^SSN 0350-5561
9 ..u^^u ^^uu.^
sa konec todn«
Toplo in pretežno sončno bo.
00
r\
Številka 29
četrtek, S6. >u///a 8007
1,25 eVR • 300 SIT
I:AI»10 VI^IJvKJI^
Letošnje poletje res pasja vročina
Visoke temperalure so prejšnji leden /ajeie vso Sl<ivciiijo. Sale§ka dolin« ni bila nobena izjema, prav lako pa tudi ne s planinami in gorami obdana /gornja Savinjska dolina. Temperaiurx; so sc dvignile nad 35 stopinj Celzija, zato seje bilo brez lakšuib aD drugačnih posledic nemogoče dlje zadr/evati na pmsicni. Obculno seje povečal obisk kt> palisc, prostori oh rekah so bili zasedeni, saj so ljudje izkorisUIi vsako pril(yžnosi /a ohladitev. Vročina je pov/.ročila Škodo ludi v kmclijsîvu.
ker je vročinski val poleg n s la lih nevSečnosli nudil ludi idealne pogoje za razvoj hruševega o/iga. Torkova osvežitev je prii^la kar prav, temperature so se zdaj nekoliko spustile, a vseeno upoštevajte navodila zdravnikov, ki pripori)čajo uživanje večjih količin tekočine in se izogibanje preveiikint fmcnim napomm med največjo vročint). To velja zlasti za slarejse nad 65 let, ki so na vročino še posebej občutljivi.
■ £di Mavric - Savinjćan
Kot ose!
Milana Hrstic • Planine
Viednu, ko smo vsi težko prenašali moke ieniperaiure iir bili zam-if! njih bolj počasnih misli iti še ixKUsnejših dejanj, so bile bolj koi ohiči^no ^iuie ose. Tiuli ljudje smo bili pof^osîo pred few. da mm zavre. Bolj riesirjn/i kor sicer. Bolj fieučakani. Manj lolemninl. Drži? Nekaj primerov.
gospodu, bo že vedel kateremu, nismo v časopisu objavili iMsneika skti terja, kije menda prislonjen na steno sknp?ie^a slopni.Šta slunovanjske^a bloka tik oh ixy.ilrtih mibirđhn'kih tuko. da sam le stežka pride do svojega (nabiralnika). smo mu pa rešili že vsaj petnajst dm^ib ležav, večino lakoj da o njih sphb pisali nismo, rtum je zazn>zil kar z i)d\etnikom?! Ifalo? ^ njem je bilo v času te }!rožnje f(Oiovo nekaj ose. Saj se bodo {e%a skuterja - še ito^ pa spoda, ki mu ^re skurerna živce - najbrž še s/)omrjili v enem od vele/}jskih upravljavskih podjetij, kjer stno družno zanj že pred leuvn iskali resliev. Zato. da mu pomagamo.
Tožil bi pa rtas! Ne lastnika skuierja? Ko voda iz pij>e na pokoifališču ne leče s tako hitnkstjo kol bi /no-rala ...,je treba komunalcem inivedati, kar jitn $ire! Takoj. Kot da hI to kaj pomagalo? Potem se pa izkaže, da je tisto, kar irdi. le delno res. Ali /ta,le bilo res samo za tremitek. Ko je v eni od blagovnic gospod v srednji vrsti, kjer delajo tri blagajne, (Keni, da hi morale delati štiri, naredili tako galamo, da se kre.^e irsovini ter ročno pokliče na pt)ložiý četrto blagajničarko, ta pa vsa rdeča ludi takoj sede za blaftajno in začne kol je zanka-
zal.....ie bil \ideri kot bi %a je plclla osa. Čudno je bilo le to. daje
tam zunaj, ob hladnem onem (da ne bo reklama, naj znamka ostane prezrla), kar dobro stal. .^e sedel ni. Na osji pik je treba dali hladen obliž.
Takih nestrptiili in neučakattih zgodbic je hih prejšnji leden neznansko veliko. Kazale so na to, da znamo bifi ludi ljudje, ko se lemperamre povzimejo preko in še čez \eliko bolj neslrfmi t^a ludi • kar je zanimivo - hitri kot sicer Motijo nas .<itvari. ki nas sicer ne bi. Ali pa bi nas manj Pa bi bilo yseeno dobro, če bi si, preden udarimo na ptyo io^o, vzeli čas za razmislek, Veliko lepše bi nam bilo. Pa tudi drugim. Boitte razmislili/
Promût po ozki regionalni cesti skozi Logarsko dolino je dodatno oviran zaradi rekon^ strukclje cestišča pri igli, zato prihaja do kraj&ti zastojev, saj je za vozila odprta samo polovica cestišča.
Delničarji pokupili tričetrtine delnic
V petek se je iztekel rok, v katerem so lahko dosedanji delničarji prednostno vpisali dokapitalizacijske delnice Gorenja
Mira Zakošek
Velerye, 19. julya - Prvi del do kapilalizacije Gorenja je bil z zaključkom prednostnega vpisa d(v kapitalizacijskib delnic sklenjen. Okoristilo ga je 7100 delničaijev, ki so odkupili 75 odstotkov razpi-sane vsote. Preostanek v višini dobrih milijonov evrov bodo p(^nudili livn^pski banki /a obno vo iji razvoj, Mednarodni finančiii korporaciji in družbi INGOR, ki jo je ustanovil menedžmeni Cřore-
nja. Vse kaže. da bo nadaljevauje dokapitaJizacije "padlo" predvsem na slednjo, saj sta evropski instituciji napovedali, da pri dokapital-izacijl ne bosta sodelovali, če država v Gorenju ne bo /itianj^ala lastniškega deleža, kar se ni zgodilo. Njihov uradni odgovor pa pričakujejo v priliodnjih dneh.
Skupna emisijska vrednost 1.830.000 dokapiializacijskili delnic znaša 54.900.000 evrov. Gorenje se ho z novim kapitalom odzvalo na potrebe po financiranju
v povezavi s strateškimi odločitvami in uresničevalo strateški načrt, ki v obdobju do leta 2010 predvideva najmanj 5{k)dsioino rasi poslovnih aktivnosti. Uprava si je zastavila, da bo io dosegala tako z notranjo rastjo kol s prevzemi. Predsednik uprave Fraiyo Bobinac je ob zaključku prvega kroga do kapitalizacije dejal: ^b-seg vpisa novih delnic je nad pričakovanji. Tega sem vesel in se delničarjem zahvaljujem za zaupanje. ki so ga s tem i/kaza I i upravi Gorenja in vsem njenim aktivnostim pri uresničevanju ambiciozno zastavljene strategije samostojnega razvoja Gorenja. Z mmm vlaganjem v delnice Gorenja so delničarii tudi potrdili naše stalisče, da Gorenje ne sme postati tarča, temveč nosilec povczo vanja v panogi.«
Računajo, da bo petnajsiodstot-na d<îkap)lalizacija v celoti zaključena septembra.
V Esotechu še vedno vro<e
Predsedniške I volitve bodo 21. oktobra
O
9770350556014
jwífjlS
@ lokalne novice
Delovno srečanje vodstev občine in Premogovnika
Velřrye. 19, julija - Na povabilo vodstva Premogovnika Velenje, sveta delavcev in sindikata je la ko le kli v obiskala dcle^acija svei-jîlskih skupin in ohCinske uprave. Pogovori so bili pt> mnenju B^v jana Konlića, pod/upana in poslanca v dr/avneni zboru (v teh dneh nadomešča župana), konstruktivni. Vodstvo Premogovnika jim je predstavilo razvojne načne, kijih bodo predvidoma oktobra predstavili tudi na seji svela. »Pogovori so bili dobrodošli in konstruktivni, dobili smo tudi odgovore na odprta vprašanja. Prepričan sem, da lahko Premogovnik Velenje in lokalna skupnost / roko v roki dosežeta rozuliaic, ki bodo sprejemljivi tudi /a generacije. ki prihajajo za nami,« je dejal Bojan Kojilic.
■ mz
Najava oktobrskega zaposlitvenega sejma
Velenje - Čeprav bo zaposlitveni sejem Savinjsko-Šaleške regije, ki ga pripravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlnvaiije Ve» lenje skupaj s parUieiji in pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, v Rdeči dv<ïrani i^le sredi oktobra, ga organ iza ti îrj i nap^v vedujejo že sedaj. To pa zato, pravijo, ker ga želijo izvesti čim bolj uspešno, v sodelovanju ?. vsemi /ainieresiranimi delodajalci in drugimi, ki jim je mar uspešno zaposlovanje v regiji in širše. Zagotoviti želijo, da bo udeležba delodajalcev in njihovih kadrovskih potreb dm bolj raznolika. Na sejmu bodo predstavili zaposlitvene možnosti In vzpostavili neposredno povezavo med delodajalci» iskalci zaposlitve in šolajočo se mladino.
■ mkp
Voda le pri eni pipi?
Podkraj - Visoke poletne temperature so krive, da iz marsikatere pipe v teh dneh bnij kaplja in curlja kol teče. Kol nas je obvestila bralka, naj bi bilo tako ludi na pokopališču Podkraj, kjer je treba zaKj, da z vodo napt)lniš kanglo za zalivanje grob(W v vrsto, saj od ireti pip na enem otoku zaradi manjšega pritiska leče Ic 17 ene.
V nedeljo je teklo.
Obiskovalci pa, da se zaradi tega jezijo. Kot so nam pojasnili pristojni, do težav prihaja občasno, čeprav se po svojih močeh trudijo, da bi zadostili potrebam obiskovalcev. Razumeti je treba, da je bij posebej v vročih dneh obisk pokopališča bolj zgoščen v jutranjih in večernih urah» kar se med letom, ko se obiskovalci bolj »razporedijo« čez ve.s dan. ne dogaja in takrat ludi težav ni. Vendar vsaj v nedeljo dopoldne, ko je bilo na pokopališču (tudi) veliko ljudi, kakšnih posebnih težav z vodo, razen daje primanjkovalo kangci zanjo, ni bilo opazili. Tisli, s katerimi smn sc srečali, so rekli, da težav z vodo ne poznajo, da pa je res treba včasih bili malo boO potrpežljiv, da pričakaš zalivalko.
■ mkp
Veselje ob Toplici
Topolšlca - Turistično društvo Topolšica bo pripravDo v nedeljo, 29. julija ob 16,30, v zdraviliškem parku tradicionalno etno-grarsko prireditev Veselje ob Ibpiici. ki jo pripravljajoče vse od leta 1984, ko so začeli poudarjati, kako pomembno in zanimivo je lahko črpanje iz motivov kmečkega življenja za popestritev turistične ponudbe v tem kraju s 40t)-lelDo zdraviliško tradicijo.
Prireditev se bo začela s poviîrko domačinov, ki bodo v bogatem etnografskem programu prikazali stare dojnačc obrti, šege In navade, ki so v kraju spremljale kmečka opravila. Ročno delo. ki je skoraj že uionilo v pozabo, ohranjajo in predstavljajo: pericc, predice. kosci, grabljice, mlaliči. čebelar, tesar, pletar. kovač, žganje kuhar. izdelovalkečipk in papirnatih rož ter številni drugi starejši in mlajši domačini.
Prika/i opravil se skozi leta dopolnjuje, osrednja dejavnost pa so perice, saj je bil zaradi obllicc tople vode po njej kraj širše poznan že davno. VTopolšico so nekdaj pozimi vozili vozovi s perilom tudi iz daljne okolice. Ta dejavnost pa je bila zelo razvila tudi zaradi bolnišnice.
■ mz
Prva izplačila v začetku avgusta
V Šoštanju bo vrnjenih približno 800,000 evrov preveč vplačanih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje - Izplačila v osmih dneh po prejemu podpisane poravnave - Spremembe stalnega bivališča je treba javiti Občini Šoštanj
Milena Krstić • Planine
Šoštartj, 19. jnl'ija - Od četrtka, ko so v Občini Šoštanj na krajevno običajen način, na oglasnih de s kali. objavili sezname upravičencev za vračilo preveč vplačanih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, so bile pred njimi vrste. Razumljivo, ljudje so želeli /vedeti, ali so med tistimi, ki bo do dobili vrnjena preveč vplačana sredstva med letoma 1978 in 1997 ali ne, predvsem pa. koliko bo tega denarja.
Tu in tam je • in najbrž še bo • ob prebiranju seznamov in iskanju svojega imena na njih prišlo ludi do nesporazumi>v. Tistih, ki zahtevkov, koje bil čas za lo. niso oddali, na seznamih ne more bili. V Šoštanju pa se. kol pravi direktorica uprave Darja Medved, bojijo tudi morebilnili zapletov, ki lahko nastanejo v primerih, ko so se upravičenci preselili, njihovih novih naslovov pa v upravi Občine Šoštanj ne pozjiajo.
Šoštanju bodo vrnili skupaj približno 800.000 evri)v. Ta sredstva bodo razdeljena med dve krajevni skupnosti in 1.600 Trzičnih oseb. končnih upra^čencev. Višina vrnjenih sredstev je različna. »Razlikuje se od krajevne skupnosti do krajevne skupnosli in ludi od leta vlaganj. Zneski se gibljejo med 70 in 1.200 evri na posamezjîika.«
Veliko tistih, ki so pregledah sezname, se je v upravi Občine
Seznami ol»javljeni. Sem ait nisem na seznamu?
Šošianj oglasilo že prvi in drugi dan po objavi, »ljudje se iščejo jîâ seznamih, večina je zadovoljna. Bodo pa žal ludi taki. ki ne bodo. Gre za občane, ki sploh ni-so podali Zahtevkov čh vračilo sredstev, ko je bil čas za to. Ta pa je že potekel in novih zahtevkov se ne da več vložiti,« Kot smo že poročali, se bo najbrž zgodilo, da bo na seznamu tudi kak upravičence, kije žal od takrat, koje podal zahtevek, pa do danes, ko so seznami upravičencev objavljeni, umrl. V teh primerih so do vračil upravičeni njihovi dediči. »Nekaj jih je k nam že priSIo z ustreznimi dokumenti, tako da bomo lahko pripravili nove dokumente, ki se bodo glasili na dedne upravičence.« pojasnjuje Medvedova.
Težave pa bodo - vsaj bojijo se.
da bo tako-pri listih, ki so spremenili naslov stalnega bivališča. »Upravičence, ki se najdejo na seznamu. pa so spremenili stalno bivališče. bi pozvala, da se javijo ali osebno ali telefonsko na sedež Občine Šoštanj ali na sedež krajevne
Darja Medved: »Težave bodo tam, kjer so upravičenci spremeniii naslov, mi pa zanj ne vemo.«
skupnosti in sporočijo nov naslov, prijavijo novo sialn<ï bivališče, saj bomo le tako lahko zagotovili, da bodo dobili ustrezne listine hi bo piîstopck p<iravnave lahko koiičan v najkrajšem možnem času.«
Denarna računih upravičencev bo v ziičelku avgusla oziroma v osmih dneh po tistem, ko bodo Občini Šoštanj ljudje posredovali pr>dpisaiie poravnave.
Gneča se umirja
Velenje - Največja gneča pri sprejemanju vit »g in izdajanju potnih listov in osebnih izkaznic, kije vladala ves junij in jc irajala do 10. julija, je mimo, ugotavljajo v Upravni enoti Velenje. Čakalni rok za izdelavo dokumentov se v celjskem Cetisu /jí skrajšuje, s približno treh tednov /a p<5ine liste in s približno 14 dni za osebne i/,káznice, kolikor je bilo treba na dokumente čakati se ne tako dolgo nazaj. Podatki o tem, kako dolgo bo treba čakati, pa se spreminjajo iz dneva v dan. Gneča je bila velika, ker so letos potekli dokumenti, ki 50 bili narejeni pred petimi leti, seveda najbolj intenzivno v mesecih junij, julii ill avgust,
■ mkp

EU, Slovenci imajo tebe radii
1
j Zaupamo Evropi, ne pa naši vladi - Tujci bolj cenijo Gorenje kot naši - Ognjena kartuzija j
j pregnala mariborskega škofa in pozdravila predsednika države - Ples pokrajinizacije j • •
I
I	In smo Slovenci spei dokazali, da smo evropski narod. 'Zadovoljni
Î	smo z Evropsko unijo, veHna jih meni, da »v njej« itvimo dohro, zau-
I	iHimo Ji. zaupamo v nj^no prilu nitmi In to kiju h lemu. du skoraj
,	hkrali Iz te P^U prihajajo opozorila, da je premalo fiu.^ili iolmaćev,
I	kar bi lahko /udi jiomenilo, da se ne homo dohro razumel/. A kaj ko
m	dru^i irdijo, da .fmo Slovenci dohri fx)zna\alci tujih jezikov, /w loi ma-
I	cev niti ne potrehiijemo. Ko hi le re.H hilo tako. Na to, da ni zanima-
%	nju za na.še tolmače, irdijo ?iekateri pred.^tavniki EU. kl/uh temu da
I	iz Bruslja hkrati prihajajo opozorila o omejitvi zaposhxanja delavcev
«	iz novink. To dvojnost }hi hi mm res moral nekdo razîolmaciti. A
I	prav v času. ko so priHi ua dan (H)datki o tem, kako prehirtdci na
•	južni strani Alp zaupamo v prihodnost EV. Je v enem od naših dnev-I	niko'v bil objavljan celostran.'iki o^las. ki Slovence poziva k premisle-
•	ku o EU in mi^hn mestu v njej
t	Kako prijetno hi se počutila naša vlada/oča koalicija, č:e hi Slovena
J	iako močno, kot zaupamo EU, zaufxili tudi naši vladi. Pa ji vse manj.
I	Tudi zalo, ker nuj hi bila kriva za vse višje življenjske stroške. Cene
J	so vi^e domala na vsakem koraku, tarnajo mno^i ljudje, predvsem
I	/i.'iti. ki te doi^o niso deležu i nikakršnega povišanja plač ali drugih
I	prejemkov. In ko mno^i od nan holj cenijo sevropsko oblastkol do-
I	mačo. iudi nekaieri tiijci bolj cettijo nekaiera uaša podjetja kot mi.
Î	Tako naj hI bilo ludi z Gorenjem. Avstrijska Erste bank je vrednotenje
I	delnice Gorenja s 36 dvignila na 43 evriK NI.B le dobrih 40. Avsirij-
I	ski bankirji zaupajo dokapitaJizaciji, mer/ijo tudi. da se je velenjska družba uspešno pos/avila po robu uamščajočim s(ro.U:om surovin in
I	nekaterim drugim. Judi s krepitvijo proiz\'odnje v drzavaJi kjer Je cena delovne sile r/ltja.
Ob lem. ko je zdaj pri nas te sedem kandidatov za novemu predsednika države in še dve kandidatki, so sedanjega predsednika Janeza Drnovška. ki gtf nekateri gledajo mrtcno po strani, kotiec tedna lepo sprejeli v žički kartuziji. kjer so pripravih velik spektakel s prikazom naj)ada 'Ihrkov fui to evn>psko znano kartuzijo. Je /xi zadnji hip obi.'^k in vodenje naj}oveda}ie maše v laiinskem Jeziku odf>ovedal mariborski škof Franc Kramber^er. Kaj je bilo krivo za to nenadno («/-po\ed. ni znano narančno. Menda tako maševanje naj ne bi sodilo v sklop take prireditve, kot .ho Jo pripravili. Čeprav je bil program zttan že nekaj časa^ No. v žički kartuziji je bih dva dni vseeno zelo pestro in obudili so prenekatero .^iiaro šefio. V duhu na.^e^a novej.s'eya življenja pa prireditev ni bila povsem evropska: na njej u i bilo mogoče plačevati v evrih. Le s posebnimi bakrenimi novčiči. ki m jih kovali. Po državi fHi se še wdno pogreva i)okraJinski golaž. Čeprav bi ustanovitev pi)krajin privedla do neke vrste tuh'e Slovenije, v Novi Sloveniji nasproiujejo predvidenemu šte}ilu pokrajin. Menijo, da jih Je preveč. Ponekod pa so že začeli Izvajati referendume o tem, kam naj bi katera občina sodila. V Ilirski Bi.strici .^o se, v.^aj tl.sii. ki so /ta referendum pri.Hi. že odločno uprli vladni nameri, da In ta občina sodila v Notranjsko pokrajina /elljo v Primorsko. Po<Johnih izjav/jevanj občanov lahko pričakujemo v prihodnje še več. Vse \'eč f>a je tudi opozoril, da ho naša /wkrajinizacija i)ovzročlla dodáme stroške. Mnogi ne verjamejo, da bodo usfwli s preraz/MreJilvami. Razen tega se mnogi bojijo, da bodo v krajih, kjer boiio sedeži pokrajin, kmalu postavih zahteve po dodatnih regionalnih insfiUfcijah. kot so pokrajinske iwl-nišnice. kulturne ustariove in druge. Vse pač vsega tega /umajo.
NAS ^ASIab)a:čnoiBsnwilažolilia hi ttrnuLj Rti družba. dJU.Vrit«^.
tdBfs Ota eanhih. Cena po^ameinegâ izvoda je 1,25 € (300 srn % oOsiopni DOV. 01 € (23.50 SIT), «ra izvwía Kez ODV 1,t5 € (276,50 SIT); Pri plaMu letne naiofnine 20%. polleTnel5Kćetrtieinell in tnesein» 7 K popusi.
Urfiintitvft Boris Zâkoiek (direktor), ^ne Vovk^oO^ovoml urednik), Milena Krstić^ianlnc (pomočnica urédnlka), Jar^z PlřsniK, Taljarta F^gorSak, eojana &p«gei {iKvinarji) Mira Zakoiek (ure«rwa radija), Janfa Koiuta-Spegei ftehniCna u/eđnica), lomsi Gerâak (oMikovaiec) ftopiganA: f^ma Juo ivodfs propagaridej, Sašo Korečnik. Jut$ SerlćnlK (propagandis(a):
Stdai in0t£}vt h tiinn: 33?Đ Vilsnji. Udlêm p. |l 2Q?. blrlon (OSJ ta 17 hO. taltfas m 897 4B 41
TRR. Nova L6. Vsienp: 024 26-0020133654
E-naS: press's nascas.si
OHIkDvanja In grsf. priprava: Kal d 00.
Ttt Té^ snad. NalâA: S.400 ízrackiv
Ninaročintti	k rdcDpbw m vraânot
Po matronu o CCV ^ fias' med prcizvođe inforntatMie^a u^aća^ o
kaTeifi se pla&ije ciav«k po 8,5^ zri2an stconjl. Letno iziđe 52 devik

POGOVOR
»
Pogovori z Unijo za razvoj so na mrtvi točici
«
Tako pravi velenjski župan Srečko Meh in dodaja, da je komunikacija med političnimi nasprotniki vse težja - Razvoj mesta ocenjuje kot dober
Bojana Spe^e/
\'eler\ie • Dobre pol lela 2007 ;c /c pre-leklosl. Za veleiijskinu svciniki in svetnicami je osem rednih sej sveta, pred njimi kar dol^ic pociinicc, saj bodo delo nadaljevali áek oklobra. Ker smo želeli niircdili presek dogajanja v prvem policiju v niesini občini Velenje, smo na pogovor povabili župana Srečka Meha. ki je sicer le dni na dopustu. / njim smo se pogovarjali po zadnji, julijski seji sveia. Tudi /aio, ker je bila prekinjena pred obravnavo kar nekaj lock, ki so časovno pnvc/^ne. Med njimi je, rccimo. ustanovitev novega javnega zavoda na področju kulture, ki naj bi /a/ivei /. no-^m lelom. Pogovor smo /ačeli / razpravo o energeiiki, ki so jo v mestnem svetu dolgo napovedovali, j u Hia pa seje končno /godila. In nikakor končala, saj je odprtih ^e veliko vprašanj.
Kahf ovenjujete i-ocpraw o energetski
prihodnosti šaleške doline na zadnji
seji sveta?
»Ocenjujem jo kot dobro. Predvsem zalo, ker smo na občinskem svetu končno dobili prilo/nosu da smo o tem lahko spregovorili, saj doslej nismo imeli razpravijalcev. To se mi jc zdelo zelo slabo. DejsivtJ je, da nihče ne nasprotuje gradnji šestega bloka v Tlt.^- A postavlja se §e veliko vprašanj, predvsem s p(3dfočja ekologije. Tudi mimo vprašanj tretje razvojne osi nismo mo
gli, saj bo cestna povezava kmalu bolj problematična. Pomembno jc tudi, kako se bo oblikoval sklad za sanacijo posledic odkopavanja premoga v Šaleški dolini. Premogovnik naj hi vanj vsako leto vlagal polovico dobička, S tem se osebno ne morem strinjati. Obli« kovati bo treba oceno, koliko sredstev bo potrebnih /a odpravo škode, ko bo Premogovnik začel zapirati dejavnost, Tako. kolje to zastavljeno sedaj,je kol bi imeli cilj na koncu veje. Mislim, da se je potrebno natančneje dogovorili, kaj vse bo treba sanirati, koliko denarja bo treba zbrati in kdo ga bo dal. V Laškem, recimo, so zaključili odkopavanje pred dvema desetletjema, pa posledice še niso odpravljene. Odprtih je torej še veliko vprašanj. O tem /h)steše gowmfi. predwtoma ze v okloiin. ko bo mestni sveí spet zočef delati.
Tako je. Prav se mi zdi rudi zato. ker smo se odločili, da Komisija za ocenjevanje škode zaradi rudarjenja nadaljuje delo. Spoznanje, da se je o tem potrebno pogovarjati, je pomembno. Že ta mesec se bodo vodilni Premogovnika sestali z upravo Mestne občine Velenje in svetniškimi skupinami. Povabljen sem tudi jaz-Veliko smo ze govorili o sanaciji odlagališča pepela in odžvepljeva-nja, pa rudi obeh jezer. Pol leta je mimo, v počitniškem ćasu bo vse teklo bofj počasi Letos mesto do/go ni imelo p/vračuna. Sedaj fia ima, tako za letos kot prihodnje telo. Kako ocenjujete razsHtj mesta v tem obdol)ji/l Mislim, da lahko rečem, da razvoj teče dobro. Dobili smo štlrilelni mandat, sprejet je ze dvoletni pmračun in program razvoja za naslednjih pet let. V njem jc zapisano večitio tistega, kar se bo v tíaši sredini dogajalo.
Najpomembnejše vprašanje pa jc. ali zmoremo v občinskem svetu skleniti dogovor, kaj so za nas sploh pomembna razvojna vprašanja. Ce »pademo« pri
vprašanju Kssene. v zvezi s katero bi bili nekateri bolj zadovoljni, če jo vodi profesor iz Maribora (na prs'em razpisu prijavljen doktor znanosti, ki pa ni bil izbran (op. a.)) kot pa mlad inženir iz Velenja (sedanji v. d. direktorja Dejan Ferlin (op. a)), je jasno, da konsenza v mestnem svetu nismo dosegli. Še vedno
z^io zasedene svetnike, zato je včasih njihovï) prisotnost na sejah sveta težko zagotovili. Pogovori so zapleteni tudi zato, ker se pri posameznih vprašanjih preveč vpletajo razmišljanja o tem. kaj se skriva z.a njimi. Zatrdim lahko, da nič. Skriva se lahko le napredek te doline, /anj bi moral delati vsak!
nismo sklenili koalicije. Zaenkrat ostajamo skupaj SD in DeSUS, podpirajo pa nas Matej í^hovnik. Maja Hostnik in Mihael I.elonje. Kar se tiče pogovorov ali pogajanj z Unijo za razvoj pa lahkt> rečem, da gre zij skupino svetnikov, ki razpravlja zelo tiedefinirano. Ne morem sprejeti ponudbe, da naj hi imel vsa ptv oblastila pod/upan, za katerega sploh ne vem, kd») bi naj bil. Prav uko ne morem sprejeti predloga, da bi imejîovali 8 projektnih vodij in Agencijo za razvoj. Vse ostalo pa je stvar naših pogovorov in dogovorov. Vendar so ti trenutno na popolnoma mrtvi točki. Potekajo celo veliko slabše, kot so na začetku. Mi imamo trenutno v mestnem svetu 17 od 33 svetnikov. S lem lahko í>shajamo«. a od Jias zahteva to veliko več dog<worov. potrpežljivosti iji tiačriovanja. kergre za
Nov javni zavod z delovnim imenom Fe-sirval Velenje se ni bil rjstanovljen. ker sphh ni prišlo do obi'avnave odloka o ustanovitvi. Kaj to p<mteni za sam zavoda, ki naj hi m'a dno zazive! z novim letom?
»Aktivnosti za ustanovilev zavoda bodo tekle naprej. Pri tem se ml zdi bolj pomembno, kako se bomo v mestnem svetu o novem zavodu sploh pogovarjali, kako bomo skupaj iskali rcšiive. Ce gledam razpravo o kadrovskih rešitvah v zavodu Kssena. potem vem, da bo tudi razprava o kadrovskih rešitvah v novem zavodu težka. Razprava mora temeljiti na dveh segmentih; najprej bomo morali oblikovali program in vsebino, s katerimi se bo ukvarjal. Pomembno je, kakšne spremembe si v kulturi in turizjiiu želimo, kakšne ambi-
cije imamo mestni svetniki. Pomembno je tudi, kakšno raven si bomo zastavili pri delu zavoda, v katerem bodo kadrovske rešitve zelo pomembne. Ne morem pristati na enaka merila, kol so pri Ksseni: da si je nekdo izmislil, da morajo imeti vodilni 5, 10 ali 15 let delovnih izkušenj in da so le edino merilo uspešnosti. Mislitn, da bi moralo bili merilo angažiranost, energija in ideje. I^hko da bo kdo od mladih stmkovnja-kxîv delal tudi napake, ampak bo delal! Festival bomo vsekakor oblikovali, razpis za vodjo prireditev je kc^nčan. v teku je izhira kandidata. Ce zavod ne bo pravočasno ustanovljen, bodo morda najprej delali v okviru občinske uprave. Pri tem ne vidim zadržka.« Kaj se ho v mestu dogajalo čez poletje? T<»jepa težko vprašanje. Bo. recimo, 0'ralet i/spel tam, kjer je te polifzil nw optični kabel, zemljišče un'-diti tako. kot piše v pogodbi. Zdi se mi. da zamujajo in da je mesto precej rozkopáno.
^»Dejstvo je, da si '12 in konkurenco na področju telekomunikacijske p<mudbe želimo. Brez tega. da mesto razkop^ Ijemo, pa je ne moremo dobhi. Nismo si želeli, da z Cřratelom pt^slabšamo življenjske pogoje občank in občanov, ampak da jim pomagajo pri Izbiri med več pcmudniki. Dogovor z Ciratelom je, da začasni l>cti>n, s katerim zalijejo izkope, odrežejo po 30 dneh in nadomestijo z novim asfaltom- Po mojih informacijah to tudi delajo, morda kje res s kakšniin dnevom zamika. Prepričan pa sem, da bomo v pogodbenem roku dobili tudi novega internet nega ponudnika.
?!clim si, da bi bilo v tem poletju v mestu veliko zanimivih kulturniji, športnih in zabavnih prireditev. Ob tem želim, da bi prebivalci razumeli, da potrebujemo tudi zabavo in ne le mir. Vem. da bo tudi vročina, in upam, da bo dežja ravno prav.«
Šoštanj pripravlja teren
Eni pravijo, da v Šoštanju le krpajo, župan Darko Menih pa pravi, da to še zdaleč ne drži - Veselijo se delno pokrite tržnice, ki jo mesto potrebuje - Bazen bo odstopil prostor nakupovalnemu centru in garažni hiši, Roeckova šola bo vrtec
Mifena Kr«t/c - Planine
Sostaiy - Pnjstor, kjer je ob Paki, nedaleč od mostu čez reko nasproti Kaj-uhovega parka, stal zapuščen objekt Prešernove I in 2, daje danes videz urejenosti. Odgovorni so pohiteli in objekt porušili v enem dnevu, takoj za tem pa tudi odstranili ruševine. /»Objekt je bil Šoštanjčanom več let trn v peti Potrebno dokumentacijo, da smo ga lahko porušili, smo pridobivali kar nekaj časa. Pridobili smo lep prostor, kjer bo zrasla delno pokrila in delno odprta tržnica, ki jo mesU) nedvomno potrebuje. Projekti so že v izdelavi,« pravi Darko Xíertih. žu» pan Šoštanja.
Takih objektov, ki bijih v Šoštanju radi porušili, pa je več. Pri nekaterih se zatika zaradi lastninskih <idnosnv. "V neposredni bližini je objekt stare elektrotehne, ki je v zasebni lasti. A kolikor vem. si tudi lastniki tega objekta prizadevajo, da bi
Gorenje 'gradi' (tudi) delovna mesta
Veliko si v Šoštanju obetajo od Gorenja. ki tam gradi novo tovarno. Prepričani so, da bo v njej dobilo deli) vsaj nekaj Šošianjčantiv.
Darko Menih; "Eni pravijo, da la kr* parno, pa to ne drži,"
pridobili gradbeno dovoljenje za rušenje. Prepričan sem. da jim bo to tudi uspelo.«
Biba Roe<k bo vrtec
Objekt nekdanje osnovne šole Biba Ro-eck pa še vedno prazen sameva. O tem, kaj z njim. so v Šoštanju Žx velikt^ govorili. Občina Ima idejo, da bi na tem mestu postavila vrtec, v katerem bi združili vse tri sedanje šoštanjske enote.
f'T^ teden naj bi že izšel razpis za izbiro projektanla. Objekt bomo delno porušili do prve plošče, vse ostalo pa ostane, .S tem veJiko pridobimo, saj so temelji, kot so pokazale raziskave, zdravi. Objekt ima tudi že vso potrebno infrastrukturo, loplovod, vodovod, elektriko, lako da bomo na račun tega prihranili veliko sredstev.«
Ceste v Skorno bo toliko, kolikor bo denarja
Zh veliko cest so v Šoštanju že poskrbeli, jih prenovili, obnovili, zakrpali. Nekaj pomembnih zalogajev jih čaka v prihodnjih dneh. Zlasti dva velja omeniti. Naposled prihaja na vrsto Primorska in cesta v Skorno, »Po dolgih dogovarjanjih v zvezi z načrtovano obnovo Primorske smo zdaj tako daleč, da smo izbrali izvajalca in 1. avgusta začnemo. Istočasno začnemo tudi prenovo ceste v Skornem. ki bo tudi velik zalogaj. Je pa treba vedeti, da na tej cesti res še ne vemo. kako daleč bomo prišli. Vse je odvisno od denarja, ki ga imamo la hip za to cesto na voljt).«
V Šoštanju so. kol že rečeno, leios obnovili kar nekaj metrov cest. /upan oh tem pravi, da mu eni očitajo, da samo krpajo, vendar laka mnenja zavrača. ^ C3re za z^lo konkretne zadeve, ki so jih
veseli tisti, ki ob teh cestah živijo in jih uporabljajo.«
Bazen garažna hiša in nakupovalni center
Soštanjsko kopališče je letos po več kot 40 letih 7A zmeraj zaprio vrata. Tako so se odločili, ker bi bila vlaganja vanj preveliko breme za kraj, pa tudi kopalcev zadnja leta ni bilo veliko. «Bazena nismo zaprli 'na pamet*. Tako smo se odločili po tem. ko smo pridobili simkovna mnenja. ki so govorila o tem, da se bazena ne splača več iibnavjjati. Počena je školjka, statika je šibka. Občinski svet se je soglasno odločD, da ga zapremo, čeprav vemo. da je bil ta objekt vrsto let ponos
Občinska uprava je zasedena optimalno
Delovna mesta v upravi Občine Šoštanj so s priliodtmi nove direkuv rice zdaj zasedena optimalno in novih zaposlitev ni na vidiku. Morda se bo v kasnejših letih našlo le mesto kakšnega pravnika.
Šoštanja- A v stanju, v kakršnem je zdaj, mu to ne bi mogel več bul.«
Na tem mestu naj bi stal - idejni načrti so izdelani - trgovski center z garažno hišo in urejeno okolico. Šoštanjčani bodo tako prišli do trgovskega centra, ki si ga Želijo že vrsto let v neposredni bližini samega središča mesta.«
jwífjlS
Z naročili kupci potrjujejo zaupanje
V Esotechu želijo korektno voditi »zgodbo« naprej - Razlogi za menjavo povezani s preteklim poslovanjem - V juliju za dva milijona evrov novih naročil - Predsednik nadzornega sveta odstopa na skupščini konec avgusta
Milena Krstič • Planine
Ve!er\je, IS.julija-Tam. kjerso iiifarmadje skiîpe - ali pa jili sploh ni - jc veliki) prostora za različne domnevo, ugibanja in sklepanja. Ohojega jc (bilo) v i/r obilju, ko je (bilo) govora o menjavi v vrhu Uprave družbe I-so-lecU, d, d. Sc vedno ni /nan natančen ra/lo^. /akaj se je nadzorni svet družbe v začetku julija odločil /a menjavo. V Bolečim pravijo, da bo vse /nano. ko bo opravljena revizija poslovanja, bivša direktorica Zofija Mazej - Kukovič zadeve ne komentira, pred<iednik nadzornega sveta Anion P^i)ve ni dase^iljiv, novemu direktorju družbe Marku Skobenietu pa je Ea hip najpomembneje. koi pravi, da gre delo naprej, da so sklenjene no* ve pogodbe. Se m/« ne zdi gtnpod .^'AwAca ne, da bi bil it» vas, da navedete vsaj en razhff, ki je nadzorni yi«/ privedel k temu, da se je od-hi'if ztt zdfnenjfívo, ^Nadzorni svet je odločitev sprejel na osnovi argumentov. Ker želimo v I-soieehu ostali ki> rekini tudi do razrešene uprave, iahko ta trenutek potrdim le. da je bilo nekaj razlogov, ki so povezani 8 preteklim poslovanjem.
Sam imam preko nadzornega sveta družbe nalogo notranjega poslovanja, in ce bo potrebno, bom o lem po zaključku pregleda podal več infomiaeg.« V ponedeljtdi (U>.jaUja) je od' Htop s funkcije predsednika nad-zornega odltora. kije opravi/ menjavr> rvrfin druzhe, napore-dat pn^dscdnik AnUm Aove, On injornacij ne daje oziiinna do njega sp/oh ni moi^oće pritL Naj vprašam zato lus; veste, zakaj se je tako odf<K'il?So hHi pritiski? »No, pritiske» če so bili, prav gotovo ni zvrsil Hstuech. Sam sprejemam njegovo odločitev kot osebno odločitev. Gotovo pa trenutki in obdobja, skozi katera gre l'csoteh in zaposleni v njem. niso enostavni. Verjamem, da je bila njegova odločitev, kije legitimna, dobro pretehtana. Odstopa z dnem prve skupščine» ki bo konec avgusta.« Ste eden tistih, kije spo/uhdi odšef iz lisotevka. Niste iûH prvi, kot je aiišati, in tudi edini ne. So ti odhodi kakor koti na» pt^vedo^'aii, kar se je zg^dih po-tem. Bi mom I i napovedovati, kar se je Tgifdih? »Na u> vprašanje je težko odgovoriti direktno. Vsaka družba, vsako podjetje ima določetie in specifične notranje donose. Ta-
ko jih je imel in jih ima ^e danes tudi Esotecli. Dejstvo je, da smo v deseiih, petnajstih letih poslovanja zgradili ugledno podjetje, katerega temelj so bili zaupanja vredni in lojalni sodelavci. V zadnjih mesecih medsebojni odnosi niso bih več takšni, koi bi si želeli- Ta slutnja - da se bo nekaj zgodilo - nI bila prisotna daljne obdobje. vseeno pa iahko govorimo o nekaj mcsecih nazadovanja v medsebojnih odnosih- Na tej osnovi smo z nekaterimi delničarji, ki so hkrati tudi zaposleni, združili moči z edino željii - nadaljevali u s pes no poslovanje družbe. V sodelovanju in lim-skem ter stri>kovno podkovanem delu vidimo prihodnost.« Bivša direktorica, Zofija .Mazej - A'm-kovic je na izrednem plačanem dth pustu, Srevaia, ne-formalno, sta se že. Kaj sta Rovimla? »Srečala sva se že. Cîovorila sva predvsem o dogodkih, povezanih z do^oietnim sodelovanjem, o tem. da želimo zamenjavo (pobudo sem dal večkrat) korektno speljati do konca- l^/umel sem, da tako zadeve sprejema tudi razre5>eiia uprava- Smo v pričakovanju uradnega sestanka in dogovora z njo.«
V Hsotevhu poudarjate, da je najpomembneje, da gre ta na-prej. da se ze d4)fíovo/jeni projekti nemoteno nadaljujejo, da se na vidiku novi. da je skfenje.' nih ifi tudi nekaj mwih poshv.
TI

