X j " * T* ' rarygy* ii'; PI ■.wy .m - - - c- GLAS NARODA The largest Slovenian daily lil in the United States:- lit list slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Hobdays, g 50,000 Readers qj TKLBFO*: t87t CORTLANDT. n. IMS. at d» Pott Offer« HMr York, V. *, fbo Art of 1, 187»« TBLEFON 4687 COETLAUD! KO. 47. — ŠTEV. 47 NEW TORS, TUESDAY, FEBRUARY K, 1018. — TOREK, 26. FEBRUARJA, 1918. VOLUME IXVL - LETNIK XXVI Washington in Rusija. ooo POGAJANJA MED BOLJSEVIKI IN NEMŠKO VLA DO NE BODO IZPREMENTLA ZDRUŽENIH DRŽAV. — POSVETOVANJE V BELI HlSl. — AVSTROOGR SKA BO TAKOJ PRIČELA Z MIROVNIMI POGAJA NJI. — SPOR MED BERLINOM IN DUNAJEM NE PRESTANO NARAŠČA. — NEMČIJA NAJBRŽE NE BO MOGLA POSLATI SVOJE ARMADE S RUSKE NA ZAPADNO FRONTO. -ooo- Tro« tracvUtloti fli..i with th« pott inMtr at N*w York. N". U13, »a rt^utrr | Uy th# Act or October «. 1517. V. Ofc Feb. M. Washington, D. C., 25. februarja. — Tukaj se izjavlja, ia nova mirovna podajanja med boljše viki ter nemško vlado ne bodo izpremeuila politike Zdr. držav. Predsednik Wilson in polkovnik E. M. House sta se tekom zadnjih štiriindvajset ur posvet ovala v Beli hiši glede ruskega položaja. Brez obzira na vrsto nemškega jarma, katerega bodo vsilili Kusiji sedanji neodgovorni mojstri, bo dana boju za prostost v obliki republikanske vlade tako materija 1 na kot moralna pomoč. V tem Mnislu se je danes tukaj porot-ak>. Načrti Hooverja. Nemško prodiraš je. Živilska administracija bo infor- Nemci it vedno prodirajo ▼ Kuri mirala ravnatelja ielwitic glede jo. — Vjeli se 3000 Ensov. — Sav raznih potreben. ' * m Eeval, Pikov za Pernavo. --Nemške armade napredujejo vsak W&3h:ngton, D. C., 25. febr. -1 dan 36 milj. Prve korake, kater«- bo storil zi-viUki a»lmiiiL»tratr»r Hoover pri iz- Hertling in Wilsonov načrt. -000- True truncation filed with the poet - Sis^L^JSTed by We Act ociete' NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER HERTLING ODOBRI * a. ivi7. vrwvaii iu razširjenega vodstva naxl ilobavn'rmi čifaiui za zaveznika. je ofieijelno objavil v svojem obvestilu: Živilsika adiuiiiistraciia ba v prihodu "rili M aH treh dneh dovr šila svojo realizacijo v namenu. ■ bo jrvti^raluejTa ravnate!ia že Vruic ix«>o1iioraa infm-mirala jrle-de i»oir»*lM*cLn 7-eie/iiiških voseov. ne 1». za 7M\- ^niike vlade, temveč *>v* Ta * cv P** 111 P®1 tudi u domačo uporabo živilskih "Prebodtl 180 milj. zj&OK. 1'rvc čete generala Liliji ugeiia ŽiviUka ^dmiratraelja u»km>u ua i"*11 dospele od Žitomira, 85 i* dir» k t no le mani«; del živH aa, | railJ Mp&kio od Kijeva, zave/i i iike vlade. Pn«eino večino' Irfmdon, Anglija. 20. februarja, teh /ivil uakunuieio direktno fa- Danes je nemaka armada, ki je vezniske aeenture, pri čemur jim po^zila Kusijo. zavzela važno pri-T>fM» '••»n živilska »dminUtracij« stan&e in j?4avao ine^to Estonije, t"r*-aHev tra:jsiM»rt»c'i« v Reval. Mesfto Ae je po kratkem bo- noma nadeva z* vtTi iftk*li tur ju podalo o pol enajstih dojjoldne. in i«r»t/.;rbe triple rvoinanikai) m 2.»