obljubljena v moskovski izjavi. Na seji državnega zbora dne 30. oktobra je govoril najpreje državni kancler ing. Raab. Poudaril je, da Avstrije ne zadene nobena krivda za svetovno vojno, da pa kljub temu že 10 let brez uspeha čaka na državno pogodbo. Ravno tako je še posebej krivično, da mora trpeti Avstrija zaradi takozvane nemške imovne, ker je s tem dana zakonitost Hitlerjevemu ropu avstrijskega premoženja. Zlasti je to krivično pi ■ petroleju, ki je bil na avstrijski zemlji že davno pred Hitlerjem. Danes je Avstrija zastavni predmet v rokah velesil, ki iz strate-gičnih ali prestižnih razlogov nočejo končati zasedbe. Posebej je državni kancler poudaril, da bi čimprejšnja sklenitev državne pogodbe bila blagoslov za vse človeštvo, ki bi dobilo spet zaupanje v pravico, kar bi omogočilo ureditev še drugih nerešenih vprašanj. Onega dela v izjavi državnega kanclerja pa ne moremo v celoti odobriti, ko pravi, da bi Avstrija šele po tlosegi državne pogodbe mogla pokazati, kako je treba delati za idejo mednarodnega sporazumevanja. Prepričani smo, tla bi ravno na Koroškem mogla to pokazati že sedaj deželna kakor seveda tudi državna vlada. Da ne bi kdo mogel kdaj reči, da so vse take lepe izjave spet samo prazne besede, naj bi državna vlada pokazala to \ dejanjih. Priložnosti ima več kot dosti. Kakor pa smo priznali z zadoščenjem vsaj tlobro voljo tleželnega glavarja pri reševanju šolskega vprašanja, lx>-mo še z večjim veseljem priznali vsako de janje državne, deželne pa tudi cerkvene o-blasti na Koroškem, ki bo z dejanji ugodila pravičnim zahtevam koroških Sloveti cev. „NA PRAVI POTI" V „Našem tedniku” je bil objavljen dne 15. oktobra uvodni članek, ki je za Slovence na Koroškem zelo pomemben in razveseljiv. Ta članek v listu je gotovo pomemben, vendar pa ne more biti še dosti. Treba je, da slovensko ljudstvo na Koroškem še posebej izrazi na primeren način hvaležnost in priznanje tistim osebam, ki so o-mogočile ta, za koroške Slovence ugoden razvoj v našem narodno-političnem življenju. Slovensko ljudstvo mora biti zato v prvi vrsti hvaležno predsedniku Narodnega sveta dr. Jošku Tischlerju. Zahvaliti pa se mora tudi deželnemu glavarju, gospodom šolskim nadzornikom in gospodom učiteljem na dvojezičnih šolah, ki so pripomogli, da se je o stvari pouka slovenščine na dvojezičnih šolah stvarno razpravljalo in da je prišlo do sklepa: Šola v dvojezični pokrajini naj bo dvojezična! — Hvala lepa in priznanje vsem! Število Slovencev na Koroškem ni malenkostno, pa naj jih štejejo kakorkoli. Končno je treba le priznati: toliko jih je, da je treba skrbeti tudi za slovenski pouk. Slovenci na Koroškem niso le kakšna ciga-nija, ki se je včeraj pritepla, da jutri spet odide. Tisoč in tri sto let že prebivajo Slovenci na Koroškem. V tej dolgi dobi se je od prvotno slovenskega ozemlja na Koroškem že mnogo, mnogo preveč oddrobilo. Imena gora, dolin, rek in naselij nam pri čajo o tem. Koliko je danes še Slovencev v deželi? Koliko je še zavednih Slovencev in koliko je takih, katerih oče je bil še trden Slovenec, otroci in vnuki pa se vedejo, kakor da bi nikdar ne bili slišali slovenske besede. — Ljudsko štetje vršijo sicer uradno in z uradnim pečatom potrdijo „pravil-nost” štetja. Toda števni uradniki so bili večinoma Nemci, ki so le nemško govorili in so le nemško zapisovali. Nima se zato smisla prepirati, ali je Slovencev 10.000 ali 50.000 ali 100.000. Tukaj so in ne samo tukaj pri nas. S Slovenci se začne veliki slovanski svet s Slovani, o katerih trdijo, da jih je kakor „listja in trave”. Slovenci so torej tukaj in imajo pravico do svojih ljudskih šol, kakor vsi narodi na svetu, potrebujejo ljudskih šol z domačim učnim jezikom. Učitelj mora postopati kakor postopa misijonar ali trgovec. Naučiti se mora najpreje narodovega jezika, šele nato sme in more nastopiti službo. Bilo je pred tridesetimi leti, ko so nemški misijonarji začeli uvajati na Japonskem nemško cerkveno petje. Takrat je Vatikan to prepovedal, četudi so nekateri zatrjevali, da se je tamkajšnjemu ljudstvu nemška pesem prikupila. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (42. nadaljevanje) „Vem, očka, kaj delam,” je krotko in mirno odgovoril Jan. ..Poljubljam roko, ki nam je imetje pomnožila — če ne bi bilo vas...” ,,Bil bi drug,” mu je segel v besedo Cim-bura. Obvladal j,e že svojo ginjenost in spet govoril / mirnim, resnobnim glasom: „Drug bi prišel k Piksom na grunt gospodarit. Samo svojo dolžnost vršim in vem, da le upravljam. Bliža se trenutek, ko mi boš, Jane, dejal, da naj dam račun o svojem oskrbništvu in boš sam vzel vajeti v roke. Polnoleten si že in zato, če hočeš, gospodari sam. Več tvojemu rajnemu očetu na smrtni postelji nisem obljubil, kakor da bom gospodaril do tvoje polnoletnosti. Z dolgovi sem grunt prevzel, toda čistega ti predajem. Tudi denar, ki sem ga kot doto ’ prinesel s sabo in s katerim sem plačal dolgove in dote tvojim tetam, sem si že prigospodaril. Ti boš izplačal samo brata in sestro in se materi oddolžiš s preužitkom.” »Ljubi oče, prosiva vas lepo, jaz in brat tule,” je iskreno in odločno dejal Jan — »ne zapustite nas še. Gospodarite še dalje kakor na svojem, hlapce odpustite in naju sprejmite kakor v službo. Obljubljava tudi sedaj po svoji polnoletnosti, da vas bova v vsem poslušala in se ravnala po vaših nasvetih. Mnogo sem v vojski pozabil,” je govoril sedaj Jan v svojem imenu, »in ne bi znal samostojno gospodariti.” „Ne pozabljaj, da imam tudi svoje otro- Kako je bilo neki mogoče, da se je pri nas, od kar deluje in obstoja ljudska šola, .vse porinilo na nemški tir? Nemški kmet Slovenca ne mrzi. Saj je bil n. pr. Nemec ,črni’ Huber našemu Grafenauerju najiskrenejši prijatelj. In stari konservativni škof Kahn je v deželnem zboru odločno zahteval, da se v ljudskih šolah za Slovence krščanski nauk poučuje v slovenščini. Narodna mržnja je prihajala pri nas iz liberalnih krogov, ki so svojo politično modrost zajemali iz velikonemškega časopisja. To pa je bilo že davno pred Hitlerjem in tudi pred Bismarckom usmerjevano iz Berlina. — Da smo vsi ljudje otroci božji, da smo vsi enakopravni, to je nauk evangelija. V praksi pa to pravilo drži le toliko časa, dokler se ljudje držijo tega nauka iz evangelija. Kjer pa zavržejo evangelij, tam nastanejo narodni spori. Tudi Angleži so kruto preganjali katoliške Irce, narodnostni prepiri med Nemci in Poljaki niso ponehali nikoli. Tudi narodnostni prepiri med Nemci in Francozi v Alzaciji-Loreni niso nikdar prenehali in celo Goethe se ni bal zapisati besede: »Kein Deutsdher mag den Franzmann leiden.” Tako daleč pri nas še nismo zašli kakor v Indiji, kjer siromak-paria še danes ne sme zajemati vode iz studenca, kjer dobiva svojo vodo bramanska gospoda. — Kakšne so bile pri nas razmere pred 1000 leti, tega nam »ne pove nobena pratka”. Pri nas je gotovo najbolj smešno to, da slovenščino ke, imam Vaška in Martinka, imam Marijano,” je razlagal Cimbura, »in starost se bliža. Kakor rja razjeda železo, tako čas gloda leto za letom — zato moram tudi nanje misliti, dokler mi Bog daje zdravje in moč. Zanje bom kupil posestvo, tu v Puti-mi bom kupil in bom gospodaril in z materinim preužitkom j,im bom pripravil doto.” »Ta čas še ne kupujte,” je odgovoril Jan, »na mojem gospodarite kakor na svojem, kar prigospodarite, ne dajte nam, temveč mlajšim bratom in sestri. Imamo jjh radi kakor svoje.” »Dobro,“ je prikimal Gimbura, »toda grunt bom kupil, ker se z vama ne bojim gospodariti na petih gruntih, ne pa samo na dveh.