Marko Skoberne; »V štirinajstih dn^h smo priàobHi nakaj t^amno pomembnih naročit,»
Boste bolj prisotni doma. buste več na tujem Lahko o tem pm^ste kaj več? »V zadnjih dneh smo se prioritetno osredotočili na kupce. Osnovno sporočilo, ki jim ga posredujemo, je. da lahko še naprej računajo na nas. Hkrati se veselimo novih naročil. Prodaja teče
dobro. Ta trenutek imamo za prekti dva milijona evrov novih naročil. Govorim o tistih iz meseca julija. Novi pïï>jekti za nas pomenijo nov zagon in i/.ziv. Kupci, s katerimi smo poslovali vrsto let, nam z novimi naročili potrjujejo pravilnost naše usmeritve. Hkrati sm<ï s sodclavci. ki so nas vseskozi podpirali, vzpostavili zavidljivo raven zaupanja. Tega je v zadnjem času manjkalo.« (ireste naprej ho/j po Slovi>niji ali po tujem?
»Veliko delamo po Sloveniji, veliko pa delamo tudi v drugih državah. Naj omenim, da imamo v teku zelo velik projekt transporta pepela vler-moelektrami Tuzla v Bosni in Her-cegovini, da smo v preteklem obdobju naredili kar nekaj pomembnih projektov tudi v Srbiji in širše, lls-meijali in sirih se bomo tudi na tuje trge. vendar bomo pozornost posvetili predvsem učinkom teh projektov. Smo delniška družba in prvi rezultat, ki je za delničarje pomemben, je povezan z uspešnim poslovanjem družbe. Za zdaj lahko pturdim le usmeritev, da bíjmo podpirali internacionalno dclf>
vanje, o posameznih tržnih strategijah pa se bomo odločali po opravljenem pregledu poslovanja.«
V ospredju pa Mo se naprej okoljske tehnologije? »V zadnjih letih sle napravili izjemen korak na pt>dr<Kju teh-ttoli)gij van>vanja ok(Mja. Čiščenje zraka, vode. ravnanje z odpadki so naše prioritete na področju ekologije, ob tem pa v Sloveniji izvajamo tudi projekte na področju energetike. Ti projekti so nam v preteklih letih dali izjemne reference in nam omo-gcJčili rast tudi na drugih področjih. Hnergetika in ekologija se dobro dopolnjujeta in ni malo kupcev, pri katerih izvajam^) pro jekte na obeh področjih. Kervt-dimo mnogo pomembnih izlivov v prihiidnjem obdobju, obe panogi obravnavamo enako perspektivno.« Bil pa je Jisotee/i pri nas med prvimi, kije, poenostavljeno rečeno, gospodarsíw pripeljal znan<vt. Povezovanje in s(}delo-vanje z znanstvenimi inštituti se je začelo zg'fdaj. Baste ta odnos, to vez ohranjati še naprej? »Prav gotovo. Vedno smo se zavzemali /.a prenos bazičnih razvojno-raziskovalnih znanj v inženirske oziroma industrijske aplikacije. Z Institutom Jožef Stefan in vsemi tistimi, s katerimi imamo dolgoročrie pogodbe, sodelujemo in bomo sodelovali Se naprej, saj smo prepričani, da lahko slovensko znanje uveljavl-jamt) tudi na tujih trgih. O tem priča vrsia uspešno izvedenih projektov v domačem okolju-«
Mazejeva med bolniškim dopustom dobila izredno odpoved
/ izjavo za javnosi se nam je oglasila tudi dosedanja direktorica Hscv techa Zofya Maz^j Knkovtć, ki je v tem času na bolniškem dopustu, v četrtek pa je dobila izredno odpoved delovnega razmerja. Za nedeljo piv poldne je bila povabljena na predajte poslov. Zaposlenim Tsotecha je poslala pismo, v katerem izraža upanje, da bo sedanje vodstvo našlo toliko poguma in razuma, da se bodo sestali med delovnim časom in se razšli kol ljudje. Izredne odpovedi ne jemlje kol di)končne, v sptjročilu za javnost pa pravi:
»Po razrešitvi z mesta generalne direktorice Esotecha d.d. s strani nadzornega sveta Hsotech d.d. in zahtevi po izredni odpovedi delovnega razmerja s strani sedanjega vodstva želim javnosti predstaviti sledeča dejstva:
Esolech seje med mojim petnajstletnim vodenjem razvil iz nezavidljive situacije lik pred stečajem, v podjetje, ki danes obvladuje visoke tehnologije. V zadnjem obdobju je bil moj največji poudarek na internacionalizaciji, na sinergijah v nabavnih procesnih ter na zaščiti in ugledu blagovne znamke. V prvi polovici letošnjega leta smo v Esotechu izvedli 90% celotne realizacije latiskega leta, kar /.naša 10 mihjonov evrov in po moji oceni v prvem polletju pridelali 250.000 EUR dobička, kar je zelo dobro izhodišče za naprej. V naprej
Zofj/d Mazej Kukovič /e bila Še pred dnevi ze/o zaželjena sogoV' ornfca (fotografija Je nastala med obiskom vlade 29, maja).
Očitno pa so nadzorniki podjetja ocenili drugače.
smo pridobili nove posle na hidroelektrarnah Dravi, Savi in Soči. Kljub temu. da samo rezultaii niso edino merilt), saj je pomembna tudi odkritost med sodelavci in dobra klinia v podjetju, iz vidika uspešnosti poslovanja moja razrešitev nikakor ne bi mogla bili utemeljena.
Nadzorni svet me Je razrešil krivdno in sicer štirinajst dni po zadnji
seji nadzornega sveta, kjer so bili vsi trije člani seznanjeni z ključnimi ci-(ii in siraiegijami in so jih tudi poir-dilL Dva notranja nadzornika sta si očitno pt) nekaj dnevih premislila.
Izredna seja, kije bila sklicana med časom moje službene piui na Kitajskem In domnevna krivdna razrešitev. preklic vseh mojili komunikacijskih poti in onemogočen dostop do
osebnih in službenih dokumentov v moji pisarni, v današnjem poslovnem svetu ni način, ki bi kazal na dobronamerne cilje. Uradno vabilo Marka Skoberoeta, da me vabi v Hsotech, medlem ko sem bila v Saiîghaju. sem sprejela. Ko sem se vrnila iz službene poti, so mi prihod v podjetje prepre-čih najeti varnostoiki.
Odprto povabilo zaposlenim in hkrati delničarjem, ki sem ga podala v sredini junija, da želim povečali lastniški delež, je očitno padlo kol velika motnja v proces prevzema, ki je bil v pripravi. Prevzem in razrešitev sta bila planirana tudi z uvedbo nenavadnih razmer v podjetju, kar med drugim doka joj jejo še danes najeti varnostniki.
Danes je najbolj pomembno, da se v Esotechu obdrži rdeča nit v kakovosti poslovanja, ki je bila v zadnjem obdobju vzor za odličnost na nacionalnem nivoju-
Veijamem v pravno dr/jvo in v to, da se bo resnica izka/ala. Nenazadnje pa obstaja v vsakem človeku tudi vest. s katero bodo morali živcU tisti, ki so izvajah takšen način razje-šitve ob moji odsotnosti.
/a moje bodoče izzive se moram najprej okrepili in napolniti z eneigi-jo. pcjlem pa b(mi - glede na moje dosedanje življenje, delo in izkušnje - poiskala pravi veter v jadra moje poslovne poti v prihodnosti.«
M club še ni prodal prostorov
Velenje • Delavke nekdanjega tekstilnega podjetja M club po besedah nekdanjega direktorja in likvidacijskega upravitelja podjetja Marjana Gab«rška še niso dobile poplaćanih vseh obveznfjsti po prenehanju delovnega razmcija. Pav siori nekdanje velike šivahiice podjetja namreč še niso pr<v dani. Gaberšek nam je povedal, da naj bi se prodaja zgodila v roku meseca dni in da bodo potem poravnali tudi vse obveznosti do nekdanjih zaposlenih.
■ bs
Vegrad gradi
urgenco
Ljubljanski univerzitetni klinični center bo dobil predvidoma do konca leta 2009 novo urgenco. Vrednost prve laze projekia. v kateri bo opravljena dozidava, rekonstrukcija in obnova objekta naj bi znašala 19,8 milijona evrov. Posel so skupaj dobili SCF ter Vegrad Velenje in Chad-beno podjetje Cîrosuplje.
■ mz

AKTUALNO
»
Uspešno podjetje delajo ljudje
«
Mirjana Dime Perko je od /acet-kH lanskega Icia članica uprave Cîorcnja, odgovorna za področje llnanc in ekonomike poslovanja-Rodila seje v Mariboru. Po diplomi na Iikonomskoposlovni fa-kulieii, smer bančništvo in (Inan-ce, je pridobila tudi licenco za occnjcvanjc vrednosti pt>djctij pri Slovenskem ijislilulu za revi/ijo in končala MBA na ll-'DC (poslovni soli na Bledu). Opravljala je več nalog, pred prihodom v Ciorenjc pa jc bila /apt)slena pri Inglavu, dru/bi za upravljanje. Najprej je bila vodja projeklov in analiz, nato pa podpredsednica uprave ter direktorica sklada Triglav Steber L Povabili smo jo na pogr)Vor. Kot mlada JtHonvaa strokovnja-/(inja ste i/uťU ^vlikû ponudň, w-íiko razlh'ttih možmtsíi in príht-nosti. '/akaj ste izbrali prav (îo-re nje?
«Gorenje sem s sirani investitorja dokaj dolgo spremljala že koi direktorica Triglav Steber I. ki je vedno eden naših večjih lastnikov. Zavedala sem se, da je zaradi izredno konkurenčne panoge (iomje trd oreh, a istočasno na> večje mednarodno podjetje v Sloveniji in /aradi tega velik izziv in priloinosl za osebnostno rast. Glede na to. da mi lahki izzivi niso zanimivi in ker sem lu videla ludi zelo dobro ekipo (menim namreč. da je zelo ptmiembno, s kom delaš)» sem se odloČila za Gorenje,« Fam je hih kdaj vsaj za trenutek zAtr
y>7:à\ mi ni bilo, seveda pa pridejo trenutki, ko tudi na scl>i močno začutiš težo problemov, a ti hitro minejo. Po naravi sem optimist in mislim, da imam dovolj motivacije za dobro delo. Ni mi žal. da sem tU-« Kako ste se vzivefi y now ekipo 0'orenja, kije hih oh vašem prihodu že uigrana? *Vsak tak začetek je te^ak. še posebej če imas odlične predhodnike- A nisem prišla zgolj nadaljevati njihovo delo. že od vsega začetka se zavedam glavnih izzivov, ki čakajo Gorenje in upam. da bom prispevala svoj delež k bodočemu usj'Jehu. A vendar, ko přidělí in si nov, potrebuješ v vsaki službi nekaj časa. da jo spo7.nas. V Gorenju /,aradi ki^mplcksnosti sistema se toliko več. In tukaj me je ekipa dobro sprejela in mi pomagala. za kar sem jim resnično hvaležna. Seveda moraS že od vsega začetka prevzeti odgovornosti. ki jo funkcija prinaša, a o
večini odločitev sem se posvet<v vala s sodelavci- /ato je pomembno, da kot vodja znas poslušali in usmerjati proti cilju, ki ga imaš in ne delili ukaze. Ommje je velik sistem, Odi>owr-ni ste za finance in ekononûko poslovanja. Kaj pravzaprav to pismeni v praksi?
Oe bi se poskušala izraziti plastično in bi kot primerjavo uporabila vt)ziIo. bi rekla, da smo kol računalniško krmiljena komandna plošča, ki beleži vsa dogajanja v sistemu in istočasno kopilot, ki vozniku iu okolici sporoča vse potrebne informacijo za vožnjo, opozarja na nevarnosti, izstavlja in plačuje račune za gorivo, popravila, rezervne dele...
V praksi [o pomeni ne le izdelavo leinega poročila in medletnega poročanja delničarjem za celotno Skupino Gorenje, ki jo sestavlja preko 60 družb, ampak tudi ana-litiko tekočega poslovanja, načrtovanje in sprotno preverjanje, kje smo glede na načrte in kje je potrebno kaj izboljšati, da bo !e-ta dosežen. Skrbimo tudi za likvidnost sistema, plačila in izterjavo računv. odnose z bankami, van)-vanje pred tveganji, izvajamo notranjo kontrolo preko interne revizije. Od marca letos pa sem v okviru uprave zadolžena ludi za sektor informacijskih tehnologij Skupine. Kako skiMrdin irate svoje zaittev-ne in obsežne slntbme obveznos-ti in zasebno iivijenje? VeUko po» zornosti namenjate tf4(li ureje^ nosti
«Prav gotovo brez moža in sina. ki mi dajeta podporo, ne bi zmogla- Imata veliko mero razumevanja, ker pač nisem mama, ki pride domov ob štirih popoldne in pi)-tem skuha kosilo. Znajdeta se sama- Seveda pa skušamo tiste skupne trenutke, kijih imamo na voljo, čim bolje in čim bolj kvalitetno izkoristili. Ker je dan prekratek za vse, kar bi želela postoriti, gre kaica ura branja gradiv p<v gosto tudi na račun spanja, a med vikendom to poskušam nadoknadi ti.
jtivite y /Jf/hljani, delate i' Velenju. to jc sinvda dodaten napor, »Živim v Ljubljani, imam pa tudi stanovanje v Velenju, kjer ostanem, kadar so delovni dnevi le prenaporni. A če mi po končanem delu ostanega vsaj par uric. se najraje odpeljem domov, da ta čas preživim z družino.«
SÍÍ? ena ttaj^vcjih zastmr-nif Itoljše cestne pm^ezaiv s tem okoljem?
RZag<Uovo. Sedanja je obupna, na njej poznam čisto vsako luknjo. najraje pa se zaradi gneče odločim, da zapeljem z avtoceste v Polzeli.i' KaJ<o uspete držati v nfkah vse fi nancne niti tako velikega siste-ma. kot je Core nje? »Brez podpt)re odličnih sodelavcev ne bi šlo. Treba je zaupati ljudem, s katerimi Mni. jih vzpodbujati k samoiniciativnosti in upoštevati njihovo mnenje, še posebej za podnKja. ki so specifična in so zanje potrebna posebna zjianja. Moja naloga je vse te informacije in funkcije povezati in pomagali določali in držati začrtano smer, informacijo, ki jih ugotovimo, pa na pravi način posredovati na pravo mesto. Mis-
črt<ivali.. Očitno ima trg tudi visoka pričakovanja glede rezultatov poslovanja v prihodnje. Za visoko rast delnic (ne Ic Gorenja) pa je treba upt^šicvaii tudi, da je na trgu vrednostnih papirjev povpraševanje po delnicah iz te regije veliko večje od ponudbe, zjito so tudi rasti nekaterih delnic nesorazmerne z raslj(3 poslovnih rezulta-tov.Tudi uvedba evra je prispevala svoje k povečanemu povprai^eva-nju iz lujine.« i\'ekatere evropske banke vas uvr-šćajo se precej višje od sedanje trednosfi, NI.B pa nekje na sedanjo višino. Kakšna pa je po vasem mnenju trenutna vrednost delnice Oorenja? »Analitiki NLB so pred kratkim ocenili, da je naša delnica trcnut-
lim. da imam dober občutek za globalen pogled na podjetje in pozjcijo. kjer se nahajamo v vsakem tretiulku in tudi kar nekaj izkušenj, kaj bo potrebno narediti, da bomo v prihodnje še boljši. Delnica (Jorenja še nikoH ni »stala" tako dobro kot ravno ta àas. ko ste sredi dokapitalizacije. Cemu ta pripisujete? »Zdaj pričakujete, da bom rekla, da odličnim poslovnim rezultatom. To bi si tudi osebno želela. I.ahko rečem, da tîam pnjdaja te-če zelo dobro, da pa smi) na drugI strani pod udarom skokovitih podražitev surovin, tako da dobičkonosnost Gorenja ne raste lako hitro, kot bi želeli in kot smo na-
no vredna 40 evr<jv. Osebno težko ocenjujem in dajem vrednostne sodbe o tem, kaj o nas pišejo analitiki saj lahko to dobi negativen prizvok. Analitiki delajo ocene na osnovi svojih predvidevanj, ki jili ni potrebno uskladili z izda-jaleljem (npr. upravo Gorenja), ampak so re/ultai nekih niihovih pričakovanj, ki so lahko tudi bolj optimistični od tega, kar smo napovedali. Kar se uspehov Gorenja tiče, mislim, da nas jc potrebno primerjati z enakimi podjetji v panogi, v proizv<îdnji gospodinjskih aparatov. Ib jc naša temeljna dejavnost, zalo se težje primerjamo npr, s farmacijo, ker so tam trendi drugačni. Ce naredimo pri-
merjavo s konkurenti, izkazujemo zelo pozitivne trende. To pomeni, da smo boljši od povprečja in ludi hitreje rastemo, nekoliko zaostajamo pa še vedno z >ddika doseganja boljšega poslovnega izida.«
Pni del dokapitalizacije sle sklenili, dosedanji delničarji so pokupili tri cetiline delnic, V upravi ste s tem zadovoljni. Kolikšna lastnica (iorenja pa ste vi. ste sodelovali pri do/capitalizJicgi? »V tem trenutku sem majhna delničarka, sem sodelovala v do-kapitalizaciji. Skupaj z drugimi vodilnimi pa nameravam sodehv vati tudi v drugem krogu, če se bo večina tako odločila. .Vfli« lahko zaupate, koliko boste vi vložili?
»Težko govorim o zneskih, odvisno je tudi od lega, koliko bo vodilnih, ki bodo sodelovali, ampak pripravljena sem vl(v žiti recimo več kot znaša moj dveletni /^služek v pt>d-jctju..«
Kakšni bodo prav' za prav nadaljnji postopki? V uradni injormaciji ste za-pisali, da boste pih nudili delnice Evropski banki za obnovo in razvoj. Mednarodni fi* nanCni korpof'aciji in druthi ISdOR, ki ste jo ustanovili menedžetji (iorenja. Sliši se, da evropski instituc/ji pri tem ne bosta sodelovali, ker država s tem. ko KAD sodeluje pri dokapitalizaci-ji, ni ziuanjšala svojega deleža v (ioi'enju.
»Res so 10 napovedali, saj je njihovo poslanstvo pomagati pri umiku države iz podjetij in njihovi rasti, a uradnih stališč obeh institucij še nimamo in jih bomo pridobili v nekaj dneh. Upamo, da bo država oz- KAD kljub temu držala obljubo in zmanjšala delež v Gorenju. Na koncu kaže, da bo uspeh dokapitalizacije odvisen predvsem od družbe INGOli kar v izhodišču ni bilo mišljeno. Vse bo zjiano v prihodnjih dveh mesecih.« Koliko menedzetjev (jorenja pa ho sodelovalo pri tem ? »Predsednik uprave je o tem ob-
vestil direklorje na^ih poslovnih enot. tudi v tujini, v prihodnjih dneh pričakujemo od njih informacije o tem. ali so pripravljeni sodelovali in s kakšnimi zneski, Potem je pturebn<i opravili še razgovore z drugimi vodilnimi. Pričakujemo. da jih bo sodelovalo vsaj 60. Seveda pa se bo o sodelo vanju moral odločiti vsak sam.« Jutri odhajate na kolektivni dt>-pust, V tem času ste te wenili polletne rezultate poslovanja. Kaj lahko rečete ?
sCîlede na to, da nadzorni svet teh podatkov še ni obravnaval, o konkretnih številkah še nc mí> rem govoriti. Sem pa že prej nakazala. da smo, kar se prihodkov tiče. zelo dobri, dobiček pa ne raste v skladu s tem. Kaj več pa p«") obravnavi na nadzornem svetu.«
(jorenje dosega skolcovite rasti te zadnjih osem let. še veíji so načrti za naprej, vse tja do leta 2010, ko naj bi se skupina (hmnje pt>-večala za nadaljnjih 50 odstotkov. Ka/io boste to dosegli? *rm) je organska rast. se pravi, da bomo še bolj ra/iirjali in izrabljali obstoječe kapacitete, drug vir rasti pa so prevzemi. Intamo ekipo, ki je na tem področju aktivna in skrbno spremlja vsa dogajanja na trgu potencialnih tarč. Pomembno pa je, da bodo podjetja, ki jih nameravamo kupili, kvalitetna in kompatibilna in seveda, da ti posli niso predragi za Skupino Gorenje.« Včasih rečemo, da ste pivdrzni: načrtujete velike rasti, ko nekateri vaši konkurenti propadajo. Kje so pravzaprav vaše konkurenčne prednosti? »Vedno rečem, da uspešno firmo delajo ljudje. Vir za našo rast je prav gotovo odličen tim ljudi, ki jih imamo v Goreiýu. Seveda je na upravi odgovornost, da te IHidi pravilno usmerja in skrbi za pravilne razvojne poti (delati prave stvari na pravi način). Posameznik ne more naredili nič, skupina dobro povezanih ljudi pa je recept za uspeh. Pomembna kt>nku-renčna prednost je seveda tudi blagovna znamka (îorenje, znanje ( kniiw-how). mreža enot v tujini- Marsikaj bi lahko še naštela«' Seivda je v tem časa največ ugi-banj, kam boste usmerili dokapi-talizacijski denar. Delno smo ga že usmerili v zmanjšanje zadolženosti. Gorenje ima dokaj visok dolg, predvsem ob poletju Je bila ta številka relativno visoka- Smisel te dokapitalizacije je torej tudi v tem» da zmanj.šamo nivo zadolženosti na primerljivi nivo s konkurenco. Seveda pa ludi pripravljamo prevzemne tarče. kje. pa naj zaenkrat ostane skrivnost,«
Predsedniške volitve bodo 21. olctobra
Volitve predsednika Republike Slovenije 2007 bodo potekale v nedeljo 21. oktobra, rok za volilna opravila bo začel leči 20. avgusta, kandidature za predsednika republike pa bodo morale bili vložene najpozneje 26, avgusta <So polntiči.
Na leh volitvah bomo Slovenci izvolili I re tj eg a predsednika Republike Slovenije, saj je sedanji predsednik Janez Drnovšek 23. aprila napovedal, da ua teh volitvah ne bo kandidiral za drugI mandat.
Predsedniške volitve smo imeli
leta 1992, 1997 in 2002. Do leta 2002 je bil predsednik Milan Kučan, nasledil ga je Janez Drnovšek.
Predsedniško kandidaturo so do sedaj napovedali podjetnik Jože Andrejaš, podjetnik Marjan Bera nič- nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, prvak SNS Zmago Jelinčič, Darko Kraajc iz SMS. predsednica stranke Glas žensk Monika Piber-l, predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa [-lena Pečarič, evropski poslanec Alojz Peterle in profesor na prav-
ni fakulteti Danilo Tûrk. katerega volilni štab bo vodil nekdanji slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj.
Zakon o volitvah predsednika republike določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah 8 tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednik republike se voli /a pet let in je lahko največ dva-
krat zaporedoma izvoljen na ta položaj.
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora (najmanj deset poslancev), volivci (najmanj 5000 v<ilivcev) in politične stranke. ki kandidate določijo s tajnim glasovanjem- Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata: dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmani 3000 volivcev.
Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi, podpora kandidaturam s podpisovanjem pa lahko daje ud dneva, ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, kije določen za predložitev list kandidatov.
Za predsednika republike bo izvoljen kandidai, kije dobil večino veljavnih glasov. Oe noben kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma. ki sta dobila največ glasov. Ponovnt) glasova nje se opravi najkasneje 21 dni po prvem glasova-
nju, kar pomeni, daje lahko drugi krog najpozjieje v nedeljo, II. novembra.
Sama volilna kampanja pa se ha Ziičela 30 dni pred dnevom glasovanja, tj. 21. septembra, končala pa 24 ur pred glasovanjem. Kampanja bo tokrat prvič potekala po pravilih zakona o volilni in referendumski kampanji, ki je začel veljati maja- Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiratije in javni shodi.
IWÍfjlíJ
m
Od sfcde do torka • svet It doAOTia«
Sreda; 18. julija
Davčna uprava je Javcnini uvc/an-cem |>islala ^ 50.407 odločb o odmeri dohodnine in laki^ izdala že doher milijon doh(^dninskih odločb ^a lelo 2006. Med zadnjimi pti slanim i odločbami jiii je hilo 59 odsioikov z vračilom. 26 (îdstoikov / doplačilom in 15 odsioikov brez vračila aii doplačila.
Koto&9j v Celju zapira vrata, s tam pa ukinja tudi nakaj àeiovnih mest.
1/ dru/bc Kt>loscj so sporočili, da bodo konec meseca zaprli svoj kino-ctínler v Celju in da bosta s lem dva od peiih zaposlenih iz^^ubila delo. Kol so dejali, šc ne vedo. kaj bodo storili s prostori - predsednik uprave Sergej l^cman pa je pojasnil, da se pogovarjajo / več podjelji, možnost pa je. da bojo prosiore namenili iz-obra;^evalm dejavnosti.
Kcu je pokazala raziskava llurobaro-melra. Slovenci nadpovprečno zaupamo v insiitucije BU in imamo n^uveč znanja o delovanju povezave.
Nekoliki manj pa v dnîgcrijo MQI-1er po novem zaupajo mame» ki so od Zdravši veneta inspektorata izvedele za neustrezno začclno hipoaiergen-skíí hrano za dojenčke Friesland Nu-Irilion. Kol so povedali prislojni, vsebuje hrana bakterije enlembacter sa-ka/akii, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.
V nesreči potniškega letala na letališču v brazilskem Sao Paulu je v požaru, kije izbruhnil, umrlo najmanj 200 ljudi- S 176 pomiki in člani posadke na poti iz PnrKj Alegra naj bi pri pristajanju na letališču Congonhas v hudem de/ju zdrsnilo s pristajalne steze, pri čemer ga je med prometiio konico /jincslo čez avtocesto v bencinsko črpalko. Izbrumil je velikanski požar, ki se je razširil tudi ua sosednje stavbe. Preiskovalci so ts odkrili črno skrinjico, s katero bodo skušali pojasnili vzroke za nesrečo, lira/ilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je razglasil tridnevno žalovanje.
Četrtek, 19. julija
Vlada je odločala o spremembah za-k<ma o sodiščih in nadaljevala pripravo proračunov za prihodnji dve leti. Pi^ novem bodo uradniki pravosodnega ministrstva ob morebitni potrditvi skla lahko nadzorovali administrativ-Qo-tehničaa Jela na sodišču, dolžino postopkov, pravočasnost odločanja in spostovajye pravil sodnega reda. Večja sodišča bodo lahko imela več podpredsednikov, članom sodneiia sveta pa se bo mandat s petih píjdalj&al na šest let.
.Stjcialnim partneijem je po leiu in pol usklajevanj uspelo načelno uskladiti besedilo socialnega sporazuma. Sprejeli so načelna izhodišča plačne-ga poglavja, ki predvidevajo zagotavljanje realne rasti plač in pogoj, da je ireba pri rasti plač upoštevati pniduk-,, pj	■	in
^'áaiH-^^ inflacijo, vendar pri tem niso opredelili, v kolikšni iueri.
V nacionalni raziskavi bra-nosti so ugoiovili. da je med tiskanimi izdajami na prvem tnes-lu Pilot, med dnev-
niki pa so najbolj brane Slovenske novice. Najbolj gledana televizijska postaja je Pop TV, sledi pa ji prvi program TV Slovenija.
Medtem ko britanska vlada pripravlja ostrejSe ukrepe proti uporabi marihuane, sta dva ministra priznala kajenje opojnih substanc. Notranja ministrica Jac(4ui Smith je povedala, da je med svojim študijem na Oxfordu nekajkrat kadila marihuano, a praň da pri tem ni kaj posebno uživala. Njenemu priznanju seje pridružil fmančni minister Alistair Darling, ki je marihuano dvakrat poskusil na univerzi.
New York je stresla glasna eksplozija, kije prestrašila prebivalce, vendar seje izkazalo, daje počila »le« let stara fHid/enma vodovodna cev. Ob ekspli> ziji med večcm<5 prometno k(micoje en človek umrl zaradi srčnega tiapada, najmanj 20 ljudi pa je raiýenih.
Petek, 20. julija
Predsednik SNS /niago Jelinčič je zahteval, da vlada na območje ob Dragonji pošlje vojsko, ki bi zavarovala slovenske interese. Pobg tega je zahteval še, da v Združenih narodih odpre vprašanje "ht^aSkega agresivnega poseganja" na slovensko ozemlje.
Še vedno je najbofj brani dnevnik Stoven&k^ novice, veiik padec priijublj^nosti pa beleži Direkt
Plemeniti Zmago je bil spet jezen na Hrvate.
Davčni inšpektor Dzord^,e Peric je vložil še eno kazensko ovadbo zoper prvega mo/:a Davčne uprave republike .Slovenije Ivana Simiča. Peric je vodjo Dursa Simiča ovadil zaradi lažne izpovedi, obrekovanja in zlorabe uradnega položaja. Sitnič je ob tem dejal, da upa, da pri tolikšnem Številu kazenskih ovadb, kot jih je Perič vložil, ni po pomoti vlo/.ll tudi kakšne zoper sebe.
Po slovesnem podpisu odloka o razpisu volitev je predsednik D/, Prance Cukjati povedal, da bodo volitve za predsednika države 21. oktobra. Ri)k za volilna opravila pa bo začel teči 20. avgusta.
Ruski zunanji minister Sergej Lavro v je odgovornosti rusko-brilaiv sk) spor o izročitvi Andreja l.ugovoja obtožil Gordona Browaa, Lavrov je povedal, da mora vsaka nova vlada pn prevzemu oblasti najti svoj način vodenja iu izrazil upanje, da bo prevladala zdrava pamei. Ker Moskva Londonu ne želi izročiti glavnega osutnijenca za umor. Aleksandra Lil-vinenka Andreja l.ugovoja. je Velika Britanija izgnala štiri ruske diplomate. Rusija je na to odjřovoriia z izgo nom štirih britanskih diplomatov. Moskva pa bo pregledala prošnje za vizum britajiskih uradnikov.
Albanski parlameni je za novega predsednika države izvolil Bamirja Topija. kije podpredsednik vladajoče Demokratske stranke.
Sobota, 21« julija
Iz 1 Evropskega statističnega urada so sporočili, da med novimi članicami EU. ki zadnje čase doživljajo pravi gradbeni bum, še povsem prednjači Slovenija. Obseg g;radbcnih del v maju je bil namreč v Sloveniji po podatkih evropskega statističnega urada za 48.7 odstotka višji kot maja lani.
Podobno zanimive pa so bile tudi javnomnenjske ankete, ki so pokazale. da bt)do jesenske predsedniške volitve dobile epilog v drugem krogu. Sodeč po ankeli bi Lojzeta Peirleia
podprlo 36 odstotkov sodelujočih pri glas<wanju, (e en odstotek manj pa bi podpri Danila lurka. Mitja Gfispari bi prejel 14 odstotkov glasov, /mago Jelinčič pa 15 odstotkov glasov.
Talibani Si) obljubili, da bodo začeli pobijati južno korejske talce, če Ju/Jia Koreja iz Afganistana ne bo umaknila svojih 200 pripadnikov Nata. Juž-nokorejski predsednik Roh Mu Iljun je pc^zval k izpustitvi talcev in povedal. da gre za zdravstvene prostovoljce, zunanji minister Song Min Sun pa je napovedal umik južno korejskih sil do konca leta. saj >»200 ljudi ne moremo umaknili čez noč.«
italijanska policija je aretirala tri Maročane in jih obtožila mednarodnega terorizma, ker naj bi v Perugi urili nabornike za napade.
Indija je izvolila svojo prvo žensko predsednico, kar jc poslala 72-lelna
Indija je dobila prvo žensko predsednico.
Pratihha Pa lil. Volilni kolegij, ki ga sestavljajo vsi neposredno izvoljeni člani zveznega pariamenta in člani vseh parlamentov/veznih držav, je Palilovo izvolil s skoraj dvema tretjinama glasov.
Nedelja, 22. julija
Na posvetovalnem referendumu so se volilci Ilirske Bistrice z veliko večino odločili, da si želijo vključitve v Primorsko regijo. Na vprašanje, ali podpirajo vladni prcdh^g umeslitve Ilirske Bistrice v Notranjsko pokrajino, jih je namreč 94.74 odstotka odgovc^rilo s proti, za pa je bilo 5,16 odsiotkž.
Gasilcem na hrvaški obali jc uspelo pt)gaslii požar, kije v soboto Izbruhnil na območju Kanegre v bližiíii Sav-udrijc. V požaru, ki naj ne bi bil podtaknjen. je po prvih ocenah z4oreIo okoli iri hektare gozda, poškodovanih pa QÍ bilo. Zaradi dima. ki ga je neslo
Hrvaškim gasilcem je vendarle uspelo pogasiti nevaren požar.
vse do Ornega Kala, so bili prebivalci v Sloveniji opozorjeni, naj ostanejo v zapriih prostorih.
Po skoraj vseh preštetih glasovih je na turških pariamentarnih volitvah z 47 odstotki zmagala vladajoča stranka premieri a Krdcjgana. Stranka za pravičnost in razvoj je dobila skoraj dvakrat več glasov kot pred pet:mi leti. a bo zaradi enotnejše opozicije v parlamentu zasedla manj stolov. Stranka je že napovedala, da bo sama seslavila vlado.
Ponedeljek, 23. julija
upravno sodišče je tožbo, ki so jo vr-tičkaiji vložili proti Mestni občini LJubljana in v kateri so zahtevali usiavitev vseh positîpk<ïV v zvezi z odstranjevanjem vrtičkov, /avniilo. Ugotovili so namreč. da dokumenti mestne inšpekcije, s katerimi bi la izvajala odstranjevanje vrtičkov oziroma (Objektov na njih. nimajo pravne moči - vničkarji so zalo nad obrazJožitvij(i navdušeni.
Notranji strokovni nadzor v Kliničnem cenlru je pokazal, da pri smrti
Jankoviču se obetajo tožbe zaradi domnevnega
nezakonitega rušenja objektov ljubljanskih vrtičkarjev.
75-letnega moškega, ki naj bi umri na hodniku, ni šl<3 za strokovno napako. Strokovna direktorica Kliničnega centra Saša Markovičje zanikala dosedanje poročanje medijev o dogodku in tudi pričanje tedaj prisotnih na urgen-ci. kakšna naj bi bila komunikacija med zdravnico in svojci. Pojasnila je, da seje dežurni zdravnici, kije listi večer govorila s svojci, zdelo, da svojci ne vedo. da gre za, kot jc dejala zdravnica, terminalnega bolnika, zato jim je 10 tudi razložila. Mog<jče je pri tem povzdignila glas. saj so svojci v razburjenju zelo glasno nastopili, je dodala, zavrnila pa je navedbe, da se je zdravnica vedla neprimerno.
V	9.1 letu starosti je umri nekdanji afganistanski kralj. Mohamed /ahlr Sah, kije drž^vf) vodil v Ictiii od 1933 don 1973. /adnji afganistanski kralj naj bi umri zaradi dolgotrajne bolezni, saj je zadnja leta zaradi številnih /dravsivc-nih îe/jv pre/JvcI na wjzičku. natančnega vzroka smrli pa še ne piunajt).
C^ecilia Sarkozy in Benita Ferrer^) Waldner sta odšli v Libijo, kjer sla zahtevali izročitev bolgarskih medicinskih sester. Francoska prva dama in evropska komisařka za zunaiîje zadeve sta se na pot podali z upanjem, da bi)do lahko bolečo situacijo rešili v človekoljubnem duhu. Njun namen je pet sester in palestinskega zdravnika, ki so obsojeni na dosmrlno ječo, spraviti iz Libije, da bi kazen prestajali donw.
Indijski pt"^licisti so v suhetu vodnjaku pred zasebno kliniko v /vezni dr?.avi Orisa odkrili šokantno najdbo: trideset plastičnih vreč. napohtjenlh s kostmi ženskih felusov iiî novorojenčkov. 1^)11-cisti so vodnjak preiskali, potem ko sř> v bližnji vasi odkrili sedem trupelc áo jenčic. Vodjo kliitike so že aretirali
Torek, 24. julija
Minister za zdravje Ajidrej Bručanje z direktorico UK(>ja Darinko Miklav-čič položil temeljni kamen za novo urge nco, s čimer se je začel projekt gradnje, ki bo končan do konca prihodnjega leta. Kot so povedali, se Iv) sedanja ufgenca preselila v nove prostore, stare pa bi^do (ïbntwili in v njih odprli ur-gCTilni diagnostično-terapevtski center.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Oebašek Travnik je ob predstavitvi letnega poročila opozorila na si)d-ne postopke pri ločitvah, ki po njenem omogočajo, da si starši med p<is-lopkom nagajajo, kar pogosto krši otrt>kove pravice.
V	Primoštenu blizu Šibenika so se gasilci borili z največjim požarom na tcjn območju v zadnjih 10-ih letih, zaradi česar so tamkajšnje prebivalce so že evakuirali. Ognjeni zublji so uničili avto kamp, dva gasilca sta se lažje zastrupila '£ dimom, dva civilista pa sla dobila lažje opekline.
Bolgarski predsednik Cîeorgi Pa rva* nov jc pet sester in zdravnika, v Libiji obsojenih na dosmrtno ječo. ob prihodu v Sofijo pomilostil. Francoska prva dama Cecilia Sarkoz)' in evropska komisařka za zunanje zadeve Be-nita Ferrero Waldner sta namreč libq-ske oblasti prepričali, da so šcsterico. obsojeno na dosmrtno kazen zaradi namerne okužbe otrok z virusom inV. predali Bi^lgariji.
žabjo
perspektiva
Špela Kožar
VprUs^an/e Je preproalo .smešno. :idj je hil Harry Rjfrer z mmi kar deseileije: leia J997 Je izš/a prva kttjiga in letos zadnja, in četudi nobenega od delov nisi prebral, si vedel, da Je Brudavićarka šofa zu mlade áirovnike. In da je Uarry no\'od<>l> ni liiiudini, le da^fíkiiven. A meja n/ed,fikciJo />/ realnosljo se Je prav pri Ilarrijij ntočno premaknila, Le zakaj bi sicer povsem realni ljudje ob cW liň ^uiraj v sohoio vakali preti knjigarmf. da hi izvedeli, kakšna Je usoda povsem fiklivnejsa junaka. Harr}' Pouer je poslal pra\i ftkUmo-realen lik. suj nas Je lyegovu usoda - lorej aii bo preživel ali umrl - zanimala tioij od usode kakšnega povsem realnega fmameznlka.
Pouer manija je pravi psikološko-sodološkl fen(h men. Ko sem fpo sluii)efn dolžfiosil) poslala del nje lega leiko pričakovanega 21. Juliid. kar /usem mogla vefjeH, V Ijiihljanski knjigarni KofizorciJ se je nalanko ob Í:OI razlezlo vpi/je, nesirpneži so z eno roko stegovali evre proti blagajnlùjrki, drugo roko pa pustili pr<v:(o ~a fW.f iztod. Pred knjigornn se Je vrsia vila in vila, Od^la sem ob i:45 In vrsui ni pojenjala.
Kaj Je te ljudi gnalo v knjigarno ob eni uri zjulraj in fo kar )' 9S državah po vsem sveiu? Kako "smo polrehni' skrbno nacriovanega markednga injik-dje. dokazuje pra\' Čarovnik !!arr\\ Aviorlm Ko-wlingova je bila k pred LUeU mali samohronilka brez agenta, zdaj pa je hogaieJsa od hriuinske knt ijice. ToJenorolA prav norosî nas očiuio šepred^ rami. S fikcijo tivimo ie od pradavni ne. a da flkâ-ja odreja naS urnik, je res nep(vmiJivo. Ne gre namreč za fikcijo. domi.UjiJo, ki je I asm u ímamezni-ku, amixik neko povsem tujo. kiji podležema, brez kalere kar naenkrat ne moremo. Vsobolo zjulraj Je na milijone ljudi /fo vsem Metu ždelo ugotovili, kakšnoflkcilo 'ima'J, K. Rowlingova. Na inilijone ljudi! Pa pisaieljiœ sploh ne poznanio. .Seveda ne želim zanikati kakovosti ?ijenega pisanja - kar nekaj prijateljic in znank mi Je razkrilo svoje navdušeri/e nad knjigami • pa vendar, so knjige res tako monumentalne, daje vc'S direndaj upravičen? Meni .se zdi vse to početje, ki se po de-.setleiju končno končuje, ody^č. Ne mariim prepletanja umetnosti in marketinga (sploh pa ne tako očilnegaj, pa čeprav je to nekaj, kar p<ysiaja vse bolj normalno. A zame v.se bolj ahsurdJto. Umetnost Izgublja .\vo/ prei)ozna\'m čar. tisto individual-nosi. ki Jo kol užitek zagotavlja vsakemu ^)osebeJ in vsakemu drugače, Dožlvilanje umetniškega dela postaja v.vť bolj kolektivna akt/vnosi - enim ciljem • kaj se ho zgodilo na koncu? Le tako je lahko največit mejnik v zgodovini založništva jmtal Harry Potter: ker Je RoM-lingiiva (marketinško) že lani naf>ovedala, da bam dni glavna junaka umrla^ ker je založba (marketinško) vse do zadnje nri-nule knjige varovala pod ključem, ker so navdušenci (inarketlnškoj nasedlih Nobenega deia ilarryja Fotterja nisem vzela v roke prav zaradi msplo.^ne evforije. Odbila me je in mjerno ga imr brala šele čez nekaj iei. A bojim se, da se /ni bo to dogajajo vedno bolj pogosto, saj se Jejormula izkazala za več kot uspešno. In zato gotovo marsikdo v marketingu že razmišlja, katero hterarno delo bo naslednje, ki se ga .splača taka tmnnovirati!
Literatura je le drugi asvojeni vrh - JUm je že padel. Le kufera umeitiiška panoga bo naslednla, ki jo hodo skofuercJaiizIrali? J^ katera bo lista, kije bodo z naivnim čaranjem popolnoma preobrazili? Verletno ho prišlo do zatona umetnosti, ko se bo zgodil zaton nq/holj univerzalne govorice, glasbe. Črnogledi bi dejali, daje glasba že zdavna/t>odle-gla. a jaz nočem blTi črnogleda, zato se bom raje še nafirej s{>raševala - pa kdo za vraga je Harry-Potter? Ko bom želela ugotovili, bom prebrala vseh .sedem krdig. Pa čeprav njegovo usodo te poznam.

MED DRETO IN SAVINJO
A\<zđ Dícto in Sđvinjo
Priznanje in spodbuda
Pretekli mesec je solo v S<ilêavi obiskiila preUsiavnica Conlra /a raziskovanje evropskih zavarovanih območij (CliPAR). ki deluje v tikviru londonske univcr/e Birkheck, Marija Antene in vodji podru/.ničnc Mu Romani Lukovič i/.ročiia Cck v vrednosti 500 evrov. Pred tremi leii so hriiaiiski in slovenski študentje v okviru podiplomske^ia ^Ludija raziskovali Solčavsko, med njimi je bil ludi profesor dr. Richard Clarke, ki je solčavski šoli zagotovil denar kol priznanje in spodbudo /a delovanje in raziskovanje lokainega okolja, njegove zgodovine in prihodnosti. Dr. Ciark v spremnem pismu poudarja, da s(ï se britanski studenti mudili na Solčavskem že pred 75 leti ter proučevali naravo, ljudi in gospo da rsivo.
<1ark tudi omenja, daje že pred letom 1932 te kraje obiskala Škoiirya Fanny Copeland, navdušena alpinistka» ki je skupaj z vodnikom Mihom Ples ni kom ple/nla po gorah nad Solčavo.
Kratkotrajno in malo delo
/akon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter navcv dila /H opravljanje kratkotrajnega dela opredeljujeta novo katcgo rijo kral kol raj nega dela, ki se lahko brezplačno opravlja v mikfo družbi, /asebtioni zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi. Gre /Ji izključno brezplačno delo, poudarja Stanka Rozen-stein Žnidar z mozirske upravne enote, vendar je delodajalec dolžan za osebo, ki taksno delo opravlja, plačevati prispevek za-vamvanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. To delo laliko traja največ 40 ur mesečni), delodajalec pa je dolžan kratkotrajno delo prijaviti na krajeviîo pristojni upravni enoti.
Kol mal<ï se smatra delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 odstotkov minimalne plače, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom oziroma ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine. Ri> zenstein y^nidaijcva opozarja, daje potrebno delo opravljati po predpisih o delovnih razineriili glede dela otn^k. mlajših od 15 Ict. delovnega časa, nočnega dela. odmonw in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili IX let stamsii. in predpisih o varnosti in zdravju pri delu.
Obana ne proda svojega deleža
v Občini Nazarje so začeli snemati seje občinskega sveta, kar velja oceniti kot zgodovinski dogodek, /upanu Ivanu Purnaht je tudi p<i zaslugi vsemogočne tehnike skoraj uspelo voditi sejo po demokratičnem načelu 'ko cdengovííri, ostali poslušajo'. Povedano nima posebne teže v ^vzi z odločitvijo sveta, da 3.Vodsiolne-ga deleža, ki ga ima Občina Nazarje v toplovodnem podjetju Fnei^etika, ne prodajo. Svetnik Janez ŠHglic, ki seje v zadnjem otniobju od vseh svetnikov največ posvečal lastniški strukturi in poslovanju Tnergeiike, pošteno priznava, da mu nI znan statusni razvoj fenomena nazarskcga daljinskega ogrevanja. Na eni strani je potrebno zagovarjali javni interes in na drugi lastniški - in ravno v tem grmu tiči zajec. Po Štiglicu bi morali večinski lastniki svetnikom spregovoriti o globalnem interesu p<idjetja, v kolikor ia obstoja. Mnenjsk(i sorodno je razmišljal tudi župan Purnat, kije prisotne seznanil z odpovedjo direktoija Lnergelike Roberta Hudournika. ki bo do septembra ostal na funkciji kol vršilec dolžnosti. Nobenega pretiranega začudenja ali celo razburjenja ni bilo zaznali ob tej informaciji, morda zalo, ker v Nazaijah vetjame-jo v projekt Savbijsko^aleške pokrajine. Po letih nazadovanja naj bi sledil hitrejši razvoj za celotno Zgornjo Savinjsko dolitîo. samo velenjske lokt)motive se bo potrebno držati, se je posrečeno izrazji svetnik Bojan Štrukelj. V hitrejši razvoj verjame tudi novi direktor občinske uprave Samo Begic, kije pretekli teden nasledil dolgoletnega Jožeta Štiglica.
Strasti nad razumom
Javno podjetje Komunala Gornji Grad, katere lastnica je Občina Gornji Grad, se ukvarja z resnimi težavami, saj so trendi poslovnega uspeha v nenehnem upadanju. Temuje v veliki meri kriva ravno lastnica, saj do podjetja, ki ima deset zaposlenilt, ne izpolnjuje finančnih obveznosti. Polog tega predstavlja resno razvojno oviro nedorečena usoda odlagališča v Podhomu in še bolj zloglasni Hngo, s katerim imajo komunalci več neplačanega dola kot z vso primarno dejavnostjo. Direkit^r Jož? Poznič že več mesecev Opozarja na resno težavo, ki lahko Komunalo spravi pod vodo, zato napoveduje, da bo od Enga dvignil ri>ke • tudi če za ceno direktorskega položaja. Precejšnje težave povzročajo tudi ne-plačniki porabljene toplotne energije, o katerih se nienda ne sme javno spregovoriti, ker jih ščiti zakon o osebnih podatkih. Tako vsaj trdi direktorica občinske uprave Jožica Rihifr. morda tudi zato, ker je med neplačniki tudi žena bivšega Župana in direktorja l'!nga Ton tja Rifija. I sli se v svojem mandatu ni veliko oziral na osebne podatke, koje na sejah sveta z imeni in priimki žigosal ne-plačnike občinskih dajatev. Dvojna merila so spravila v slabo voljo tudi svetnika in bivšega direktorja Komunale Nika Purnata. ki je bolj in tudi manj argumentirano polemiziral s svojim naslednikom - do meje, ki je že mejila na osebno obračunavanje, kar hi moral župan Stanko Ogradi, če bi obvladal vodenje seje. striktno in odločno prekiniti in obema pokazati vsaj rumena kartona, če se izrazimo po nogometno.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Začenja se ljubenski Flosarski bal
Prireditev flosarjev, vlcerjev, Žagarjev in plavcev postaja vse bolj Zgornjesavinjska; saj si ljubenski organizatorji prizadevajo pritegniti k sodelovanju tudi ostale kraje
Letošnji 47. F-lc^sarski bal, flo-sarska prireditev na Ljubnem ob Savinji z einografskim sprevo dom. prikazom starih šeg iz življenja riosatjev in Žagarjev, tradicionalnim udiranjem flosa, vožnjo po Savinji in krstom flosar-skega novinca, ter pripravo ajdiie-ka pred preužitkarsko hišo, se bo na Ljubnem končal v nedeljo, 5. avgusta.
To je ena največjih etnoloških prireditev v Sloveniji, organizatorji pa pričakujejo, da si bo desetdnevne prireditve ogledalo okoli pet tisoč obiskovalcev.
Liubenci so ponosni na lesarsko tradicijo prednikov, saj so številni rod<ivi preživeli z delom v gozdu. m žagi. oziroma s splavaijcn^iem po Savinji in Dreti vse do f'ntcga morja. Na Ljubnem ob Savinji živijo samo še trije nekdanji flosar-ji in v celotni /gornji Savinjski dolini jih je možno prešteti na pr-sie ene roke. Danes je eden od siebrov prireditve Martin Juvan -Ćuks, tudi sam potomec Hosarja, med tistimi, ki smatra za sveto poslanstvo ohranjali način življenja in šege, ki so bile v teh krajih žive vse do druge svetovne vojne, v desetih dneh bala bodo l.juben-ci pripravili več kot dvajset prirfr ditev. Ob flosarjih bo v ospredju kulinarika, zato bodo na turistični kmetiji Bukovje organizirali posvet Kulinarika v turistični ponudbi. Ajdnek je tradicionalna kmečka potica iz ajdove moke, orehov in medu m je znana v okťv lici Ljubega in Gornjega Gradu, razlaga direktorica Zavoda za razvoj podeželja in turizma Cvet-
Na Ljubnem skrbijo, da fiosarska tradicija tudi v prihodnjih desetietjih ne bo utonila v pozabo.
ka Mavrič. /a tiste, ki prt-segajtî na narodopisje, bodo pri Budnovi žagi predstavili lllm domačih avtorjev Ovsenek - od setve do kruha kot nekdaj. Ti so gradivo posneli na Jjuben-skih kmetijah. Na I Vgelovi kmetiji v Primožu bo na ogled prikaz žetve ovsa in zlaganje snopov v kope »po starem«.
Ljubenci se zavedajo, da je potrebno flosarsko prireditev oplemenitili z izvirnim narodopisjem in temu bo podrejena tudi nedeljska povorka skozi 'plac', kot trgu pravijo domačini. Mavričeva napoveduje, da bo sodelovalo več kot 200 udeležencev. Temu dejstvu
se bo z veseljem prilagodila tudi županja Anka Rakun, ki se bo oblekla v nošo tistega časa. Martin Juvan - Cuks je razočaran, ker se država takt) mačehovsko obnaša do Savinje, ki jo je poplava leta 1990 spremenila v hudournik. Včasih so bili na reki številni jcz<> vi in žage. danes si prizadevajo, da bi skupaj z Agencijo za okolje uredili en sam jez na prireditvenem prostoru v Vrbju. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za vožnjo flo sa skozi vse leto, kar bi bila prvovrstna turistična zanimivost. fVks in ostali bi z veseljem popri-jeli za delo in »p^^magali« drŽavi. Tako kot je bilo v zlati dobi flosa-rije, ko so bili na reki vsi zdravi in dela sposobni moški, l izjemo peka in župnika.
■ Edi Mavríe - SavinjČan
Matice vzrejali v odmaknjenih Lučah
Zgornjesavinjski čebelarji so v Lučah ob Savinji uredili plemenilno postajo, ki naj bi postala rodovniško vzrejališče matic - Veliko prostovoljnega dela, a tudi pomoči evropskega sklada, države in občine
Zgornjesavlnjsko-Šaleški čebelarji so z vzpt vstavitvijo vzrejališ-ča in plemcnišča gospodarskih in rodovniških malic alpskega eko tipa kranjske sivke uresničili pomemben del razvojjie vizije čebelarstva na tem območju. V/jeja-lišče in plemenišče matic b<i po besedah podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije (Ć/S) in predsednika C''ebelarske zveze zgornjesavinjsko-šaleškega ob-močja Marka Purnata na osnovi selekcijske odbire matic nudila kvalitetno matico odbrano po vseh čebelarskih kriterijUi. Poleg razvoja čebelarskega turizma niso zanemarljive možnosti ostalega turizjiia v tem delu Zgoriiie Savinjske doline.
ohranjanje čiste avtohtone pasme kranjske čet>ele na območju države. /ardi ohranitve čistosti čebelje vrste je pi>irebno poskrbeti za vzrejo čebeljih tnalic v naravno zaprtem območju, kjer na vzrejo ne vplivajo druge vrste čebel. Na
sko-šaleškega območja deluje v tej organizacijski obliki od marca lanskega leta kot pravna naslednica Zgornjesavinjske čebelarske zveze, kije aktivno delovala polnih trideset let. Na območju zveze deluje skoraj 400 čebelarjev, ki
Mariio Purnat: »Zaradi zaprtega naravnega območja seje pri nas ohranila razmeroma čista vrsta kranjske sivke."
/>Oba tipa vzrejališč eden drugega dopobijujeta in tako zagotavljala vzrejo in ponudbo najkvalitetnejših matic za čebelje družine. Za ta namen smo poleg ustreznega kadra potrebovali še ustrezen prostor, čebelnjak in panje s čebeljimi družinami (okoli sto čebeljih družin za vzrejo približno 1500 malic), panie-plemenilč-ke. določeno laboratorijsko opremo in ostaJe pript^močkc.H razlaga Marko Purnat. Čebelarska zveza Slovenije je v dokumentih razvoja čebelarstva na Slovenskem med drugim zapisala tudi skrb za
Občina LuČe in njen župan Cirii Rose sta z velikim posluhom sodelovala pri vzpostavitvi vrrejaiišča čebeljih matic.
lučko-solčavskem območju so po mnenju čebelarske stmke idealni pogoji za vzrejališče čebeljih matic, zalo so se zgornjesavinjskoša-leški čebelarji odločiJi za to oko Ije. Pri tem imajo podporo zveze in Kmetijskega inštituta iSloveni-je. zagotavlja Purnat.
Čebelarska zveza z.gomjcsavini-
gospf»darijo s preko 5000 čebeljimi družinami. V glavnem gre za ljubiteljske čebelarje, ki s čebelarjenjem i>redvsem ohranjajo znamenitosti krajine, čebele pa z opraševanjem rastlin in sadnega drevja delajo družbeno koristno delo.
■ Edi Mavric - Saviirjčan
»

Duh je pobegnil iz steklenice!
«
Tako pravi poslanec v državnem zboru RS Bojan Kontič ob sprejemanju pokrajinske zakonodaje -Napoveduje vročo politično jesen in ocenjuje delo v prvem polletju
BojMa
Velerye - Spomladanski del dela državnega zbora je prelcklosi. Ob začetku po-lemih parlaraetiiarnih počitnice je veleoh ski poslanec Bojan Kolić pripravil tiskovno koiifereuco, na kaieri je occuil predvsem svoje delo v dr/avnem zboru, pa tudi delo svoje stranke, socialniii demokratov. Ob lem je povedal, da je med opozicijskimi poslanci prav on v proceduro vložil največ predlogov in pobud.
»Kol najpomembnejše v lem obdobju ocenjujem sprejemanje pokrajinske /ako-n<idaje. V na:^em pnisioru smi> že nekaj časa irdno odločeni, da si /elimo svojo pokrajino. Skupaj s poslanskimi kolegi sem že dvakrat v parlamenLarno proceduro vložil /akon o pokrajini SAŠA. Z velikim veseljem sem ga pred mesecem dni iz proceduro ludl umaknil S icni sem sprostil pn)stor za pokrajinsko zakonodajo» ki jo jc pripravila vlada./elo dobn) smo pri tem st^delovali z minisirom Ivanom Žagaricm, večino naših predlogov je upošteval Pakei treh zakonov smo že obravnavali in jlU tudi sprejeli kot primerne za nadaljnjo obravnavr). Prepričan sem. da sc je vsebinska razprava šele začela, saj bo potrebno marsikaj v zakonih o oblikovanju rcgu i^e spremeniti, će želimo, da bomo na koncu i dvelretjinsko večino zakon v parlamentu tudi sprejeli.«
Na vprasatije, kaj meni, koliko bo na ob-
likovanje pokrajin in pt>krajinske zakontv daje vplivalo dejstv). da sc skorajda v vseh predvidenih pokrajinah že prepirajo, kje ho sedež in kam bodi) sodile posamezne občine, je Ktmtii> odgovoril »Priznati m<y ram, da razumem lt)ka)ue skupnosti da se irudijo. da uve[jav;iii svoj prostor v bcîdo-či pokrajinski ureditvi. Mislim, da vsi niti ne mislijo resno s sede/j pokrajin, ampak poskusajo taki^ v svojo lokalno skupnosl pridobiti vsaj določene naloge, kijih bo ta opravljala. Prav se mi zdi, da se vse naltv ge ne skoncentrirajo na enem mestu, kar velja tudi za SAáO. Naloge bo treba razporediti v občine, v katerih sc bodo najbolje opravljale, predlog vlade pa je. da bi bil sedež SAv^I* v Velenju. V posameznih primerih gre zagotovo tudi za rivalstvo med samimi občinami. Poncki>d pa bodo potrebni relerundumi, da se bodo ljudje lahko sami i>dločili, v kateri pokrajini želij<i živeti. Trdim pa, da jc pri regionalizaciji duh iz steklenice Že pobegnil«
»SASA bo samostojna pokrajina«
Ob tem sledi logičmj vprašanje, ki se je marsikomu porajalo že, še predenje Nova Slovenija javno povedala, da podpira le sest pokrajin, da je 14 preveč: ali je torej upravičen strah, da regije SASA ne hi bilo? Kontič je prepričan: »Mislim, da ne. Cas, ko smo razmišljali o šestili ali osmih pokrajinah, je po mojem mimo, ni več politična realnost. Ce pa ocenjujem sirok(^vno, kar si lahk<.5 dovolim» bi si želel nekoliko večje pokrajine. Ko se je številka ustavila na 12, smo v tem prost<ïru ocenili, da ni razlogov, da regije SASA ne bi bilo. Tudi zalo. ker ima nase področje boljše kazalce v primerjavi z nekaterimi med predlaganimi 12 regijami, To je bil tudi razlog, da smo število 12 povečali na 14. /ato razoimem ludi tiste, ki zagovarjajo predlog, da bi bilo pokrajin še več. saj bo v nekaterih primerih temu strokovno zelo težko tj pore kali.«
Bojan Kontič: »Na cesti proti Arji vasi ni Črnit} odsekov, ker je cetotna
trasa *črna','*
Politična jesen bo vroča
Bojan Kontič jc napovedal da bodt) septembra v SD podprli interpelacijo pnv-ti zdravstvenemu ministru mag. Andreju Bručanu. Zanimalo nas je. ali tudi zaradi zamenjave vodstva in spreminjanja pravil igre sredi postopka izbire direktorja v bolnišnici TopoiSica. »To ni razlog» da bo SD vlíí/lla interpelacijo zoper Bručana. V po slánském vprašanju sem sicer c)pozoril na to, kaj se dogaja v Bolnišnici Ibpolšica.
Ni tne motilo, da menjajo direktorja. Opt)Zarjal sem na napake, ki so se ob tem dogajale, ko stj v času postopka izbire direktorja spremenili praWa igre, kar je /2-me sporno. Ne dvcmiim v kvalitete novega direktoija. nisem usposobljeii. da bi ocenjeval njegovo strokovno delo. Želim pa si. v dobro vseh v bodoči regiji SAŠA, da poskrbi, da bo bolnišnica napredovala in da bo zagotavljala kvalitetno zdravstveno oskrbo. V stranki SD btjnio interpelacijo podprli iz drugih razlogov; pnîdvscm zaradi nepravilnostih, ki se dogajajo v zdrav-
stvu. Veliko afer je bilo v zadnjem času, skoraj vsak mesec kakšna, ker je zdravstveni sistem funkcioniral tako. kot naj ne bi. V oči bode divja privatizacija zdravstva. podeljevanje koncesij brez javnih razpisov, na podlagi znanstev in naklonjenosti posameznikom. Naj spomnim še na zgodbe v zvezi z Onkološkim institutom, operacijskimi mizami, gradnjo Pediatrične klinike, smrti na pragu bolnišnic ... V normalnih demtjkracijah bi minister zaradi odgovornosti ki jo ima. odstopil sam. Pri nas pa ni tako, zato moramtJ izbrali drugačne poti. Cas med poletnimi p<ičii-nicami bcmio izkoristili za dobro priprîivo interpelacije, predsedniku vlade pa prip5> ročamo, da še etikral rcsno razmisli, ali bo mag. Bručan še naprej mitiister.«
Ob tem je Kontič napovedal da bo politična jesen vroča, »Volili bomo predsednika države, se pripravljali na predsedfv vanje evropski uniji, ob polovici mandata pa bn vlada morala ugotoviti, da ni uresničila niti polovice obljub i/ koalicijske pogodbe. Zalo bodo verjetno poskušah
to popraviti s političnimi projekti. Ni nujno, da bodo ti projekti dobri. Naloga opozicije je. da bo temu sledila in opozariala na nepravilnosti ter s lem prispevala, da bodo zakotii kvalitetnejši,« je povedal
Ceste ostajajo težava
»Nič mi ne pomaga, če sem v zgodbi o gradnji boljših cestnili poveziiv Šaleške dt> line z osrednjo Slovenijo, predvsem navezavo na avitjcestni križ, i>6siniisnčen. Po-irebon jc optimizem. Ocenjujem, da v tem trenutku ministrstva di^bn) delajo in vlagajo vse napore, da bi čim prej omogočila umestitev trase hitre ceste v nas pn^stor in da bod<i na koTicu pripravili predlog, o katerem se b<>mo pogovarjali ludi v lokalnih skupnostih na tem obniočju,« je začel tretji sklop odgovorov poslanec Bojan Ktmtič, ko smo ga vprašali, kako ocenjuje »hiin)su gradnje iti popravila glavnili pove/xwahiili prometnic v Šaleški dolini. »/ obžalovanjem moram slabo ocenili napoved prcú-sednika vlade Janeza ianše. kije pred dvema letoma na obisku v Velenju povedal da bo gratlnja cestc stekla v letu 2008. Njego ve napovedi niso bile ločne. Ričakati Ní treba še kar nekaj let, da se bomtî po tej ccsli tudi vozili.« je dodal.
Kaj pa sedanja cesta proti Arji vasi ki ima že dolgo ime '»cesta smrti«? Se bo zavzemal za pos<îdobilve na njej? »Na tej cesti je še nekaj zamaškov in kritičnih točk. Ćmih točk nima. ker je celotna trasa črna. Bojazen, da bi s posegi na tem cestišču, ko je ta cesta edina prava povezava z avtocestnim križam, lahko povzročili še več težav in dr^datno gnečo ter zastoje, je žal realna. Imamo sicer še dve povezavi; prvti skozi Lokovico že daim urejajo, posodobitve pa bodo tam še po trebne. Druga je proti Šeniilju in naprej v Polzelo. Prav pa bi bilo, če bi država uredila tudi to cesto, ki je res v slabem stanju. Na to so me velikokrat opozorili ludi tam živeči. Zal je vlada vse pobude, da bi tu postorila kaj več. zavrnila. Menim, da bi biJo potrebno ti dve cesti posodobili, s tem pa bi se sprostil tudi promet proti Arji vasi,^ je po tiskovni konferenci sklenil pogovor z nami Ktmtič.
Večina popis nepremičnin vzela zares
V Sloveniji popisanih dobrih 80 odstotkov stavb in delov stavb, v popisnih centrih Velenje in
v
Mozirje dobrih 90 odstotkov, v popisnem centru Žalec terenski del že zaključen - Informacije na voljo v pisarnah geodetske uprave in na spletnem naslovu
Mite na Hrstič - Pianinc_
Velenje - Krepko v drugi polovici julija smo že, a terenski del popisa nepremičnin, ki seje v Sloveniji pričel 1. decembra lani še vedno ni zaključen. Od treh popisnih centrov, za katere je pristojna Območna geodeiska uprava Velenje, je lerenski del končan le v Žalcu, niedlem ko so v Velenju in Mozirju popisovalci še vedno na terenu, a delo tudi tod, kot pravi vodja uprave Rafael Bohak. po časi zakijučujejo.
»Popisovanje zaključujemo tako, da popisovalci pregledujejo pakete, obiskujejo zadnje lastnike nepremičnin, kijih prej niso mo gli dobiti popisni centri pa v evi-
Od začetka popisa nepremičnin 1. decembra 2006 do 1-julija 2007 je bilo v Sloveniji popisanih L455.948 enoi. kar predstavlja 80,02 odstotka vseh stavb in delov stavb na območju Republike Slovenije. V popisnih centrih Velenje in Mozirje je v tem času popisanih približni 90 odstotkov vseh nepremičnin.
dencah pregledujejo, kateri obrazci so prispeli nazaj neizpolnjc-tu ozimma katerim lastnikom so ptîpisovalci pustili obvestila.«
Znova pa pozivajo lastnike nepremičnin, ki svojih objektov iz različnih razlogov še niso popisali. bodisi da jih popisovalci niso našli doma ali da v svojih pi^štnih predalih (ve[ikí»krai ti niso označeni) niso našli poziva, da naj sami stopijo v kontakt s popis<Jval-cem; oglasijo naj se na geodetski upravi, s seboj prinesejo pt^daike o nepremičnini in opravijo popis. »Ugotovili smo, da je nepopisanih ostalo tudi 37 vrtnih ut na območju vrtičkarskega naselja Kunta - Kinte. Čeprav smo lastnike že decetnbra pozvali, prejšnji mesec pa popis organizirali na kraju samem. ta del v celoti še ni popisan, zato lastnike ponovno vabimo, da se nam oglasijo.«
Večji lastniki, predvsem piidjet-ja. so že predali večino popisnih obrazcev. Pri nekaterih se še zatika, predvsem pri listih, ki imajo veliko nepremičnin, ki niso bile evidentirane na osnovi letalskih IMsnetkov. ker gre za podzemne objekte ali za nepremičnine, pri katerih je prišlo do spremembe lastništva.
S 1. julijem se je zaključilo delovanje brezplačne telefonske številke OiiO 21 66. Udeleženci popisa lahki> za informacije zdaj v delovnem času pokličejo najbližjo pisanio geodetske uprave, obiščejo spletno mesto www.popis-ncpremicnin.sl oziroma vprašanje na* slovijo na elektronski naslov vprasaiyaís^popis-nepremicmn.si
Zoper lastnike, ki svojih nepremičnin ne bodo popisal ali pa so ozinmia bodo podali napačne podatke. so predvidene sankcije. Ker je bil z^kon sprejel v času veljavnosti tolarja, so kazni oziroma globe za te prekrške izražene v tola rj ill in se gibljejo od I DO.000 do 600.000 tolarjev za tlzične osebe. Začetek postopka sproži Cîcodet-ska uprava, ki predlaga geodetskemu inšpektorju, da na podlagi
Zadnji podatki o popisu
Na dan 20. julija je bilo v popisnem centru Mozine po« pisaniJ] 15.758 od skupno 16.983 stavb in delov stavb (92.X %), v Žalcu je bilo od 39.282 popisanih 36.960 stavb in delov stavb (94 %), v Velenju pa od 28.463 stavb in delov stavb 26.262 (92,3 %).
podatkov o lastnikih, ki svojih nepremičnin niso dali popisati, začne posiapek.
Vendar je večina lastnikov vzela popis zares. So pa tudi izjeme, ko su lastniki denimo izrecno izjavili da svojih nepremičnin ne bodo popisali oziroma so popis zavrnih.
Do 20. avgusta bo jašek Preloge miroval
V Premogovniku Velenje in HTZ tritedenski kolektivni dopust - Novo krmiljenje prevažalne naprave bo sodobno in varnejše
Vdei\je, 23. julij - V soboto, 28. julija, se bo v Premogovniku Velenje in in/-ju začel tritedenski kolektivni dopust, v Premogovniku Velenje pa hkrati menjava krmiljenja prevažalne naprave na glavnem Izvîîzu jaška Preloge, kar je tudi razlog za teden dni daljši dopust kol prejšnja leta. Z novim krmiljenjem bodo v tehnološkem smislu pridobili varnejši in sodobnejši prevoz ljudi in materiala vjamo In iz nje.
Glavni izvajalec del bo nemško podjetje Siemens, veliko dela - montaže in demontáže posameznih deh)v opreme, razpeljavo kablov, dela v jašku in na prevaža lni napravi - pa bodo opravili tudi sami Pogodba s Sieniensom je vredna 900.000 l:UR, celotna Investicija, ki vključuje tudi material pa bo siala i)koll milijim evrov.
Ko bodo vsa dela opravljena, na pogled ne bo videti veliko sprememb, in kot je povedal tehnični direktor mag. Marjan Kolene, bo krmiljenje največjo spremembo doživelo z menjavo pn>gramske opreme: * Sed a nji krmilni sistem je iz leta 1985 inje po dobrili 20 letih toliko ziistarel da je po.stajalo njegovo obrat<wanje z vidika varnostirižično, kajti proizvajalec ni več mogel zagotavljati rezervnih delov. Poleg tega je razvoj elektronike in programske opreme v teh letih zelo napredoval.«
Rednega uvoza v jamo in izvoza iz nje ne bo ves čas menjave naprave. to je tri tedne oziroma dokler dela ne bodo končana in bo nova naprava preizkušena, /aradi tega so celoten delovni ritem in dežurstva v jami v teh treh tednih naravnana v skladu s potekom del Dežurni vzdrževalci in drugi delavci ki imajo tudi v času kolektivnega dopusta del<i v jami takšnih bo okoli 50 na dan, bodo v jamo odhajali na jašku Skale ali po nadkopu Pcsje, ki sta tudi sicer običajni nadomestni poti za vhod v jamo za ljudi in material
nikoli	8

NASI KRAJI IN LJUDJE
Zaklonišče še vedno prepeva
ti
' ^ t J' ^
i ^ yj.. 'i •
i
f
V poplavi mladih glasbenih skupin, kijih danes najdcn;o na sceniJc nalo takšnih, ki iiekai veljajo. Določene pa na pavrsju glasbenih vt>da plavajo žc lep čas in se dolgo ne bodo potonile. Odlikujejo jih ichina besedila. dohra glasba in mnogo izkušenj. Taksna jc ludi skupina Zaklonišče prepeva, ki jo sestavljajo člani iz N<we Gorice • Milia Jerovec. Borja Bolčina. Damjan Ma.šera. Davor Skočič - Matja. Mladen Bljetjac. Klemen Kotar
in pcvec Vaiya AJIc. ki jc udgo voril tudi na naslednja vprašanja.
Dohčene pesmu ki jih imale, ao dokaj druzheno kritične. Ste imeU kdaj zûradi teífo te kakšne ictfí^'?
Veèkral ja, V bistvu imam zaradi tega težave 2c celo živijenjc. Ampak nič ne de, borimn se dalje.
Manikdo vpraša, zakaj ne pth jele v sUmnščini. Cmu torej sloi>ettsko ime? Mnoxo mladiii
skupin Lšče imena za svyfje bendě t> angiosčini.
Slovensko ime imamo 7.aio. ker /iviaio v Sloveniji in smo si izbrali slovensko ime, ki nam jc najprej padlo na pamet. Katen' instri/mente uporabljate pri iisti'aijanju? Glas. boben, kitaro, kilaro. bas, saksoUm, trobento, klaviaturo, akustično kitaro in štiri spremljevalne vokale, Kar dosti kaj ne?
Na sceni sie že 13 fei. Veliko
skupin danes hitro razpade. Kaj vas zene naprej? Naprej nas žene kup trinaj-stlettiic. ki nas poslušajo, ki nas imajo rade in nas obiskujejo po koncertih. Sicer vedno preverimo, Če imajo dovc^ljenja staršev, da sc lahko družijo i nami. Drugače pa nas to žene naprej. Pa mislite, da razumejo vašo ^iashop besedila? Mogoče ne direktno, a na nek indirektcn način gotovo. Ce ne, pa nii malo pomagamo k razumevanju. Na koncu vse punce razumejo. Se je v letih od vsei^a zaietka veliko spremeni h? y samem glas-henem stilu?
V biî?lvu že ves čas opozarjamo na to, kar nam ni všeč, kar nas moti v nasi družbi, torej v deželi, v kateri živimo. Rock and roll smatram /a družbeno kritični medij, ki opozarja. Vsaj včaáh je bil glasnik neke generacijo mladih, ki so želeli drugačno družbo, kot je obstajala. Danes ni več tako. Študentje in dijaki so zelo apatični. Ampak mi ženemo naprej neko utopično idejo, da se z rock'nVollom da prispevati k boljšemu jutri.
■ Tjaša
EKO-logija? (proti) EKO-nomiji?
Tudi V tem letu se Mladinski center Velenje s svojimi pn>gram-skimi in projekinimi dejavnostmi vključuje v ir.teiž racijske smernice Evropske unije. Programi so financirani iz naslova /avoda MO-VTT, Nacionalne agencije programa Mlj\Dl V AKCUl in evropskih partoerskili agencij.
Sredstva evropskega programa so namenjena mladim prostovoljcem (dijakom, študentom) in predstavljajo podporno dejavnost rednim programom v okviru Mladinskega centra Velenje in širk lokalne skupnosti. Organizatorji študijskih seminarjev in mladinskih izmenjav spodbujajo aktivno udeležbo mladih na razhčnih področjih njihovega življenja. S tem niladi krepijíí zavest o pomembnosti razumevanja več kulturuih okolij, v katerih živijo.
Programi ponujajo aktivno, atraktivno in .'animivo preživljanje prostega časa ter omogočajo dru-
ženje z mladimi iz livropc. V akcije v Avstriji, Nemčiji hi Sloveniji je čez poletje vključenih 17 mladih.
Udeležene! tokratnega studijskega obiska z naslovom Health & Ecology contra Economy', ki je potekala v začetku julija v Lin-zu (Avstrija), so se soočili z izzivi
v družbi, kijih siceršnje delovanje v ujiliovem lokalnem oko^u za po Slavlja: liKOl.OSKA O/AVli-SCFNOST!
Trije Slovenci - Jasmina Grud-nik. Mihael Stopař in Branka Jo-vanovič tern Francoz Aulne Bo-niface sn sc vključili v mednarodno pisano skupiuo udeležencev iz
Madžarske» Češke. Poljske, Italije in Avstrije.
Predstavljene so bile globalne n'iciode za re^vanje vprašanj nehumanosti pogojev dela v kapiia-iisiični družbi-te »vrednote« namreč prevzema tudi Slovenija. Mladi so kritično razmišljanje o kapitalistično naravnani družbi, hranjeni z mediji in željni nepotrebnih materialnih dobrin, ki ustvarjajo presežek odpadkov. Človek kotustvaïjalec in porabnik presežka (prc)pušča za sabo ekološko, dr užbeno-so cil ano ce ravi] i >vesj c.
Po programu so udeleženci prepotovali zgorujo Avstrijo, si ogledali znamenitosti, ekološko naravnane tovarne in agencije, ki urejajo področja ekologije po evropskem modelu in standardu, na katerega se ho Slovenija prilagaja v naslednjih letih.
Mnsnja in stališča, izralena v Članku, ne izražajo nujno tudi mnsnj in stališč Evropske komisijd 02. fUscionalne agencije programa MU^Di V AKCIJI.
Zlata
maturanta o maturi
Kaja Šifer: Nad rezultati mature sem bila /elo presenečena, ker sem imela matematiko na nižjem nivoju, kar pcv meni. da bi la iko imela največ .M točk. Druiače se mi zdijo na maturi predmeti zelo neenakovredni, eni so dosti težji kot drugi. Študirat grem arhitekturo, pri kateri me navdušuje to, da gre za eno vejo umetnosti. Vedno sem se želela ukvaijati z umetnostjo, poleg tega pa arhitektura združuje tehnične vede iu družboslovje.
Žaii Markan: / gotovostjo lahko trdim, da sem bil vesel. Pričakoval sem približno 28 točk, zato senj bil nad rezulta-
tom presenečen. Oez lettj sem se učil manj kot na koncu za maturo. Najbolj me je šokiralo, ko sem izvedel, da s"va le 2 zlata maturanta. Kakšna se mi je zdela gimnazija? Rumena. Najtežji je prvi letnik, ker potrebuješ čas. da ugotoviš. kakšen je sistem, V drugem si ga že navajen, v tretjem pa je poiem že lažje. V tretjem letniku sem se tudi najbolj približal odličnemu uspehu. Na gimnaziji so mi bila všeč tla v prvem in drugem nadstropju. Mtnidrian. Studirati pa grem informatiko v Maribor. Ob vseh urah, ki jih preživim 7.a računalnikom, je to skt^raj logično. Vendar bom moral kar precej študirati glede na to, da sem jo imel na maturi 3. V Maribor grem. ker se mi zji lepši. Mogoče bi samo še nekaj sporočil bodočim maturantom: danes so dovoljene sanje. Naslednje let<i je nova matura.
Prazna kultura
V teh vročih poletnih dneh se dogajajo čudne stvari. Kni očitno mislijo, da so oprali že s lem. da so prireditev najavi in tudi objavili v osrednji publikaciji Turisti čno-informacijskeg a centra. Prejšnji teden smo eni od naših »počitniških moči<^ naročili, da pripravi dva prispevka. V naš časopis uaj bi prinesla dogajanje s poletne-ga vrta Shake kluba, kjer naj bi večer potekal v riimu flamenka. obiskala pa naj bi tudi Mladinski center Velenje ter predstavila tamkajšnje dogajanje. Žal z vsem skupaj ni bilo nič. V Shake dubu so zgoli ponujali koktejle. Mladinski center pa je bil/iipni
/elo klavnia je tudi slika razstavišča .^60, ki smo ga v Velenju postavili z evropskim dcnatjem. pa je kljub temu. da smo v Velenju znani po tem, da imamo veliko kulturnih ustvarjalcev, ki imajo kaj pokazati, v teh poletnili duch, ko se pri nas ustavi tudi kakšen turist, povsem prazno.
MAUA ANKETA
Dogaja ali ne?
Poleti je ozračje dosti bolj sproščeno kot med letom. Ravno tako je s prireditvami, za katere se nam včasih zdi. da jih sploh ni aii pa da jih je malo. Da otrokom tie bi bilo dolgčas skrbijo Mladinski center Velenje, M/PM, Ljudska univerza in še kdo. Na Velenjskem gradu se prireditve odvijajo vsak teden. Na splošno pa se največ stvari zgodi ob petkili. Nekatere mimoidoči povedali, koliko so seznanjeni s prireditvami in kaj počno med počitnicami:
Ana Mevc: »Dogajanje v Velenju po malem spremljam. Vem. da je bil v Šoštanju končen Zaklonišče prepeva, so
delovala sera pri mednarodnem taboru l.ollipop na jezeru, kjer je bib res fajn. Glede na to. da sem sama maturantka, vem. da je bilo nekaj prireditev za maturante, pa tudi drugače mislim, da se sploh med vikendi predvsem na Cankarjevi ulici dosti dogaja. Razni trgi in umetniki prihajajo in se predstavljajo.«
Jan Škoberne: »Prireditve spremljam bolj malo, saj sem bil d<5 sedaj bolj drugje kot v
Velejiju. Ven\ da se v Mladinskem centru prijetno hladijo n^i kavčih. v Šmannem ob Pakijedo zelo dober sladoled in ga delijo vsem naokrog. Spomnim se tudi, da je potekal Mastodonc-fest, čeprav ne vem, koliko je bil obiskan. Drugače menim,-da gre v tem času za običajno poletno mrtvilo.«
Alma Doric in Veronika Vi* vod: »Med počitnicami čas preživljava zuniO, hodiva na igri-