“ Povedal pand, katero posestvo misli kupiti; Piksova pa tudi nista vprašala. Domov so se vrnili veseli, nasmejani, grelo jih je veselje, da so se dogovorili in pogodili. Naravnost in odkrito so se porazgovorili o bodočem skupnem življenju in na to se niso več vrnili. Po sv. Martinu sta odšla Cimburova hlapca in na njuno mesto sta stopila »vojaka”, kakor so Piksovima v Putimi pravili. Na gospodarstvu je šlo vse dalje po starem redu. Ni pa šlo tako v občini in v javnem življenju. Zaradi zgubljene vojske se je Avstrija do temeljev stresla, zbudila iz spanja in se lotila vrste sprememb in preosnov ne samo političnih, temveč tudi gospodarskih. Mobilizaci ja vojske se je izkazala za okorelo, prepočasno. Edina Ferdinandova železnica, ki je vezala Dunaj s Krakovom, in njen odcep iz Brna do Podmoklin, ni mogla dovolj hitro postaviti vojske na bojišče, ki bi se morala postaviti sovražniku po ro- najhuje mrzi nemškutar. Zato je znan izrek nekega koroškega politika, ki je dejal, da bi se Slovenci in Nemci na Koroškem prav dobro razumeli, če ne bi bilo nemšku larjev. Neki nemški pesnik na Štajerskem pa je zapisal žalostne besede: »Lieber rauchiumschvvarzte Triimmer als ein win-disch Maribor!” To je bil Kernstock, ki je bil celo duhovnik. Najpreje seveda Nemec in nato šele duhovnik. Narodna mržnja je bila kriva, da slovenski narod na Koroškem ni prišel do svoje slovenske šole. Šole so bile na Koroškem urejene tako in v njih se je poučevalo tako, kakor da je dežela samo nemška. Posledice te nepravilnosti so pogubne, tem pogubnejše, čim dalje časa ta nered traja. Nemška šola med Slovenci ne služi ljudstvu, ampak samo neki nemški politični stranki. Slovenski pouk v šolah so nemški politiki zabranjevali z izgovorom, češ da slovenski otrok slovenščino zna že od doma, nemščine pa se mora naučiti, ker je pač nemščina uradni jezik in je svetovni jezik. Zato pa bi bili Slovenci na Koroškem iskreno hvaležni oblasti in predstavnikom oblasti, ki bi pripomogla rešiti za Slovence na Koroškem tako pomembno šolsko vprašanje. Res je, da danes učitelji na dvojezičnih šolah niso vsi primerno pripravljeni, toda morali se bodo vživeti v nov čas in nove razmere. Za slovenske otroke pa bo takrat vzcvetela nova pomlad in takrat bodo tudi slovenski otroci mogli pokazati, kaj znajo. Msgr. Val. Podgorc bu takoj v gorah in mu zabraniti dostop na naše ozemlje. »Temu je treba odpomoči,” so kričali časopisi in to so priznavale vse vodilne glave. Toda denarja ni bilo. Ni bilo ne državnih ne deželnih sredstev, potolčena, izžeta dežela ni bila zmožna nadaljnih žrtev. Tedaj pa se je oglasil »kralj južne Češke” — knez švarcenberg. Zbral je plemstvo, u-stanovil družbo in glej, že v jeseni nesrečnega leta so začeli meriti železnico Franca Jožefa med Elluhoko — s ponosnim švarcen-berškim sedežem — in Plznom. Putimci so od cerkve gledali, kako tekajo inženirji s koli in verigami in merijo železnico. Tja za Protivin je tekla železnica skoraj samb po kneževem ozemlju. Tu je skočila na kmečka polja. Pogajali so se s Piskom, kakšne žrtve bi doprinesel, ko bi se železnica približala v mesto. Pisek je odbil pogoje in železnica se je za dve uri hoda izognila nehvaležnemu mestu in čez Ražice zavila k Strakonicam. Takoj za inženirji so priliruli razni podjetniki. Razdelili so si med seboj vso progo iz Hluboke do Plzna in se hkrati lotili dela. Zgrnilo se je vse črno ljudi, kolesa in gare, lopate in motike so se gibale, kričanje se je razlegalo daleč naokoli. Denar je kroži! med ljudmi kakor kruh, akordanti so plačevali za ta kraj neobičajne mezde in rade volje so sprejeli na delo vsakogar. Celo kmete je zajelo in sam Cimbura je pozimi s tremi pari vozil »k železnici”. Urejevali so podvoze, privoze in prevoze, dovažali so gramoz, zidali postaje in kraljevsko plačevali, ne na dan, ampak od »voza in poti”. Ko je dne 1. septembra 1858 vozil prvi vlak iz Budjejovic v Pl/en, je skoraj vsa Slovenci v Argentini N a ji seznanim bralce Tednika zopet i. nekaj novicami iz življenja slovenskih naseljencev v Argentini: V nedeljo, 13. septembra, nas j,e Slovenski pevski zbor »Gallus” razveselil z novim, skrbno pripravljenim vokalnim koncertom. Koncert je lepo uspel. Ker mnogi rojaki za prvo prireditev niso mogli več dobiti vstopnic, ki so bile že nekaj dni prej vse razprodane, so koncert ponovili v nedeljo, 11. oktobra. Mladinski dan v slovenski vasi »Villa Eslovena v Lanusu je lepo uspel. Bilo je to v nedeljo, 20. septembra. Po sveti maši na prostem je bil blagoslov novega športnega prostora in celotne naselbine. Sledile so lahko-atletske tekme in nogomet. Popoldne so se gostje, ki jih je bilo več kot 500, ob pogrnjenih mizah in bogati postrežbi deklet in fantov, lepo pozabavali z medsebojnim razgovorom, petjem in srečo-lovom. Isto nedeljo je Slovenski oder v Argentini (SOvA) priredil Nušičevo komedijo: Gospa ministrica. Tako so imeli tisti, ki niso šli v Lanus, priliko za drugo lepo slovensko prireditev. V soboto, 3. oktobra, in naslednjo nede- ljo je Slovenski igralski oder (SIO) lepo igral Vombergerjevo veseloigro: Voda. Glavno vlogo je imel avtor sam. — Za prihodnjo nedeljo pa nas vabijlo zopet Lanu-ščani na prireditev kmečke žaloigre: Užit-karji. Baragova zVeza za Južno Ameriko je v Buenos Airesu izdala prvo številko »Baragov Vestnik”. Izhajal bo mesečno. Njegova naloga bo predvsem, pridobivati člane za Baragovo zvezo, seznanjati naše ljudi z velikim slovenskim misijonarjem med Indijanci v Severni Ameriki, Friderikom Baragom in pridobivati vse slov. rojake za pomoč pri prizadevanju, da bi bil Baraga proglašen za svetnika. milil................. ^Legija o mžiei Rožica, zakaj umiraš? Zakaj? zakaj? Saj pride, saj pride pomlad nazaj! Oh zakaj si me odtrgal, brezsrčnež ti? Zdaj moram pa umirati! Rožica, ne bodi žalostna, oh žalostna! Dobila bo tebe le mamica! Valentin Pola n š e k Putim stekla v Ražice na postajo in vsem je bilo žal, da je železnica končana. Izgini! je ves hrup in življenje, stari mir in zaspana tišina sta se za hip spet vrnila v te kraje, ki jih'je le včasih vznemiril oprezno vozeči vlak. Cimbura se je začudil, za koliko mu je v teh dveh letih zrasla njegova glavnica v nedavno ustanovljeni občinski hranilnici v Pisku. Samo da gradba železnice ni bila edini pojav, ki je razgibal nekoč tako mirno gladino javnega življenja na češkem jugu. To liko da je bila železnica končana in že pred tem se je znašel v političnem vrtincu ves praški okraj. V tem političnem hrupu in šumu se je nad vse putimske sosede dvignil — Klasek. Ni bilo v Pisku shoda ali predavanja, da se ga Klasek ne bi udeležil. Pustil si je rasti brke — »podnoske” — dal si je ostriči lase in glavo pokril s slovanskim klobučkom, ob nedeljah pa je nosil čamaro. Ni ga bilo pridnejšega bralca časopisov, govorov čeških politikov in brošur mimo njega. Čim skraj-nejši govor, čim ostrejši članek, tem bolj všeč je bil ognjevitemu kmetu. Voliti, govorki, peti, klicati »nazdar” in »slava”, sklicati tabor, ustanoviti društvo ali »besedo” tudi v Putimi, to je bil njegov sen! Do pozne noči je sedel v gostilni »Pri novi”, ki se je v Putimi odprla — in tam je vsak čas donel njegov glas. Bodisi da je čital ali sam razlagal, se prepiral, ugibal, govoril o svobodi, o prostosti in enakosti, o domovini in rodoljubju, o pravicah češkega naroda, o njegovi veličini, slavi in moči. (Dalje prihodnjič) PIJ XI. O NARODNOSTNIH PRAVICAH Škof Berning iz Osnabriick-a na West-falskem je bil pri papežu Piju XI. v Rimu. Pa se je pritožil nad krivicami, ki se godijo Nemcem na južnem Tirolskem v cerkvi. In papež ni morda rekel, da ga to nič ne briga, ker to ni njegova škofija, marveč mu je odgovoril velepomembne besede: »Naravna in nadnaravna pravica vsakega naroda je, da sliši božjo besedo v cerkvi v svojem materinskem jeziku; da se poje v cerkvi v materinskem jeziku naroda in da narod moli v cerkvi v svojem materinem jeziku.” — To da je naravna in nadnaravna pravica vsakega naroda. Če se torej v naših cerkvah, v katerih se je že, odkar so bile te cerkve zgrajene, oznanjevala božja beseda v naši