šče, včasih obiščeva vilo Moj» co, kjer greva na internet, S prijatelji se dosti igramo na igrišču. Meniva, da je prireditev in dogodkov dovolj. Ni nama dolgčas.«
Blaž Dolin-sek: »Med počitnicami se večkrat odpeljem v kakšno drugo mesto. Mislim, da je prireditev v Velenju premalo in da je izbira dokaj skopa. Zato se tudi raje odpravimo kam drugam.*
■ tr, ab
Kje dogaja
V	soboto je bil večerni sprehod po mestu pricei nenavaden. Ulice so bile bolj prazne kot dan prej. tudi lokali pred Rdečo dvt)rano se uiso mogli pohvaliti s pretirano obiskanosijo. Drugačna pa je bila scena v [i)kalu Riimo pri velenjskem baz.enu.
V	Velenju nekateri lastniki lokalov vztrajno skrbijo. da sc, predvsem ob vikendih, kaj dogaja. V Ritmu so v soboto za svoje goste pripravil koncert. Nastopila je skupina L.umiiiodosche. ki ie nastopila tudi na letošnjem Rock Oîoècu. Obiskovalcev je bilo veliko in hitro je postalo jasno, zakaj se ne zadržujejo kje drugič. Verjetno bo zanimiva v Ri(mo pokukati še kdaj, saj to go-t{)vo ne bo prva in zadnja prireditev, ki se je tu odvila,
■ fjasa

"Naučiti sem se moral veliko pametnega^ da sem lahko povedal kaj neumnega"
So bile ejic <id besed predelave "Greva sc Ježka". Na odru so v malo več koL uri Vcsiia Pcniačič Žutiic. Maliia Vastl in Joži Saiei prikazali ?jvljcnjc slovenskega satiri k;^. mladinskega pisatelja, igralca. režiserja, humorista, pesnika i o šansonjerja Franeia Mil-črnskega Je/ka. Njegovo zgodb«), ki sc je nehala odvijali leta 1988. so predstavil; na način, ki ga v klasičnih življenjepisih Jie bi mog h nají i. Nazornf} in z njegovim hu-nioijem začinjeno igro so dt)daIno obogatili z njegovimi pesmimi, kol so Ne čakaj na maj. Kako sva si ra/Iična. C^inca Marines ia druge. Izognili se Zvc/dici Zaspanki in mnogim z^^odovinskim Izjavam, ki jih jc i/rekel v ćasu svojega službovanja lako na radiu kot lele-ÝiJiil Predstava, ki v sebi ne nosi balasta in odvečnih scenskih pri-pomočk<5V. gledalca §e b(^lj pritegne. da napne usesa in dobro prisluhne vsaki besedi, ki jo povesta igralca.
Cq jc življenje izjemnega slovenskega umetnika dvajsetega stoletja ugasnilo počasi in liho. je aplavz predstavi, ki so jo v Vele-
nju prešnji četrtek predstavili na gradu, doživel glasen konec, saj se lep čas ni bolel umirili. To pa pove skoraj vse o tem, kaktj dobra
je predstava in kako vam ne bo zal če si jo boste ogledali ob naslednji priložnosti.
■ Tjaèa
Materialni svet v duhovnega
Od prejšnjega ledna dalje je v Šol>ianjski galeriji na ogled razstava se ene umelnice. ki se prepušča Irenulnemu navdihu in svoje slikarske umetnine usivarjH takrat in tako, kol ji narekuje srce. Ivana Ajirić Todič, rojena na Hrvaškem, kjer je v Zagrebu obiskovala akademijo likovne umetnosti. že od 'ela 1992 živi in dela v Celju.
Ciklus slik. ki so razstavljene v Šoštanju, je 'lasial prav/a to razstavo. Kolje povedala avtorica, je zelo vesela, da lahko razsiavlja v tem prostoru. Zelo zadovoljna je bila tudi ob kriliki Milene Koren Božiček, l'a je med drugiui zapisala, da "... ixedsiavilcv novih del z umestitvijo v nek časovni okvir in /M/i\o del:5ma v preteklost, deloma pa v prihodnost, usireza njenim ustvarjenim delom in njeni posebnosti. Redukcija i;^ raznih oblik in vrednoteiije med mono-kornimi dogajanji na platnu, vodila k postopnemu opuščanju
Z leve prot desni: Mihjka Komprejf Urška Aplinc, ki /e s poBZifo Roka Kornela poskrbela za
krajši kulturni program, in avtorica Ivana Andric Toćić.
iradicionalnih elemenlov slikarstva, ki ga doseže z misicrioznijn vtisom lebdenja prekrivajoče barvne koprene. Konturo oblik niso izrazite in se zlivajo s sosednjimi ploskvami. Novousivarjeni slikovni svclovi v lebdečih prostorih so morda metafore <isebTiih
presojanj avtorice, ki asociirajo na duhovne ekrane, skozi katere spreminja materialni svet v duhovnega." S U) kritiko je kuraior-ka opisaJa vse. kar je slikarka čutila ob ustvarjanju in želela sporo čili, ko so slike dobile svojo končno podobo.
Oe želite tudi sami videti, kaj, ij) občutili sporočiio. ki ga Je skozi slike moč prebrali, se odpravite v Mostno galerijo Šoštanj. Odprta je vsak dan od štirih do sedmih popoldne, ob sobotah pa od desete do dvanajste ure.
■ TJaéa
Plesni kampus Izola
Plesni kampus v Izoli je letos zopet odprl vrata. Od 11. do 2.^. julija je. 10 pol že 5. leto, v IzoU plesalo in se izcjbra/evalo kar lepo štedio mladih in uspesnih plesalcev in pedagogov iz S ledveni je in tujine, prav tako tudi plcsalci in pedagogi Plesnega studia N in Plesnega teatra Velenje. Letošnji prizjiani strokiivnjaki so poučevali različne plesne tehnike: hip hop, balci, modem» laiino, modern jazz, gyrokincsi^. Ilot^r work, kontaktno improvizacijo ia druge, EUcraii sla potekali tudi koa»-ografska in gledališka delavnica, ki plesalcem pomagata i/<ibIikoYali Se tisto podrobnosti, ki pripomorejo k boljšemu nastopu. Plesni kampus so tudi lelos vodili v svetu priznani pedagogi kot Libby Farr (balel. gyr-okinesis). Seiaiin Kara (hip hop, jazz), Jack Gallagher (modem-coun-lertehnique). I3ruce Taylor (modern jazz), Jens líiedermann (floor W)rk, kontaktna improvizacija), če omenim samo nekatere. Skratka • sama /veneča imena iz sveta plesne umeinosii.
Program poleka po strogo določenem urniku, ves dan in v različnih zahtevnosinih stopnjah. Plesni kampus pa ni samo izobraževanje in spoznavanje novih plesnih tehnik, je ludi prijetiu) druženje, spoznavanje novih ljudi, priložnost nastopanja in si;lepanja novih prijateljstev.
Tako je ludi letos na kcmcu prvega dela Plesnega kampusa potekala produkcija, iw kaieri so nastopali vsi plesalci kampusa. S svojima avtorskima solopicsoma pa sta se v prvem delu kanipusa predstavili tudi I le-lena Plazi (nienlorica: Nina Mavec Krenker) in Vita Ivanek (meutorica: Rosana Horvat), obe plesalki Plesnega studia N. Predvsem pa jc Plesni kampus užilek za plesalccbi ljubitelje plesne umeinosii, pa čeprav je treba delali v prostoru, kjer se temperatura dvigne rudi do 40 stopinj Celzija, Vendar nič zalo. saj toga sploh ne opaziš, če pri svojem delu uživaš.
Delavnica gyrokinesis Polona Boruta, foto: Kîara Selatin
F>KTW K:oi_orsr
Kupovati in še enkrat kupovati.
Urban Novak
Kdor se po /nestn sprehaja Ixill odprdfs oci w uide. da se po-/lovfio na veliko ffraiiilo ali pa se še bodo .^radifi fiakapovalfii cerh in. V Velenju no se znčeii pojavljati na ohrobju, v hidusirijskih conah. kurje kmec koncem prav. xaj is^eda da jim je bi! la prostor tudi dejansko nanmtjefi. Prav je wdi da so, saj imamo le^a ne^ posredno korist vsi mi, konènî uporabniki. Konec koncev naku[H> valni centri omo^oč^jo no\'e zaposlitve in nova delovna mesta. A holí zaúrbljiijo^.i so postranski učiiiki. Mesto kot celota je sestavljeno i: različnih dejavnosU, predelov, stavb i/i ljudi. Vsi skupaj tvorimo takoimenovano me.sino tkivo. Del mestnega tkiva so (udi siavbe in oblekli, ki sestavljajo me.uo. In stavbno mestno tkivo v večini se.'UavlJajo stanovanjske zgradbe. Zgradbe v katerih preživimo većino svojega prostega črna, zgradi)t s katerinU se uh'arjanto.jih popravljamo, večjnio ali pa manjšamo. Zdrava kmečka fHimet nam narekuje, da hi morale sUmovanj-ske stavbe hiti daleč najlepše ali pa vscy precej i)omembne. Vendar ie kraiek spre^iod po mestu pokate obnitm situacijo, iz stanova tiskih stavb in bhkov odpada omet. na ogled so neenotno obdelani balkoni, povsod rja in precej zanemarjena okolica. Novej.^i .stano-varyW bloki običajno .uoji/o namesto v zelenju na parkirišču, ki se razfeza okoli hloka. Po drugi strani pa pogled na nakupovalne centK daje vtis sowzmerne urejenosti, velika fin polna) parkinšCu, ki so običafna sD'ar za nakupovalne centre, no\e in .'^'eileče fasadt ter množico zadovoljnih ljudi, ki po.<;edaJo v ali pa pred /yimi. Torej česmo malc£ ironični potem so l/udje zamerdali .^^voja domovanja za nakupovalne centre. Dan razdeliš na osemurni delavnik, preostanek dneva pretiviš r nakuiiovalnem centru in se zvečer odpraviš domov .spat. V hotel Domač hotei To je nekaj selo razumljivega. Zakaj bi .sedel doma će so v.si t^vji znanci in prijatelji razkropljeni po nakupomlnih centrih. Gremo ^a in bomo v družbi, pa irgovine so blizu in po možno.\ti še kakšen bar, kjer dobiš osvežilno pijačo. Ta socialni eksperiment nakuifovaftia " množici in posedarya pred nakuix>valnimi centri ima tudi svojo iH)zitivno plat. Takole na splošno vzeto pomaga pri zmaitjševaftju jmahe energije, ki je v poletnih mesecih potrebna za ohlajevattje domov. Veliko bolje je. če .çe vsi hodimo hladil v nakupovalne ceniK kol pa rV sedimo doma In se hladimo z lastnimi napravami. Oe ne drugega se to pozna vsal na računu za elektriko. Da pa bi takšna ekološka računicu res držala M se morali tja vsi prt{>eljati s kolesi namesio z aviomoblli. Pofem bi lahko imeli nakupfnvini centri Uidi \ečje zelenice in mogoče. Čisto mogoče, kakšno drew pfed njimi. Verjetno bi bilo precej hecno videli nakupovalni center obtožen s parkiranimi kolesi, žalostno je tudi. da .se nihč-e ne vpraša ali so stvari, ki nam Jih ponujajo kvatiieuie in ali bile narejene brez povzročanja socialnih konfliktov. Obíčtíjno so to neprijetne re.snice, kijih vsi tiščimo daleč v kot pozabe. Nihče wč ne zahteva kvaliieio pred ceno. večina samo œno. tu pa tam pa se najde še kakšen, ki zahteva ugodno Ceno za ugodt^o Icvaliïeto. In običajno je nOja kakovost tudi vzrok za zaiMran krog ponovnih nakupov isîih sîvari. Se manj se ve ali pa razmišlja o socialnih vzrokih lako /)oceni prodajanega blaga. Ce .sle kdaj pozorni in pogledate na zavihke, ^/V Je bila kakšna stvar izdelana, bosie opazili, da večina izdelkov k nam pride iz indije. Pakistanu, Bangladeša. Kitajske,... Velika večina ljudi tako ali lako ne ve natančno kie so le države, še mani P^ kdo dela v to-vann/li, ki izdelujejo stvari, ki so potem lako ugodno napr^)daj tukaj pri nas. Večina leh stvari je izdelana v tovarnah kjer vladajo skoraj sužnjeiustniške razmere, kjer se delavce zlorabila, preteita. kjer delajo otroci, kjer smrti m fmkodbe med delom niso nič /«> sebnega ali neobičajnega, in kjer so plačila nizka, zelo nizka, ijudje delajo v lovamah dosiiknu za mard kot evro na dan. Zakaj? Da lahko mi kupujemo pomii blago, in če se s lem	še enkrat .sprehodite f>o nmtu kmalu
ugoioviie. da so svetleče in nove fasade nakupovalnih centrov le krinka za globoke SiKialne prepade v globalni družbi ler.skrivališče tentačriega izkori.iičvval.skega .stroja (iudi na drugi sirani planeta.
Zato ne smemo hiti presenečat, če se bodo kd^l tudi pri nas ptf/a-vili lerorisU, nam />odiaknili bombo, jo sprotiU in p opravičevali z izkoriščartjem ljudi v revnih deželah.

107,8 MHz

Glasbene novičke
Prijazen dopust vsem, ki odhajate
Z jutrišnjim dnem zapirajo vrata sievilni delovni kolcklivi. med drugim Gorenje, Premogovnik skupaj s hčerinskimi pt^djeiji in Veg rad. S Icm pa se bodo vrste moćno ra/redôile ludi drugťxj. se poschcj tam, kjerîio zaposleni zakonci tistih, ki bodo imoii kolektivni dopust. D<ipuslnisko razpoloženje je la čas res na višku in najbolj pogos-
netila. Kar 57,1 odstotek jih pravi, da bodo dopust preživeli doma. 28,6 odstotka jiJi bn odšlo na Jadransko morje, 14,3 pa odpotovalo v druge kraje.
V icm času bodo seveda močno razredčene tudi naše vrste, a smo se razporedili tako in se okrepili se s počitniško pomočjo, da bomo vsee-
Nasi koiegi z Radia Aifa (z desne) direktorica Tadeja Konečnik, propagandistka Kiav-dija Blažek in vodja tehnike Robert Mori so od/oceni, da bo prihodnja polovica leta še
uspesnejša od prve.
ta tema pogovorov, še posebej, ker za letošnje le-io še kako velja, da je vroče, velikokrat prevroče, in da je voda zelo dobrodošla ohladitev.
In kje bodo pre^.ivljali polelni dopust poslušalci lladia Velenje. Na nasi spletni strani, ki jo radi obiskujete (radiovclenjc.com ). smo objavili o tem anketo. Moram reči. da iias je precej prese-
no /, zanimivimi temami dobro polnili strani Nagega časa in <tddajc Radia Velenje. Podobno velja tudi za naše kolege na Radiu Alfa, ki so letošnje polletje dobro sklenili, to pa jih je vlilo voljo, da bo druga pokwica lota še boljša,
■ mz
Eiáb
na krotko •••
Legendarna zasedba The Poiicej ki je konec 70. in v začetku 80. letih prejšnjega stoletja doživela vrhunec slave, spet razveseljuje množice ljudi po vsem svetu. Kot kaže se je sloviti ameriški taper 50 Cent malce prenaglil, ko je napovedal, da bo njegov aibum izáel 4, septembra. Sedaj že ugotavlja, da mu ne bo uspelo ujeti omenjenega roka. Tako je izid albuma Curtis iz 4. septembra potisnil na 11. september. Po več kot šestih letih se v glasbeni cirkus vrača eden od ustanoviteljev sodobnega rapa. Ice Cube. Rokerji Big Foot Mama snemajo svoj šesti album. Naslova niso izdali, nove skladbe pa bomo lahko slišali jeseni. Zdravstvene oblasti v Hongkongu so mlade opozorile, naj ne pojejo kaiaok, če se niso učili petja, saj tvegajo kronično okvaro glasu.
I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliši-^ te v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po • poročilih ob 18.30.
1.MELANIEC-CAROLYNA
2.	DAVID GUFTTA-LÛVEIS GONE
3.	JINX. NAGEMU SITI
LESTViCA
'm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak biinek v tedniku Naš lias. Vrstni red v nedeljo. 22.07.2007 (§t:739);
1.	URŠKA IN TURBO MNS: Famje glasno juckdjo
2.	SPOMINI: Zagrabi me
3.	FRAJTON ŠPEiA; Ljubim poletje
4.	ZAPELJIVKE: Rdeôimak
5.	MALtBU: Kup problemov
6.	POGUM: Š'ntjernej^ sejem 7 GDLTi: Bodeča Neža
8.	VESElf ŠTAJERKE: Sama bom ostala
9.	NAVOIH: Mobi polka
10.	CEGLAR: Mreža dveh ljubezni «»•ve<na: nvww.radiovelenje.com
■ Vili Grabner
Sting z ženo izgubil tožbo
Britanski pcvec (55) in njegova žena Trudit Siyler (53) sta izgubila sodni spor / bivšo kuharico /aradi spolne diskriminacije in ji morata izplačali 40,000 cvrov odškodnine. Bivši v<îdja skupine Piv lice je obložen, da je 41-leino Jane Martin nagnal iz njunega domovanja v Wililîshiru v ju/ni Angliji. ko je izvedel, da je zanosila.
Jane jc /a obtoženega delala osem lei ter kuhala tudi za zvezde. kot so Madonna, lîllon John in Bob Geldof, vse dokler ni bila odpuščena aprila 2006.
Madonna in Guy nadzorom
pod
Cilasbenivrežiserski par Madonna in Guy Ritchie, ki sla pred kratkim posvojila Davida, dečka iz Malavija, bosta v svojem razkošnem londonskem domu pet dni g os I i la socialnega dclavca, ki bo ocenjeval njuno primernost za
I
krušna starsa. Socialni delavec iz Maiavija ho analiziral odnose znotraj družine Madonne in Ciuya Kitcbicja icr odloČil, ali slavni par lahko dobi trajno skrb-nisivo nad iriJeta starini malavij-skim dečkom Davidom Bandom.
Shakiro zahteva
predporoino
pogodbo
KtUumbijska pop diva Shakira je od svojega zarf)čenca Anlonia de la Rue pred septembrsko poroko zahtevala prcdporočno pogodbo.
Po pr)r<ičaniu ar^gen-linskega Clarina naj hi Shakiriii zaročcncc Antonio de la Rua. odvetnik in sin nekdanjega argentinskega predsednika, pred př>rok<3 moral podpisati pogodbo, s katero se ob morcbiini lii-ćitvi odpoveduje ce-iotncmu Shakirine-mu premoženju. Shakira in Antonio, ki sta zaročena že ^st let, sc bosta septembra poročila na posestvu 30-letQC pevke v Punta Cani v Dominikanski republiki.
Na lovu za Severino
Popularna hrvaška pevka Severina je med snemanjem lllma Du-fiovi Sarajeva gola pozirala svojemu prijatelju, slikarju Adinu lie-bibu. Ko je novica prišla v javnost. se je začel pravi lov na aki. ki mu povpraševanje močno zvi-
šuje ceno. Severina frcnd je skupno Ime za umetniški projekt, v katerem je sarajevski slikar Adiu l-Jebib v osmih mesecih v treh oljih ter dvajsetih risbah „ovcko-vcčii" popolnoma golo hrvaSko pevk(i Severino. Ideja zanj je nastaja med snemanjem filma Du-h(ivi Sarajeva, v katerem je igrala tudi Severina.
Pomembna je somozavest
Jeniiïer Lopez je pred kratkim izjavila, da ni več razvajena in muhasta zvezdnica ter da zalo noče več niti slišati za svtjj umetniški vzdevek J. Lo.
Pevka, plesalka, krcatorka in šc marsikaj krasi zadnjo naslovnico revije Glamour, kateri je dala tudi obsežen intervju. Najbolj zanimivo je bilo njeno mnenje o tem. kaj je po njenem mnenju najbolj seksi stvar na ženski: «Samoza-vest. To razlikuje punco s popolnim telesom» ki nosi enodelne kopalke. ker misli, da ni dovolj suha ali pa da nima dovolj velikih prsi, od punce, za katero ljudje pravi-
jo, da je malce bolj okrogla, a kljub temu ní>si bikini, fantje pa si mislijo: 'Uau. kako jc soksi.-' Vse je odvisno od tega, kako se p(ičutiš v svoji koži, Cîre za projekcijo razpoloženja - zadovoljna sem s lem, kar sem.«
Paris mnenja, da sta z Victorio sorodni duši
Paris j« rekla, da bi se zelo rada družila z Viciorijo. ker misli, da sta sorodni dusi. Medtem pa je Victoria svoji prijateljici mriviv hladni> odgovorila, da niti mrtva ne prislane tia lo ptmudbo.
Sicer Victoria, ki je v zadnjih mesecih sklenila prijateljstva s hollywoodskimi zvezdami Tiv mom Cruiseom in njegi^vo ž^no Katic ilolmes ter z Jennifer t.<v pez. misli, da biji druženje s Paris lahko škodovalo. Ker je njen cilj poslali znana osebnost v Hollywoodu. ne želi, da se dru/j z biv-^Ci zaporniški) pllčko Paris Hilion.
Slavni taki
26-lelna glasbetîica Kerry Katona, bivša članica skupine Atomik Kitten, je skupaj z možem, 36-let-nim Markom Croilom, gledala televizijo, ko so v njuno hišo vdrli zamaskirani roparji.
Njo so skupaj s pelmesečno hčerko Heidi zaklenili v sobo, on pa jim je moral pokazati, kje imata skrite dragocenosil. Roparii odnesli Kerryjin zaročni in poročni prstan ter odpeljali BMW-ja. Kerry KaK^na zdaj okreva v hiši dobrih prijateljev. Njen tiskovni predstavnik Max Clifford je dejal, da se je do ropa Kerry počutila z.elo dobro. "V hiši je bila le nekaj mesecev, poročila seje, dobila otroka, zdaj pa se je zgodilo to. Pi) lem dogodku pravi, da se ne more več vrniti
VELEKje
IWÍfjlíJ
Pred mestno hišo so v teh
v y . .
dneh postavili dve maJo različni
klopci. Uslužbenci občine so se že razveselili, da bodo po uveljavitvi pro-tikadil^ega zakona imeli kam hodhi na »čik pavzo«. Pa niso bile postavljene zato. Arhitekt Goian Semečnik jih je tja postavil zato^ da bi jih testirali. Zato, ker Izbirajo nove klopi za Sončni park, ponudbe na tr^ pa menda ni. Ekolog Emil Štei1>enk je bil z novo klopco kar zadovoljen, Semečnikova sodelavka Marina Krmpotič malo manj. Ugotavljala je, da klop ni primerna za bolj suhe. Goran pa je le našel pozitivno last« nost. »Poležavati na njej pa se res ne bo dalo. Naklon je prevelik!«
Pred nekaj tedni se je upokojila dolgoletna tajnica župana Mestne občine Velenje. Srečko Meh je nerad priznaval, da mu je bila desna roka, včasih pa tudi strelovod za sprejemanje in Hodganjanje nepotrebnih gostov«. Majdi se nikakor ni bilo enostavno posloviti od občinske stavbe, v kateri je preživela velik del svojega delovnega obdobja, zdaj pa je presrečna med svojimi rožicami, ima jih toliko, da je resna konkurenca velenjskemu PUP-u. Ko se jih naveliča, pa odhiti na Vir za katerega pravi, da je drugi najlepši kraj na svetu. Najlepša je seveda Gortina na Koroškem, kjer je njen dom.
Po mestu kroži še ena šala, zakaj se je župan Srečko Meh skorajda na začetku novega mandata upokojil. Najprej ga je zápust la tajnica, po leg tega pa so v
službi za stike z javnostjo, ki ima prostore tik ob županovih, v letošnjem letu štorklje tako pridno nosile, da je ostal skorajda sam. Kar tri »piarovke« bodo zibale, dve že v nekaj dneh, ena pa kmalu po novem letu. Sedaj ima župan veliko dela tudi s tem, da uredi delo v ufh ravi tako, da bodo Informacije na voljo vsem, ki jih potrebujejo. Ali pa se je morda ustrašil, da štorklja potrka še pri njem. Četudi le politična. In prinese kakšno kukavičje jajce. ''Halo, kaj je res noseča tudi Marjetka Gabersek Golež?"
Kmetavzorske igre iř
da njiliDv namen nI obogaietl, (enivec omogočiti ljudem zabavi).
Nesebične podgane
Slrokovniaka bcrn^ke univcr/x Sla s poskusom doka/ala, da so podgane pripravljene nesebično pomagali ne/nanlni živalim. Podgane naj bi bile pripravljene po-magali le. će so bile ludi same prej deležne pomoči. Claudia
co pretepel do snmi. Veicrlnarji s lesil ugotovili, da je pobesnela lisica imela slekli-no. Kayshun, ki /daj okreva po ugrizu, se nI prav nič pritoževal nad bolecijio. »Bilje po
V zvezni državi (îeorgia potekajo vsako lelo nadvse zanimive igre i naslovom Rcdncck Clames, kar v prevodu pomeni kmeiavzarske igre. Vsa sivar se je začela Icia 1996, ko je Aiîania ^osiila poleine olimpijske igre. Takrai so se na račun Ai-lanie in (îeorgie siresale šievilue šale, v smislu: »Kaj bodo ti kmeiavzarji gostili olimpijado!?« V odgovor si je Mac Davis, se danes idejni vodja projekta, zamislil posebno vrslo tekmovanja /.a kinelavzar-je. Iz šale je stvar prerasla v resen dogodek, ki ga vsako leto obišče na lisoče liu-di. Discipline kmelavzarskih iger so seveda imenu primerne. Tekmovalci tekmujejo v metu pokrova stranisčne školjke, v skoku na irebuh v blaco ild. ljudje pa še vedno govorijo o 12-letncm fantiču, ki je leta 2000 na pazduhe odigral popularno južnjaško odo Dixie. Marsikdo bi pomislil, da je Mac Davis z idejo obogatel, glede na lo, da ic prireditev vsako leto popu-larnejša. Davis oslaja skromen, zalo ves izkupiček od kmeiavzarskih Iger namenja v dobrodelni namene. Organizator pravi.
Ruue in Michael Táborsky Ruttejeva sia podganam ženskega spola najprej pokazala posebno vajo, ki je od njih zahtevala pripravljenost na sodelovanje. Podgane so morale pritisniti m poseben vzvod in tako pomagati drugi podgani, da je dobila hrano. Rezultat poskusa je pokazal, da so podgane, ki so bile v preteklosti deležne ptímoči, bolj pripravljene pomagati tudi drugim živalim.
Nasedli Presley
v nemškem lcti>visču Iravemunde so na obalo ^nasedli« kralj Ariur, nekdanja državnika Kohl in Ciorbačov, BIvis Presley in Al-l>ert r.insiein. 13rez skrbi, ne gre za prvoa-prilsko potegav^ino, beseda teče o festivalu Sand World (Peščeni svet), na katerem so se zbrali najboljši umetniki, ki iz peska oblikujejo neverjetne skulpture. Festival, ki bo trajal do začeika septembra, teios poteka že šestič iu v lo letoviško mestece v bližini I.iibecka ob Ballskem moiju privablja staro In mlado. Zrnati pesek je seveda nara-
ven. kljub temu pa ustvarjalcem omogoča izdclíívatiie več metrov visokih skulpur-rekordni kip se dviga kar II metnsv visoko, /a upodobitve znanih ljudi pa bodo porabili okoli devet lisoč ton peska. Na delu je bilo 75 umelnik(ïv. ki v teh dneh le še di)kon-cujejo izdelke, ki so tako kakovostni in otv stojnj, da bi morali zdržati vseh šest tednov festivala.
Petletnik umiril lísíco
Petletni Američan je tia družJnskem pikniku za vrat zagrabil pobesnelo lisico, ki je imela steklino, in jo držal več kot minulo. »Želel sem zaščititi mlajšega brata,« je dejal RiiVShun McD<wcll. ki ga je lisica ugriznila, medtem ko jo je tiščal k tlom. To je videla tnatna. ki ni mogla veijeti svojim očem, kaj zmore polletni fantič, lemuje pomagal tudi (Kim Ryan Thompson, ki je fanta potegíiii stran od nevarne živali in jo brcnil stran. Pomagal je še st)sed, kije proti lisici spmžil tri strele, a je žival le ranil. Nedokončano je dokončal rhcîmst^n. ki jc ranjeno lisico s pali-
vsem zbran in prav nič ga ni vrglo iz tira,« je povedala njeg<iva mama Shinda l.inder. »Nisem si mislila, da lahko stori kaj takega. Bil je tako pogumen, jaz pa sem bila popolna ^včna razvalina.«
Posebno dovoljenje xa splav
Indijska ministrica za razvoj maler in otrok Renuka Chowdhury je podala predlog zakona, po katerem bodo vse registrirane ženske v Indiji za splav morale zaprosili /a posebno dovoljenje. Chowdhuryjeva meni. da je predlog zakona prvi korak na poti k preprečevanju splavov nezaželeni!]
zarodkov deklic. Kljub temu da sta ugotavljanje spola pred rojstvom in selektivni splav v Indiji strogo prepovedana, se vsako lelo rodi mnogo več dečkov kot deklic. Chtwdhuryeva želi tudi. Ja je splav dovoljen le v določenih primerih, vendar ni povedala. v katerih, Prepričana je, da bo registriranje nosečnosti pri vladi povečalo nadzor nad nosečnostjo in zmanjšanje števila splavov, ki so se močno r^izširili predvsem na severu države.
frkanje
Se bo vroče
Doživeli smo pravi po
Ictai vročinski udar. A tO menda še ni nič v primerjavi s tistim, kar nas še čaka. Obeta $e nam vroča^ vroča jesen.
V Ljubljano
Mnogi sele zdaj razumejo, zakaj se je donedavna diretóorica Sa šine gospodarske zbornice AJenka Avberšek tako vneto zavzemala za čim hitrejši začetek j^radnje ceste 3. razvojne osi od Velenja proti avtocesti in s tem boljšo povezavo z Ljubljano. Tja se bo zdaj vsak dan vozila v službo.
Kaj vse je v zraku
Spet smo slišali poroči* la, da je tudi v velenjskem zraku preveč ozona. Torej Še nekaj, kar je v Velenju v zraku.
Imenu primerno
v Šoštanju bodo kmalu začeli obnavljati Primorsko cesto. Cisto sezoni primerno. Saj zdaj vse potři vodijo v »Primorje«.
Vsaj stol! bodo
v Rdeči dvorani bodo dodatno uredili še 240 sedežev. Rokometaši pa morajo »uredrti««, da bodo polni.
Dopusti
v teh dneh odhaja večina naših delavcev na kolektivni dopust. To je dobro - slabo bi bilo, če bi zaradi težav vsi kolektivno odšli na »dopust«.
Oblak brez sence
Nogometaši Rudarja imajo pred začetkom sezone zelo vroče treninge. Oblak jim ne nudi nobene sence.
Pasji dnevi
v torek smo stopili v pasje dni. Mnogi se brez tega počutijo pasje.
Eni in drugi
v projektu nazarskega lesarskega razvojnega centra sodelujejo slovenski in hrvaški partnerji, ne pa tudi avstrijski Z njimi Zgomjesa-vinjčani aktivno sodelu* jejo v projektu prodaje »surovega« lesa.

REPORTAŽA
Pljusk v vodo. Ampak katero?
V tej vročini več kot paše skočiti v vodo in se ohladiti - V Velenju imamo obnovljen le notranji bazen, v
v
Šoštanju so letni bazen zaprli - K sreči je v termah Topolšica velik vodni kompleks, v katerem vsak dan uživa veliko ljudi - Nekateri se ohlajajo kar v jezeru
Jezero
v okolju narave, v nianjài gneči, brc/ kakršnekoli vstopnine ali omcjilve. Vse 10 in ^c vec ponuja je/ero, ki ga za uživanje in plavanje izkorišča nemalo ljudi. Tu ni re^evalccv iz vode. /aio ludi ni omejitev pri igrali, pri skakatiju v vodo in drugih norčijah, ki sc obiskovalcem porodijo v glavi, ko pridejo Lahko je prccej bolj zabavno in avaniurifa ično kol kopanje v bazenih. Navsezadnje lahko lukaj srečate kakšno riho, potapljanje vam razkriva, kaj vse se skriva v jezeru, tu se lahko kopale tudi ^ svojimi iiirinožtiinii prijateljčki, pa vam nihče lega ne bo mogel oporekali. Prednosti jezera je veliko. Po njejn se lahko vozite s čolnom ali jadrnico. p<n3Uja pa5e marsikatero drugo
ugfîdnost. Problem, ki naslaja pri kopanju v lej vodi pa je. da ne moremo /ago-Kîvo vedeli, kako onesnažena oziroma uma/ana je. Ce se komu kaj zgodi, Je večja vcrjeinost, da ne bo na obali kakšnega z.dravnika. ljudje se vseh jezerskih nevarnosti nc zavedajo ali pa jih preprosto odmislijo.
Herman Brezovar; »V Velenjskem jezeru se kopam, ker tii lako daleć. Prihajam i/ /alca, voda je čista in topia. le okolica je umazana, Rad imam naravo, poleg lega lu ni dosii ljudi. Hvala bogu, da Velenj-čani še nc vedo. kako lepo je tu. Kar se liče varnosti, se mi zdi
Na Vetenjskem bazenu atraktivne tudi savne.

Vf ààÂ'k'yL

Najceneje in najlsotj adrenalinsko }e gotovo piavanje v jezeruf ki ga uživa
vedno več ljudi.
enako varno kni tia kalerem koli drugem jezeru ali na moiju.«
Tomi Štangler: »Na Velenjsko jezero se hodim kopal, ker je blizu, tu sem doma. Voda je vředu, poleg lega za kopanje ni po-irebno plačali. Urejeno jc vedno bolj, pa ludi varno.«
Velenjski bazen
Po prenovi precej drugačen, precej novejši, preccj bolj alrakîiven. Velik notranji bazen je s svojim; 27 slupinjami dohil konkurenco - manjši nov bazen» ki ima .11 slopinj. Bc^lj primeren je za mlajše otroke, ki so s starsi p{)gosii obiskovalci v polelnih dneh. Ne drži le za ženske, da so večinoma bolj privlačne, ko so mlajSe. tako je ludi v lem primeru ... Ni pa majhen bazen edini, ki privablja ljucU, Navdušujejo še: pren<wljen filnesz mnogimi izboljšavami in tri savne. Ko vse to sestejemo, dobimo korislen in zanimiv rekreacijski objeki. B(^ljša je ludi
Vodni park Zora ponuja 1000 kvadratnih metrov površin, ki skrbijo za prijetno oiiladitev.
varnost. Vsi prostori frazen f?avn) s<> pod video nadzorojn. Največ obiskovalcev se vedno prihaja pozimi in med s:îlskim letom, saj je vse pod slreho, Oe/ poleije je obiskovalcev malo, zato bazenu ne pre-osiaja nič drugega, kol da si ludi sam vzame dopust, /apri bo od 27. julija pa vse do 2. oklobra.
Terme Topolšica
To je velik objekt, ki ga sesiavljaia notranji in zunanji! bazenski kompleks, ki sta med seboj povezana, /c nekaj let je zunaj dodalnih 1000 kvadralnili melrov plavalnih površin s skupnim imenom Vodni l^ark Zora. Ta je odprl od inaja dti kanca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Terme potmjajo veliko bazenov z različnimi icmperaiurami. Olimpijski bazen ima od .^1 do 33 stopinj, iciplejša voda je v bazenih i. niasažiiimi napravami in olro-Skem bazenu (34 do 36 stopinj). Povsod je lemialna voda. V vodnem parkuje voda hladnejša in ulitek, ko se v njej ohlajamo, toliko večji- Ima od 25 do 2r> stopinj, koje boli vroče, pa sonce poskrbi da se dvigne tudi temperaiura vode. Največ obiska beležijo tu čez vikende, ljudi ne manjka ludi med tednom, Poleli pride sem letoval veliko družin, mnogo pa je obisk(^valcev. ki pndejo za en dan. Spomladi in jeseni so ki)palci v večji meri siarejši Ijučje. ki dalj časa bivajo v hoielu. Gostje pa niso samo Slovenci, ampak prihajajo ludi iz tujine, Avgusia lahko srečale Italijane, Avstrijce in prelepo Slovenec. Jeseni in sp(»mladi se delež slednjih /jnanjša, večje Avstrijcev iu Nemcev, /a varnost se lu ni bali. Dnevno dogajanje nadzoruje 5 re^valcev.
Nenad F^t je povedal: »Dela nas pel reševalcev naenkrai- Nasa naloga je. da opoza-ijamo ljudi na red. da opazujemo vodne p^v vršine in pomagamo komu, ki potrebuje po-
Skakanje tu ni prepovedano.
moč.« In mnenje obiskovalcev?
Jože Fabjan: »V ler-mah se mi zdi odlično, bolje ne bi moglo bili. Mislim, da je za vodo in senco poskrbljeno ^^^^ na najvišji mcžui
ravni.« Ivan Pungartnik
»Večkrat pridem sem. ker mi je všeč. Všeč mi je ambient, bazeni in različne temperature vi^de, pa tudi sama pokrajina naokolije lepa. Vidim, da je lu kar nekaj reševalcev, zalo menim, da je za varnost dobro p(Jskrbljeno, Senco ima, kdor jo želj imeli, sani je ne maram, Imam raje sonce. Ne izogibam se nm niii v najhujših urah. saj veliko prenesem.«
■ TJaša
Srečanje
Jevšnikove rodbine
Ko človek pride v zrela leta. se zazre v čas svoje mladosti in obuja spomine, kako lepo je bilo, ko so se vsi sorodniki zbrali večkrat letno na domačiji in se skupaj poveseliH. Leta so minevala, zdaj pa tega skoraj ni več. V želji, da obnovimo vezi. smo se sorodniki Jcvánik,)ve (Mačkijve) rodbine v sob(Uo. 2, junija, zbrali v Slovenj Gradcu. Srečanje je pripravil Anton l.enart iz SloveJij Gradca. Najprej smo odsU v cer-kcv sv. Elizitóclc. kjer smo darovali ma^o za vse sorodnike, nato pa smo se odpravili na družabno srečanje na letališču pri Slovenj (trsdcu, /bralo se nas je okoîi
•30 sorodnikov, Da je srečaJije potekalo čimbolj sproščeno, so poskrbeli najml^ši, saj so poprijel) Za injitrumenlc in nam zaigrali. Pika na i srečanja pa je bil polet z avionom, Tudi na tem srečanju smo predali ključ, ki nazna-
nja luivo srečanje. To bo v Skornem pri So^njii na do
mačiji Madlešnik, saj je ključ prijela Marija Stropnik oz. Mačk<wa Micka, /elimo si, da hi se sTeča-nja nadaljevala, da hi ključ romal
do vseh, ki ga se niso imeli, in da bi drevo življenja raslo §e naprej lako razvejano kot doslej.
t^HjiS
Hrušev ožig spet »mori«
»
V Šaleški dolini je bila ta nevarna bolezen zatrta leta 2003; sedaj je ponovno izbruhnila - Okuženih tudi veliko področij na Koroškem in nekaj v Zgornjesavinjski dolini
Velerye • Na kraiko smo ze poraCali, da se hrušev ožig ponovno širi po Sijjveniji. /al je med okuženimi območji lucll (Trnova v Vinski Gori, lorej v MO Velenje. Bole/en sc po /adnjili poUalkili širi, /aio je prav, da so prav vsi, ki imajo doma sadno drevje, pokorni, kaj sc i njim dogaja, saj gre /.a /eio ležko obvladljivo ras-llinsko bole/cn, ki jo povzroča bakierija Erwinia amylovora. Ogroža jablane, hruške. kutine in ne spije. Pa ne le le, ognv /ene so namreč (udi nekatere gojene okrasne rastline ter gn/dna drevesa in grmi. kol so ognjeni irn, koioneasicr ali pane§pljica, glog, japonska kuliua in japonska nešpija. jcrebika, skorš in foti-nija. Učinkovitih sredstev /a zatiranje le rastlinske hole/ni ni, zato Jc treba okužene dele rastlin ali ccle rastline uničiti s se/Igo m.
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. ki bedi nad širjenjem bolezni, je že kouec junija na Mestno občino Velenje poslala obvestilo, da so na osnovi rezultatov uradnih pregledov in poročil labtj-ratorija i/dali novo odločbo, ki i^prcminja nieje okuženega in ne vi ral neg a območja ter območja žarišč okužbe s hruševim ožigom. Takral so seznam aktivnih žarišč okužbe dopolnili ludi z občinama
Velenje in Luče. Seznam pa dop('>liiju-jejo, in to skoraj vsak dan. K sreči novih okužb na področju Šaleške doline ni, v Zgornjesavinjski dolini pa so okii/,b<i za-/Jiali ludi v Solčavi.
Po Štirih letih je spet udaril_
Prvi pojav okužbe v Sloveniji je bil leta 2001 na Gorenjskem, leta 200.^ pa se je bolezen pojavila v velikem obsegu po vsej Gorenjski in na manjšem območju Maribora in Celja. Na Celjskem se je hrušev ožig pojavil v okolici Velenja. takrat v Šentilju in Ćrnovi. prav (ako pa seje širil v občino /alec in okolico Šempetra. Takrat 1.0 se z njim borili tudi v okolici Nazarij. »Na vseh leh območjih je bila okužba dobro sanirana. Tri leta je bolezen bolj ali manj mirovala. l.etos pa seje okužba spet pojavila v vehkem obsegu po vsej državi. Okuženi območji na Gorenjskem in v ok<v lici Maribora se večala, njune meje se širijo navzven. Na Celjskeni so na novo razglašena žarišča z okužbo v Preboldu, lučah in Solčavi, žarišče oku/b v okolici Velenja seje povečalo in razširilo proti /alcu. Poleg tega so letos polricne številne okužbe v vseh občinah na Koroškem, vse do Mislinje,« pravi v sporočilu za javnost mag. Etna Pavlic Mkolić. fitosanitarna inšpektorica.
Kako prepoznamo hrušev ožig?_
Tudi to nam bo pojasnila fitosanitarna inšpektorica mag. H ma Pavlic Ni-količ: »BfUezen spo/namo po ijavenju. črnjenju in sušenju cvetnih šopov. Pozneje pa po venenju. rjavenju, črnjenju. sušenju in ukrivljanju celih zgornjih delov mladih pognnjkov. Temnijo in sušijo
r S1
m

irV / rh\
Hrušev ožig se najhitreje ěiri ob visokih temperaturah in viagi. Obojega Je vtem poietju v obilju, žato previdnost vseh, t<i imate doma sadno drevje, ni odveč/
sc tudi razvijajoči se plodtjvi ali pa celi listni šopi na starejšem lesu. Včasih, /lasti v jutranjih urah, se lahko na po-ganjkih naberejo drobne kapljice prozornega izcedka, ki nato na zraku postane oranžen. S temi kapljicami se bole/en zlahka in zelo dobro prenaša naprej in okuži nove p<^sameznc dele rastlin ali cele rastline. Hrušev ožig se p(v javi iznenada, ko so ugodne vremenske razmere z visokimi temperaturami in dosti vlage. Za razliko od podobnih znamenj» ki jih povzročajo nekatere druge, precej manj nevarne boleziîi, žuželke ali različni drugi vplivi iz okolja, ki napredujejo p<ičasi, se ta bolezen in njena znamenja zelo hitro in v kratkem času razširijo po ceJi krošnji in pogosto tudi na sosednja drevesa.« To pa po-
Okužba se (zaenkrat) širi v Žalec
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je na ;>snovi potrjenih laboratorijskih analiz <ïdv/elih vzorcev izdalo odltičht). n katero je razglasilo žjirišče okužbe s liruševini ožigiim vobčinah Velenje in Žalec, v naseljili Ćrin^va in Studence.
Analiza jc potrdila prisotnost hrušcvega ožiga tudi na področju Strmca v občini Luče in širšem področju občine Soičava.
/arišča predstavljajo območje v krogu s polmerom 1 kilometra okrog točke potrditve okužbe, ki ga obdaja 5 kilometrski varovalni pas. Na teh območjOi morajo lastniki sadnega drevja in drugih okrasnih ter gozdnih gosUieijskih rastlin izvajati higienske ukrepe z uničevanjem celili okuženih rasi lin ali delov okuženih rasi lin. Okužene dele rastlinje potrebno pazljivo izrezati globoko v zdrav les, vsaj 50 cm od okuženega dela. Iz rez crva nje je potrebno opraviti v suhem vremenu. Oe je okužena cela krošnja, je potrebno čim prej požagati cclo drevo. Drevesa, s kale ri h so bile izrezane ptjsamezne veje. morajo lastniki redno pregledovali. Če na njih opazijo ponovne znake okužile, jih morajo čim prej <ïdstranili. O opravljenem izrezovanju ali uničenju okuženih delov ali celih rastlin pa morajo lastniki obvestiti nam najbli^o krajevno pristojno Fitosanitamo inšpekcijo v Celju po elektronski pošfi r&celje.mkgp(^gov.si aH na telefon 0342-52-760. Žal v Velenju izpostave nimamo, zato naslov in številka veljala tudi za lisie, ki morda posumile, da seje bolezen pojavila tudi pri vas doma. Tam bodo strokovnjaki tudi najbolj za-gcHovo potrdili ali <wrgli okužbo.	|
Učinkovitih sredstev za zatiranje hrusevega ožiga nif zato je treba okužene dele rastlin ali ceie rastline uničiti, opozarja fiiosanitarna irh
speiftorica Ema Pavlic Nlkolič,
meni. da jc letošnje zelo vroče, a vseeno še ne sušno poletje, prava tempirana bomba in da sc v tem času bolezen
lažje širi tudi zaradi vremenskih razni er.
■ Bojana Špe^e/, foto: £đi Mavric
»Ožiga se bojimo kot hudiča«
Sadjarji v Črnovi bodo letos ob pridelek že zaradi toče, sedaj trepetajo še pred hruševim ožigom - Kljub trudu in navodilom svetovalne službe bolezni ni lahko ustaviti
Velenje • Ivan Košan jc. kot pravi sam, že skoraj celo življenje sadjar. Vsaj 40 let se s pridelovanjem jabolk, hrušk in breskev ukvarjajo na družinski kmetiji v Crnovi pri Velenju, kjer se sadovnjaki razprostirajo skt)raj po vsej dolini. Večiiia sadnega drevja je v lasti treh večjih sadjarjev. Koša-novi so med največjimi. Obiskali smo ga v petek zjutraj, malo po 8. uri, ko je vročina že priiiskata. Z ženo sta se pravkar vrnila iz sadovnjaka. saj Sla že navsezgodaj obirala breskve. Obiskali smo ga tudi zato, ker vemo, da je prav v Ćrnovi ponovno žarišče hrusevega ožiga, ki se ga sa dj ari i upravičeno zelo bojijo.
Ob dobri letini 200 ton sadja
»Imamo 7 hektarjev jabolk, na enem hektariu pa imamo nasajene hruške in breskve. Će jc letina dobra, pridelamo vsaj 200 ton sadja. Smo ki)operanti sadjarstva Mirosan, tako da vsaj polovico pridelka predamo njim. Zal pa že dve leti nismo imeli dobrega pridelka jabolk, ker ga je uničila toča. Sadje prodajamo in skladiščimo tudi sami. imamo ludi svoje hladilnice; v največjo lahko spravimo 100 ton jabolk, v
manjši dve pa še malo manj. Ko so jabolka zrela, kljub temu da pri nas v sadovnjakih dela vsa družina, ne zmoremo brez sezon-skih delavcev, Vsaj mesec dni nam jabolka pomaga obirali okoli 15 sezonskih delavcev mi pripoveduje Ivan Košan.
Kot sadjar se vsako lelo boji moči narave. Najprej po/ebe. potem toče, ki ziidnja leta vse pogosteje uničuje pridelek, še bolj pa hrušcvega ožiga in drugih sadnemu drevju nevarnih bolezni. «Pri nas k sreči hrušcvega ožiga še nismo imeli, se ga pa strašno bojimo, /.avedatno se. da je to resna stvar, zato upoštevamo vsa navodila, ki nam jih daje sveltt-vaîna služba, že nekaj let trikrat letno opravlja kontrole ua našem sadnem drevju kmetijski inštitut. Do sedaj je bil<î pri nas vse Čisto.t pravi vidno prizadet Jože. »Drevje razkužujcmo s 70 % alko-
Ivan Košan nam pokaže s protitočno mrežo zaščitena jabolka sorte fidjl, iio nekaj prvovrstnega pridelka, vse
ostalo je uničila toča,"
holom, kaj več pa noben sadjar ne more narediti. Bolezen prenašajo ludi mravlje, čebele in ptiči. Vem, da se vsi sadjarji v Ćrnovi trudimo, da bi naše sadno drevje obvarovali bolezni. A prenašal-cev je preveč, /aio se upravičeno bojimo.« Ob tem poudari, da svetovalna služba resnično dobro dela in da sadjarje sproti obvešča o vseb potrebnih ukrepih, da bi se obvarwali bole/ni. 'ludi 10, da redno opravljajo kontrole, se mu zdi dobro. Zelo pogosio jim pošiljajo tudi članke in jih tako seznanjajo z vsem, kar se dogaja na terenu. »Seznanjeni smtJ dobnj. 10 ni kaj,« doda.
Hrušev ožig se je pojavil v bližini Košanovih sadovnjakov. »Vse so razkužili, vsako vejico pregledali in okužene uničili. Resnično so veliko in skrbno delali. Pravijo, da naj bi biJ za letcjs jnir, da se bolezen ne bo več širila. Nas pa je vseeno strah. Upravičeno.«
Pozeba in toča klestita pridelek
/anima n'Lc, kako kaže s pridelkom v letošnjem letu, pa ob tenî vprašam, ali ludi pri njih jabolka obilneje rodijo vsako drugo leto. To namreč ve vsakdo, ki ima doma vsaj kakšno jablano. »Pri nastega ni. Jablane morajo rodili vsakt) leto. To dosežemo s šibkimi podlagami in redčenjem. Će ni pozebe ah toče. jabolka rodijo prav vsako leto. Letos je kazalo super, pa nas je konec maja pri/ii-dela tako močna toča, da je pridelek skoraj lOO-odsioino uničen. Tt)krat je loča »udarila« že petič,
a jc bila ena najmočnejših doslej. Nekaj jablan imamo pod zaščitno mrežo, pa tudi tam pridelek ne bo v celoti dober, ker je bila toča lako močna, da nam je zaradi teže toče potrgalo sponko in je padalo tudi po pridelkih. Leiosiîji pridelek b(mio skoraj v celoti prodali za predelavo, torej industriji. Žal.«
cija, a je treba preživeti,«f pravi naš sogovonîik, ki tnu. tako kot njegovim sosedom, ki sc ukvarjajo s sadjarstvom, v teh dneh zagotovo ni lahko.
Ob koncu obiska se skupaj popeljeva po njegovih sadovnjakih. Zelo skrbno so obdelani. Pokaže mi novejšo sorm jabolk, ki je zcl<i i>dporna proti bcïlezTîim. Vz4{yili
iT
.•Hi

4» ' ^

Košanovt so konec maya poslikali razdejanje po toči. V mrežah ne leži sneg, ampak toča.
Ob tem me zanima, ali bi kot sadjar sploh lahko preživel, če jim ne bi pomagala država in riJ".' Ivan Košan pravi: »Država zadnji dve leti pomaga Ic pri sofinanciranju zavarovalnih premij za pridelek. Poravna 40 % Ziivaro-valne premije. Takti je zadnji dve leti. Pri nas smo tudi v prejšnjih letih zavarovali pridelek, ko najn drŽava še ni pomagala s subvencijami, saj bi lahko sicer že propadli. Tako lahko ob slabši letini vsaj preživimo.«
Kljub temu je naš sogovornik optimist. Počasi sc bo sicer \ipo-kojil, a kmetijo prepustil sinu. »Treba je iti naprej. Namestiti bomo morali še več proti t očni h mrež, ki so dokaj zanesljiva zaščita. Seveda to ni majhna investi-
so jo na Japonskem, pri Košano-vih pa so večino leh sadik zaščitili ludi s protitočno mrežo. »Vidite. lukaj bo nekaj pridelka za prodajo, vse ostalo pa bomo lahko prodali le za predelavo,« mi kaže sedaj še zelene plodove» ki dozorijo zelo pozjio, ktmec tiklo-bra. Takrat di)bijo lepo rdečo barvo, še izvem. .la. tudi z n<ívimi sortami jabolk, ki bodo bolj odporna proti boleznim, bodo sadjarji v prihodnje lahko kljubovali uničevalnim boleznim. A lahko jim ni. Tudi pri njih narava velikokrat pokaže svoje zobe. kljub irudu in zagotovo res velikemu delu, ki ga morajo vložiti, če hočejo imeli dober pridelek.
■ Bojana Špegel
NASI KRAJI IN UUDJE
Več podpore razvoju podeželja in ohranjanju dediščine
Evropska unija prinaša precej sprememb pri sofinanciranju razvoja podeželja in vasi - Tudi v velenjski občini sledijo njenim smernicam - Razpis za dodelitev občinskih kmetijstvu namenjenih sredstev verjetno konec avgusta
\>leiije • Na /adnji pre^počilni-ski seji velenjskega mesi nega sveia so svcîniki soglasno polrdDi nov obCmski prdvilnik o dodeljevanju pomoči za oliranjanje in razvoj kmciijsiva in poJc^^.elja na oKmo Oju MO Velenje. Dejstvo je. ć^ pi> dc^.cljc imamo. Dejstvo je ludi, da se Slevilo ktneiovaiccv zmanjšuje, lam. kjer s kmelovanjem nadaljujejo, pa imajo veC-lnoma precej fl-nanćnili ic/.av. Mnogi si /clijo prv sodobiiev kmelij. kar bi prinašalo večje dobičke, pa ludi hiirej^i ia/.-voj podeželja. Brez denarja je to !c?.ko. zalo bo oCilno lako država kol lokalna skupnost se bolj podpirala lovrsino dejavnost. Već o leni nam je povedala Mojca Kodne. svetovalka /jt kmetijstvo na MO Velenje. Kaj prinaša nov pitivifnik sfoven-skcmu. p honkrvinem pnmeru velenjskemu pif detelja? »Pravilnik prijiasa precej novosti. med njimi ludi ukrepe, kijih doslej Mestna občina Velenje ni izvajala, nekaj pa jih ohranja. Rada bi poudarila, da smo ukrepe morali spreminjali zaradi določil r.vropskc unije, le smo morali v celoli povzeti. Gre za razvoj podeželja, invesiicijc in razvojne programe. Doslej smo večinoma podpirali le tržno pro izvodnjo v kmetijslvu.« Koliko srťíísiex' pa Imste razde-lili?
'1/delali smo prijavo /a obdobje od 2007 do 20 L^ Okvirna višina sredstev, ki jih bomo razdelili, bo letos in v naslednjih dveh
leiih okoli 22 lisoč evrov. To je dejansko državna pomoč razvoju podeželja." Kakšni bodo poifoji za razdelitev? »Sredstva bodo razdeljena na osnovi javnega razpisa. Sedaj smo sredi priprav, sklicujemo tudi komisijo za kmetijstvo, ki bo pri tem sodelovala. V pravilniku je namreč veliko ukrepov, ni pa nujno, da jih i/vedemo v posameznem letu. Komisija se bo ti> rej odločila, katera področja bomo podprh v letošnjem letu.« Kdaj lahko na podeželju pričaku-jejo pnû razpis za dodelitev sredstev?
»I.etos z njim že precej zamujamo. saj je Ministrstvo /a kmetijstvo precej zaviralo postopek sprejemanja novega pravilnika. Predvsem zalo. ker so imeli zelo visoke zaiueve. Računam, da N» letošnji razpis objavljen konec avgusta. Celotno besedilo bo na vo Ijo na spletnih slraneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si) in v Uradnem lislu RS, obvestilo, daje razpis objavljen, pa bomo objavih ludi v Našem času.« Hodiva sedaj bolj konkretni. Kako hoste s pomočjo (Uiavnesa denarja pomaknil k razvoju p(Mle-ti^lja in kmetijstva? »Pomoči so razdeljene v dva sklopa. V prvem so ukrepi, ki se ličejo primarne kmetijske proizvodnje. Govorimo o skupinskih iziemah. kot so naložbe v kmeti> ska gospodarstva, nali>žbe v investicije. nakup opreme, posodobitev hlevtw in podobno. Podpirali
bomo tudi obnt>vo kulturnozgodovinskih siavb, torej kuliurne dediščine na podeželju, liden zanimivejših ukrepov je pomoč pri plačilu zavarovalnih pretnij. Ta je zelo pomembna. drŽava pa jo jc uvedla že v lanskem letu. Kmelje lahki) za zavarovanje svojih po-
Mo}c& Kodrič: "Dejstvoje, da imamo podeželje in da to potrebuje pri razvoju tudi finančno podporo.»
sevkov, plodov in živine, del sredstev dobijo povrnjenih. Po n(wem pravihiiku jim država povrne 40 %. še 10 % pa lokalna skupni)sL torej občina. Na državni ravni lo uveljavljajo preko zavarovalnih pogodb, ki so jih sklenili z zavarovalnico. pri nas pa se bodo lahko prijaviij na javni razpis. Spodbujali bomo ludi kakovostne kmetijske proizvode in zagotavljali tehnično podporo. Ib pomeni, da bomo podpirali tudi društva in
organizacije, ki skrbijo za izobraževanje kmetov. Na razpis se bodo lahko prijavili z izobraževalnimi pnjgrami. Podpirali pa bomo tudi tr/enje kmetijskih proizvodov,« Menite, da l)o leloiinji razpis za dodelitev sredstev se zajel vsa ta podwcja ?
»Mislim, da ne. Zagotovo Nmio razpisali povrnitev sredstev za zavarovalne premije, kar močno podpiramo. Komisija je lista, kise bo dokončno odločila, katera po dročja bodo še zajela v razpisu.« V Velenju Je uspešno zazive la kmečka /rtfiiea. i\a njej kmečke proin'ode ze ponujajo številni Icmetovalci iz Šaleške doline, ki so prtjeli tudi regijsko blagovno znamko livaiitele. Zanima me, koliko iioste lahko na osnovi novega pravilnika podpirali tih vrstno dejavnost? »Mogoče letos za te namene še ne bomo delili sredstev, /eleli pa bi spodbuditi vse tiste, ki se ukvaijajo s kmelijsko proizvod nio in imajo viške pridelkov, da Izko-ňsújo možnost predelave in trženja svojih prideiktw. /ato bo eden od ukrepov sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zakonodaja pravi, da če nekdo kmetijski pridelek predela v izdelek. mora zalo. da ga lahko trži, registrirati dopolnilno dejavnost. Preprosto povedno s tem dobi potrebne »papiije*f, s katerimi dokazuje. da ima ustrezno urejeno predelavo» kar lahko preverjajo tudi in speklo iji.ft
Število kmetovalcev upada
Kmetijska zemljišča predstavljajo 32 odstotkov celotnega držav* nc^a ozemlja, gozdovi okoli 59.K odstotkov. X.2 odstotka površin pa predstavljajo ostala zemljišča. V zadnjih desetletjih prisoten trend povečevanja površin v zaraščanju seje po letu 2003 umiril, tako da se v zadnjih Ireh letih skupna površina kmetijskih zj3m-Ijišč bistveno ne spreminja.
Z-načilnost kmetijskih zemljišč, katerih skupna površina v Sloveniji po zadnjih podatkih znaša nekaj manj kol 650.000 ha, je v velikem deležu absolutnega travinja in nasprotno razmeroma majhnem deležu njiv in trajnih nasadov. Razmeije med travniškimi in njivskimi površinami se je predvsem v zadnjem stoletju šc posebej Izrazito spremenilo v korist travinja.
Po rezultatih raziskav o strukturi kmetijskih gospodarstev (KMCř) seje leta 2005 v Sloveniji s kmelijsko pridelavo ukvarjalo 77.175 kmeHiskih gospodarstev (enako kol v letu 200.^). kar je za dobrih 10 odstotkov manj kot leta 2000,
Zaradi neugodnega dohodkovnega položaja je lastna sposo-bnosi kmetijskih gospodarstev za izvajanje naložb šibka. NalcJŽbc v kmetijstvu so se v zadtyih letih povečale, vejtdar predvsem po ^.asiugi povečan ill sredstev m prestrukturiranje iz evropskih in nacionalnih virov. Odziv kmetijstva na lo podporo dokazuje nji-h(îVo upravičenost.
Zakaj kmetje najpogostge prihajajo ali kUC-ejo k vam na MO Velenje?
Letos jih močno zanima, zakaj razpisa za dodelitev sredstev še ni. Zanitnajo se predvsem za nakup siríýev in posodobitev kmetijske proizvodnje. Izdajamo tudi potrdila o lastni proizvodnji, da naši pridelovalci sploh lahko prodajajo na naši kmečki tržnici. Ne oglašajo pa se z vprašanji, ki bi bila povezana z razvojem tijiho-vlh kmetij, lit jim hhko še precej pomagamo.« Koliko ima Mestna občina Vele» nje ret^isiriranili kmetov in pol-kniettn'?
Uradno jih imamo registriranih okoli 300. To še ne pomeni, da se vsi Ll intenzivno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. A dejstvo je,
da Velenje ima podeželje, kjer se pridela veliko hrane in polizdelkov. Življenje na podeželju pri nas ostaja, mislim pa. da jih nuv ramo Šalečani šc bolj spodbujati k (emu. da tako tudi ostane.^ imamo nekaj zelo uspe.šni/i ekoloških kmetij, C/lede na trende je to lahko za marsikoga irzna niša. Prihajajo kmetje k vam tudi po informacije, kako hi se preusmerili v tovrstno pridelawt? Kolikor vem. imamo na ob-m(ičju MO Velenje registriranih le 5 ekoloških kmetij, ločnih podatkovna občini nimamo, ker postopki registracije tečejo mimo lokalne skupnosti, zato jili je morda že več. Po mojem .Šalečani na tem področju zaenkrat še tipajo in opazujejo.
■ Bojana Špe^e/
Preklopi sanje na dejanje
7c tretje leto zapored smo v župniji bi. A. M. Slomška v prvem julijskem tednu organizirali oratorij za otroke, letos pod naslovom "Preklopi sanje na dejanje".
Ker sami nimamo primernih prostorov za t>rganizitcijo tt>vrst-nih dejavnosti, so nam tudi letos prijazno priskočili na pomoč na Osnovni šoli Ciorica in nam daJi na razpolago svoje prostore.
Animatoïji smo se na oratorij začeli pripravljati že nekaj mesecev prej. želeli smo. da bi otroci v tednu oratorija kar se da uživali, zato je bilo treba kar odločno po prijeti za delo in zjičeii priprave, ki smo jih uspešno zaključili in 2. julija pričeh izvajati oraioriiske dneve.
V oratorij je bilo vključenih nekaj več kot 60 oirok. polnih priča-kovatij in željnih zabave.
Oratorijski dan je bil razdeljen na kateheze, različne delavnice, igre In tekmovanja. Seveda je bilo piiskrbljeno tudi za želodčke naših nadebudnežev.
l etos so kaieheze potekale v še bolj sproščenem ozračju kot lani, pa ludi izbira delavnic je bila pestrejša. V prostem času je vsakdo lahko našel nekaj me. poleg tega pa smo vsi komaj čakah na popoldanske Igre, ki so bile iz dtieva v dan bolj zanimive.
Predzadnji dan smo odšli na oratorijski izlet, kalerega cilj je
bila tokrat prestolnica. Tam smo si ogledali parlament in stolni ct) i.er se popoldne sprostili v živalskem vrtu. V pariamentu nas jc prijazno sprejel g. Drago Koren, ki nam je z veseljem raz-ka/.al prostore In nam razložil pomen parlamenta In njegovo delovanje. Imeli smo tudi mašo - v samem centru mesta v znani Frančiškanski cerkvi pri Tr<miostovju.
Potem stno se odpravili proti živalskemu vrtu, kjer so animatorji v naravnem okolju odigrali vsakodnevno zgodbo, nato pa smo si živalski vrt ogledali v manjših skupiiiah. pri čemer smo uživali vsi - tako udeleženci kot animatoïji.
Zadnji dan smo za starše pripravili kratek prtigram s pevskimi in plesnimi točkami ter kratko predstavitvijo izleta, da so lahko na lastne oči spoznali, kaj so se otroci novega naučili in zakaj se vsako leto znova radi udeležujejo oratorija. Seveda smo na koncu pripravili še razstavo izdelkov ter ttiajhno pogostitev.
V nedeljo smo imeli še zaključno sveto mašo, ki smo jo pri-pravdi skupaj in pri njej ludi vsi
sodelovali, zato je bila zelo razgibana in sproščena. S tem in z ora-torijsko himno smo tako zaključili letošnji oratorij in se razšli z obljubo. da se
prihodnje leio spet vidimo.
Verjamem, da nikomur ni bilo žal • ne otrokom, da so se oratorija udeležili, in ne voditeljem in animatofjem za vložen trud. Zalo verjamem, da bodo otroci starše tudi v prihodnje brez težav prego-
vorili, da nam jih zaupajo, saj zanje vedno di)bro poskrbimt>, vednf^ pripravimo kaj novega in seveda obljubljamo veliko smeha, iger. zabave in dobre družbe ... ■ antmatorka Mojca Mars

Prijateljske tekme
Nogomela^i velenjskega Rudarja sti zavzelo priprHVljajtî na m\o teknuwaino se/í>no. I!nakti vclj^í /a novega člana 3. li^e Smarino I92X in Sašianj. ki bo tudi v naslednji se/oni igra! v Štajerski ligi / ambicijo, da sledi SniarCanom.
/a Rudarje bo - koi je znano • naslednje leto jubilejno, saj bo klub slavil Sesldeselleinico obstoja. Dobro igra precej spremenjena mošlva v primerjavi ti-sthn, ki se Je borilo /a obsianek v prejšnjem prvensivu. In uvrsliicv v prvo ligo hi bila najlepše darilo Ijuhlleljonî nogonieia.
Medtem so rudarji odigrali /e iri prijateljsko ickme, Najprej so s 5 : O premagali novega člana 3. lige • v/fiod Šmartno iy2X. V soboto so gostovali v avstrijskem Arnoldsieinu in / druaim mo-
štvom nizozemskega l'Jdenhovna iz^íubili /1:4 (gol je Mujant>vić). Včeraj pa so gostili Štore, jutri bo v Velenju gtjstoval Šonijur, v soboto bo «udar v gosteh igral v Dravogradu, v torek pa se bo na sv(\iem igrišču pomeril s celjskim Pubnlikuinom (ob IX.30).
Na tekmi proii Rudaiju jcspjoli prviC vodil Smarcane l-rvin Polo-v$ak, Zamenjal je Petra îrmana, ki je A moslvom naredil pravi bum. I/ medobčinske lige gaje preko slajerske popeljal v treljo. Imian namreč nima licenco /a vodenje tretje liga s a. Koi je povedal novi trener po tekml, ho poglavitni cilj njegovega nioslva v obstanek v ligi, Cîoiovo pa ljubitelj i nogometa v kraju pričakujejo, da ho moštvo Čim prej popeljal v 2. ligo.
V drugi lekmi so Šmarčani v go-
Rudar* Šmartno 1928 5 ; O
Rudar: Ćelofiga, Kraljevič. Mijić. Mijatović. Jeseničník. Trifković. Mujaković. Šmon, Grbić. Otnera-gić. Mujanović. Igrali so še: Kr-pač, Agić. Jahić, Steiner. S. So-hić, E Sohić. Hankit Grušovnik. Trener: Branko Oblak. Šmartno 1928: Forštner. A. Pod-goršak. Pod lesnik, Funiek Veler. Šunko, Vasić, Kolene, Lukovič, Podbrežnik, Atidrić. Igrali $o le: Jelen. Košića. Ma rt ino vic. Ples-r^ik. Dobrave. Muratović. Pusov-nik. Trener: Ervin Pofovšak. Streld;1:0-Tiifković(17). 2:0-Trrtković (20). 3:0 • Mujanović (2314:0-Mujanović(28, It ra). 5:0-S. Softić(81).
steh s 5 : I premagali Šoštanj (zanj Je bila to prva tekma). Za domače je ;.adel Kij u ko vi č. /a goste pa Jelen. Smajlovic, Kolene, V. Muharemovič, Andrič. ■
ii I
5vV,< .--iS«-, '^s-r-^
•	'	. ^ g • v »o
V Belgiji nad pričakovanji
Več kot 400 plavalcev in plavalk iz 39 držav je pretekli teden tekmovalo V Antwerpnu na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu
Vi/jemno močni konkurencije nastopilo osem slovenskih plavalcev i/ petih klubov, med njimi tudi Nina Droit. Njeni re/ultali in uvntitve so bile nad našimi pričakovanji. v svoji najboljši disciplini SOO ni prosio je osvojila 15. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev tekmovalcev Plavalnega kluba Velenje na evropskih mladinskih prvenstvih. S tem sije zagotovila nastop ludi v Beogradu, kjer bo prvenstvo prihodnje leto. Nini Dr<f|c in njeni trenerki Veri Pand/a iskreno čestitamo. Rezultoti:
Mladinke - 50 m prosto: 31. Nina Drole 2X.35: 800 m pr(»sio: 15. Nina Dndc 9:09,43 (klubski rekord); 200 m hrbtno: 26. Nina Drolc 2:24.96.
Kaja Vrhovnik osvojila 6 zlatih medalj
v Trbovljah je od petka, 20. 7.. do nedelje. 22. 7.2007, p(v tekalo prvenstvo Slovenije dečke in deklice. Nastopilo je 199 plavalcev iz 20 klubov, tekmovali pa so po sistemu pred tekmovanja in finalov. Plavalci Plavalnega kluba Velenje so nadaljevali izredno uspešne nastope na državnih prvenstvih. Tokrat so osVi:yili 6 /latih, 2 srcbrfu in I bronasto medaljo. /. osvojenimi šestimi zlatimi
medaljami Je Kaja Vrhovnik prv stala najuspešnejša plavalka prvenstva. /magala je prav v vseh svojih nastopih. Ostale tri medalje je osvojila Anamarija Štukovnik. V mlajšem lelnikuje Kaja Bre/jiik osvojila dve drugi in tri tretja mesta ter /iga (*erkovnik eno drugo
Kaja Vrhovnik (levo) in Anamarija Štukovnik
in dve tretji mesti, V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali vse uvrstitve v A in B Hnale, Je velenjski kiub osvojil /elo d<ibm 6. mesto.
Reiulloti (do 16. mesta):
Deklice - 50 rn prosto: 2. Anamarija Siukovnik ,^0,98, H. Kaja tire/nik
.^2,15: 100 m prosto: I. Kaja VrtH»v-nik 1:05,411, Anamarija Štukovnik 1;07,18,8. Kaja Breznik 1:11,75: 2(X) m prosto: 1. Kaia Vrhovnik 2:18,18, 6. Kaja Bre/nik	400 m
pixjsto: I. Kaja Vrhovnik 4:5.^,30, 7. Anamarija Šiukovnik 5:14,07,8. Kaia Breznik 5:16,55; XOn m piosto: (>. Kaja Breznik 10:55,27: 50 m IirMno: I, Kaja Vrhovnik M.Aiv. too m hrt-
_ ino: 1. KajaViiiíwnik 1:14,06:
2t)0 m lu'btno: 1. Kaja Vrlvw» nik 2:.í9,IS; 50 m deltln: 4. Anamarija Stukovnik 100 m dclîm: 2. Anamarija Stukovnik 1:15,76: 200 m del-fin: 4. Anamarija Stukovnik 2:47,57; 200 m mešano: 5. Kaja Brcynik 2:5.^,61: 400 m mešano: 12. Sara Bauk 7:21,70; staťeta 4 x 100 m prosto: 7. Velenje < Kaja Vrtiov» nik, Anamarija Stukovnik, Kaja liitznik, Sara Baiik): šla-le la 4 X 2í M) ni prosio: Včleňte 10:40.29; i^tafeia 4 X 100 m mešano: 5, Velenje 5:27.<j9 (• Kaja Bifi/nik, Špela Grohcl« nik, Anamarija Stukovnik, Kaja Vrhovnik).
IDcčki • 50 ni prosto: Ki. 7.iga Cerkovnik .10,25: 400 m prosto: 12, Žiga Cerkovnik 4:52.20; 1.500 m prosto: 15. /iga Cerkovnik 20:2.^,04: m m hrbtno: lA. Tomaž Gruber 1:19,41: 200 m hiblno: M. Toma/ Cîruber 2.46.87; 50 m delfin: 7, Cerkovnik .^1,9«: 100 m deinn: <;. Ceri;ovnik 1:11.07: 200 m del-rm: 7. /itui Cerk<svnik 2:44,67; 4{H} m mcSano: 16. Mano Dv^^ršek ř>:2S,00.
ř-,kipn: Visini reti: I Merit Triglav Krapi KSO lučk, 2. Ilirija IJubljana X64 tfičk. .V Ku/inar Raviie 6]i< točk, .... 6. Velenje Velenje 361 točk itd.
Presenetljivo zmagal Gregor Tekavec
11. vzpon na Zavodnje - Sleme
Velenje. 22. julya • Ciregor Tekavec, clan kolesarskega kluba llnergija Velenje, je postal presenetljivi zmagovalec II, kolesar-skejta vzpona od Topolsice, preko /avodenj do Slemena. Postavil Je ludi nov rekord prr>ge, kije zdaj
Prireditev je vzt^rno pripravil velenjski kolesarski klub, /a la težak kolesarski izziv pa sla se prijavila kar 302 tekmovalca. To Je sicer nekoliko manj kot lani. ttlcde na izredno vnv Cino pa Je ta številka vredna vsega občudovanja. Kolesaiji so se z vso vnemo spopadli ne samo z vročino, temveč tudi s 16 km dolgo progo, ki je resda asfaltirana v celoti, loda vmes je kar nekaj dolgih klancev.
»I.epo je pri vas. V kampu Menina v Savinjski dolini sem na počitnicah 7 družno, in medlem ko so moji na kopanju v Ibpol^lcl, sem se spopadel s to prelefH) progo in jo kljub zahtevnosti premagal,« Je dejal Willen Rynberg iz Nizozemske. »Da, res je lepa Slovenija. V torek gremo na Izlet na Ptuj. ki je vaše najslarejse
mesto.« je bil navdušen najodda-IJeneJái tekmovalec na vzponu. Sta pa prišla na ogled tekme tudi zakonca llalvorsen iz Osla, ki sta postala skoraj stalna gosia bodisi na kolesarski bodisi na tekaški prireditvi v Šaleški dolini. Amalija KovaciC llalvorsen hi progo pretekla, vendar bi moralo biti za kakšnih 20 stopinj manj toplo. Arne llalvorsen pa bi rad kolesaril kot ze nekajkrat doslej, vendar ima poškodovan g lezenj.
Junaki so postali še najstareJsa udeleženca, leta V)37> rojena Blaž Ciec in Jani JanežiO. najmlajša pasla bila Matija Kugonić in Rok Jelen, letnika 2000, Najštevilé-
Zmagovalec Tekavec na cilju
nejša Je bila znova ekipa Društva za športno rekreacijo Gorenje, ki je imela več kot 40 tckmt>valcev.
»Še nikoli nisem zmagal na tem vzponu. Ker je bila ^c huda vročina. sem zmage toliko bolj veseli« je povedal absolutni zmagovalec <îregor Teka ve c. ki je premagal domačina Boštjana Rez-mana. člana KK Radenska Rog, ki pa je zmagal v kategoriji »Illile - skupno«. Med ženskami je absolutno zmago ponovno dosegla Sinuma /abjek (Bauer) in povedala: »Pripravljam se za gorski tek na Grintovcc in ta vzpon Je dober treningi«.
V posameznih kategorijah so poslali zmagovalci: moški do 20 let; Klemen Šiimu-lak (Celje) .'^5:57, od 21 do 30 let: Marko Maze 36:43. od .M do 40 let: GregorTe-kavec (oba Energija V.) 31:58 rekord pri)ge), od 41 do 50 let: Igor SedeJ (S D Peklenk) 36:56, od 51 do 60 let: Ljubo <'ar (KK Ro-gla) 39:1.3, nad 61 lei: Marjan Popić (Slovenj Gradec) 46:50; moški • elite Boštjan Rezman (Radenska Rog) 32:41: ženske do 30 let: Urška Andrej (Slo-venj Gradec) 48.25, nad 31 let SinKma Žahjek (Bauer) 45:57; ŠD Goretije Milan Vivod 38:49. Tertnoelek-trarua Šoštanj: Dejan Sle-menšek: SD Premogovnik Danilo Dobnik 42:37.
■ HinkoJerêic
Gneěa na startu
Najštevilnejša ekipa: ŠD Gorenje