materinščini in se je pelo in molilo v teh cerkvah v naši materinščini, če se torej iz naših cerkva izriva naša slovenska beseda, je to naravna in nadnaravna krivica za naš narod! Najvišje pravilo vsake pravičnosti zapo- veduje, da vsakemu damo, kar mu pripada. Predvsem je dolžnost Cerkve, da našemu narodu da, kar je njegovega! Gradiščanski Hrvati V sredo, dne 21. oktobra, so priredili gradiščanski Hrvati ob priliki proslave jubileja hrvatskega glasbenika dir. Ivana Vukoviča v Pandrofu Hrvatski kulturni dan. Prireditev je organiziralo Hrvatsko kulturno društvo. Ta dan je došlo v Pandrof z vseh krajev, kjer bivajo gradiščanski Hrvati, veliko število hrvatskega izobraženstva, duhovnikov, učiteljev, uradnikov in drugih zavednih FIrvatov in rodoljubov. Precej velika dvorana v gostilni je bila premajhna, da bi mogli v njej najti prostora vsi udeleženci Hrvatskega kulturnega dneva in je bila nato manifestacija v kinodvorani. Ta hrvatska proslava se je razvila v pravo manifestacijo hrvatskega narodnega edin-stva in hrvatske zavednosti na Gradiščanskem. k CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. CELOVEC Na gradu Greissenegg pri Voitsbergu na Štajerskem je umrl v nedeljo, dne 25. oktobra posestnik in dr. iur. Walter Rittler. Njegov sin dr. iur. Hugo ima odvetniško pisarno v Celovcu na Starem trgu. Družina Rittler je znana tudi izven mej Avstrije po svojih sorodstvenih zvezah z družino grofov Festetics, ki so imeli večja posestva tudi v obmejnih slovenskih krajih proti Madžarski in na Hrvatskem. Sorodnikom naše iskreno sožalje! BOROVLJE Priljubljeni in vedno dobro obiskani Martinov živinski in kramarski sejem v Borovljah bo letos na dan sv. Martina, to je v sredo, dne 11. novembra. — Opozarjamo na zadevno uradno objavo v današnji številki „Našega tednika”. ZAKAJ JE BILO MLEKO KISLO? Na objavljeni članek pisca iz Štebna v „Našem tedniku” z dne 29. oktobra 1953 smatram za svojo dolžnost, da kot kmet in načelnik nadzorstva velikovške mlekarne povem svojo pripombo, oziroma pojasnilo. V zadnjih tednih, zlasti pa koncem oktobra, je vladalo tipično toplo južno vreme. Takšno Vreme običajno povzroča povečano delovanje bakterij v mleku. To pomeni, da se mleko hitreje skisa. ŠIVALNI STROJI znamke Anker, Kayser, Naumann, Ziindapp, Rast & Gasser, Jax in ELNA-Supermetic. TRUPPE&ERMANN Beljak, Widmanngasse 41, vogal Kirchplatz. Tudi v naši vasi so dobili v tem kritičnem času večkrat mleko kot „kislo”, vrnjeno, torej ne samo v štebnu. Slučajno sem bil ob prej imenovanem južnem vremenu v mlekarni v Wolfsbergu. Tam sem sam videl, da je bila večina mleka radi skisanja poslana kmetom nazaj, in zvedel sem, da je šlo tistega dne za količino ca. 3000 litrov. Proti skisanju mleka in povrnitvi, ki je s tem v zvezi, se kmet zavaruje samo tako, da sveže namolženo mleko čim preje odnese iz hleva, prelije v sveže pomite posode in poskrbi za hitro in dobro hlajenje. V tem južnem vremenu ne zadostuje, da se postavi mleko v klet ali v shrambo. Pri pomanjkanju hladilnih naprav (Rundkuhler) je pač potrebno najmanj, kar moremo storiti, da damo posode z mlekom v tekočo mrzlo vodo, n. pr. v korito za napajanje živine. Iz tega kratkega strokovnega sestavka je jasno razvidno, da je pisec zgoraj navedenega članka iz štebna zamenjal nezadostno hlajenje mleka pri kmetu za časa južnega vremena s „šikanami” gospodov velikovške mlekarne napram kmetom. Te vrste služijo v pojasnilo, ne v opravičilo. Miha Kačnik, Joger, Škocjan. SLOVENJI PLAJBERK V prejšnji številki „Našega tednika” smo poročali nekaj zanimivosti iz naših krajev. Danes pa nadaljujemo s poročilom o pevski prireditvi pri nas, ki je bila tam v poletju. Dne 26. junija je naš pevski zbor povabil razne druge pevske zbore iz doline na pevsko prireditev k Bodnarju. Več žborov se je zbralo pod košato lipo pri Bodnarju. Oba naša zbora, moški kakor mešani, ki jih vodi g. učitelj Otmar Baurecht, sta pri tej pevski tekmi lepo odrezala. Ob tej priliki so pokazali prireditelji, ki jih je treba iskati bolj zunaj v dolini in pa v Celovcu, svoje stremljenje: ustvariti tudi pri nas v naši popolnoma slovenski občini, takozva-no „Dorfgemeinschaft”, ki naj bi zdaj zaenkrat še gojila tudi slovensko pesem, polagoma pa naj bi privedla vse pevce do tega, da bodo gojili samo še nemško pesem. Tudi druge nemške običaje bi radi preko „Dorfgemeinschaft” prinesli v naš slovenski kraj. Ali ni to germanizacija? Naj goji vsaka „Dorfgemeinschaft” svoje, slovenska slovensko, nemška pa nemško. Zakaj pa v nemških krajih ne gojijo naše lepe slovenske pesmi, če že nam tako silite nemško. Drugi zbori, ki so prišli k nam bodisi iz Borovelj, iz Humberškega ali iz Bistrice v Rožu, imajo za člane večinoma Slovence. Zakaj ti niso več peli slovensko, ampak samo nemško? Gotovo so začeli tudi z našo lepo slovensko pesmijo in zdaj so se že ustavili samo pri nemški pesmi. In tako tudi n nas mMrcškem nameravajo pri nas. Zdaj so še polovico peli slovensko. In po letih bodo v Slovenjem Plajberku peli samo nemško. Zato vi Nemci pustite nas pri miru, mi gojimo svojo pesem, vi pa svojo. Saj na južnem Tirolskem tudi ne opustite svoje pesmi in svojega jezika. In kar tam velja za vas, naj tudi tukaj velja za nas. Zanimivo pa je bilo ob tej pevski prireditvi dejstvo, da so se nekateri pevski zbori branili priti. In zakaj? Ker smo jim pač še vedno preveč zavedni Slovenci. V Plaj-berk ne gremo, tam bo slovensko ali vsaj preveč slovensko. Zato ostanite vi Nemci Nemci in mi pa hočemo biti Slovenci. Tudi hočemo gojiti našo slovensko pesem in naše običaje, vi pa imejte vašo „Dorfge-meinschaft v vaših krajih, nas pa pustite pri miru, potem se pa ni treba braniti priti v naš Slovenji Plajberk. Resnica je ta: svojega ne damo, tujega nočemo! Upamo, da bodo to prireditelji in ustanovitelji teh „Dorfgemeinschaft” vzeli na znanje in ostali raje doma. POTOK PRI BILCOVSU Pred tedni je v najboljših letih umrl Lipan Pečar. Dolgo je tožil zaradi bolečin v želodcu. Končno se je letos odločil za operacijo, ki pa žal ni uspela. Najbrž se je odločil prepozno za operacijo in je zato par dni po operaciji v bolnici umrl. Prepeljali so ga domov, kjer je bil pokopan na bil-čovskem pokopališču. Rajni je bil priden delavec in skrben družinski oče. Vedno je bil nasmejan in veselega razpoloženja. — Pevci so mu doma in ob grobu zapeli v slovo. Ženi in otrokom naše sožalje! KAZAZE PRI BILCOVSU Naša vas bo „Tednikovim” bralcem bolj malo znana, pa nas vendarle mika, da malo potožimo in povemo, kako se nam godi. Delamo z veseljem, če smo le zdravi, pri tem pa doživljamo veselje in tudi žalost. To pot vam bomo poročali bolj žalostne novice. Pred nekaj tedni je Miklavčeva eno in pol leta stara deklica padla v vrelo vodo. Pri tem se je tako hudo opekla, da je dva dni navrh v bolnici umrla. Ko so ji slačili obleko, so ji z njo s spodnjega dela telesa potegnili tudi vso kožo in je revica mnogo trpela, še več pa je trpelo mamino srce, ko je po tako nesrečnem dogodku izgubila tako ljubljenega otroka. Vse je z ubogo materjo sočustvovalo. Mrtvega otroka so prepeljali domov, da počiva na domačem pokopališču; saj se je mama izrazila, da bo to za njo edina tolažba. Očetu in mami iskreno sožalje. V tolažbo naj jima bo to, da se brez božje volje ničesar ne zgodi. Botri so prinesli lepe vence z napisom: Zadnje pozdrave. Človeka kar prijetno gane v srce, ko stopi v mrtvaško sobo in bere te besede v domačem jeziku. Saj je žal Hubert TUMPOLD Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji, moderno b rut,en je BELJAK - VILLACH Gerberg. 2la, t. 64-02 že skoraj prišlo v navado, da sorodniki in znanci poklanjajo rajnim vence z nemškim besedilom na trakovih, četudi z rajnimi v življenju niso nikoli nemško govorili. To res ni ganljivo in tudi ni lepo. S tem ne izkažemo mrtvim nobene časti, ampak le ne-čast, pa tudi nečast svojemu narodu. Pred kratkim smo imeli pogreb. Umrl je kmet Koren, pd. Pežl. Zavratna bolezen ga je pred meseci priklenila na posteljo. Revež je nedopovedljivo veliko trpel in si je s svojim tako hudim trpljenjem gotovo pripravil pot v nebesa. Saj je tam naš končni cilj in za dosego tega cilja je potrebno veliko doprinesti, predvsem pa potrpežljivost in pravo vdanost v božjo voljo. To pa nam je pokazal rajni Pežl v svoji bolezni. V obilnem številu smo rajnega spremljali na njegovi zadnji poti na bilčovsko pokopališče. Pevci so na domu in ob grobu zapeli rajnemu v slovo. Počivaj v miru! Vsem ostalim naše sožalje. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Neki popotni tujec je rekel, če v Šmihelu ni kaj drugega, ima pa III. red svojo slovesnost. Na nedeljo Kristusa Kralja pa bi lahko rekli: Poleg drugih slovesnosti in prireditev pa je imel še III. red svojo slovesnost. Tokrat pa je bila res velika in pomembna slovesnost za tretjeredno življenje naše fare. Tretji red je imel doslej svoje shode in svoje sestanke, ko so se delile milosti III. reda po vesoljni odvezi itd. V nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, pa se je KELAG okrajna uprava v Celovcu S tem se objavlja, da je pod električno napetostjo od četrtka, dne 29. oktobra 1953, novo zgrajeni 20.000-voltni visokonapetostni nadzemni vod od elektrarne na Obirskem v Železno Kaplo z odcepom k Thumovi žagi in novo zgrajena transformatorska postaja v Železni Kapli. Vsako dotikanje vodov in naprav, ki so pod napetostjo, kakor tudi morebiti visečih delov napeljave in žic je torej od tega trenutka dalje smrtno nevarno in se je vsakega dotika v izogib nezgode brezpogojno varovati. pri nas na slovesen način kanonično, to se pravi po cerkvenih predpisih, ustanovila samostojna tretjeredniška skupščina pod varstvom sv. nadangela Mihaela. P. Jakob Vučina, iz reda sv. Frančiška iz kapucinskega reda v Celovcu, je imel pred blagoslovom lep nagovor na tretjerednike. Nato je prebral ustanovno listino in podelil dušnemu pastirju vse jrravice za vodstvo tretjega reda v Šmihelu. Kot vizitator tretje-rednih skupščin nam je g. pater že večkrat toplo priporočal naš tretji red. Nato je bil ob asistenci župnikov Pippa in Piceja slovesen blagoslov in pete litanije Matere božje. Tretji red je bil pri nas vpeljan leta 1897, prve obljube so bile narejene 1898 pod vodstvom našega slavnega rojaka Jurija Trunka, ki živi sedaj v Ameriki, v Kaliforniji v mestu San Frančiško. Kot vnet tretjerednik sme sedaj na stara leta živeti v mestu sv. Frančiška. Takrat so vstopile naše najstarejše tretjerednice kot Elizabeta Šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, po-snemalniki, štedilni- « ki, radio-aparati najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev I0H. LOMŠEK ZAGORJE - ŠT. LIPŠ, P. EBERNDORF Rožman, sestra prevzvišenega nadškofa Gregorija, Marija Kraut, sedanja prednica in še druge. Dolga leta so z veliko vnemo vodili tretji red preč. g. župnik Vintar pod vizitatorjem p. Valerijanom. Potem pa je III. red nekako zaspal in g. kaplan Jože Guštin, sam navdušen tretjerednik, je s svojo apostolsko gorečnostjo zelo pomnožil število mlajših tretjerednikov. Upamo, da bo kanonična ustanovitev tretjega reda pripomogla k utrditvi in širjenju III. reda in frančiškovega duha v naši fari. Prečastitemu gospodu p. Jakobu pa se prav lepo zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo za III. red. BLATO Nova, mlada družina se je naselila na Blatu pri Korenu. Zidar Leopold Leben in njegova žena Lizka, rojena Skuk, pd. Hartmanova Lizka iz Libuč. Ta družina je dobila svoj prvi prirastek.. Otroku so dali pri krstu ime Veronika; za botra pa sta bila Alojzij in Ana Milač, pd. Prenarjeva na Blatu. ŠT. JAKOB V ROŽU Vsi svetniki so nam po dolgih deževnih dnevih prinesli lepo vreme, da smo lahko iz vseh krajev prišli k naši farni cerkvici, ki je s svojim na novo pokritim zvonikom še mnogo lepša in kjer počivajo naši dragi rajni in smo jim lepo okrasili grobove Vsako leto sprejme hladna zemlja nove goste in morda si nihče izmed teh ni lani mislil, da bo letos nad njegovim razpadajočim telesom gorela lučka na grobu. Letos smo se med mrtvimi spominjali rajnega g. dekana Šenka, ki je skoro trideset let pokopaval svoje farane, maševal zanje, sedaj pa počiva med svojimi ovcami. Spodobilo se je, da mu napravimo lep nagrobni spomenik in prav za praznik Vseh svetih ga je dobil. Spomenik je gotovo eden najboljših umetniških na našem pokopališču, saj je naredil načrt priznani arhitekt. Je preprost, Knjižni dar DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU za leto 1954 dobite pri domačem župniku. Tokrat vam Družba poklanja pet knjig in sicer Koledar za leto 1954, Večernice Sveti molk. Domači zdravnik po Kneipjm, Junakinja apostolata ter Dnevnik duhovnega življenja. pa lep. Na kamniti plošči je napis: „Franc Šenk, r. 21. 9. 1883, umrl 6. 5. 1953. Bil je 30 let naš župnik in dekan. V miru Kristusovem!” Ploščo obdaja okvir iz umetno kovanega železa; vinska trta raste iz križa in se izraste v kelih, kjer se vinski sok spremeni v Kristusovo kri. Torej simbol duhovništva in njegovega najvažnejšega opravila; maševanje. Ploščo je napravil kamnosek Gekoni iz Borovelj, železni okvir pa domačin Tomaschitz, ki tudi dela v Borovljah. Vsem darovalcem za spomenik Bog poplačaj! Dne 22. oktobra smo pokopali tukaj Vin-kota Novaka, ki se je ponesrečil pri sekanju lesa v gozdu kneza Lichtensteina nad Podroščico. Vinko je bil doma v Dobrepoljah v Slo- Daruj tudi Ti za Starčev spomenik! veniji in je prišel 1. 1945 na Koroško, da bi tu živel med svojim narodom kot svoboden kristjan. Bil je priden, delaven in miren, da si je pridobil splošno spoštovan je in priljubljenost. Tu si je tudi izbral življenjsko družico in je imel v zakonu 3 otroke v starosti 5, 4 in 3 let. Sedaj je živel samo za družino in poznal je le delo in cerkev. Kako je rad delal, se vidi iz tega: Zadnje tedne je bil zelo bolan in je imel bolniški dopust. Pa je zadnji dan dopusta že šel na delo pa prav tedaj ga je drevo zmečkalo, da je bil prepeljan v bolnico, kjer pa je umrl. Kako so ljudje sočustvovali z Vinkotom in nesrečno družino, je pokazal pogreb. Poleg sofaranov so se udeležili pogreba knez Alfred v. u. z. Lichtenstein, zastopnik Delavske zbornice, deželni poslanec josef Salcher, ki je imel pretresljiv lep nagovor, vodstvo obrata, v imenu katerega je govoril, višji gozdar Klose in vsi delavci. G. žup. upravitelj Česen, ki ga je pokopal, je tudi spregovoril besede svojemu zavestemu faranu. Naj telo v miru počiva, duša pa naj uživa plačilo v večni domovini, kjer ni nobenega begunstva in nobene nesreče in žalosti več. Družini naše iskreno sožalje. V nedeljo, dne 25. oktobra, je št. Jakob obiskala Glasbena matica iz Ljubljane in nam nudila pravi umetniški užitek s svojimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Vsekakor lahko štejemo ta koncert med najvišje kulturne dogodke v št. Jakobu. Glasbeni matici prisrčna hvala za lepi koncert! Novi prodajni oddelek trgovske hiše Brunner Vsem našim čitatcljcm dobro znana trgovina v Celovcu je svojemu, ie itak prostornemu in moderno urejenemu prostoru priključila še posebno sobo, kjer so v največji izbiri razstavljene stvari, ki jih potrebujemo za lepo in uodbno stanovanje. Tukaj so preproge vseb vrst od boucle-velourja in še lepših preko kokosov do cenenih tekačev iz jute. Nadalje preseneča velika izbira podlog za tla, od katerih je n. pr. dobiti donaulcum že od 17. šil. in korklinoleum Je po 48 šil., kar je res poceni. K lepemu stanovanju spadajo seveda tudi zavese, pregrinjala, namizni prti. Tudi tukaj ima kupec toliko izbire, da gotovo ne pride v zadrego: krasni vzorci vseskozi dobrih kvalitet in poceni. V tej zvezi smo zvedeli, da prodaja tvrdka Brunner te izdelke po originalnih, to se pravi tovarniških cenah firme Philipp Haas & sinovi z. Dunaja. To je precejšnja prednost. Prinesite OVCjO VOlHO da jo spredemo v pletilno volno v vseli zaželjcnih barvali PREDILNICA R. LIND N ER Bcljak-Villach, Ratbausg. 