REKREACIJA
Vzpon na Golte 2007
Letošnjega tradicionalnega kolesarskega vzpona na Golte se je udeležilo preko 100 kolesarjev, ki so premagali 16-kilometrsko pot do hotela Golte na nadmorski višini 1.410 m
Na pot S{> podali izpred Upra-vnci/a ccnlra Mozirje. Znak /a zače-ick je á:A\ mo/lrski
župaa Ivan Suhoversnik.
Na cilj je najhilreje prikolesarN rekorder proge iz M o/i rj rt do Goji Erik Rosenstein s časom 55 minut 27 sekund Slabi dve minuli /a njim je do hotela (lohe prispel Marko Cretnik • njegov čas je bil 57 minul 8 sekund, m ireije mesU) pa se je uvrstil Dejan Vračic s časom 5H minul 40 sekund. Od čelnega do desetega nicsia so se uvrstili: Klemen Hojnik (59:4X), Toma/ Selničar ( 1:01:15). Tine Kukolj (1:01:49), I-uk^ Lindič (1:02:1S), Brane Ško-bcrne ( 1:03:49}. I/tok Dogša (1:03:52) in Andrej Voîi (1:04:1K). Pri dekietiii je bila najboljša Špela Škr^jnar s časom I ura 4 minute in 56 sekund, druga je bila Simona Žabjek -1 ura \() minut 19 sekund, na tretje mcsio pa se je s časom 1 ura 21 minut 47 sekund uvrstila Natalija Anderluh. Za njo so sc do deseic^« mesta uvrstile: Božena Lipej {1:35:33). Alenka Uršič (1:40:53), Donata Golub ( 1:43:49). Dušankalilastec (1:45:16). Sabina Verbuč (1:49:01). Katarina Topoišek (1:49:51) in Petra (irudnik (1:53:03). Naj-h<nj^i so poleg majice »Ra/gibajmo Mozirje«» ki 80 jih na staru dobili vsi tekmovalci, prejeli te nagrade turističnega centra Galle. Zmagovalca Sla i/ rok dinsktorja turističnega centra Golie, Eirnesta Kovača, prejela sezonsko smučarsko vozovnico, drugouvrščena polelno sezonsko vozovnica za nihalko, ireija najhitrejša smučarsko vozovnico »5 dni v sezoni«, tisti, ki so sc uvrsiili od 4. do 10. mesta, pa so prejeli dnevne smučarske vozovnice. Med vsemi udeleženci vzpona pa so orga-nizatoiji iz/rebali se nekaj praktičnih nagrad in glavno nagrado vzpona - gorsko kolo, ki sia ga prispevala SD Beli zajec in podietje Griffm. Z novim gorskim kolesom seje odpeljal Ljubo Car.
Po okrepčilu m podelitvi nagrad je sledil še spust v dolino • po cesti ali z nihalko. nekateri pa so i/Iet na Golte podaljšali in vroče popiil-dne raje preživeli na 1.500 metrih nad morjem. kjer je zrak prijetno hladnejši. ■
22. spominski pohod na Triglav
Veterani Območnega združenja veleranov vojne /a Slovenijo Velenje ((JZWS) ter častniki in podčastniki Območnega /dru/enja slovenskih častnikov Velenje (OZSC) se /e vršio let udel<àujejo spominskega polioda na Triglav- Pohod je skupno domoljubno dejanje Zveze veteranov vojne za Sîtwenijo. policijskega veteranskega združenja Sever, Zveze častnikov Slovenije in Zveze združenj borcev NOV, l.elosnji pohod je bil posebej posvečen partizanskim patruljam, ki so sc leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo, policistom, teritorialcem in alpinistom, ki so leta 1991 na vrhu Triglava postavili novo slovensko zas lavo, fiO-lelnicI priključitve Primorske k Sloveniji in XO-letnici smrti Jakoba Aljaža.
Območni združenji veleranov in častnikov Velenje sta organizirali že šesti pohod na Triglav. Pohoda se je v j/rcdno lepem vremenu udeležilo 23 veterank, veteranov 1er častnikov območnih združenj Velenje, kar je do sedaj najvcčeje število udetenccv.
Pohodniki smo v petek. 13. julija, z Rudntga polja v osrčju pt>-kljuških gozdov krenili na poi po obljudeni magistrali mimo Vadni* kove koče da doma Planika pod Triglavom, J:jer smo se po krajšem počitku odločili se isti dan osvojiti vrh Triglava. Vsi smo mj-višji slovenski vrh osvojili brez večjih naporov, na vrhu pa poleg obveznega foiografiranja krstili se Sliri pohodnike, ki so bili na Triglavu prvič. Pol 7. vrha ni bila več skrivnoiil. tako da smo hroz večjili
težav pozno p:)poldnc prIspeH v varno zavetje planinske koče doma Planika pod Triglavom, Pred Triglavskim domom na Kredarici sm<i na krajši proslavi zaznamovali pohod in njti-govi)/jiodoviiisko Izročilo.
Proti večeru smo ob dobrem razpoloženju vseh obiskovalcev in gostoljubnosti osebja planinskega doma Planika, skupaj z veterani Primorske in Dolenjske, i/vedli družabni večer, ki smo ga pričeli s peljem državne himne, nadaljevah pa z glasbo, petjem in ple-
som.
V soboto sme: se preko Vclega polja spustili do Pokljuke in srečno sklenili zanimivo pot, za kar moramo zahvaJoiti tudi izkušenima vodnikoma Toniju Zižmondu in Mlipu Vra-biču. Udeleženci pohoda na Triglav 2007 (le teh je bilo preko 600)sm<î prists sivo va li Se veliki zaključni prireditvi pred .^port hotelom na Pokljuki, na kateri se je zbralo preko 7000 veteranov vojn.
■ Zdenko Zaje

?0 HRIBIH IN DOLINAH
Varstvo gorske narave
Na visku poletne sezone in re* kordne vrcjčine vsi iščemo hlad in sprostitev v naravi, ki nam nikoli ne odreče svoje gostoljubnosti, rim višje gremo, lem hladneje (nam) je, če odštejemo toploto, ki jo sami >pnnzvajamo« ob vzpenjanju.
Naš irud je z obiskom gora vedno poplačan. Narava nas nagradi s svojo lepoto prav na vsakem koraku. K sreči se tega vedno bolj zavedamo, kar se posebej velja /a Ki^misijo /a varsiv<) gorske narave pri upravnem odboru Planinske zveze Slovenije (PZS). Njena osntmia naloga je varovanje občutljive gorske narave, ki jo s svojim obiskimi seveda ogr()žamo. Za preprečitev škode v Jîaravi je v prvi vrsti po irebno ozaveščanje. Izobraževanje in informiranje planincev ter drugih obiskovalcev gora. Prvi zametki tega zavedanja segajo v leto 1954, kojevprogramu Izobraževanja PZS zd gorske siražatje bilo zajelo varstvo gorske narave. Varovanje narave je vključeno v razno izobraževanje na ravni PZS» vendar v manjšem obsegu ur. Zalo je Komisija za varstvo gorske narave pripravila nov program naravtîvarstvenega usposab-Ijaiya planincev za pridobitev strokovnega naziva varuh gorske narave. V letu 2002 je bil izveden prvi tečaj, ki mu je sledil najmanj po eden na Icio. Cilj lovr^nega izobraževanja je Izobrazili vsaj enega člana planinskega društva v Sloveniji, s čimer bi izpopolnili kvaliielo drušlev, ko bi k ostalim, uveljavljenim odsekom, dodali še
Odsek za varstvo gorske narave.
Tako je la kcmiisija lani i/dala nov, posodobljen učbenik Narava v gorskem svelu, ki je napisan poljudno, da lahko po njem sežejo tudi drugi ljubitelji in obisko valci gorske narave. V njem priznani avtorji najprej predsiavijo »kamniti svet gora« od osnovnega pojma, kaj je geologija, preko nastanka gorstev in rojstva Alp do kamnin, preoblikovanja Zemljinega površja do njenega preperevanja.
V nadaljevanju se («znanimo s »pisano cvetno odejo*, ki krasi naše poti in je v tem času najbu> nejša, z »živalmi naših g{ira< in njihovo ogroženostjo, bistvo u^ benika pa je »varstvo gorske narave«. V njem se seznanimo z njeno zgodtmno. mednarodno zakonodajo - od svetovne preko evropske in slovenske - vse Ija do zavarovanih območij, s katerimi želimo pred našimi očmi zavane vali izginjajoče rastlinske in živalske vrste.
Največji sovražnik narave je človek, zato je tudi piïglavjc »pro blêmi giîtskega turizma«, kar vse bolj srečujemo na vsakem koraku. Le s svojo zavestjo bomo ohranili bisere narave, ki se jih vse premah) zavedamo. Na to nas opozarjajo tuji strokovnjaki, ki vedno bolj zahajajo k nam občudoval tisto, kar so pri njih že davno izgubili ... Zavedajmo se svojega bogastva narave la trenutek in ga ohranimo, saj se z izgubo nikoli več ne vrne!
■ M&rija Lesjak
Učen in tep učbenik Narava v gorskem svetu, kiga priporočamo prav vsakomur.
107,8 MHz
rpU-jQi^ď:
r I* C s* i.v \ « «
J [ '. \ •
Radio Velenje

Lastnika zvezala, z denarjem pobegnila
Nikar ne shranjujte doma večjih vsot denarja
Šostarý, 20. julijsi • V noći na petek je v Šoštanja, v stanovai^ki htši v Gaberkali, prišto do ropa. Neznanca sta vlomila v liiso 1er z grožnjami in silo
Ukleščenega rešili gasilci
Šoštanj. 19. juHja • V četrtek nekaj po I9.urisejc iiH regionalni cesli v neprjsrudiii bližini Termoelek-iri^me ŠoSianj pripetila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena iri vozila.
Do nesreće je prišla, ko je 44-lelni vo/nik lovor-negH aviomohiU, kije vazil iz Velenja proti Šosra-nju, iz neznanega ra/loga zapeljal na voziSče na-spnnne smeri, po katerem je z osebnim avtomobilom pripeljal 36-leini voznik, ki kljub umikanju v desno ni mogel preprečili trčenja. V lisicm trenutku je iz smeri Šoštanja pripeljal 26-lctni voznik oselv nega avtomobila in ircil v tovorno vozilo. Ukleščenega voznika so iz vozila rešili gasilci, nato pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je osial mh zdravljenju.
Nesreči motoristov
Griže, IS. jiiiya, Veleiye, 19. juiya-V sredo popoldne seje v prometni nesreči v (trižah tiuje po^kodo val 3Metni moiorisi, kije zapeljal preblizu desnemu robu vozišča, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na iravnato površino in padci.
ponesrečeni motorist je vozil neregistrirano kolo z motorjem, brez zaščitne varnostne čelade, za nameček pa je alkotest pokazal ludi večjo prisotnost aiktv liola v organi/Jiiu.
Dan kasneje sta sc na Sclu pri Velenju ponesrečila mladoletna voznik motorja s kolesom in sopotnica. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke BMW, tenmejSe barve, neznanih registrskih oznak, je zaradi nepravilnega prehitevanja oplazil voznika
oropala 72-letnega lastnika objekta. Odtujila sta mu 1000.00€ tolarjev in 20.000 errov.
Preden sta kraj zap^istila, sta oškodovanca zvezala in iwbegníla. Lastniku se }e iispelo odvezah in poiskati ponioč. Policisti in kriminalisti bitenzivno zbirajo obvestila o osumljencih, obenem pa pozivajo vse. ki bi karkoli vedeli o storilcih ali o drugih okoliščinah, da jih pokličejo. Ljudem svetiyejo, da večjih ^sot denarja ne shrarytýejo doma.	■
kolesa z motorjem, da je ta skupaj s sopotnico padel po vozišču, Oba sta se lažje telesno posk<ídt)vala in sta zdravnlšk{> pomoč poiskala sania. Voznik kolesa z motorjem ni imel veljavnega vozniškega izpita. licisti pa očividce nesreče pozivajo, da jili pokličejo na številko PP Velenje. 898 61 00.
Odpeljal ga je lielikopter
Logarska dolina, 18. julija - V sredo dopoldne seje huda prometna nesreča pripetila v t.ogarski dolini, 5X-leini voznik je vozil osebni avto proti Rinki, v blagem levem winku pa zapeljal na bankino, od tam pa sunkovito nazaj na vcjziščc. Pri tem ga je zaneslo, tako da je zadnji del vozila pričel drseti po vozišču.
V trčenju se je voznik tako hudo poškodoval, da je bil s hclikopteijem prepeljan v Klinični ccmer v Ljubljano. V ncvsreči se je lažje poškodovala ludi njegova 57-letna sopotnica.
Podlegel pošitodbam
Pr^seije, 18. julija - V sredo okoli 16.30 je di) pfi> metne nesreče, zaradi posledic te je kasneje v bolnišnici umrl 69-Ietni voznik osebnega avtomobila, prišlo zunaj naselja Preseije.
Voznik je na ravnem delu ceste iz neznanega vzri)kH nenadoma zapeljal levo na vozišče naspriv tne smeri in trčil v tovorni avtomobil, s katerim se je iz Mozirja peljal .Wetni voznik.
Po trčenju je osebno vozilo odbilo nazaj na pas. po katerem je vozilo pred nezgodo, lam pa je vanj trči] še 46-letm vozjiik osebnega avtomobila, ki je pripeljal /a njim.
Lažni serviser
v Ciorenju so bili obveščeni, da neznani moški nenajavljen obiskuje gospodinjstva po Savinjski regiji in se predstavlja, da je serviser (îorenja. Obvešča jih, daje potrebno na njihovih plinskih ste-diUiikLh za menja ti gorilce in varnostne ventile. To storitev jim seveda tudi ponudi. / nepotrebno zamenjavo je doslej oškodoval že veliko ljudi, predvsem starejših. Zlorabo Goretije servis in policija že raziskujejo. V Oorenju zagotavljajo, da omenjene menjave razen ob okvarah niso potrebne.
»Lažni« serviser se ne vozi v službenem vozilu Ciorenja, prav tako pa ne nosi delovnih oblačil Gorenja Servis. Po neuradnih informacijah se
vozi v temno modrem kombiju, računi, ki jib izdaja. pa so pomanjkljivi, žigosani pa z lay:no štam-pilko Gorenja. Vsi, ki sumijo, da so bili oškodcv vani. naj pokličejo Gorenje .Servis ali pa najbližjo policijsko pfísíajo.
V Gorenju d(»dajajo, da so njihovi plinski štedilniki visoko kakovostni, okolju prijazni in varni aparati. Ustrezajo vsem evropskim okoljskiin direktivam. So tudi oblikovno prijaznejši do uporabnikov, saj imajo sestavljive plinske gorilnike, ki jih je možno preprosto sneti in razstaviti na tri dele. 11 so narejeni tako, da tekočine in maščobe ne morejo prc^dreti do njihovih vitalnih delov in jih poškodovati, uporabna prednost pa je v tem, da jih je mogoče z lahkoto čistili.
Iz policistove beležke
Pretep za 333 evrov
v torek. 17. jutya zvečer, je v Prelski zavrela kri. Stepla sla se dva mlajša moška. Obema so policisti za pretep zaračunali globo v višini 333 evrov.
Tuje< kazen poravnal tako|
v soboto, 21. jtilila. so javni red in mir kršili v Troji v Velenju. Policisti, ki so odšli v lokal, so kršitelje opozorili, a opoziv rilo ni zaleglo pri vseh enako, saj so se morali že čez 15 minul vrniti na kraj. kamor se je eden od kršiteljev vrnil. Obstajala je bojazen, da bo kršitev nadaljeval, zalo so policisti zanj odredili pridržanje do iztrcznitve in mu izrekli globo v višini 200 evrov, tbjc tuji državljan takoj poravnal.
Skakalo sta si v lase
v ponedeljek. 23. jiilya, pa so
šli policisti dvakrat v lokal na Tomšičevi v Velenju, kjer sla se spria in si iz.menjala nekaj udar-
cev gosta. Oba bosta morala poleg popitega nekaj nakazati tudi policiji. Aju ni streznilo ne eno in ne drugo, saj sta si čez čas spet skočila v lase. l-den je pri lem drugega poškodoval, kraj pa pred prihodom policistov zn-pustil, tako da lahko zdaj pričakuje ludi vabilo na sodišče.
Kdo bo fotograf?
V	torek, 17. julija, ko so bile temperature na višku in so se mnogi hladili v vodi. so eni delali ua suhem. V kopališču v To-polšici je neznanec enemu od obiskovalcev ukradel fotoaparat znamke olympus 725. modre barve.
Starši seznanjeni s poletjem otrok
V	sredo, 18. jnlya, so varnostniki po sproženem alarmu v Kmetijski zadrugi na Cesti taJ-cev v Velenju znotraj ograjenega skladiščnega dela zalotili 16- in 17-leinika, povratnika. O prijetju so policisti seznanili starše, zoper oba pa bodo po-
dali ka/,ensko ovadbo.
V soboto, 21. julija, pa je policist v Šoštanju zalotil dva mladoletnika, ki sla po vlomu v prtv dajno-skladiščni center skušala odnesli različno pijačo. Tudi slarše teh dveh so seznanili s početjem otrok. Oba čaka tudi kazenska ovadba.
Orodje našli in ga zasegli
Prejšnji teden smo poročali o vlomu v novogradnjo na Vodovodni ulici na Konovem, od kf>-der je neznanec odnesel različno električno orodje, vredno 1.750 evrov. Ukradene predmete so naslednji dan našli v kombiniranem vozilu in opravljeni hišni preiskavi. Poleg ich pa so zasegli še več drugih, za katere prav tako sumijo, da so ukradeni.
Jc pa brez cjrodja v ponedeljek, 23. julija, ostal delavec, ki je delal pri restavraciji Jezero v Velenju. Iz kombiniranega vozila mu je neznanec odtujil motornih žago in električno orodje.
Ponaredki 200 evrskih bankovcev
Velenje, Celje, 19. jniya • V četrtek in petek so policisti obravnavali štiri primere vnovčenlh ponarejenih bankovcev za 200 cvn>v. Vsi štirje ponaredki 50 bili odkrili šele v bankah. Dva sta bila vncfvčcca v prodajalnah v središču Velenja, dva pa v (*elju. Ponaredki so zelo kakovostni in zaio tozje prepoznavni.
Policisti trgovce, šc posetwj tiste, ki še tiimaji) ustreznih naprav za ugotavljanje ponarejenih bankovcev, pozivajo, da si te čim prej priskrbio, uslužbence pa opozorijo, da bankovce dosledno preverjajo. Cq niso prepričani v pristnost, naj i<j sporočijo na policijsko postajo in naj bankovca ne sprejmejo. Ob lem pa naj si zapomnijo čim več značilnosti osebe, ki je skušala ponarejctii denar vnovčiti.
Trčil v tri in odpeljal naprej
Velerye. 19. julija - Policisti so v četrtek ponoči znova obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Do nje je prišlo na parkirišču pri stanovanjskem bloku na Kersnikovi.
Neznani voznik osebnega avl{>mobila znamke ford llesta (z zjianimi registrskimi oznakami) je zaradi nepravilnega premika irčil v iri parkirana vozila, nato pa odpeljal s kraja. Povzročitelja so izsledili doma v Ilrasiovcu in mu izdali plačilni nalog za pobeg. Za pi>vzročitev prometne nesreče m odklona strokovnega pregleda zaradi mamil ga bodo predlagali tudi v postopek na sodišče, oddelek za prekrške.
Avtobus na prehodu presekal pot otroku
Velenje, 20. julya - Na Šaleški cesli se je v petek pripetila prometna nesreča, v kateri seje huje poško-dtwal otrok.
Neznani voznik belega avtobusa je prit^eljal iz sîo-venjegraške smeri, pri tem pa na Šaleški sekal smer hoje otr<ika, ki je ob svojem levem boku potiskal kolo preko zaznamovanega prehtvda za pcšce. Voznik avtobusa je pri zavijanju z zadnjim delom avtobusa zadel v kolo otroka, z zadnjim kolesom pa zapeljal preko njegovega kolesa. Pri tem seje kolo odbilo v otroka, ki se je v nesreči poškodoval.
Policisti bodo voznika avtobusa izsledili in zoper njega ustrezno ukrepali.
Ukradli dia, demontirali traktor
Velenje. Vransko, IS, julija - V noči na sredo je neznanec s parkirnega prostora na Stanietovi odpeljal osebni avlo znake renauli cli o. srebrne barve, z registrskimi oznakami SG C9 - 909. Lastnika je oškodoval za 7000 evrov.
V isti noči pa je s traktorja, parkiranega pred gospodarskim poslopjem na (»omilskem. nekdo demontiral več traktorskih delov in lastnika oškodoval
Zagorelo
gospodarsko
poslopje
Škode za vsaj 40.000 evrov • Lastnik se je pri reševanju živali zastrupil z ogljikovim monoksidom
Goriyî grad, 23. julija • Nekaj pt) 16. uri. v ponedeljek. je zagorelo gospodarsko poslopje v Dolu pri <iorenjem Cîradu. Do prihoda gasilcev jc ogenj zajel tudi del stanovanjske hiše, drvarnico za gospodarskim poslopjem in del gozda ob njem. Požar so pogasili gasilci iz devetih p rosi o-Viîljnih gasilskih društev v Zgornji Savinjski d^v lini, ki jim je pred ognjem uspel<i zavarovati stanovanjsko hišo ter siljenje požara v gozd. kljub tenm pa je ogeru poškod<wal del ostrešja na sta» mwanjski hiši in ožgal tudi nekaj smrek, /gorela je kiÏsilnica, neregistrirano osebno vozilo in seno na gospodarskem poslopju. Veliko težav so imeli gasilci s pomanjkanjem vode za gašenje, l astnik poslopij seje pri reševanju živali prod t>gnjem za-sl rupi I z ogljikovim monoksidih m in se zdravi v celjski bolnišnici. V požaru je po prvih ocenah nastalo za okoli 40.000 evrov gmiHne šk<idc.
Že pred tem, c^koli i.V ure. pa je nad naseljem Okonina v občini Ljubno ob Sadnji zaradi padca z drevesa na nizkonapetostni daljnovod zagorela suha trava in podrast. Požar na površini 20Û kvadratnih metrov so pogasili gasilci.
Družinska tragedija: sin umoril mamo
Dobrič pri Polzeli, 17. julga - V torek popoldne je v Dobriču nad Polzelo, majhnem naselju, ki šteje te okoli 160 prebivalcev, prišlo ú<t družinske tragedije, kije močno potrla domačine. .^4-Ictni sin jc z nožem zabodel svojo mater, nato pa z nožem napadel še očeta. Oče se je uspel ubraniti, za 6>t-leino mamo pa je bila rana usodna In jc zaradi poškodb umrla na kraju. Osumljenemu so policisti odvzeli prostost in zanj odredili pridržanje, po zbranih obvestilih in dokazih pa so ga s kazensko ovadbi» privedli k proisk(Walnemu sodniku.
za 10.000 evniv.
Vlom V trgovino
Coriyi grad. 23. jttlija - V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v trgovino v Gornjem (Iradu. V njej pogrešajo za okoli 1.500 evrov cigaret.
Občasni zastoji proti Logarski
Zaradi rekonstrukcije in obnovitvenih del ceste med Lučami in Logarsko dolino zaprta polovica ceste pri Igli
s koncem šolskega leta in začetkom počitnic se je začei povečan promet proti turističnem krajem, tako tudi proti Logarski dolini. Promet p<i ozki regionalni cesti je d(idalno oviran zaradi rekonstrukcije cestišča pri Igli. zalo prihaja d<i krajših zastqiev, saj je wo/M odprta samo polovica cestišča. Izvajalcem del nikakor ne smemo odrekati truda in pri/a devu ost i. prej lahkougoiovimo. da dodatne Ziistoje p(Wzročajo vozniki zaradi neupoštevanja cestne signali/úícijc.
Sicer pa je p<îlicija dobro pripravljena in svoje aktivnosti prilagaja izsledfcmi analize o varnosti v ccstnem prometu. Policisti so prisotni predvsem tam. kjer je to
Hitrost, voiiT/d pod vplivom aikohota in nespostovanfe prometnih predpisov voznikov motornih koles slabšajo prometne varnostne razmere na cesta/i.
potrebno - <ib zastojih zaradi gostote prometa, udeležencem prometa pa pomagajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Ob stoječih ko-lonah vozil na cestah, kjer se pcv javljajo zastoji, ukrepajo /x)per tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali pod vplivom alkohola. Analize kažejo, da precej voznikov v Zgornji Savinjski dolini vozi poú vplivom alkohola že v dopoldanskih urah. PtïDcisti udeležencem cest-
nega prometa predlagajo, da se odpravijo na pot takrat, ko na cestah ni zastojev. Spoštujejo naj prometne predpise, zlasti ob zastojih pa naj bodo sirpni. Na p<Ui-ciji še posebej opozarjajo na letoš-n,io tragično bilanco prometnih nesreč z udeležbo motoristov, ki jih pozivajo, naj bckdo še posebej ptxjvidni in spííšiujejo omejitve hitrosti.
■ Edi Mavric • Savinjčan
IJTRIP