8. Mlinare-Milllnem Podobno urejen sanatorij V BEUAŠKIH TOPLICAH Pred kratkim je nastal v Beljaških Toplicah nov sanatorij. Po iniciativnosti primarija gospoda dr. Lukcschitza je bila bivša gostilna Knes popolnoma preurejena in je bilo to poslopje spremenjeno v privatno bolnico. Stavbeno mojstrska dela je prevzelo podjetje mestnega stavbenika Ruperta Sternath-a iz Beljaka, ki je vsa dela izvedlo z veliko solidnostjo. Tesarska dela je prevzelo podjetje Josef Mueller Vrtnarski arhitekt Walter Richter v Beljaku je okoli vsega poslopja pripravil zelene nasade, ki celotno sliko zelo poživijo. V pritličju sprejme paciente velika in prostorna dvorana, katero je obložila industrija kamenin Gali JOSEF MULLER tesarski mojster Malošče-Mallestig 100 — Telefon 5 NAČRTOVANJE NOVIH VRTOV WALTER RICHTER arhitekt za vrtnarstvo BELJAK - VILLACH, Magdalener Strasse (pred centralnim pokopališčem) Tel. 60-77 iz Malošč. To podjetje je tudi izvršilo brezhibno tesarska dela pri novi šoli v Maloščah. Krovska dela je prevzelo podjetje MoBler u. Co., kleparska dela pa podjetje Adolf Eder. PODJETJE ZA VISOKE, TALNE IN 7.ELE/0-BETONSKE ZGRADBE u. Cleinentschitsch s terrazzo-ploščami, katere je imenovano podjetje samo izdelalo, po italijanskem načinu. Po vsej hiši je napeljana centralna kurjava, ki jo je instaliralo podjetje Fritz Graf u. Co. iz Beljaka. To podjetje je izvedlo tudi vso vodno napeljavo, kakor tudi priključke medicinskih aparatov. Tudi podjetje Graf u. Co. je izvedlo večino instalacijskih del pri stavbi nove šole v Maloščah. Podjetje Anton Krainer iz Beljaka je izvedlo in- (Haftert (Sfernaih mestni stavbeni mojster BELJAK-VILLACH, TREFFNER STRASSE 13 - TELEFON 46-9S TERRAZZO- IN PODOKNICNE PLOŠČE POLAGA INDUSTRIJA KAMENINE GflLL & CLEMENTSOUTSCH, BELJAK-VILLACH Tvorni ca marmorja, umetnega kamena in terazzo-izdelkov Telefoni: Beljak 50-20 in Treffen 13 Lastna loinilnica marmornega kamenja URADNE OBJAVE Koroško deželno finančno ravnateljstvo Premestitev uradov finančnega urada v Celovcu Naslednji uradni prostori finančnega urada v Celovcu so bili premeščeni z dnem 3. novembra 1953 v Kcmpfgasse štev. 2 (bivše upravno poslopje Austria-tobačne tovarne) pri tem pa dosedanji uradni čas za sprejemanje strank ni spremenjen: Urad za uslužbeni davek in urad za doklade za otroke — Lohnsteuerstelle und Kinderbcihilfsstelle (doslej August-Jakscli-Strasse — baraka). Oddelek za trošarino — Verbiauchssteuerabteilung (doslej Dr. Hermann-Gasse 3). Ocenjevalni urad — Bevvertungsstelle (doslej Be-nedtktincrplatz 2). Referat za povračilo prometnega davka pri izvozu — Umsatzsteuer-Ausfuhrvergiitung (doslej Dr. Hermann-Gasse 3). Urad za pregled malih podjetij — Kleinbctriebs-priifungsstelle (doslej Dr. Hermann-Gasse 3). RAZGLAS urada koroške deželne vlade o oprostitvi zemljiškega davka pri novogradnjah, pri dograditvi, nadgraditvi, pregraditvi in pri vgraditvi poslopij v smislu deželnega zakona LGB1. štev. 24/1952 in v smislu zakona LGB1. štev. 26/1953. /. deželnim zakonom z dne 29. aprila 1952, LGBI. štev. 24, so bile oproščene za dvajset let plačevanja zemljiškega davka novogradnje, dograditve, nadgraditve, pregraditve in vgraditve hiš, ki služijo stalno za stanovanja, vse to pa pod pogojem, da je končano delo v času od 1. januarja 1948, pri gradnjah splošno koristnih stavbnih, stanovanjskih in naselitvenih združenj pa v času od 1. januarja 1946 do 31. decembra 1960. Po določilih zakona je gradnja končana z dnem, ko je izdano oblastveno dovoljenje za njeno uporabo. Pravico do začasne oprostitve zemljiškega davka je treba uveljaviti v teku treh mesecev od dneva, ko je postal pravomočen odlok o izdaji uporabnega dovoljenja. V onih slučajih, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje že pred objavo omenjenega zakona (ta je bil objavljen v 12. številki deželnega uradnega lista z dne 28. junija 1952), je bilo uveljavljati pravico do oprostitve zemljiškega davka po prvotnem besedilu § 6 zakona o oprostitvi zemljiškega davka, LGBI. štev. 24/1952 v teku štirih mesecev po objavi zakona, torej do 28. oktobra 1952. Ker zakon o oprostitvi zemljiškega davka v prvih mesecih po objavi med prebivalstvom še ni bil po znan, je zamudilo veliko število onih, ki so gradili stanovanjske zgradbe, ki pa so imeli pogoje za oprostitev zemljiškega davka, ta štirimesečni rok. Za mudili pa so trimesečni rok za vložitev prošnje tu di nekateri oni graditelji stanovanjskih hiš, za ka terc je postalo uporabno dovoljenje pravomočno v času do 30. septembra 1952, in za katere so bili dani vsi pogoji za oprostitev zemljiškega davka. Za oba ta dva slučaja, torej prvič za stavbe, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje že pred uveljavljenjem zakona LGBI. štev. 24/1952, in drugič za one stavbe, za katere je postalo v letu 1952 izdano uporabno dovoljenje pravomočno najkasneje 30. septembra 1952, določa zakon z dne 22. julija 1952, LGBI. štev. 24, da je ugodeno določilom zakona o uveljavljanju do pravice za začasno oprostitev v predpisanem roku, ako je vložena prošnja za oprostitev zemljiškega davka do 31. decembra 1953 pri pristojnem finančnem uradu in ako so v osta- krustiranje stopnic in v gornjih nadstropjih je to podjetje položilo terrazzna tla. Vsa dela so izvršena brezhibno in v veliko zadovoljstvo lastnika novega sanatorija. Sobe imajo radio in telefon in so tako povezane z zunanjim svetom. Ta dela kakor tudi vse elektro-instalacije je izvedlo strokovno podjetje Anton Mayerhofer v Beljaku. Slikarska in pleskarska dela sta opravili firmi Emil Mayer iz St. Ruperta pri Beljaku in Johann Neuhold v Beljaku. Izvršena dela obe finni priporočajo. Vsa steklarska dela je izvršila firma Heinrich de Roja v Beljaku jako okusno. Za notranjo opremo hiše je poskrbelo podjetje Radlmayr, ki je dobavilo posteljnino in zastore. Podjetje je dobavilo vso opremo iz najboljšega blaga in v zelo okusnih vzorcih. Tako je nastal po privatni iniciativi nov sanatorij, ki zaradi posebne notranje razdelitve in opreme omogoča operacije iz specialne in plastične kirurgije. V sanatoriju so tudi tople kopeli. — dro — Johann Neuhold Delavnice za SLIKARSKA, PLESKARSKA in LASIRNA DELA BELJAK-VILLACH, VVIDMANNGASSE 10 B Anfon ff ^ Mayerhofer ELEKTRO-PODJETJE BELJAK-VILLACH ■Hf Volkendorfer Strasse 78a Telefon 45-12 Izvršuje vse elektroinstalacije * DELAVNICE Ureditve za toplo vodo ZA DEKORATIVNA Centralne kurjave SLIKARSKA DELA Sanitarne ureditve črpalne naprave EMIL MAVER ST. RUPERT PRI BELJAKU Fritz Graf & Co. ST. RUPRECHT b. VILLACH Beljak- Villach, Klagenfurter Strasse 15 Telefon 64-05 Telefon 46-97 lem podani zakoniti pogoji za ugodno rešitev prošnje. 'Tako je torej mogoče vložiti prošnje za oprostitev zemljiškega davka za novogradnje, za dograditve, nadgraditve, pregraditve in vgraditve poslopij, za katere je mogoče uveljaviti zgoraj omenjene pogoje, pri pristojnem finančnem uradu še do 31. decembra 1953. Po preteku tega roka ni nobene možnosti več za oprostitev zemljiškega davka za stavbe, za katere so drugače podani omenjeni po-S°j‘- Razen obeh zgoraj omenjenih slučajev pa je za-naprej brezpogojno upoštevati roke, ki so določeni za možnost uveljavljanja pravice za oprostitev zemljiškega davka (tri mesece po pravomočnosti uporabnega dovoljenja). Mestna občina Borovlje-Ferlach Martinov živinski in kramarski sejem Letošnji Martinov živinski in kramarski sejem v Borovljah bo v sredo, dne 11. novembra 1953. Lang, 1. r. župan: Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva Strokovni tečaji za frizerje v Celovcu in Beljaku (Vodno kodranje, onduliranje, striženje) Celovec: Začetek v ponedeljek, dne 9. novembra 1953, ob 19. uri v zavodu za pospeševanje gospo-darstva v Celovcu, Bahnhofstrasse 40/klet. Beljak: Začetek v ponedeljek, dne 9. novembra 1953, ob 19. uri v strokovni šoli v St. Martinu. Trajanje tečaja: po dva tedna, od ponedeljka do četrtka, ob večerih. Za tečaja sc je mogoče prijaviti še ob začetku tečaja. fjmtsr LL0Y0 najcenejši nemški mali avtomobil osebni avto S 39.800,— postajni avto S 36.200.— omarni avto S 35.000.— AUTOHAUS RSVA Celovec - Klagenfurt, Rosentaler Strasse 17, telefon 31-91 PREPROGE PREGRINJALA OKRASNO BLAGO T R G OVSKA H I ŠA BRUNNER ima največji špecijalni oddelek na Koroškem. Tovarniške cene in kakovost finne Philipp Haas u. Sobne. Velikanska izbira. PODLOGE ZA TLA POHIŠTVENO BLAGO umetn. PLASTI K - B LAG O List izhaja vsak četrtok. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telfonska številka uredništva in uprave 43-58. Vwi U<>cakL v 'zivtfaife Kako srečna sta bila takrat atek in mamica, ko je naredil otrok prve omahujoče korake po sobi. Mamica ga je držala za ročice, atek pa ga je vabil k sebi. Nenadoma se je odtrgal od mamice in že je omahnil ateku v objem. Takrat sta bila srečna. Oko se jima je morda orosilo in nista govorila. Kaj neki sta mislila? Ali sta se zavedala, da je bil to prvi korak v življenje? Ali sta vedela, da ga bo sedaj treba, ne samo pri prvem, temveč pri vseh nadaljnih korakih spremljati in varovati, da ne bo padel? Ali pa je bila njuna radost ob tem dogodku tako velika, da nista mislila, kaj vse pride njunemu otroku v življenju naproti? Ta majhen družinski dogodek, ki je v srcih mamice in očeta tako lepo zapisan, ni samo navidezno pomemben. Če ga podrobneje premotrimo, šele prav vidimo, kako pomemben je za vsakega in za vse. Koliko otrok je že namerilo svoje prve korake, koliko jih še bo. Kako neznana je prihodnjost vseh teh malčkov, ki se zadovoljno nasmehnejo, ko se jim je posrečilo zastaviti prvo stopinjo. Ko pa doraščajo in se množe njihovi koraki, ko se poslove od doma in gredo v šolo ali še pozneje, ko dorastejo, takrat morda vedo, kaj je bil prvi korak. Toda ne samo otroci, tudi drugi imajo svoje prve korake, ki so zelo pomembni. Precej deklet je napravilo prejšnji teden v gospodinjsko šolo v št. Rupert in št. Jakob prvi in zelo važen korak v življenju. Tu bodo črpale iz dragocenega zaklada kmetijsko-gospodinjske znanosti, kar jim bo v poznejšem praktičnem življenju kot ženam in materam pomagalo prekoračiti marsikatere življenjske težave. Zato se bivše gojenke, ki so morda že pred leti zaključile tečaj, rade spominjajo na lepe, skupno preživete mesece v zavodu in ga še prav rade obiščejo. Tožijo pa, da so v življenju večkrat osamljene in da pogrešajo tesnejše medsebojne povezanosti. Iz te potrebe se je ustanovila meseca septembra „Zveza absolventk gospodinjskih šol”, ki naj bi bivšim gojenkam dala vse to, kar v javnem življenju še pogrešajo. Na ustanovnem občnem zboru v št. Rupertu, dne 13. sept. 1953, je bila izvoljena za predsednico gdč. Milka Hartman, ki si je pridobila v kulturnem in gospodinjskem oziru mnogo zaslug. Tajniško mesto je prevzela gdč. Rezika Hobel. Pravila zveze so bila predložena pristojni oblasti, ki je pravila prejšnji teden potrdila. Tako so se torej dekleta, ki so včlenjena v zvezo, prebudila k novemu življenju; zveza absolventk namerja prvi korak v novo neznano prihodnjost. Ali imamo koga, ki nas bo na tej poti varoval, ki nam bo kot oče razširil roke, da se ne bomo udarile, če bomo slučajno padle? Ali imamo koga, ki nas bo kot ljubeča mamica bodril na poti, če bomo omahovale? Ali pa te, ki zvezo vodijo, res poznajo pot, ki bo najboljša in najvarnejša? Takšna in enaka vprašanja so premotrivala dekleta, članice kakor tudi odbornice zveze absolventk v sredo, dne 4. novembra, na posvetovanju v Celovcu, katerega se je udeležilo precejšnje število na delu zainteresiranih deklet. Razgovarjale smo se o kulturnem in strokovnem delu ter napravile načrte za prvo prosvetno sezono. Kako hitro se človek ureže. Stopiš na cesto, posuto ž debelim kamenjem in že godrnjaš, ker se ti zdi hoja po njej prenaporna. Zaviješ na mehko stezo in si misliš — ta je prava. Pred seboj vidiš lepo pot, ki te vabi. Vesel hodiš po njej, čeprav sam ne veš, kam te pripelje. Toda glej. še parkrat na levo in nato hočeš na desno, pa ne gre. Poti ni več, pred teboj zija prepad. Kaj storiti.? Glejmo torej vsi, prav posebno pa tisti, ki nam kažete pot, da bomo hodili po pravi poti, četudi bo strma in kamnita. oddafa v cculiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. S. nov.: 7.15 Verski govor — Voščila in želje. — 9. nov.: H.30 Tedenski pregled — Koroška lirika. — 10. nov.: 14.30 Zdravnik — Pogled po svetu. — 18.30 Klavirska glasba. - 11. nov.: 14.30 Za ženo in družino. 12. nov.: 14.30 Glasba na pihala. 18.30 Slovenska epika (I. del). — 13. nov.: 14.30 Zborne pesmi (Krnil Adamič). — 14. nov.: 8.45 Za naše male poslušalce. - 15. nov.: 7.15 Verski govor - Vošči la in želje. LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. IZ SLOVENSKEGA KULTk/RNEC/A ŽIVLJENJA Gostovanje farne ŠMIHEL PRI PLIBERKU V nedeljo, dne 25. vinotoka, na praznik Kristusa Kralja, so gostovali v šercerjevi dvorani igralci farne mladine iz Gorenč. Dvorana je bila polno zasedena, veliko ljudi se je moralo zadovoljiti s stojiščem. Prireditvi je prisostvovalo pet duhovnikov, šesti, preč. g. Pipp, pa je prireditev vodil. Rojak Mirko Brumnik je hotel svoje domačine videti na odru, zato je prišel iz Vol-šperka, kjer je za kaplana, v Šmihel. Prečastiti gospod p. Jakob Vučina pa je po shodu III. reda tudi hotel videti izurjene igralce iz Gorenč. Preč. g. provlzor Vilko Pipp so v pozdravnem govoru lepo označili namen prosvetnega dela, ki je nujno potrebno za našo nadaljnjo izobrazbo. Bodrili so nas, kako moramo po šolski izobrazbi vedno zopet gledati, da se še naprej izobražujemo in tako negujemo našo duhovno rast. Mladi katoličani morajo vedno gledati, da se vedno bolj izobražujejo in napredujejo v katoliški prosveti. Potem so vneti in goreči za vse dobro in lepo, potem ostanemo značajni in pošteni. Zato nas je govornik navduševal za katoliško prosvetno delo. Po govoru je bila prva točka, to je rajanje po narodnih motivih. To so lepe deklice iz Gorenč prav lepo izpeljale. Vse naše priznanje In pohvalo so si zaslužile s tem rajanjem. Šopki, ki smo jih dobili, bi imeli biti podeljeni njim v priznanje. Nad vse lepo je bila podana simbolična vaja s petjem na čast evharističnemu Kralju po pesmi: „Ti o Jezus...” Igra „Na Visokem” ima stari motiv ženi-tovanja gruntarjev, ki pa pri tem pozabijo na vse zapovedi. Kriva prisega in umor, vse jim pride prav, samo da dosežejo svoj cilj, povečanje svojega grunta. Duševno pa propadejo. Igralci so svoje vloge dobro podali. V uvodnem govoru je g. govornik predvsem poudaril velik vzgojni in verski pomen verske igre, ki je v našem času tako primerna in pa tudi potrebna. Danes, na praznik Kristusa Kralja, je imela igra „Sv. Neža” še svoj poseben pomen. Kristus Kralj zmaguje nad poganstvom in si osvaja ple- mladine iz Gorenč menita srca Rimljanov. Sv. Neža, vsa vneta za Kristusa Kralja, da svoje življenje za svojega nebeškega ženina in zametuje vsakega drugega. Po svoji čistosti pa vodi svoje so-vrstnice h Kristusu. Tudi ta igra je bila dobro podana. Vso pohvalo in zahvalo ter priznanje pa velja požrtvovalnemu gospodu provizorju Pippu za ves njihov trud in delo, da so mogli toliko igralcev zbrati okrog sebe in nastopiti težko pot gostovanja in to še v središču Podjune, v Globasnici in v Šmihelu, kjer so bili že nekdaj dobri odri in dobre prireditve. Za ta pogum vse naše priznanje. Goričani, le pridno stopajte naprej po tej poti prave katoliške izobrazbe. Na svidenje kmalu zopet v Šmihelu! V GLOBASNICI Kakor Šmihelčani, smo tudi Globašani mogli videti pri šoštarju na našem odru prvič igralce iz Gorenč. Spored je bil isti kot v Šmihelu, najprej govor, nato rajanje po narodnih motivih, sledili sta lepi in po-učljivi igri ,,Na Visokem” in ,,Sv. Neža”, ob koncu pa so nam pokazali še simbolično vajo „Ti, o Jezus...”