orosKon
Oven od 21.3.de21.4.
UiivatB sicRr v polelju, a z fahlo grenkim priokusom. Tako kol se boste rař v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tutli do vseh okoli vas. V ^^L^ VsIužIvnehcidadDlgDtiha.poveiialivatrbacioksrvsmgte.pačepiavboiJD ludi ori vedeli, da ni vse tako limo kot se keře na prvi pogled. Vi pa se bo-^^^^^^^ s]e pc£utiji vsak dan bolj uirujero, brezvoljno in nav^ičano, zsto ne bo nič čudnega, da se boste načeli íAnaiati ljubosumno. Na !e do partnerja, vsem, ki se bodo smajali, boste zavidali.
Bik od 22.4. de 20.5.
Postali Ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam Indo to tudi glasno očitali, zalo se ne čudile, če boste naenkrat začutili, da ljudem nisle več tako vleč kot sle jim bili. Vaše početje nemreč ne fanie odotvavania konzervativne sredine, nekateri pa vam privoščijo. TI bodo lepo tiho, hrez očitkov in hrez nasvetov. Saj vedo, da je odločitev samo vaša Kar se ljubezni lica, se obeta nekaj viharnih dogodkov !n všeč vair bodo. ne skrbita. Prsd-vsair pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja. Kar vam bc več kot godilo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Letošnje dolgo, vroče pole je. jekot usNaijeno za vas. Predvsem zato, ker se Mjecie sedaj res vrti talui. kot sta si dolgo feleli. Priiolnos; da se vam ures-ničjo skcraj vse sanje, se vam bo 2e kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto talina kot si želite Nikarrsdncajte, nagrabita jozotena rokama. Cene, vam bo 2e kmalu žal. Sorodniki vani bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo. tudi zalo, ker se bostele dnipočuii več kot odlično. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Neko opozorilo vas je strezndo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Poletni večeri bodo lepi in prijemi, a vi tega ne boste opazili. S partierjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, časar se v t^ dneh že zavedate. Za zvezo se je velikokrat vredno intruditi in tudi požreti kakšno s»ar. ki je sicer ne odigravate. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet časza delanje načrtov. Pa nikar jil) na delajte za dolgo vnaprej. Kol dobro veste, se to pri vas sploh na obnese. V soboto pričakujte otask, ki ga boste res veseli, v nedeljo pa obisk vrnile tam. kjer ga že dolgo obljubljate
Lev od 23.7. do 23.8.
■	v Vroči dnevi so vas precej izčrpali, postali ste malo tečni in razdražljivi. Ne-
®kaj časa boste še tiho delali po navodilih vssb. ki vas obkrožajo čez dan, lâko v službi kot doma Potem boste imeli dosti. In to že kmalu. Povedali jim bosta, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi ti^rat ne bo šlo, zato se pnpravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni ko se boste bolj postrani gledali in malo govnili. I^azalo pa se bo. da je bil prepir dober predvsem za vas. Vsein boste dali vedeti, da nista od včeraj. In da se tudi sami dc^ro znajdete, ko vas vržejo vvodo. Tisto ob morju ali kar doma na suhem.
Devica od 24.8. do 23.9.
te je še v začetku tedna kazalo, da sa bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Rešiti se morate vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želrte, takoj vidite najhujše. To gre na avce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite tunu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje počutje. To sevam boohrestovalo tako na videzu kot pa&itjLi. Tisb, ki že uživate dopustniške dni, boste več kot zadovoljni, drugi pa v pričakovanju.
TeKlnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav boste imeli Izredno veliko dela, kar preveč za vroče poletne dni, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Bolja bo, če sa postavita na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte, sploh, če je do dopusta še kakšen teden. Vsekakor boste marali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Ker ste v pričakovanju velikega dogodka, je to tudi razumljivo, saj ste. tudi če ne priznale, ves čas napeti.
Škorpijon od 24.10. do 22.11. "JJ^^S Ko boste oh koncu julija delali inventuro, si boste morali priznali, da je za ď	vami uspešno obdobje. V prvi polovici leta vam je uspelo vse, kar ste si že-
leli, kljub pdeiju pase vam bodoravnovt^ dneh odprle iiovemožnosti, ob ^KaVv tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba. Dobili bosle neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Doma se boste počutili najbolje, zata ker Imate tam vse, kar vas veseli in kar Imate radi. Zato vam bodo vabila na družabne dogodke od-vač Vendar boste morali kar nekajkrat reči da in potem se bo izkazalo, da je bilo (lobro. da ste se spravili do doma. Sobota bo nepozabna.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Pnhaja čas, ko se bozdalo.da vse stoji na mestu. Dopusti bodoohromili tudi
f^-v v^^e nsčrtB, saj ne boste uspeli priklicati prav nikogar od tistih, ki gs boste pri poslu potrebovali. Še vednobostetežkousklajevaliždjezostaliml v družini, ki so povsem drugačnega mnenja in to velja tudi za dopustniške dni. Si-cer pa se v teh dneh pazite prehladov in poškodb Finančnostanjeboše nekaj časa bolj šibko, zato z velikimi načrti počakajte. Dopust ^ pa le privoščite, saj ga res potre-buiete. Saj ni treba, da za nekaj dni daleč od doma odštejete celo premc^enje.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ob koncu lega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz ^^^ njih pa se boste naučili marsikaj korisinega. Med drugim tudi to, da ni do-bro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa ^m se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne ho pustil na cedilu. Po-^^^^^ magal vam bo Iskreno, kar boste takoj začutili. Denarja, na katerega ste računali v teh dneh, ša ne bo. Zato pazljivo 2 njim. Če si hoste morali izposoditi, se zavedajte, daje to vednolažje kot pawačari. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu krepko zamerili.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
^^^^^^ Čeprav ste zaloge energije uspeli vsaj rahlo obnovrti, se tudi v naslednjih
J dneh še ne boste počutili tako kot bi želeli. Za vami bo dobro počutje pišlo šele, ko se boste odlouli, da je prišel čas za delo in čas za to, da se končno dokažete.ČepravsInistepripravljenlpriznati.jenamrečvvasženekajčasa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njinii življenjski stil. Kei veste, da partner nad ttovimi idejami ne bo navdušen, tudi vam nič kaj ne diši začeti. Priznajte si, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje. In se vseeno lotite diAro zastavljenega načrta. Cas je, da se začnete imeti radi.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Nič kaj mirni ne teste, pa ne bo krivo le vroče poletje. Razdražljivost te intela vzrok fnvsem drugje Partner bo vse. kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, lœt ponavadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa bosta kotna trnih, sajsevam bozdelo,dasa stvari nesučejotakokot bi želeli. Začeli bostena-mrečdvomiti. daje nekdo vvaši ožji družini seiskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato. ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Časbopopravll tudi to. sNari pa se še ne bodo uredile tako kmalu. Bolje bo šele v drugi pcJ-nviri nvgiisia Zdravje'' Snlidnn in nič več
Letos prijazneje do uporabnikov
V Energetiki Komunalnega podjetja Velenje pravijo, da bo letošnji remont prijaznejši do uporabnikov - Brez tople vode ne bodo ostali vsi naenkrat
Šaleška dolina - Tudi letos bodo delavci Energetike Komunalnega podjetja Velenje in štirih podizvajalcev v Šaleški dolini izvedli redni letni remont sistema daljinskega ogrevanja. Potekal bo v času od četrtka. 2. avgusta, do vključno nedelje. 5. avgusta.
Letos bo remont potekal drugače. kot je bilo to v navadi v preteklih letih, predvsem pa veliko bolj prijazno do uporabnikov tople sanitarne vode. »Pričenjamo namreč uvajati termin in logistiko velikih, srednjih in malih remontov. Letošnji bo sred-
njega obsega, to pomeni, da ne bo prišlo do popolne zaustavitve energetskega sistema za vse uporabnike v Šaleški dolini naenkrat. kar bo zanje prijaznejše. V času remonta bodo posamezna območja imela energetsko oskrbo, predvsem toplo sani-
tarno vodo. Stremimo namreč k temu. da bi tisti, pri katerih v njihovih ogrevnih sistemih ne bodo potrebni večji vzdrževalni posegi. imeli le krajši čas moteno oskrbo." pravi direktor Energetike Komunalnega podjetja Velenje Miran Zager.
V vzdrževalna dela bo letos vključenih 50 vzdrževalcev iz poslovne enote Energetika, na pomoč pa jim prihajajo še zaposleni iz štirih podizvajalskih podjetij za področja, v katerih delo presega lastne zmogljivosti.
■ Milena KrstiČ • Planine
F
m
»Ob bistrem potoku je mlin«
Poletje je čas počitnic, potovanj in zabave. V tem času si želimo oddahniti od šole. dela in vsakdanjih stresnih situacij, skratka želimo se sprosthi. Večina ljudi se v tem času z družino ali prijatelji odpravi na moije, v hribe ali pa si privošči kakšno potovanje. Za vse to pa je seveda potrebna polna mošnja denarja In veliko časa.
V primeru, da vam primanjkuje ali enega ali drugega, se laliko odpravite na krajši izlet v okolico Velenja in polno izkoristite svoj dan. Čeprav se pogosto ne zavedamo, iinamo v Velenju in okolici veliko naravnih in kulturnih biserov, ki samevajo in le redke bogatijo s svojo lepoto.
Dva izmed njih. Volkov mlin in Temnjakov vrelec, se skrivata le korak síran od Velenja, v Vinski Gori. Ta je od Velenja, po cesti Velenje -Arja vas, oddaljena približno 5 km. Na koncu vinskogorskega klanca zavijete levo in že ste v samem centru Vinske Gore. Od tam pot nadaljujete po desni proti zaselku Prel-ska. Cesta vas bo vodila mimo travnikov, kmetij in vas pripeljala do obore divjadi Lam-perček. Od tu boste morali nadaljevati peš. Pred vami se bo razgrnil travnik, v katerega je vrezana bela makadamska cesta. Ta vas bo skozi gozd pripeljala do smerokaza, ki vas usmeril proti Volkovem mlinu.
Med potjo vas bo, vsaj te dni, omamljal vonj travniškega cvetja in morda bodo sončni žarki božali vaša lica. V trenutku, ko vas bo objela hladna sapica in boste pred sabo zagledali gozd, boste vedeli, da ste pri cilju. Uzrli boste Volkovo domačijo, nad katero kraljuje l^lin. Taje star preko 400 let in je mlel žito že
1.
za gospoda Gačnika, lastnika bližnjega Kačjega gradu. Kasneje so mlin uporabljali kmetje iz širše okolice. Pri Volku so mleli dve vrsti žita - pšenico in koruzo. Za mletje stotih kilogramov žita je mlinar porabil cel dan, saj je moral celoten postopek budno nadzorovati. Zadnji mlinar, Avberšek Bernard,
bom vzel, še žaki ti bom vzel...«. Mlinski kamni so dokončno obmolknili leta 1991, ko je miin poplavi] hudournik. Lastniki si prizadevajo, da bi mlin ponovno zaživel in ga intenzivno obnavljajo. Mlin bo svoja vrata za širšo javnost odpri 2. septembra, ko bo tam potekala že druga mlinarska nedelja.
Vir mlinovega življenja je potok Temnjaški vrelec, kije ime dobil po gozdu Temnjaku. Gozd se tako imenuje, ker mu mračno podobo dajejo gosto rastoče bukve. Od tu lahko pot nadaljujete proti vrhu Vinska
1Í
pa mi je zaupal, da so ,io včasih, z vaškimi fanti, na skrivaj ucvrli vasovat, medtem ko so mlinski kamni nemoteno mleli naprej. V vasi krožijo anekdote, da so mlinski kamni govorili. Tako bi naj odsevali mlinarjevo razpoloženje in kmetom, ki so prinesli žito v mlin, sporočali naslednje: »Kr na pajki, kr na pajki...«, »Kr na žrmlje, kr na žrmlje ...«. Vsak pol, vsak pol...«, »Ne morem, pa ko vidim da nese. pa morm; ne morem, pa ko vidim da nese, pa morm ...«, »Žakl boš že dobil, žakl boš že dobi!...«, » Še žakl ti
ffwC
Gora. Navkreber vas bo spremljala glasba Temnjaškega vrelca in žvrgolenje ptic. Kmalu boste prišli do naravne kneipove kopeli, ki vam jo potok ponuja. Svoja nedrja bo odpri vsem tistim, ki boste željni prijetne osvežitve.
Ce se boste odločili obiskati ta naravni in kulturni biser, se boste domov gotovo vrnili sproščeni, umiijeni in napolnjeni s pozitivno energijo.	■ Ana Belina^
Zgodilo se je
(j od 27. julija do 2. avgusta
• • t
-	28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice izvoljen Božo Le dni k:
-	28. juUja 1995 Je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem Jo-landa Steblovnik v teku na 1500 metrov z novim mladinskim državnim rekordom osvojila tretje mesto;
-	29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja: jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji;
-leta l893;eM31.julijav Velenju rojen Gustav Šiliii, po-mem-ben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebival-
cem. je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; ŠiUh je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog ."500 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik
Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika;
-	v noči na 31. julij 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj;
-	31, julija 1956 so Velenjčani začeli prostovoljn delo pri urejanju pomožnega športnega igrišča, igrišča za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom ob Jezeru, otroškega igrišča v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera;
• ]. avgusta 1969 so svečano
odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto - vasi« narejena z udarniškim delom;
-	leta 1993 so 1. avgasta pričeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavod-njami in Črno na Koroškem;
-	v dneh od 1. do 10. avgusta lela 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija; na zletu. ki gaje odpri takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli
800 tabornikov iz 6 evropskih držav;
-	v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano;
-	2. avgusta 2002 je v Šoštanju umri Viktor Kojc (rojen 13. 3. 1925. Šoštanj), ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse.
■ Damijan Kljajič
Udarniško delo v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje)
iwifjlS
ČETRTEK, 26. Julija
PETEK, 27. julija
SOBOTA, 28. julija
SLOVENUA1
DGJ6	[]iti)evk
Wm	Pafoitla
n/.10	DérniiiUd
m{\	Pofoiils
DB.in	D4)brniiiiifj
n3.nn	Prjroíiís
D9.níi	Moby Dick m sknvnosi úslsk
Mu. //76
09.3n	Risanka
n9.4n	MalnsivKMlicB.kví^
IG.in	labrirnikt iriskavii: Nr Gori ^^ijrovriie
in.3í]	Ra/)«miknvi v nrniimuj, 7/lD
II.IIG	Mit taenia Jij^B.drrk.
oddaja
ll.bO	Qnii/je:Misuka
1'iOQ	PoToíil?. špoft, vrenie
13Jb	CrAolartnesanjGj/líl
mí)	PolnoCiii klub
15.00	Poroîïila. pnniGl
lb.in	Mosmvi
IMS	SrsbmoQnvi koD]!^ resana
nari., 1/39
16.0b	Moji las|c SO ^rni. ns^nka
16.1S	ISčsvagnspaíyranifilm
16.50	inaisiašQÍa
17,00	taca.špottvrfífiiB
1/^0	^alsla riil^ilnsu
lB.1b	Duhovni iiinp
18.30	MnjeDeieljii^e
18.40	[dotnmsdo.nsanka
19.00	DnR^rnik, vrenis, §poa
19,bb	F losa rji. ilfiL oddaja
?OiO	ÍBrinik
22.00	OditëVi, knlluia, import. vm\p.
23.00	Knfina mone hriga
23.20	niashc-nivfli^ar
í)f).20	DiihnviH ijirip
f)0.3f)	DnRvnik
í)1.10	Nik»riako;ív^jinti!
ni.^b	liMdna[
MOVENMA 2
06.30 Zabavni ml nkanRl 07.00 Iníííkanaí 09.00 IVprodâia 09.30 /abavni inlckanal IIJIO OtíoškiifilQkanal 12.30 IVprotlíia 13.00 labiriin
16,50 V(qni$iiemdlcivN?iifCi|i 194S, Mpin.riuk.snrtja.l/? ncícIosvHífl, 12/13 15.36 Mn^afk 18.30 Mnstnvi
l/.GO ilrena/a; lir Jo/q Pí;jf?v8c l/.3fl BrsM0^a:ilr.Al(r!^Qabfit 18.00 Poroćfia 16.05 Slovunskiveni:ek2006 19.10 ^ijlssbnirtpl^om... 19.45 Skoziías 20.00 Mnie dekl?, laiski. film 2l!jO SevflkB.ll/)3 22.30 Man.kaiaion.]Vhlni.?/? D0.2b toaizmona.tin. fiaíl., 2/3 01.15 Prai/kuSnja na poti. njski CB hlni
02.4fj (ÍnRvnik/arnBjskB IV 03.10 /abavni infiik^nđl
SLOVENUA 1
06.15 Ddnu)Vi 0/.0fl Pofoj^ila
0?.in nobmiuím
08.0n	Poroi^ila
06.10	Dnbiointro
mi)	Pu'DĆila
OQ.Ob	Dabar.
OflJO	/vemiice 12 13/13
09.45	l&ûsva gospo, igrani liliii
10.00	Oddaja 7a QirrjkR
10.30	[naisi;íi^(j]a
lO.bb	labomikiin skavti: UlniiGni a
srcčiii
n.lb	Site mladijsii
170]	íbsaii.d(jk.rjilda|»
13i]G	Poničila, ^pori, vrRnie
13,7b	Duhovni (jtnp
13,40	KMB/infÍ8klB.nRni.nad„2/17
14,25	Slovsni:ivliafiji
1S.00	Pomíila
16,10	MdSlivi
15.4b	R«bar;Posi!bnapuSiljka
IG.UI	(/jiopouiBtQrbin Splite
16^0	ůviiipapagaf,daannd.. 1/3
]IM	f^ovíct!, ^n. vfBirtB
iy.30	Pnglfldna^-JoialAntfln
bđrnn Codfllli
1'/.4b	l ma na i^giibljnnfl /aklarlu. 1 /3
18.40	Kadi.nsanKa
18-4b	PujsaPepa.nsanka
10.00	Dnevnik. vr^MIQ, Špoil
19.bb	Cnkolariiifisanic.á/líl 20.30	Koncert i^naših krajev. 2. 77J)0	GdniPVi. vramB. tpofi 23.00	Polriořní kíub
00.10	r^ik^n^koMno!
00.55	lirvnjnai/yiihl|Gr>fi/3kJail(>,l/3
01.45	Ondvmk. pnnrjvilřv
02.2b	Inlokanal
SLOVENUA 2
0G.30 Zabavni fníi^kanal O/.OO Inlnkftnal 09,00 rVpmiaiH
09^0 /abavinininkanal.TVprodaia
11.00 UirnSki intnkaiial
12,00 IVprndaia
12^0 Slovanski vcriCck 2006
13:30 Frasiur, 24/24
13.b0 ř^a bobnu. anyUilm
15.40 Mo?aik
16.35 Mosiovi
l/.in LffiivicanadrijtiGm
18.00 Pofućda
18.0b ta?k.rivaii|8 i?5ubí|DnGga časa.
dok. Id [Ion 18^b Tasinanskadraguliajlok.
rjddaja IV MB 19.00 Pusi3hf§a.afigl.nad..2/8 20J)0 /adn|idriBVisl3vn»li, Ir.ilok. sťnja. 1/13
20.bb	Vrnćisiol 21.50 Ia1fli;.gfSkililm
23.25 Ponkoyrafska ^vn^da. fr, film 00.45 Dnwnik/anisjskňlV 01,00 /aíiavminíukanal
SLOVENUA 1
06,1 b	OriiTRVi
DAOO	/yndbin/^kofik^
0/.30	I; popom« (ijfbfl: Ssiiřn
07.45	Pod lobukofi)
0I],20	Iši^iiva gc&fjfj. irirarn lilrfi 08.35 Sonídiii riij§i.V6
1^.00	liaiitklovn.norvJíím
10.40	l^lnočfiiklub
11.55	ífidmk
13.00	í^iroňla^ŠpnrivfrrniH
13.25	V$i!oMili:QriaS}o3vi(ire
13.50	ysBQ;ivalfh:kmkriiiili
14,20	2fv(|on)b vsjíkah, řtngl. Iiíím
Ib.bb	Polmvriilidk
16.00	0?fvalihinlj()deh
16.10	Absoluinn
16.1b	Kraji lil Ijudjí»
17,00	l^roCila.Spnri, vníruB
l/.lb	U;arc
i;.20	Polarni vruMk
1/.25	Tunsuka
17J0	(;i8sba
17.35	Navmi
17.65	ntísba
18.00	Ubor I/poliiK^mh rtiaírjynv
16.05	Oùtiif] u^^iUiQ
10.30	Glasba
10.40	fifiinMli^jiiki, n^aiika
19.00	Dnívmk. vreme. Spon
19.55	l^klíikral|):tijijainlev.5/5
7U5	Polnina pnJiípmiia
27.20	Poroiiila.šporLVfíHns
77.55	Sopránoví. 19/71
23.55	Skl|ii£iv?e!piMfilrn
01.40	Dnevnik
07.00	Inlokanal
SLOVENUA 2
06,30	/abavni mfokarral
08.20	rVpřodajs
08.50	Skn;iCas
09.00	Absuluiiin (jlnlialnn
09.30	Vrrjiisuil
10.25	rasfnanskadraqiilia. dok.
odílaia IVMB^
U1.65	/adnii dneví slavnih. Ir. dok.
Sfinjí. 1/13
11.60	í^^rjrvanovaohlaí^iia.
koprodukcii^r filn>
13.20	TVpruitójí
13.50	C;i;ii}anpnjeiripl8šG, 2.di^l
15.1b	Kolesarska dirkiipniranciji. přenos
i;.55	UmagrWkiUirnirAIPIM),
pnilinal», prents
70.00	Slovsitskj maga/fn
20.30	35leivâla2Ô2.2.rfBl
knnrana
2U5	Polsini vrijliak
73.50	Hull. am. nad.. 4/13
00.40	Pokvarjena dekteia. anql. nd.. 4/lB
01.30	On«vnik^amejski'.lV
01.^	ZabsvTii infokarial
13.10 /abavni mlíiknndl	: ^^^^ ^^^^ ^^^^
pop pop pop
m^^^m^ \ oojio24uf	i ■...... ■
24 lir. jXínoviiev 09.00 Dvojno ^rvlj£n|p, nad. 09.bf) Spopad $uas11. nad. 10.45 íVorodaiH 11.15 liiilR2i!nnair)íriici. nad. 12.05 (Vuukrod vQsn:B,nfíd. 13.00 ÍVaša sor nica. am. rran, 13.50 íVprndaia 14.70 Zadodno krila. am. m», 15.15 MeukroiljivosrcB, tiad. 16.10 Lpibi^/ennaif^nb, nad. l/,05 Spopadsira^^u.nad, 18.00 24 nr vr?inu IB.Ob DvniiBj^ivljaniB, nad. 19.00 24 lir 2D.00 ^aša mala klinika 20.55 hltikraiu/loi^inb, am.nari. 21.45 Prřrlf7nakri;0rire5iuv.l.ii
angl. (iínia 22.45 24iir;vKčBr 23.00 Predr/na kn.Odraiiisv, narl.
angl. filma 23.35 Gospa prndsHdnjca. nan. 00.25 f^ři kraju/toa. am. nan. 01.15 Skrivnosmr uiok. nan. 02.05 24 Uf] 03.05 ^rji^ia panorama
24 Uf
09.00	Dvrjjno )ivl[řnje. nad. 09.55 Spopadi smi, nari.
10.45	IV prodaja
11.15	I |i]bK/b!ri na um. nad.
12i3b	Nfiukmiljivo ^rco, nad.
13ÍI0	hlaiasoiinir:a.am.nati.
13.50	IV prodaja
14,20	/ahodfiokJilaam.nan.
15.15	f^yukrodjivo srr;a, nad
16.10	[iubB/annatrte.riad.
1/,05	Spopad strasu, nad.
18110	24 lit mm
18.0b	Dvujno )ivli9nje. nad,
10.00	24 Uf
20.00	f^ašarraia klinika 20.65 Misifa: Namogoi^B. ain. Iilin
22.50	24 iif^nčer 23II5 la]namnj?a.2.d8lanijl.am. nad.
00J)0	IVa kraju 7loâna. ain. nan.
00.50	Kruio in OBnavadno. kanad, (lim
0235 74 ur.ponoviiev 03.35 Nní:n;í panoram A
©
©
09.00 Ddirojuiro, inlormauvna oddaja: na úanašn i rian. lutranji! ooviix. viosnspui dneva.jiitran gosli; kuhin[b. koiHr ar pntifdiiHv 10.30 Vabimo k ûfilêdu
10.35	Ort^iatema.pon.pogovora: Pfspovcri kajanja V St WBiiiji
11.36	Virfeospoi dneva
11.40 íltonJohn:Onenihgionly, posnetek I dsia koncBfia 14.00 Videostrarii, olnesula 1/.55 y^biriiQ k uylt'Jiij 18.00 Cas nas. ndarlinska oddaja 18.40 Regionalna novice 18,45 50/v8/daoinAc:4ASA, Piiioc^io. Sukar. Niw swing Uiuriei. iaraom 19.35 Viiieosjjoi dneva 19.40 Vidaosuam. obvBsiilH 19.55 Vabimo k oylsflu 20.00 I; oddaje Dobro luin] 21.30 Po7ilravsoni:u.posiiBii!k2.
dela knoi;uria 22.40 Rugionaliifl noviiiíi 22.45 ViiI'^Qsptjidofiva 22.50 Drugačen svei: Enerr;t!iska
mkKlicma insamopomoi^, png, 23.45 Vabimo k ugltídu 2'.^.50 VidsosuaiN, obvBSUla
09i)0 D obru | uin^. m lorm auvna oddaja na dana§ti|i dao, luirarif? novice. virieo&DOl doBva, Vrtnarski kod Cek. iiitranii gosi, koledar pnrediiev 10.30 VabímoloiiÍRdu 10.35 Po?dfavsoíiaj.prBneiek2.
dala koncerta 11.45 DnigaipnsveiiriBrgfiKka mpjrcma lo sairopommX
anvor
lospncdmjva 14.00 Videosuani. Uivesuia 17.55 Vabirito k oyÍBfju 18.00 Mi^ma§, OLíoSkaoíldaia 18.40 RegionaloR nnvji:c 18.4b Znamo/moremo: Da nam bu lo^l» m jnhodii. lAdJri»^ orid. 19.15 Virifîospot dnsva 19^0 Vteirani. (Avi^siils 19.55 Vabimokogltdu 20.00 I/oddaje Orjbfojutro,
inlormfiuvna oddaja, ponuviicv 21,30 rHiisfasuvall/rjla20Ù;.
pnsnr^iBk liisuval 27.30 RflgionaloB noviije 77,35 PopomiSkii razgledni«: MaliUiia. Borneo. Orui^j, potopisna oddata 73.30 Vidtiospot éleva 2335 Valiimokoolaiiu 23J0 Viduosirani. obmiila
07.30 IVpftJiiajâ 08.00 Čarobna angleščina, nimška uddaia
08.10 mali svei ris. Benia 08.1b JakanaliRnsanasenia 08.25 naduvi'driiaBibr.ns.senjH 08.55 Sioni^tíkDBn[amin,ns.i>snia 09.25 ZBlitnjavćki. ns.senja 10.00 BDamaans.sunja 10.25 Power nangp.fs,ntíad.nHii. 10.50 Malu Kornpan.nsaiia sanja 11.20 CorilBrrUgandB.am.dok. otlilaia
12.20 naki>ia pod kiyolmri 13.20 Mora jotni&nka. am. Iilm Ibú^O Zfoími pred domaùm prai^om,
am. nan. 16.15 Ra/očarane gospodinifl, am. nan.
17,10 24ur.W3ntD
17.15 Vimenuljiibs/m. ang].liim
19.00 74 uf
20.00 HudičBVoitVBmiKan). Iilm 22.25 MiriFj0i^6i:Rlicd.am.nan. 73.30 foio siudin, am. lifm 01.10 Berlins ki anarl iis (i. nem. I ilm 03.00 24 ur 04.00 Noiiia panorama
©
00.00 MiSinaloUnSkaodrjaja, pOIIOVlU'V
09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Známu/moremo: Os nam bo la^js na poii«ln. i/obra^i.'valna oddaia 10,15 Videuspol dneva 12.00 Viileostrf^ni. ubvesiila 17.55 VabimokogbJu 10.00 Cas?ani»$.riifadir)skaîiililaj3 18.40 Videospol dneva 1B>45 Ouliovni vrelec 18.50 Mlatil upi. nirnSkandflaia 19^0 Vidyosirríni. ubvusula 16.55 Vabimo k ogledu 20.00 MovicBU;gaifdna, inlnrmauvna odrlaja 20.20 Vi deosprK dneva 70.25 Vransktpo(BinivcćBn 2005, vei^KjulvIantnv. posnetek 2. Mđ knnuGfta. ponovi It^ 27,05 Vabimo k ogledu 22.10 ûdpriaienia. ponovitflv 23.10 Vabimukogintbi 73,15 WdBospot dneva 73,20 Vidfiomni. obvKStila
NEDEUA, 29. Julija
SLOVENUA 1
07.00
09.55 Špwt Spas. 7/10
10.2b	Pori avrofi^mi nnliom. //10
10.55	NaiAisku. oddaja IV Koper
1125	U/ars
1120	Kiiajska: Verovati v mega
j	12.00	Ijudjemzomljd
i	13.00	IMfa.i^prirLvremt!
I	13.10	Koni;mi^našihkra|[2V.2.del
j	14.30	Vm^arji: lammars, IVnad.
:	15.00	tika/ni i? rnonikili gloliin. am.
I	lifm
j	16,25	Nikanakn Mino!
i	l/.OO	Pornilfa,špori,vrtime
j	17.15	UalunjaipralrsvrBraneGrubar
i	18.15	Pdjkâi:PiW risanka
i	18.20	Voujnnar Joc, nsanka
I	18.30	Kritvii^a Katka, nsanka
I	18.35	Hn^tfkMiliH, risanka
:	18.40	?rsbanjtilûu
j	18.55	Vri^me
i	19.00	Dnevnik, vreme. Spon
i	19.55	Daimonaši!
:	?t.05	Vfliainigostrlr.HGmard
i	Nehiiah
I	2155	Af{S360
j	22.15	PnroCiia. vremo. Sport
!	22.40	Pustnu Qtrnktí.dřinsb hiru
I	00.70	Dnevnik
i	00.45	tnfokanal
SLOVENUA 2
06.30 /ahavni intcé;anal 08.40 IVprrjdajd 09.10 Sk07iCas 09.70 35lRtVala202.2.dy| 10.70 Polema potepanja, oddaja 0
tun/mu 11.00 NaSap«sfim200/ 11.30 Med valovi. TV Kupur 12.00 Slovenski m aga/in 12.30 iVprrtfiaja 13.00 Spi'i^dway 7a ?a Grami Prix.
posne (sk 1? Prag s 18,70 tens iBSiival. oddaja ÎV Koper 19.řé Umag: Taoňki turnir, finale, prenos
22.00 Umeinosiglasbeinplćsa 00.05 SualiCB nasproinB usode. 11/17
00.55 Sv^ukn^lrskllV(llm 02.20 DnHvn[k?amft[skBTV 02.50 Zabavni Infrtofti
pop

08.10 08.15 08.70 DB.4b U9.15 10.40 11.05 1U5 1155 12.50 13.50 14j30 16,15 17.15 19.00 20.00 21.50 23,30 02.00 03.00
fV prodaja
Čarobna anglna, ritrcâka odrlHfH
Naimali svei. ns.serijs DnUi, ris. ssnja Iladovednitja Bibi.ns. sunja SlonCek Osniarnin.ns.serija l^genUrTuIiianikn, risani lilm DDaman, ns.snr;|a PDWar Rangers, mlad. nan. M^lo Korngan. nsana senja Mcii^iin /rtravila am. nan. Raketa pni ko/olccini liradata motonsis v kuliiriji Gi^ka. ani;t}i tn \»7. am. (itrii Mestpr? 7z vpdno. am. nan. fn skrrvnusii, am. filrn 24 ur vremv
Mor bivâi se poroči, am. film Kn na peilinab. (r. nad.. 4/6 Portrsidame, angl. am.film 24irT
Nni^na partorama
©
I	PUNOVirfV ODDAJ TEOFN.SPDRFOA
i	09.00	Mi§ mat. otročka oddaja, pon.
!	09.40	1573.VTVmaga7iii.fegionalni
j	míunnativni prngram
:	09.55	Kuliura, informativna uddaia
i	10.00	SpurtmiíjrDk, iportna
i	tn forma uvrra oddaja
I	10,10	Oobnrvfirjjr, gospod
i	pr?dsedn;k,gnst:Jo^ë
i	Ko/mijs.prGdSBdnik uprave
:	Previirn Global dxl.
í	11.10	Duhrwnt vnilsi;
j	11.15	Popniniâke ra/gludnice:
i	Malpvija. 9ornB0. Oruniij,
i	poiqjisna oddaja
I	12,10	Vatiimoki^iedu
i	12.15	VranskipnlBtnivť!écn 2006.
I	večGr|ubilaiuov,positi?iBk2.
j	dela konts^na, ponovit[!V
i	13.55	Vidi'ostranr, obvestila
I	19.00	Vabímnkogfr^u
I	19.05	Cas rias, mladinska orldaia
I	19.45	Oaigai^ensvet: Energetska
i	medinnamsamopivnCH:.
i	pnijovor
j	20.30	Andrei Siírer: Dedci /rnoreio.
:	posoťlekldelakoncBrta
I	22,10	Vidoostn^ní, nbvnstila
PONEDELJEK, 30. julija
SLOVENUA 1
O/.OO	StrndBsci/tílonih sfonov, slov. nan., 1//
07.20	Marko m nova suSolka, ns. nan.
07.35	Marko srata Vaneta KmÍM.
nsaiia nart.
0/.45	Krlobourej.lutkovnanari.
08,00	HntLfl Obmrjri^k. nsaiu nan.
08.15	Prsstinsčenje/HbnbiLa
oddaja / a otroke 00.25 /laikoZaklailko:RabarbRrn
08.40	Novijiilfi.igrananBn..l/76 09.05 I/pripriinc wba: Same 09.25 Nagaiivi^ki. nsanka
0G20	Risanka
09.40	i;ulmn5ak:Sonœ.9/10
10.05	yiivija v SíHdtni, ric^, lilm i/ šver^ke
10.70	{abrjmikiinskavii:tabQrTti§ka
iimver^a
10.35	Pči;pDkevessu.9/1/
11.05	lovnnai/gtjUjene/aklade.
nem. dok. serija. 1/3
12,00	Sloveni;! v Avsiraliji
13.00	Pon3Cil8,§poriviïmg
13.25	fJajmo.n3ši!
14.25	Nekaj niuiui ^a popularno
glasbo
15.00	fmùk
15.10	Doburrlan. Koroška
15.45	Maks m Rubi, 20/76
16i}b	MaritnainpiJć|nstra§iln:I^Qjeki
16.15	Aikiii:pnrB$tavr3loriili.9/10
l6-?5	PoiabjeneknjiDBnašthbabin
l/.OO	Po rotila, Sport, vreme
17.35	Ubiaiskihgeni.aonl. dnk.(]dd.
18.25	/reÍ3an|K3*3pliis6 18.40	Nina Nanii, risanka ÎB.45	Hnpla. risanka 19,00	Dnevnik, vrcmii. Spon
19.55	KnyindRklH.num,nad..3/l? 70.45 Osmi dan
71.20	V kadru
77i)0	Odmevi, ku[lijra.vremK,§port
73.00	OerliStiiiaFvrnpp. 1/2 00.% Nikar tako ;ivahnn[
01.05	Ubijafeki ligenj
01.55	Onavnik, ponoviiHv 0255 Inlokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni inlokanal
O/ilO	Inlokanal 00,00 fVprndaja 00.30 /abaviii mlokanal
11.00	Mi infnkaikal
11.40	fVprodaia
12.10	Poli^UM vruljak
14.26	Vrtičkar
14.60 Nikar takii Pivabnn! Î5.70 Gal[mjaii{ralcHv;nraieGtubar IB.70 ARS360
hrnpskr maga/in 17.05 Slovenski maaa/in 17.30 /glavona/abavo.lodrfata igjlO PoroCila laHb OBdisrjnatvropB. 1/2 20.00 Dogodki.kisov/nemmlisvet
3. nddaja 20.50 Mediiar, ob^or|a:1ur!^kakava 71.60 OlasIbe^iveCerinadrugem 72.40 Ameriški bil«, am. film 00.20 Dnevnik/arm)|^ IV OO.bO /abavni mlokanal
pop
08.00	24 ur. ponrwltív
09.00	|]vo)iio ?ivljenjc. nad
09.55	Spopad strasu, nad.
10.45	IVprodaja
11.15	ljube/en na tr;nii;i. nad
12.05	Naukroiljivosai^, nad
13.00	Na§a«^dnir:a,3m.nan.
I3.b0	IVprodaja
14.20	7alHidiir) krilo, ^rn. nan.
15.15	Niiikmdjivu src«, nad
IB.IO	Ijube/ennatrMidnsd
17.05	Spopad sua^u. narl.
18.0(1	24 lir vreme
IB.Ob	Dvntnohvljenid.nad
13.00	74 ur
20.00	NdSa mala klinika, nan.
20.50	Najina/godba. am. lilm
22.30	24ur/vei(jf
22.45	Družina na begti nan.
73.35	Nakrajif?loftna. am.nan. flO.?S^od lupo pravica am. nan.
01.15	SknvnosiniQtflk.anunan.
02.05	24 ur
03.05	Notna panorama
TOREK, 31. Julija
SREDA, 1. avgusta
©
OO.OO Dobro luuo, iniomiallvna oddaja: na danaáni dan, juiraoje rurvii:e. vrtl^ispoi doHva. uuanjigost, koraki, koledar prrr^riiitiv 10.30 Vabirriokogledu 10-35 Vranskipoluuiiveftan2005, vttterjumlanirjv.pos^ieiek 2. di^la koiicBrta. ponovi tsv 12.10 Viderv;pol dneva 14.00 Vidi?(Kiraui. obv^ula 17.55 Vabirnokogludu IBHO /a nas. mladinska oddaja-
kloSarj] ÍB.40 R t! Dionalne novice ÍB.45 VioBospol dneva 18.50 Miilau.siobrom/irani nsanil. 19.50 Videos ira m. obvolila 19.55 Vabirrtokogledu 70.00 l/odrla|i)DobrnjuiíO,
irilormatívna nddaia, porinvilev 71.30 Drugačen svRi: Medvetía íitřia 72.75 Re pi onalne novice Videns001 dneva 7235 Anrlrej Silrer; Oadci /morejo.
pisn. 2. ricia korMa. pmi, 73.75 VaNinoko_gledu 7330 Videosirani. obvesiila
SLOVENUA 1
00.15 Oiimevi
07.00 Miridesni /elemh slonov, slov. nan. 2/7
07.20 MarkoigranaSkrjIjkti.ns.rian. 07.30 OeskanjEV nsana nan. 07.45 Ribanka
07.55 Za bolB/erijs^dravrlo.Inikovna nan.
OB.IO Hoialllbmoii^k 00.20 Zakiadvstanhi§i.odda]3/a oifrjke
QB3 ZlatkG/aklarlko:Smrtik(ivi vr!i£ki
OB.60 Novitutn, igrana nan.. 2/2B 09.15 RadovHdni aCokTekai^ 09.35 Mariinamp[ič|(^siía^dn 0B.46 Ajkpc pn rBsiavraiofjili, 9/10 T0.05 Po/abijciekr tgBiia^hbabie 10.70 Zgodbgi/škujkfi 10.60 laborniki inskavu
11.05	libnjalskiligi>n
12.00 Veřsmi gosi lír. Brmard
neumalí 13.00 [^oročila. Sport, vnjms 13.26 lasmaoska dragulja, dok.
oddaia IV MH 13.55 Kila[:^a: Verovati V enega boga 14.25 Uaiiirlan 15.00 Ptiroi'iila 15.10 M'Ktovi 15.40 Irajřit2.4/26 IB.Ob KljukiVave lioandivštine. luike. B/12
IB.40 Hoiel Ubmnri^ek, risana nans
6. epi/nda 17.00 Noviiie.&porLvremtt 17.45 2ivetii^as. dok.odrjaja 1B.30 /rebante Astra 1B.40 fraočBK. risanka ÎS.OO Oni'vnik. vreme, špori 19.55 Stereotip, slovenski fdm 21.25 Noíiasiapablri.dok.fr^liion 22.00 Orinmvi, vTiíme. špori 23.00 Absolu u ir3 globalnu 23.30 Lady DidtlBriey, 4/4 00.25 Zivfini^ss.dok.oddaja 01.10 Ollevnik, ponovitev 01,50 Inínkam^l
SLOVENUA 2
06.30 Zabavili inlokanal
07.00 InfcAanal
09.00 IV prodaja
09.30 Zabavm mlokanal
T1.00 Utrolki inlokanal
12.40 IVprudaia
13.10 Oober dan, Konica
13.40 [ilas(bG)ni ve^n
15.00 Mydnar. oleoma: lurtka kava
15.55 Na obisku
ÍB.25 Vkadnj
)B.55 Mostoví
1/.25 Z glavo ira/{»bavn
IB.00 Poroi^il^
ÍB.05 labmni
19.00 Slori:Urnorne/asiara. oem.
nad, 3/10 20.00 Mu|Siírivpnrnar.§v8d.rtan., l/B 2130 Krajina, sluva^i lilm 23.30 Oomovina. nom. narj.. 5/6 01,10 Oncvnik;aitiejskRlV 01J35 Zabavm inlokanal
pop
08.00 09.00 09.66 10.45 11.15 12.0b 13.00 13.50 14.20 15.15 1B.10 t/,05 1B.00
15.06 13.00 20.00 20.55 21J35
22.45 2.3.00
23.30 00.20 01.10 02.00 03.00
?4ur,prjnovtiBV Ovo|w;ívljHn|^. nad Spopad sirarn, nad. IVororiHia
Ijiiíc^en na u^ntni. nad. Nuuktotl vosrcH, nad Na^a soíjnica, am. nan. IVpmdaja
Zabodne krrio, am. nan. Niiukroiljivnsn^e, nad ljube;en na u7mci, nad Spopadi sirasi. nad. 2flur vrr»me Ovrj|nu^ivljimi»í. nad. 24 ur
Naia mala klimka Prevor^eno!
Moževo dvojnniivljerqe. l.dř am. Irlma 74 i;r/vHř({r
Mu^rvo dvojno^ivIjerijK. nad.
am. Ill ma
N^ kraju ;lo£ina. am. nan. Pod lupo pravice, am. nan. Skrivoosini otok. nan. 24 ur.ponoviiev Notna pannrariia
©
09.00 Dobni jutro, infor. oddaja: na današnii dan, juirarij(i novice, vidí^ospoidrm luirar^i gost, ra/grb^mose, koledar pnrflditav 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Aridrpj Šilrsi: Ofidt.i ^mrjfejo.
posn. î.dela konujria, pon. 10.55 Vi deospol dneva 11.00 OrugacerisveiMedvedfalifJia )4.00 Videos tram. obvestila 1/.55 Vabimo k ogledu IB.OO Polete oilaiiih, mlad odd )B.40 Vi deospol dneva 18.45 Na$a[vn)paj2obra?. oddajd Staranje prebivalstva v hmpi 19.15 Videoslram. obv3sula 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 IzuddaieDobrojutro 21.00 1574. Vîy magasin, rcginnalm
niloniiaiivrn program 21,15 Kuliura. inlormalivoa oddaja 71,20 Sprm lorrtk. Spnrtna inf. odd.
Aâovayibanii:a.inlor.ofldaja 22.011 l/arhivaVIV:50/VD/d?a ol/oke; SLajeiskih 7.Surie kovati. Pogum. Slapovi 23.15 Vabimo k nglfldu 23.20 Vidensuam. obveslila
SLOVENUA 1
0B.15 Orliievt
07.00 Štlndesei zelenih slonov, slov.
nafi..3// 07.20 Miirko le ndlii^en. nsana i^n. 07,30 Dedkovo zgodbe, risana nan. 0/.45 Kaj te mnje. Inlknvna nan. 0B.00 íloiEl Dbritnfčck OB.IO Risanka
0B.20 Me d d^^ a ug nierii a. o ddaja
ra ouoke 0B.30 /lai);uZaklartko:Mu<!D]
go/d mršiva 08.55 Novr lUtn. igrana risn., 3/26 09.20 KljukiS!veilíjyoj|rv§řifte.6/17 10.00 SpořiSpas.B/lO 10.30 GrtiratBkIinB.74/2B 10.55 labomikiinskavu 11,10 ^ivetif;as. dok. oilrfdja 12.00 L|ui^BÍn/Rmí|a 13.00 Poroi^ila. Šport, vnmie 13.75 04)PU pesniki 13.35 7gubica poslane slaven.
danski li m 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Moby Did msknvnnsi de?BlB
Mu. 8/76 1B.05 Male sive (;f3lice.kvi^ 17.00 Novice, špcsi. vreme 17.40 lliïmanpoioi^nikpiofiir vesoljski I pomvani.rink.
1B.30	^réarijeLota
1B.40	Meilviidek m piiCii. nsanka
IB.45	/duji^ki. risanka
19,00	OnBvnik. vreme. Sport
19.55	Skoraj popofndnčin, am. Iitm 22.00	Oilmevi, ipoit vremit
22.56	re/a: Alenka i'uhar 23.15	VoinisnemalcivN^míi|M945.
2/2
00.15	IlermanPoiotnik
01,05	Dnpvnik. vreme. Sport
01.45	\u\úm\
SLOVENUA 2
0B.30	Zabavni infokanal
07.00	InIrÀanal
09.00	ÍVpn]tl3ja
09.30	Zabavminfokanal
11.00	Uuni^kiinlnkanal
13.00	Za bavm infokanal
14.25	TVprnrIsja
14.55	Pod KVíf^kim nebom. 7Z10
15.20	lestvitanadmgem
16.05	Or;godki. ki so v/neminli svet,
3. oddaja
17,00	Mrsiovi
17.30	Z glavt; na nabavo
18.00	Poročila
16.10	DeiIrS^ria Evmpe
20.00	Spurt
22.05	ProfrísorKleppi:. drama
00.10	Slovenska ja/7 suna
01.10	DnKvnik/amejskRÎV
01.35	/abavni infgkanal
pop
08.00	24 ur.pfinovilev
09.00	Ovojno ^ívlienie, nad. 09.55 Spopiídsirasu.nad.
10.45	TVpmdaja
11.15	ljubezen na ir?nri:i. nad.
12.05	NDukřodtivQSíís, nad
13.00	Naid sorinica, am. nan.
13.50	IVprodaia
14.70	Zahodnoknío.am.nan.
15.15	Nenkrodiivosrce, riad
16.10	L|iibe;»nnatr;nicf,nad
l/,05	SpopadsiíASu.nad.
18.00	24 ur. vreme
1B.05	Ovojno jtvIjeniB. nad
19.00	24 ur
20.00	N^arnala klinika
20.60	Umnrbr^/ nbsoilhp. am. film 22.25 24urmčer
22.40	Ugrabljeni. 9. del
?3.30	Na kraju Mna. am. nan.
00.20	Pod lupo pravice, am. nan.
01.10	Skn vriíR im otrík. am. nan.
02.00	24 ur.ponoviiev
03.00	NotJia paitorama
©
09.00 Dobro juuti,inlormaiivna oddaja: na dana^n i dsn. I uirari|u novice, vioeospoi drcva, novo i?daiK. juirari|i uusL ie?ikovnii ne/osnke. Koipdar pnrediiev 10.00 Vabtmo k ogledu 10.05 Spormj lorek. športna inícrmativna oddsia 10.20 li'arliivaVlViSOive/d^a ntrnkť: Siajnr^kih 7. šlirje kovati, Pogum, Slapovi 14.00 VidRostiam, obviïsida 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mala potepanja, otroška
odiiaja. 3. IV riire^a 18.40 Regionalne novice 18.45 V lismiomii / naravo, kmeiijska
oddaja, ponovitev 19.15 Vidi«sirarti. obvesula 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 I? oddaje Dobro Iuuo.
iiilonnativna oddata 21.00 0(^riatt^ma.3. IVmreža 22.00 llogionaille novice 22.05 Elion Jolm: Une nighi only, posne tak 2. dela konœrta 23.00 VidRospni drvva 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Vid^irani. obvesiila