. Ker že poročilo iz Šmihela opisuje natančno vsebino iger. kulturne prireditve kot takšne mi ne bomo omenjali. Pač pa bi izrazili zahvalo vsem igralcem, kakor posebej še g. župniku Pippu, vodju farne mladine, za lepo uspelo gostovanje. Kakor vedno, tako je bila tudi tokrat naša prosvetna dvorana polna. Z zanimanjem smo zasledovali izvajanja igralcev in plese zavbrnih gorenških dečl. Zavedamo se, da je treba doprinesti za gostovanje precej truda in marsikatero žrtev, toda toliko lepša je ta zamisel, če gostovanje lepo uspe. Velikega pomena in zelo razveseljivo bi bilo, če bi se v prihodnje igralci naših prosvetnih društev in farnih mladin z gostovanji večkrat menjali. Ob takšnih prilikah bi se lahko medsebojno bolj spoznali ter bi se s skupnimi močmi poglobili v naše kulturno delo, ki nam je že odprlo vrata v novo prosvet. sezono. Go-renčani, razumemo vaše težko stališče v vašem kraju, toda pogumno naprej in kmalu na svidenje! NAGRADNA SLIKANICA I. Soha s pohištvom Recimo, ta oprava se vam dopade, ste morda sami in iščete res sobo? Katero od teh dveh bi vzeli? Sobi, ki ju vidite na sliki, namreč nista obe enaki. Razlikujeta sc po 8 posameznostih in te majhne razlike morate najti, predno se odločite, katera od teh dveh sob vam bolj ugaja. JI. Uganka Beseda prva — znan svetnik, ki god njegov v marcu se praznuje; A druga — Istre vrli Stanovnik. če v tretjo združiš pa oba, beseda da ti pesnika, ki pel je naše zemlje kras, in ji oznanjal lepši {'as. III. Vprašanja: 1. Ime in višina naj višje gore na svetu? 2. Katerega leta so znašli film (posnetek in projekcija) in katerega leta zvočni film (Tonfilm: Vogt, Engl in Masolle)? 3. Kateri slovenski pisatelj je spisal roman „Pod svobodnim soncem”? 4. Iz koliko okra jev (število in imena) sestoji Koroška? 5. Kako se imenujejo glavna mesta Švice, Norveške in Avstralije? fi. Kateri nemški cesar je bival tudi na Koroškem in je govoril tudi slovensko? Rešena vprašanja je treba poslati najkasneje do 14. novembra v pismu ali na dopisnici na naslov: uredništvo „Naš tednik-Kronika”, Klagenfurt, Viktringer Ring 2o končno kmet ob teži plačil zgrudil in bo propadel. Pri glasovanju je predlog za uvedbo starostnega zavarovanja sprejet soglasno, toda s pristavkom, naj bi konferenca predsednikov kmetijske zbornice proučila vse možnosti, kako to zavarovanje izvesti, da ne bi plačila bila prevelika obremenitev za kmeta. Nepravilno gospodarsko mišljenje Na splošno so ljudje prepričani, in gotovo tudi bralci teh vrst, da se je pri hudih nevihtah na podeželju treba zateči v nizke listnate gozdove ali še boljše v zaprte prostore. Tam smo varni pred strelo. Tako je mišljenje, vendar pa so najnovejši izsledki SE NIKOLI TAKO UGODNOl O Blago za pohištvo O Zavese O Preproge O Posteljnina Radlmayr, Beljak-Villach Postgasse 3 pri proučevanju bliska in strele dokazali, da je vsaj 80 odst. žrtev strele v zaprtih prostorih, v sobi, in da jih je veliko bilo ubitih ali ranjenih od strele, ko so spali v postelji. Takih zgledov imamo še veliko. Če bi jih pripovedovali, bi se vedno bolj čudili, ka-kp moremo verjeti raznim pripovedovanjem kar tja v tri dni, ko se vendar kmalu pokaže, da je to vse zmotno. Pa tudi v gospodarskem življenju, kjer bi pričakovali mnogo več resnosti, so znani taki predsodki in taka napačna mišljenja. Ker smo ravno prejšnji teden imeli teden oglašanja v časopisju, hočemo izrabiti to priliko in hočemo čisto na kratko nekaj povedati o tem napačnem mišljenju v gospodarstvu. Večkrat pravijo kupci in lu pa tam celo trgovci: Dobro blago se samo hvali, dobro blago si samo poišče kupca in za dobro blago torej ni potrebno nobeno oglaševanje, nobeno inseriranje v časopisih. Večkrat naletimo tudi na trgovca, ki sicer oglaša, vendar pa že v oglasu samem pripominja: Moje blago je moja najboljša reklama! Ta trgovec je pri takem oglaševanju popolnoma pozabil, da je tak njegov način oglaševanja že sam po sebi oglas, čemur bo gotovo pritrdil vsak bralec. Ako bi namreč tega stavka v oglasu ne navedel, bi nihče ne vedel, da ima ta trgovec dobro blago. Ako kdo misli in ako je prepričan, da si dobro blago samo najde kupca, naj bi ta tudi povedal, kako bi bilo mogoče po naših župnijah nabrati take vsote, ki gredo v težke tisočake in sto tisoče, in s katerimi smo v zadnjih letih kupili tako veliko število zvonov, ako ne bi imeli ljudi, ki so prispevke za zvonove nabirali. Ako ne bi župniki nedeljo za nedeljo oznanjali s prižnic, naj verniki zbirajo za zvonove, naj darujejo za popravilo cerkve, ali mislite, da bi ljudje sami od sebe kaj dali? — In ako si hočemo postaviti nov društveni dom! AH mislite, da boste dobili denar za to brez propagan-de, brez vsakega pripovedovanja, kako potreben je dom, kako potreben je oder in kako potrebna je dvorana? Ali mislite, da bodo ljudje kar sami od sebe spoznali vse te i>otrebe? Pa tudi, če bi ljudje to potrebo spoznali, ne bi sami od sebe veliko darovali, ako ne bi bilo v fari agilnih deklet in fantov, mož in žena, ki o tej potrebi vedno znova pripovedujejo? Ravno tako pa potrebuje propagando tudi dobro gospodarstvo, proizvajalec in trgovec, da moreta svoje proizvode prodati. Potrebuje pa tako propagando tudi potrošnik, to je kupec, da je čim bolje poučen o vsem, kar potrebuje za vsakdanje življenje. Kupec hoče vedeti, kaj mu ta ali oni trgovec nudi, kakšno je blago in koliko to blago stane. Sele nato se odloči, kaj bo najbolje kupil za svoj težko prisluženi denar. Vse lepo in prav, boste rekli, toda oglaševanje je drago, stane mnogo denarja in zato podražuje blago. Brez stroškov za oglaševanje bi mogel trgovec blago bolj počeni prodati in vi bi mogli bolj poceni kupiti. Toda to mišljenje je napačno, ta sklep ne drži. Premislite samo tole: Ali bi trgovec, ki vendar predvsem misli gospodarsko, izdal denar, ako to ne bi bilo nujno potrebno? Ali si morete misliti, da so na vodilnih mestih velikih gospodarskih podjetij, ki so nam dobro znana ravno zaradi svojega oglaševanja v vseh časopisih, da so pri vodstvu teh podjetij torej ljudje, ki razmetavajo drag denar in silne vsote denarja za brezkoristno oglaševanje? V resnici pa ravno oglaševanje pripomore do onega velikega prometa, ki znižuje proizvodne stroške in zato tudi znižuje ceno. Masovna prodaja pa spet omogoča zaradi večjih dohodkov obširno oglaševanje, ne da bi vplivalo na zvišanje cen. Znesek, ki odpade na vsak posamezni del blaga zaradi izdatkov za oglase, je namreč tako malenkosten, da ne more vplivati na zvišanje cene. Zato pa je tudi pravilno načelo, ki pravi: Oglaševanje veča promet — večji promet pa znižuje cene! NAJLEPŠE DARILO ZA tfi&žie, . /HiktaDŽa in mlako priliko Slovenska kuharica Praktična kuharica XI. izdaja VI. izdaja S. M. F. KALINŠEK PAVLA ZAKONJŠEK Knjiga obsega 750 strani / lepimi Knjiga obsega 270 strani in ima bo- slikami. — Slovensko kuharico naro- gato izbiro z nasveti in navodili. Prak- čite .poti naslovom ,,Kranjski Janez”, lično kuharico naročite pod našlo- Naš tednik — Kronika, Celovec, Vik- vam »Kranjski Janez”, Naš tednik - tringer Ring 26. Kronika, Celovec, Viktringer Ring 26 Po življenju, ki je bilo izpolnjeno z delom in ljubeznijo do domovine, je za vedno zaprl svoje oči gospod Dr. jur. Arthur Lemisch kmetovalec in gozdni posestnik v K61nhof-u, A. H. innsbruškega akademskega društva „Suevia”, bivši deželni glavar v četrtek, dne 29. oktobra 1953, ob 19. uri, -v 88. letu starosti. Truplo pokojnika je bilo blagoslovljeno v ponedeljek, dne 2. novembra, ob 10.30 v Kblnhof-u pri Št. Vidu, pogreb pa je bil po .pokojnikovi želji ob 15. uri na gorskem pokopališču pri Dreifaltigkeit am Gray. št. Vid na Glini, Celovec, dne 2. novembra 1953. Dipl.-lng. Walther Lemisch, nečak v imenu vseh sorodnikov in prijateljev >jKmmimunjmiuiuummmKrmnimmmini Tu jih imate, nove Konig-ove kuharske knjige! Sijajna zbirka vseh Konig-ovih re-ceptnih slikanic. Knjiga št. 1: torte in prigrizki; knjiga št. 2: deserti, kavino in soljeno pecivo; knjiga št. 3: drobno pecivo. Vsako teh knjig dobite za 50 praznih vrečic tu poleg označenih Konig-ovih proizvodov pri trgovcu ali direktno pri Ko-nigu v Beljaku. Navedite natančno, katero knjigo želite. Konig baCKPULVer Konig vaniuinzucker Konig puddingpuiver Konig backeivveiss Konig einkochhiipe SUDEXPORT E.JOSIPOV1Č TRST, VIA MAZZINI 15 DARILNE POŠILJKE M®1' V treh letih je bilo odposlano nad 100.C00 pošiljk. Zahtevajte cenike za živila, tekstilno blago in druge potrebščine. V AVSTRIJI NAS ZASTOPA: DR. E. HRASNICA, WIEN IX. UmversitatsstraBe 4/8. Foto-kamera na obroke v« Pn Tau-Uoft* BELJAK - BahnhofstraBe 15 KINO CELOVEC-KLAGEN FURT PRECHTL Od 6. — 9. XI. „Tronmuln der Wildnis” Or! 10. - 12. XI.: ”Der Greifer” STAOTTHEATER Od 0. — 12. XI.: ..Anna'’ ■Rit^ererVILLACH M&U OC1I.ASI GUMMIHAUS \Viedner, Celovec Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33. jave, vodovodne napeljave AN-Dr. Maria Nagele Velikovec or-dinira za vse bolniške blagajne. /.amenjam pohištvo za smrekov mizarski les vseh debelin Rudolf SLAMA, Celovec St. Veiter Str. 15. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagenfurt „A1)RIA-Getranke” R. in K. Barišič Ebental—Žrelec, prvorazredno žgane pijače PLAVEGA JADRANA Hišne črpalke (pumpe), polnoavto-matske od Š. 3050. — Ročne črpalke, gnojnične črpalke, namakalne priprave, vodovodne cevi. Brezplačna strokovna posvetoval niča. Hubert Hofer, Celovcc-Kla-genfurt, Getrcidegasse 7—8. Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovdne napeljave AN-DLINGER, Celovec, Adlcrgasse, telefon 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. Flanele, barhenti, molino, zavese, nogavice najceneje pri KASSIG, Celovec, Marktplatz. Vodilna trgovina za matracni gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8.-Mai-Strasse 11. ZARADI PREUSMERITVE PRODUKCIJE bomo izmenjali naše stroje PRODAJAMO po ugodnih cenah (tudi na obroke); 3 stružnice, med temi 1 VoST z 1.500 mm stružne dolžine, vse s prizmatično strugo, natezno-vodilno vreteno in Mortonova omara 1 horicontalni rezkalni stroj, velikost mize 650x200, s 5 miznimi premiki 1 stružno-rczkalni aparat kompletni z motorjem in delnim kolutom za rezkanje zobatih koles, zareze itd. na stružnici (tvorniško nov) 1 mali radialni vrtalni stroj, 750 mm razloženja, švedski fa-brikat (tvorniško nov) 3 vrtalni stroji, med temi 1 stoječ stroj, ca. 800 kg težek 2 žagi za mrzlo žaganje, od tega 1 hidravlična 1 varilni pretvornik, Brown-Boveri, 180 amperov 1 avtogeni rezilni stroj, znamke „Quicky” (skoraj nov) 1 kadilnica, ca. 700x300x180 mm (tvorniško nova) I acetilenski razvijalec (Zinser, Ebersbach, Wurttemberg), 4 kg vsebine 1 ročne škarje na vzvod, 120 mm rezilne dolžine, 8 mm rezilne jakosti 1 brusilni čar s stojalom 1 vojaška kovačnica z električnim puhalnikom 1 tračna žaga, 400 mm premer valja, z vgrajenim motorjem 1 kombinirani naravnalni stroj s krožno žago, 3300 mm širok 1 enoosni priklopnik s kimpežem (tvorniško nov) Vsi stroji so na samostojni pogon NUJNO IŠČEMO Malo revolvcr-stružnico, ca. 40 mm izvrtine I stružnico, 2000 mm stružne dolžine 1 horicontalno vrtalno napravo, 65 do 80 mm premer vretena 1 radialni vrtalni stroj, z vsaj 1000 mm razloženja I vertikalni rezkalni stroj, 600 do 800 mm mizne dolžine 1 vertikalni rezkalni stroj, ca. 1700 mm mizne dolžine oz. z vsaj 1300 mm giba mize 1 univerzalni rezkalni stroj, ca. 800 mm mizne dolžine, opremljen tudi z vertikalno rezkalno glavo. Kupimo samo moderne stroje ŠLI N DH-WE R K Beljak - Villach, Behringstrasse (Industriegelande), telefon,66-36, telefon stanovanja 66-37 alfo audi fuc gcopece Binbec, entlialt mildi alle Halli’- unb IDadistumftoffe in naturlidiftec 3ufammenfet)ung. IDeil abec Huhmildi im lacten liinbermagen oiel ]u geob gerinnt, mifdit man fie, um [ie Icidilcc acrbaulidi ]u madicn, 311 einem bchbmmlidien iTIildihaffee mit Kathreiner 1 V imenu vseh sorodnikov sporočamo globoko užaloščeni žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče in tast, gospod doktor mr. Walter Rittler 1 posestnik umrl mirno v Gospodu v nedeljo, dne 25. oktobra 1953, po dolgi bolezni, ki jo je prenašal z veliko potrpežljivostjo. Grad Greifienegg, Voilsberg, Celovec, Buenos Aires, Boston, dne 26. oktobra 1953 Louise Rittler-Sargeant dr. im-. Hugo Rittler, dr. phil. Walter Rittler, dipl.-ing. Rudolf Rittler, Mary Louise Rittler Mathilde grofica Festetics Elisabeth, Monica, Maria Louise, Barbara, Wolfgang, Christina Borothea, Laine, Gusti in Elisabeth Rittler :l - 1000 oči strini nad izbiro, katere na Koroškem še nikdo ni prekosil in nad tako nizkimi cenami, kakršnih nikjer ni. Je že in ostane tako: Warmuth — Beljak je na Koroškem vodilen: Damski plašči; Športni 299.- HomcspuneS66.-Fischgrat 450.- Flavš 560- Otroški plašči: Hubertus 144,- Moške obleke: Trpežne 280.- športne 392- Moške hlače: trpežne 69.- I/. lodna 88.- Velour 672.— Zibelinc 720,- Modelni 1210.— 1064.-, 915.- Deški šport. 199.— Dekl. flavš 188.50 Modne 487.- Kamgarn 880.— 770.-, 630.- Gabardine 240.— Spec. cord 449,— Moški plašči: Cromby 560 — Za vreme 375,— Ulster 672.— Fischgrat 420,— Velour 882.— športni 470,— Specialni 1180.— Posebno poceni zimska oblačila; Pralna flanela 11.50 Za srajce črtasta 12.50 Z.a srajce karirasta 12.80 Barhenti 11.70 Domača tkanina od 6.90 Volneno škotsko za otroke 16.80 Smučarski loden, 140 cm 57.— Hubertus loden 64,— Blago za moške zimske plašče 74.— Blago za ženske zimske plašče 71.70 Gabardini od 82.50 Dvojni cord od 117.60 Damske garniture perila 15.60 Trpežna spodnja krila 19.50 Zimske hlače 14.30 Flanelaste nočne srajce 59.— Spodnje jopice 15.90 Ripp-nogavice 9.90 Nogavice iz svilenega flora 9.90 Cloth-predpasniki 16.50 Delavski predpasniki 14.90 Moške delavske srajce 37.— Moške flanelaste srajce 44.70 Moške dolge sp. hlače, barhent 39.90 Od prihodnjega tedna specialne ponudi«; blaga za dom. V naši veliki pasaži na Glavnem trgu (prej KlauB) razstavljamo: Domača tkanina 6.60 Posteljna tkanina, 120 cm 12.60 Posteljno blago, 150 cm 17.30 Blago za kapne, 180 cm 22.90 črtkasti damast, 80 cm 10.85 črtkasti damast, 120 cm 19.60 Rožast damast, 120 cm 25.40 Inlet, 80 cm 10.90 Inlet, 120 cm 23.60 Posteljno blago, rožasto, 120 cm 14.70 Posteljno blago, karirasto, 120 cm 17.70 Ostanki za pregrinjala, rož. od 7.— Storc-blago, 150 cm 10.80 Modrocni gradi, črlkast, 120 cm 17.90 Flanelaste rjuhe, pisane od 38.— Flanelaste odeje, pisane 84,— Kovtri od 99.— Clothin-odeje 125.— Cloth-odeje 157.— Brisače, grobe 6.50 Domača tkanina 7.60 Brisače frotirke 11.60 Vzglavniki, polnjeni s kokošjim perjem 37.50 Prevleke za vzglavnike 60x80 18.90 Prevleke za vzglav., bele, 60x80 15.50 Prevleke za vzglavnike, damast, 60x80 19.90 Že izdelane prevleke za blazine i/. atlas-damasta 120X190 cm 85.— Prevleke za blazine iz rožaste posteljnine, 120X190 cm 69.50 Prevleke 140X190 cm 88.— Posteljno perje od 23.— Zc gotove blazine-pernice iz nepredušnega inleta 190X120 cm 178,— Posteljne rjuhe 150X 220 cm 34.80 ZAMENJAMO SUROVO VOLNO PROTI VSAKEMU BLAGU PO NAJVISJIH CENAH. - RADI SKRAJNO NIZKIH CEN SE IZPLAČAJO VOZNI STROŠKI Največja trgovska hiša na Koroškem VieUunM tjhfflHMtk Is C&. (CllU BELJAK - VILLACH, HAUPTPLATZ 22