PRIREDITVE
VELiNJi
Četrtek, 26« julija
9.00-17.00
Vila Mojca
Odpne vrdia Vile Mojcd 10.00 Ljudska univerza Velenje PoĆFtmce po meri otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje
Po^Ftnllke delavnice (za upokojence) 17.00-20.00
Kol a lkali see Velenje Poletje na kotalkalilču 7002-Aktivno preživljanja prostega časa 2a mlade 21.00 Velenjski grad
23. Poletne kulturne prireditve 2007
Koncert pe^mi Španskih Judov
Petek, 27* Julija
9.00-17.00
Vila MojcH
Odprte vrate Vile Mojca 10.0Q Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10 DO Ljudska univerza Velenje PoČitmlice delavnice (za upokojence! 20.00 Shske club Velenje Poletmvn 2007 Delmatinski večer 22.00 Mdx Club Velenje
čmashie • Afro-sout-funk music
Kdaj - kje - kaj
Sobota J 28. julija
Lunine mene I Pregovori I Koledar imen
8.00-13.00 Atrij KSC Kmečkdtfinfca 20.00 Mledinski center Velenje Geslo: Vsi drugačni, vsi enakopravni
Ponedeljek^ 30. julija
9.00'17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 17.00 20.00
KotdIkdlisĆe Velenje Poietje na k^talkališču 7QQ2 Aktivno preživljanje prostega časa za mlade
Torek; 31. julija
9.00-17.00
Vila n/iojca
Odprta vrata Vile Mojca 17.00-20.00
Kotalkelišče Velenje Poletje na kotalkaiiiču 7002 Aktivno prezivijenje prostega čdsa za mlade
Sreda, 1. avgusta
9.0C'17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca Za dodatne informacije o prireditvah in
KINO VELENJE
I
NORČIJE Z DICKOM IN JANE
(Fun with Dick and Jáne) komiCna kriminalka. 90 mingt Reiíjá: Dean Pansot tgrajo: Jim Carrey, Téa Leoni, Alec Baldwin, Michelle Arthur. Conrad Bach ma nn. Gloria Gar ay u a. Richar(} Burgi.Luis Chávez Petek, 27.7.0b 19. url Nedelja. 29.7. ob 19. url Ko človeku vzamejo vse, mu ostanejo samo še sanje. Jim Carrey in Tea Léon i se na komičen n a l^n odločita uresnii^iti veliki ameriški sen in se maščevati velikim korporacijskim prevarantom, zaradi katerih sta ostala brez dela in denarja. Ker se klin s kJinom izôija, skleneta, da bo najbolje, če tudi sama postaneta roparja in si vzameta, kar je njunega.
fitONE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
AVTOSTOPAR
[The Hitcher) akciiski triler 90 minut Re^ja: O ave Myers Igrajo: Sean Bean. Sophia Bush, Zachary Knighton. Kyle Davis. Neal McDonough idr Sobota, 28.7.0b 22. uri Nedelja, 29.7. ob 21. uri v filmu producentov Teksaškega pokola z motorko in Amityville: Hi§a groze spoznamo mladi par, ki se odpravlja na počitnice. Jim In Grace med vožnjo po ameriških prostranstvih srečata avtoštoparja Ry-derja. ki jima prii^ne streči po življenju Na begu si po spletu nesrečnih okoliščin na glavo nakopljeta tudi srd lokalne policije, a kamorkoli se skušata skriti, naleta le na nove Ryderjeve 2rtve. saj očitno nič ne more ustavai psihopatskega monica na krvoločnem pohodu. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
ČRNA KNJIGA
(Zwartbook) • vojni triler, 145 minut Režija: Paul Verhoeven igrajoCarice van Houten. Sebastian Ko^. Thom Hoffman. Halina Reijn, Waldemar Kobus. Derek de Lir^t
PeteN. 27.7. ob 21. un Sobota. 28.7.0b 19.urí
Med drugo svetovno vojno skuša židovska pevka Rachel zbežati iz okupirane Nizozemske, a se načrt ponesrel^ in le za las ubeži smrti. Pridruži se upornikom, ki jo pod krinko pošljejo v nemško poveljstvo in z njeno pomočjo skušajo osvoboditi skupino ujetnikov. Načrt se iz-ralovi. zato ^ Rachel znajde v nemilosti obeh strani Skrije se pri nemškem častniku, lú se je zaijubil vanjo, toda ob osvoboditvi dežele mord še dokazati svojo nedolžnost in najti resničnega izdajalca. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
DIVJINA
(Hie Wild)
animirani film. 94 minut Režija: Steve *Spať Williams Vloge: Primož Ekart Uroš Smolej. Alenka Tetičkovič. iztok Jereb. Jernej Kuntner, Aljoša Ternovšek Nedelja. 29.7.0b 17. uri -otroška matineja Komedija o skupini živali iz nevsryorškega trvalskega vrta. ki brezskrbno uživajo lagodno življenje. Toda nekega doe igrivega levjega mladiča Ryana po pomoti odpeljejo v Afriko, zato njegov oče Samson organizira reševalno akcijo. Pri drznem načrtu se mu pridružijo praktii!na veverica Benny prebrisana žirafa Bridget, sarkastična antilopa Kazar. neposredna koala Nigel in nekoliko trdobučna anakonda. Za uresničitev zastavljenih ciljev morajo najprej strniti vrste, nato pa se lahko prične popotovanje, kot ga živalski svet še ni videl in ki bo besedi divjina dal povsem nov pomen. OTROŠKA MATINEJA {cena vstopnice 2.5 EUR)
Naslednji vikend napovedujemo:
komedijo MOJA SlAVNA INDIJSKA NEVESTA (My Bollywood 8 ride), animirano kcmedijolpod-naslovljeno verzijo SHREK TRETJI (Shrek "Rie Tliird). romantično biografsko dramo BEIAMASAJKA
dogodkih lahko pokficete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne
Občine Velenje (03/8961660). ŠOŠTANJ
Petek, 27, julija
X Prireditveni prostor ob Druzmirskom jezero Smallfest - glesbeni festival mladih (1. iJan)
Sobota, 28. julija
X Pnreditveni prostor ob Družmirskem jezeru Smallfesi-glasbeni festivai mladih (2. dan) Julijske Alpe
Planinski izlet na Vršič- Prisojnik-Razor • Kriški podi - Vrata {zelo zahtevna označena pot) -dvodnevni izlet
Nedelja, 29, julija
i^dravililki parkTopollica Veselje ob Toplici
30 • julij, ščip
(polna luna}, ob 2:48
enem i iformacije in ostli vww.nascas.si je po )rav lako ludi na m iciioveknje.coiB, ^ ^kvenca in (ako
www.nas<as«(om
česar veliki srpan ne skuha, tudi Kimavec ne prekuha.
Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zima oznanjajo.
Če $e avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.
Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi.
Sonce srpana grozdje meii, z medom navdana ajda diši.
Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.
Julij (mali srpan)
26 • Četrtek'Ana. Joahim
27. petek - Gorazd
28	• sobota-Viktor,
Zmago
29	• nedelja-Marta
30	ponedeljek-Peter
31	• torek -Ignacij
Avgust (veliki srpan)
sreda-AHonz, Peter
Dobra reklama
Ko je profesorica vstopila v razred, je nalabli zagledala narisano golo podobo mojega, poleg pa je bilo pripisanoiTâko sem grajen!" "Tisti, ki je to narisal na tablo, naj se po pouku glasi pri meni v zbornici!" je dejala profesorica. Ko je na^ednji dan vstopila v razred« je zagledala napis na tabli: "I dobro reklamo lahko dosežeš, kar hoi!eSr
Brez posrednika
Starej§a ženii^a je ostala sama in brez denarja. Domov so ji prihajali računi za elektriko« vodo.... toda ona jih ni mogla plai^ati. Verna, kot je bila. je napisala pismo bogu: "Dra^ 8ogi Pišem ti. ker ne morem plai^ati raiiunov. Pro&m te. pošlji mi vsaj 30.000 tolarjev" Pismo se je. nihče ne ^ kako. znašlo na davčni upravi. Uslužbenka kije pismo odprla, je pri sodelavcih zbrala 21.000 tolarjev in jih posiala zenički. Ženička se je pisno zahvalila Bogu: ''Ljubi Bogi Najlepše se ti zahvaljujem za denar Prosim pate« da mi ga drugič ne pošiljaš preko davčne uprave, saj tam odtegnejo kar 30 procentov."
Naslednjič žena kupi novo krifo in ga pokaže mozu. Mož si ga zopet ogleda in reče: "Moja tajnica ima prav tako krilo, toda deset certtimatTov krajše. Saj ni veliko, toda poživi.'' Zvečer v spalnici opravljata zakonsko dolžnost kose oglasi žena:
"Sosedov Francefj ima tudi takega, toda deset centimetrov daljšega. Saj ni veltko. toda poživi!"
Realnost
Po težki prometni nesreči se je Janez zbudil v bolnišnici.
"Kje sem?" zavpije Janez. nebesih?" "Ne." odgovori njegova žena. "jaz sem še vedno tu "
vreče.
Pri psihiatru
Svinja
Primerjava
žena si kupi bluzo in se z njo pobaha pred možem. Mož jo ogleduje in reče: ''Moja tajmca ima tudi tako. toda s pet centimetrov globjim dekoltejem. Saj ni veliko, toda poSvi!"
V oddelek potniškega vlaka je vstopii pijanec in pobruhal starejšo damo. ki je sedela tik ob vratih. Dama je skočila pokonci in pričela vreščati: "Pijanec! Svinja!" ňjanček jo je nekaj časa mimo poslušal, potem pa ji dejal:
"In vi meni pravite svinja? Kar poglejte se. kakšni ste!"
0<iin
•	Kako sd razumeš z očimom?
•	Zelo lepo! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln. od vesla va do sredine jezera, kjer me očim spravi iz čolna. On vesla nazaj sam. jaz pa plavam do brega.
•Ali ni to utrudljivo?
•	Niti ne. težje je razvezati vrvi in se rešiti iz
• ■ •
UtftMW. ■MiMltHMlk
20:30 PE.so.NE
S1MP50N0VI
(SfmpscRs Th« MaI«) mmhmm\Amm

50. NE
PE.50
filWlKillllT,
«OM^.
M
V
KOMi^mOlMWAlXA
OCZANOVIH TRINA^
((k«an'»i3}

t2rOO 50. NE Í6t00 ru«fl hi razen NE ruMiME PE.SO
21:20 29:50
•nam, 'mrcnb. brHUM. te» MM Mrsoftt,
OM^VTW
FAITTASTIČNI ÎTIRJEc PmHOO SItEUNEfiA bnALCA
(P«rt«5tic F^un Rb«	ti m^
ofthsSICmSiirtcO
bSen
19:00 so, ni 19:50
—UiMit.
HllMOiUfe »^AtMtf«*,
'««"I •lyin«'.
Pride jecljavi pacient k psihiatru in mu potoži:
"Go-go-go-gospod psihiater.
Vsak večer ko gggrem spat. ne ne ne morem za
za zaspati, ker mi pridejo v sa sa sanje piščanci,
1000 jih je in či či čivkajo!"
Psihiater: "Pa naredite 'ŠC, pa bodo piščanci
zbežalir
Pacient: "Saj ja ja jaz naaaredim 'ŠC. pa zbeži 500 pi pi piščancev. 500 jih pa ostane," P^hiater: "Pa ponovno naredite 'ŠC' pa bodo se ostali piščanci zbežaíií"
Pacient: "Saj ja ja jaz naredim ssspet 'ŠC. pa jih zzzbeži400.100 jih pa ostane" P^hiater: "Pa naredite spet 'ŠC,' pa jih bo ztiežalo se ostalih 100!"
Pacient: "Saj ja ja jaz naredim ssspet 'ŠC, pa jih zzzbeži 99. eden pa ostane."" Psihiater {zb besen): ''Ja tistega pa po^jite v pi*** materino !"
Pacient: "Pa saj jaz ga pošljem v PI PI PI PI Pl*^ materino, pa se vsi piščanci vrnejo nazaj!''
Tekma
Hudii^ predlagajo angelom nogometno tekmo. Angeli se jim smehljajo: - Saj nimate nobenega upanja: vsi najboljši nogometaši so pri nas. v raju! • Že mogoče, odgovarjajo budilki, toda - kaj mislite. kje so nogometni sodniki?
HARRY POTTCRtN mm. rENIKSOVRED
■Mk OMIM WW
ffMtiaaa. ■WaftUïïBM. «•otpw«. •mm&cmv. Non V«. iMu IW», fiiaaw.
i 1
KRVAVI HOSm 2
{Hostd: Ptn tf)
um • a i"ii».
tofMbf^ mm^uflokift
3 VROČA KIFEIJCA inmt^.
^ OiotFunJ
tat»
i^irihm-
m^imi
imtittém.
Sim CM«-, imvimm. M«t» ^l^BIA. KultMW
M
NIKOMUR NE POVIJ m alii.
(NcLf dba (MrsMnf^^'T^UN^Ûne)
PpvfM lv1tond.CiAH»<n« O««.
14«00 so. NE 17iS0
21M nztBpC.SO.NE
ia«. 4.g.9.. M«rl<«»» I«, V«l«nJ«
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66
Rezervacije vstopnic na vwvw.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 in 03/42 41722
K inemattgfdfi i \ prld/hijeje pravico ůo spremembe programa '	planet-tus.com
ČngrotuS dao. Cesta v Trnovl>e Cd|e; Kir>einatogFaf). Planet VJŠ Celje, Manbonka »za
«J
s*
a ^
ii
Si
o => a o m a.
S<N
J- —
"S-'oo
k O
NI


Ceneje do zavarovanja vozil
Ob financiranju nakupa vseh vrst novih in rabljanih vozil vam nudimo 50-odatotni popust pri zavarovanju vozila.
Popust ss nanaša na izhodiščno zavarovalno premijo pri zavarovanju vozila za naslednje rizike:
-	avtomobilska odgovornost (AO)
-	zavarovanje voznika (AOP-plus) -splošni avtomobilski kasko (AK)
NLB® Leasing
NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tef: 03 899 53 13. 899 53 12
t^im
lllsdi
radio®alfa
J 103,2 & 107,8 Mhz	v^ak Han î^fi ii»
vsak dan 36 ur
Občina Šmartno ob Paki na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje št. 8/96)
objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 2007
h
Pobude za podelitev lahko vlolijo strokovne ustanove, ravodi, društva, organizdcije in ostale fi?ične in pravne osebe.
Priznanja in nagrade Občine Šmartio ob Paki so:
•	GRB OBČINE Šmartno ob Paki
•	PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki
3.
Kriteriji za podelitev:
GRB OBČINE Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju.
V posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grb.
PLAKETA OBČINE Šmarlno ob Paki se podeljuje posameznikom in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državSianom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstofa in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno druzuje občane, ali če so kakor1(oli zaslužni za razvoj in krepifôv ugtsda občine.
Vposameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi.
4.
Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati riastov kandidata za podelitev prTznanja. nazrv pričakovanega priznanja in utemeljitev.
5.
Pobudo je potrebno poslati na naslov: Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki §t 72, do vključno 30.8.2007
Komisijd za oilUkovanja, priznanja in nagrade
m 89817 50 - Naš čaS: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna križanka Mlekarne Celeia
sivit
Mlekarna Celeia. d.o.o.
Arja va$92 Petro vče
ZDRAVA OSVEŽITEV!
Splošno je znano, da sirotka slovi po svo]th pozitivnih lastnostih.
•je bogata z \nsoko vrednimi
sestavinami mleka, • ima nizko vsebnost maščob, •je naravni vir mineralov in nekaterih B vitaminov.
SIVIT zelene doline je osvežilen sirotkin napitek. Njegovo redno umivanje omogoča izboljšanje splosnega počutja, povečuje telesio odpornost in je v kombinaciji z rednim gibanjem učinkovita pomoč pri vzdrževanju želene teleće teže.
ZATO poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje s SIVIT napitkom zelene doline.
SIVrr sirotkin napitek zelene doline je vdveh okusih: • rdečegrozdje in - rdeča pomaranča. Rešeno {izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 6. 8. 2007 na naslov Nal cas. (i. 0.0.. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mlekarna Celeia^t. Podelili bomo 3 nagrade ' hone za nakup v trgovini Goiida pri Mlekarni Celeia. Gone bodo prejeli nagrajenci po posti.
It A III O V L E \ J K
ČETRTEK, 26. [uííj:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ces^e informacije • po-ročiki Avlo moto zvere Slovenije; 7.30 Poroiiila; 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 Policijsk} nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacij^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila. 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 PoroSila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Emsov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
P£Î£K, 27. julij:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Po-rtičtla; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Sortni utrip; 8.30 Poročila; 3.00 Gospodarski utrrp, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; )5.00 Aktualr)o; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28.
6.00 Oobn? jutro in veselo v nov dan; 6 30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo AvO moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utiip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 13.00 Na svidenje
NEDiUA. 29. julij
6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde* 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; fostlike; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute zdoma-čimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOiUEK. 30. julfj:
6.00 Dobro jutro in veseki v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hofoskop; 7.15 Cestne informacije • p^ ročik) Av^ moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Porx)čila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16 00 Kdat kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena leswica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 31.ÍUÍÍÍ:
6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan; 8.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije. 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Por^ila; 19.00 Na svidenje.
SREDA l.ovgusl
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današn|i dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.0Û Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vlednuod 16. luli}8 2007 do 22. julija 2007 niso povprečne dnevne koncentra* cije S02, izmeijene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, obâne Šoštanj in občine ŠtnarU>Q ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mtkro^ SD2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SD2 od 16, julija 2007 do 22. julija 2007 (vmikr>9 SG2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro^ S02/m3 zraka
OBVESCEVALEC
maši OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkohûiikom 031/443-365.
ZAPOSLIMO VOZNIKA oziroma strojnika za avtodvigalo za delo v Velenju Informacije:
Tel.; D41/726-49UIVK0&P.
ZAPOSLIMO POMOČNIKA
Pomožna dvtokieparska in av-loiičarska deis
INFO.: 041/698'242 AU 891 9048
AVTOLIÈARSÎVO-AVTOKLEPARSTVO VLADO ROJ S.P.. Koroška 46,3320 Velenje
STIKM>OZNANSTVA
ŽENITN A posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 03V50&495. GSM; 031/836-378. tel. in faks: 5726-319.
DEKLE. Če resne zveze si želiš, po žrvlienju v dvoje hrepeniš, pokliči na Bsm: 031/836-378.
PRIDELKI
BOROVNIČEVEC. medenovec ter već vrstjabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344Í83-VINO. Sauvignan. 6eli pinot Merlot. Cabernet sauvignon. p/odam. Vinska klel (Čehovin Bogdan • Štanielj. Ve-
lenje - Konovo. gsm: 031/749-671. PŠENICO ' domača - prodam. Gsm: 041/936-919.
SVEŽA kokošja lajca lahko dobite. Gsm: 040/435-946. Cenal EVRO/IO kosov
ŽIVALI
ODOJKE, težke 2&-30 kg. prodam. Gsm; 031/542-798. JAGENJČKE za zakol prodam. Gsffl:04V341-958. NEMŠKE ovčarje (mladičke z rodovnikom. cepljene.razglišcene) odličnih staršev, z rdečkasto masko, prodam. Gsm;04î/966.252. BERNAROINCE (mlade) prodamo. Tel.; 5Í81'845.
KRAVO LS. staro 3 leta. [ažjo. dobro molznico, vajeno paše. s teletom (telička). težkim cca. 120 kg. prodam. Gsfii:031/83l>798. TEUĆKO sivko, težko 120 kg (A kontrola), prodam. Tel.; 5-893-255 ali gsm: 031/640-369.
RAZNO
SEDEŽNO garnituro (Nova oprema) in dnevno sobo (AIples) prodam. Gsni;04î/637-322. VRTNO gafnrturo (novo) iz smrekovega lesa: miza (200x80) in dve ktepi z naslonom (debelina lesa 4.5 cm) prodam Gsm: 031/344-180.
NIPREMIČNINS
APP v Kozint pri Zadru (privât plaža, gril terasa. 50 m od morja) ugodno oddam. Tel.: 00385-232-83201.
dS)
KASeLSKO RAZDGLILNI SISTEM V6LENJE. d. d.
Obvestilo delnUarjoiii KRS Velenje d.d*
Uprava družbe KRS Velenje d.d. obveza vse delničarje, da sklicuje 15. redno sejo skupščine delniške družbe KRS VEL£NJE d.d. Seja skupščine bo v četrlek. dne 30 avgusta 2007 s pričetkom ob 10. uri na sedežu družbe v Velenju. Presem ova 8.
Vabilo o sklicu skupščine s predlogi sklepov in pogoji za udeležbo delničarjev, so objavljen v Uradnem listu Republike Slovenji št. 70/2007. Gradivo za skupščino, ki vsebuje predloge uprave in nadzornega sveta za sklepe skupščine, letno poročilo družbe za poslovno leto 2006, revidirane računovodske izkaze družbe za poslovno leto 2006 in poročilo nadzornega sveta skupščini za poslovno leto 2006 bo na vpogled delničarjem v tajništvu uprave družbe KRS Velenje d.d. v Velenju. Prešernova ulica 8. vsak delavnik od 10. do 12. ure po dnevu objave sklica skupščine do vključno dneva zasedanja skupščine.
Uprava KffS Velenje d.d.
Upravno enoto Velenje
Poroke:
Srebrenko Grbič. Velenje. Tomšičeva cesta 23 in Renata Šimic. Jesenice. (])esta maršala Trta 47; Marko Jakob. Velenje. Kidričeva cesta 10 in Sergeja Špindler. Polzela 168. Polzela; Hazim Mešič. Šoštanj. Prešernov trg M in Suzana Soline. Šoštanj. Prešernov trg 12.
Smrti:
Marija Prešiček, roj. 1932. Velenje. Goriška cesta 53; Ivan Jožef Koren, roj. 1938. Ravne 58 a. Šoštanj: Ladislav Rebevšek, roj. 1932, Celje. Trg celjskih knezov 9; Jožefa Delopst. roj. 1331 Topolšica 109, Šoštanj; Frančišek Dobnik. roj. 1924. Oo-brovlje pri Mozirju 1.

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad za okolje fn prostor
Na podlagi 60. in 97. člena Zakor^a o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007) Mestna občina Velenje. Urad za okolje in prostor, organizira
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA STARI JAŠEK V VELENJU (za dele območij urejanja R, ŠC, M in SP)
Javna obravnava bo v sredo, 1. avgusta 2007« ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje.
Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Zdravstveni tíom Velenie OBVESTIIO
Spoštovane ^â varovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana 2a službo rrujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je 2ararii bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe 2a nujno medicinsko pomoc. Pogovore na tej ^evilki snememo.Ze informacije v 2vezi ; reševalno službo kličite na telefonsko številko 8d9M78, dežurno službo pa na 89954^
Ulcoma v Velen]v:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Iztíftja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosEo od 13.00 do 1400, telefon 898-1880.
ZoboidravnIkI:
28. in 29. julija • Matej Strahovnik. dr. dent. nied.. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, ZD Velenje)
Velefňerske poslej ■ ioštea]:
Dežurni veterinar • gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure: Ambulante za nia le živali in izdaja zdravil- ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.

ercator
Poslovni sistem Mercator. d.d , Dunajska cesta 107. Ljubljana
Obveščamo vas» da imamo možnost oddati v najem nasiednje ioicaie;
1.	Velenje. Kidričeva 53; 66.00 m^
- lokal za trgovsko dejavnost
2.	Velenje. Kidričeva 53; 45.00 m^
• lokal za trgovsko dejavnost
3.	Velenje. Šaleška 2; 118,00 m^ v BC Standard
' iokal za trgovsko dejavnost
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do četrtka 02.08.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako »za najem lokala*.
Mercator d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.
1137 MHz FM
r." 3!
KOMUMALNO POEUHJE VEUNJE d.0.0.
Pogrebno pokopeHika dejtvncst
Koroška cesta 37 b. Velenje
NA POKOPAUŠČU PODKWU IN tKALE SMO EDINI, N IZVAJAMO V CEU)TI:
•	P06REBNE IN POKOPAUSKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
*	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Oglašujte na
u neixmerna bolečina stre nam zdaj teii. nekje ^lobolv) v dnu te (bobna iskra upđ ili Ko se bodo ni^rnili ohupa oI>}âkI nam nekoč, spomini 2UIÍ /Tđte ram bodo dali navo moć.
ZAHVALA
Oh bo leći i/.gubi dragega moža, ata in siarega ata
ivana korena
Ravne 58 A 18. 7. 1938^16. 7. 2007
sc iskreno /ahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaieljem in
znancem za neprecenljivo pomoC pri lajšanju naše neskončne bolečine in da sic dragega Ivana v lako velikem številu pospremili na
zadnji poti.
Posebej se zalivaijujcmo monsinjorjema gospodu Pribožicu in gospodu Pacniku za lep, sočutno izveden obred, ravenskim pevcem, govornicama Marjani in Erni. Pogrebni službi Usar in ekipi Urgence za hitro in strokovno intervencijo.
Žafujoa: zena Sk'JJca, hčerka Ivica z družino, siaova Franc in Slavkif
ter sin Janez z družino
Vaš oglas bo lahko vidi^ 17.000 gospodinjstev.
Pokličite03/89817 50
jožeta
* 16. 7.1997
V SPOMIN
kovaCič
iz Kavč
Pra/en dom je in dvorišče, na^e oko /^man vaju iičt. Ni več vajinega smchy'aja. Uiihnilje vajin glas. bolečina in samoia sta pri nas Zaio pol nas vodi ija, kjer sredi tišine spita, a v nabili srcih oba živita.
^juni najdražji
jožefe
* 23. 7. 2003
Kdo je najbolj zaznamoval mesec junij?
Kupon za naj osebnost junija
Glasujem za Obrazložite v
Mof naslov
/ današnjo iievil ko Našega casa /aključujemo izbor na.i oschnosii mcseca junija, /anjo lahko glasujete samo se na današnjem kuponu. Do konca meseca lahko glasujete tudi ub Radiu Velenje vsak dan malo pred
scdemnajsin uro (lelefon 897 5003 in 897 5004). Na bslvico osebnosti meseca junija sic uvrstili Marjana I.ampreia, 'ni vodi parado na rudarskem prazniku. Ivano Jevšek, zobozdravnico in Toneta KraSovca, župnika i/
Marjan Lampret,
Velenjčaa ki vodi parado na rudarskem praaiiku. ^ so ga rudami in z njimi mnogi Šalečar^i {kaznovali ře konec junija, l^mpret ps va§8m mnenju !e nekaj let dobro opravlja vodenje ceremonial pri skoku tez koà3.
Ivana Jevšek,
Stomaiokiginja iz Velanja M že dolga leta vzorno skrbi za zdravje zob, predvsem pri nash otnxih. Je tudi zato pnljii)ljena ph svitih nidlib pacientih, nasvete pa deli tudi staršem, sa^ že dolga leta kot strokovnjakinja sodeluje v radijskih oddajah.
Tone Krašovec,
župnik v Vinski Gori, ki je uspsšno izpeljal dve pomembni investiciji. V Vinski Gori so namreč obnovili cerkev, v njej pa že zvenijo nove orgle, ki so jih blagoslovili prav v mesecu juniju.
Vinske gore.
VaSe glasove na kuponih Našega časa bomo upoštevali, će bodo v nase uredništvo prispeli do torka, } \. julija do 12. ure.
V mesecu decembru boste izmed zma^zovalcev posameznih
mesecev izbrali naj osebnosi leia 2007. ki jo tradicionalno ra/^^la-simo na velikem silvestrovanju na Titovem ir^u.
Pooblaščeni prodajalec Mobitel o.o.
MATRICA
Kajuhova 9« Šoštanj Tel: 03/ 8911 666
GSM APARATI 00 0^90 DAUE
O* 6NOLERIKM «IDAUSAXJU NR MOBITEL D.O.	^
Nagrajenci prejšnjega tedna:
dve brisači pokrovitelja Dom zaves. Pfe§ernova9 8. Velenje prejmeta: Smlljana Mavri, Šaleška 2 d, Velsnje in Marta Fklej. Goríšca 40. Velenje.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Izmed tistih, ki bosta glasovali na kuponu §t. 4 Našega ca^ bomo izzrebali avtopolnileo za GSM aparat in etui za GSM aparat pokrovitelja : Matrica. Kajuhova 9. Šoštanj, pooblaščenega prodajalca Mobitel d.d.
Naš naslov: Nas cas. d, 0. o., Kidričeva 2 a, 3320 \'eknie
Ozon nas ščiti in mori
Povečane koncentracije ozona v zraku so ob vročinskem valu zaznali po več mestih v državi, tudi V Šaleški dolini - Edina zaščita je umik v zaprte prostore - Razdražene oá, pekoče grlo in kašelj so prvi znaki povečane koncentracije ozona v zraku
Vetenje • Tkološki informacijski sistem za področje zraka v mesini občini Velenje je ^e v torek zaznal povišane vrednosti ozona v ^raku. Trend seje nadaljeval ludi v naslednjih dneh, vse do petka, ko so bile končen-iraciic v Velenju najvišje.
Nasa sogovornica Alenka Pivko Knežević spremlja ekološki informacijski sistem na MO Velenje in o povečanih koncentracijah takoj obvešča ;>dgovorne. Ko so te povišane, obvestijo tudJ javnost. Povedala nam je. da so merilne postaje za ozon v Šaleški dolini tri. fina je postavljena v mestu Velenje, druga v /avodnjah. tretja pa je mobilna in je trenutno locirana v Skorneni v občini ŠnianiKi ob Paki. Naprej so povečane kuncenlracije ozona v zraku za/nali le v Velenju, v cetr-lek pa že ludi v Skornem.
Kaj sph/i je oz/em?
Ozon je plin brez barve in okusa. V atmosferi se pojavlja na
dveh različnih višinah, listemu na višini iS in već kitoijetrov pravimo koristni ozon» ker nas varuje pred nevarnim delom sončnega ullravijolelnegn sevanja. V nižjih plasieb atmosfere se ozon zadrzuje le nekaj kilometrov nad tlemi, njegova koncentracija pa se v zadnjih letih koncentrira. [a o/.on pa je ^al zelo škodljiv. Povzroča zdravstvene ležave pri ljudeh, živalih in poškodbe na rastlinah.
Katere zdravsíwne íetove so pri
povećanih koncentravijafi najpo*
giisfiýse?
Čeprav je ozon prisoten v nizkih kt)nceniracijah, lahko njegovo vdihavanje povzn)či veliko zdravstvenih težav. To so btJlečiae v prsih, kasljanje, bruhanje, draženje grla. Lahko vpliva na bronhilis. srčne bolezni in astmo. Ker običajno naslaja v vročem vremenu, je lahko prizadel vsak. ki preživlja svoj čas na prostem. Posebno izpostavljeni so otroci, starejši, de-
Atenka Pivko KneieWč pred monitorlem, na katerem spremlja koncentracije Škodijivih snovi v zraku.
lavci na prostem, pa tudi rekrea-tivci- Zato priporočamo, da se bolne in občutljive osebe v vročih sončnih dneh odpovedo opravilom na proslem predvsem v opoldanskem času in ludi v popoldanskih urah.
Kako so se ííihale vrednosti
tfziwQ vzi'aku vprejsnjem tednu?
Opozorilne vrednosti ozona so bile prvič prekoračene 17. julija, torej v torek. Takrat smo namerili 180 mikro gramov. Trajala je eno uro, poiem je koncentracija upadala. Za ozon je namreč značilen dnevni hod, predvsem v naseljenih območjih. Zjutraj je ozona manj, ker se ponoči raz-
grajuje. Ko pa pride do sončnega sevanja, se spel tvori. Zato v opoldanskih urah nastane največja koncentracija, ki lahko traja v pozne popoldanske ure. Pri nas smo prvi dan povečano vrednost ozona zaznavali eno uro, drugi dan nekoliko več, v četrtek. pa je bila povišana koncentracija že več kot tri ure.
yročinski vaf se nadaljuje. Kaj
pričakujete?
Zagotovo bo povišana koncentracija ozona prisotna tudi v naslednjih dneh. Zalo vsem svetujemo. da se popoldne »skrijemo« v /aprle, po možnosti ohlajene prostore, in da jih v tem času
Ozon povečan v vseh večjih mestih
Ozon ima strokovno povedano izrazit »lelni hod«. Največje koncentracije v /raku zaznavajo v poletnem časni, sicer pa jih zaznavajo od aprila do septembra. Najnižje pa so v zimskem časi. Alarmantne vredniisil koncentracije ozona v zraku so nad 24iJ mikro^aniov na kubični nieler zraka, kar zna biti zelo nevarno za zdravje. Mejna vrednost pa jo ISO mikrogramov na kubični meter zraka.
V	Velenju so prejšnji teden od torka dalje beležili od 1X0 do IXX mikrogramov, v petek pa se je vrednost že približevala alarmantni, saj so namerili kar 218 mikrogramov. V torek je bila koncentracija povečana eno uro (med 1.^. in 14. un)), v sredo dvakrat po eno uro, v četrtek skupaj kar 6 ur, V petek so povišane koncentracije zaznali na vseli treh merilnih postajah, torej tudi v Za-vodnjah. V Velenju je bila povišana med 12. in 15. uro in potem spet med 16. in 19. uro, v Skonicm mod U. in 14. uro. v Zavod-njah pa tudi /večer, med 21. in 22. uro.
V	soboto in nedeljo se je stanje umirilo, niti kritične vrednosli niso bile več prese/ene. K temu je zagotovo doprinesel rahel padec (eraperatur in veter kije i>omagal razpihali ozračje. Ozon ni bil več prescžou ludi v ponedeljek in torek.
Po podal kih Agencije RS za okolje pa so bile v posameznih o J teh dni iznieijene visoke vrednosti za ozim ludi v drugih slovenskili mesiih. Opozorilne vrednosti so bile presežene v Ljubljani. Novi (lorici in Kopru (tu je bila 19. julija eno uro presežena celo alarmna vrednost 241) niikrog O.Vm3 /raka), lik pod opozorilito vrednostjo paso bileizmejjencvrcdnosUvCeiju in Murski Soboi:. V nedeljo in ponedeljek po pi)dalkih ARSO niso hile mkjer več iz-m eijene končen i racije, ki bi presega le opo/o rilno vred n« >st. ■
dneva tudi ne zračimo, Ozon lahko tudi sami zaznamo. Ce nas začnejo peči oči, kašljamo ah nas peče v grlu, so to znaki previsoke koncentracije ozona v zraku.« Se hhko pred tKonam zoH iiimo kako drugače» kot da se umak-nemo v zaprte prostore? Žal ne. Zaščitili se bomo lahko
le tako. da homo začeh Čistiti naš zrak, i/puste vanj. \x s icm bomo lahko koncentracije škodljivega ozona z leti zniževali. Narava nam sporoča, da se moramo začeti drugače obnašali. In to zelo intenzivno.
■ Bojana Špeget
Okrogle vaške igre
Na s(urew so ir^t {)od lipo zeleno, kilam, baťi. iiurimnike i>ele. Tekmowk iepole so Sntarine^a œle. v fiedel/o popoldan izredno vesele. V nedeljo. 22. 7., je zaživel prostor med gasilsk;m domom in Mladinskim centom v Šnartnem ob Paki Tam so v organizaciji Turisiičnega društva in PGD Šmartno ob Paki potekale tradicionalne dvanajste vaške igre. Kljub visokim temperaturam so že ob tretji uri popoldne ljudje začeli kapljati iz svojih stanovanj, da hi prisostvovali temu zabavnemu dogodku. Med seboj so se pomerili tekmovalci sedmih vaških skupnosti le občine: Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Slatine. Gavce, Veliki Vrh - Gavce, Podgora in Skorno. Tekmovali so v iskanju predmeta z zavezanimi očmi. v metanju žog preko glave in lovljenju v brente, ter v polnjenju vode z višine. Rdeča nit i^er pa je bilo vlečenje vrvi. Čeprav so sí igre začele v sproščenem dnhu. je n;? pel ost i/ igrf v igro naraš-
čala. Tako je hila zadnja igra kot naročena za osvežitev tekmovalcev. Njihova naloga je bila prodreti nad glavami obešene vodne balone in vodo ul<')viti v vedra. I.ahko ste prepričani, da je je le malo končalo v vedrih. Gcsl<î ot^aniza-toijev in tekmtivalcev je bilo: »Važno je sodelovali in ne zmagati.« Predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki Zdravko Ramšak Je poudaril, da je namen iger le zabava in druženje ohčanrw. Zadovoljen je bil tako s številom tekmovalcev kot s številom obiskovalcev Vaške igre je obiskalo staro in mlado.
Tadej Javorník {• Šmartno on Paki)r
Tukaj sem letos drugič. Najbolj všcv mi je vlečenje vrvi in druženje i mojimi prijatelji."
SoiU» Gorenja k-Rajh (Utuš): **Vaškiii iger sem se udeležila letos prvič. Tukaj proslovoljno pomajam v
strežbi. Vaške igre so zanimive, saj se veliko nasmejimo. Menim, da je zaradi vnjčine danes tukaj manj ljudi."
Aloj2 Polar (Šmartno ob Paki): **Tukaj sem vsako leto. ker jo to tradicionalno. Sem Šmarčan in je to zame že obvezno. Igre so mi všeč in sem v mladih letih tudi sam tekmoval, sedaj sem pa samo gledalec. Vaške igre so super, saj se družimo stari in mladi."
Med nmožico ljudi sem opazila ludi župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorska, ki pravi, da je tudi sam pobudnik vaških iger in je pozval vaške skupnosti, da pripravijo čimveč ekip. Pri vaških igrah mu je všeč predvsem druženje in zabava. Meni, da je pomembno preJvscm, da se Imajo ljudje lepo. Tekmovalci in gledalci so se ob šaljivih
igrah neizmerno zabavali in burno navijali za svoje favorite. Ekipe so se požrtVi)valno borile. a igra je i^ra in zmagoslavje je lahko pripadlo le naboljšim. Množica je nesirpuo pričakovala ra/gJa-sitev. Sodnikov glas: »Zmagovalna ekipa je ... likipa Gavc!« Med gledalci in tekmovalci je završalo. Nekateri veseli, drugi žalostni so v pravem športnem duhu čosiiuli /magovalcem in se poslovih kol prijatelji. Predslavnik ekipe Gave, Janko Avberšek, je ob zmagi povedal: "Vaških iger se skoraj vedno udeležimo. Pripravljali smo se bolj psiliično. Imeli smo nekaj mokri vaj. so pravi po kleteh, kjer smo taktiko »naštudirau« in seje obrestovalo. Tudi današnja peklenska vn> čina nas ni ustavila, kersmo bili Jobro psi-hulro in fizirno pripravljeni Tekmeci so
bili spoštovanja vredni, sodajle pa bomo na veselici spih kakšno pivo, saj je pomembnih sodelovanje in ne zmaga."
Sonce je počasi i/g ubijalo moč, mrak je legel tia prizorišče in zavel je priicten poletni vetrc. Vaške igre so bile končane. Zaslišal se je rezek glas harmoniko. Začela se je veselica, na kateri so Okmglj muzikantje zabavali ljudi pozno v tio:.
■ Ana Belina