-1 Nemške čete so tudi /^isedle lemiških vr»«ov ter zakasu-tih tri- PsJcov, ki je važno železniško fcr* London, Anglija, 25. februarja. Zjrodaj danes zjutraj je bil nek --! sovražni napadalni oddelek vzhod- True t»n*uu<»» nw with tb. m no oj Armentieres z izgubami od-;n»iter at New Tor*. N. T. on Ftb. 2«, m*. required by tbe Act at October bit. J^ovraina artilerija je kazala m7- | nekoliko vee živahnosti jugoza- Berlin, Nemčija, 25. februarja. padno od Cambrai in v okolici Nemške čete *o zavrele Pernavo, Mesines. i ki jc ru-sko prisaniie^ v Livcuiji, j Pa.ia, Francija, 25. februarja. 99 milj scverovzbo-lno od Iu Severno od Ailete so francoske če Dorpat, 151 milj severovzhodno od te vprizurile uspešen napad v oko- • liei Ureeh in še vrnila s 16 ujet-V nemškem prcJirauju pivti niki in eno strojo puško. V Cham Dorpatu je bilo ujetib ^000 Ru pague, v okolici Tahure in v gore- WILSONOV MIROVNI NAČRT. — STRINJA SE S ŠTI RIMI GLAVNIMI WILSONOVIMI TOČKAMI. — POSLANICA PREDSEDNIKA WILSONA JE PRVI KO-IRAK DO SPLOŠNEGA MIRU. — TE PRINCIPE PA MORAJO PRIZNATI VSE DRŽAVE IN VSI NARODI. fo > r napram Rusiji neločljivo yni«j .-n n n v^ ' *H | » » " " v m. W ui",i J U^VMI puviuu a . "-------------------"" s« zal»ij»* |K>litičiii klin nu-d nemške vojne gospode ter —|ao na iwhamwck«" t.K-ke i^r ^ rrojrraila. v Pskovu so je *poroei- t^la; dvoje letala izstrelili Fran Avstr< -<)y:i>ko, ki je izjavila, d»i ne so^lušn. z novo vojno'rf,n informiralo tudi ži- lo bivšemu earju Nikolaju, da se.pa mi. Padla so v oko Nemčije proti Ku>iii ' jvihW i-Um^ti , otlstavijeu in je bil na njegovo me- Trenta in Primolano, kjer je bi ® - - 1 vtslik promet; bombardirali so tu- di sovražna letališča blizu La Co mina in Santo Fio rdi Sopra. zunanje zadeve. Ta položaj je označil nek administrativni uradnik na naslednji načiu: — Avstrija je ude j st vila svoje cilje v vojni bolj kot Katera di*uj?a sila. Vsled uspehov proti ruskim armadam ter končno vsled ruske revolueije in dimntegraeijc, je ^»ieinpn. New Torku in Atiimti Avstrija oproščena ruske nevarnosti, ki ji je pretila skozi ,VHh acentnre boilo zagotovile ter Napadalca so aretirali. Več kot eno stoletje. ' jdale na raroxatrelil praporščaka v viat Ihm je majkua^ da more Ru- ^ t ..... . .... ..le prevoznih potrebščin za prvot- -^ijo rešiti le takojšnji mir. Toda Srbija Ul Rumunska, kojlh intensi so bili nasprotni na nvrl na m«to krajev-.tudi poteta še bodo najbrže vstra- interesu Avstrije, sta ]x»stali impotentni, to je brez moži. Opaziti ni nadalje nobenih znakov obnovi jen ja agresivnih ciljev od strani Italije. Definitivno je znano sedaj v Washingtonu, da so se avstro-o^rrski nar«»di od časa, ko je Rusija prenehala sta- pri ra»«!elitvi med zaveznike. Generalni ravnatelj MeAdoo bo preskrbi potrebno tramportaeijo ter bo pri tem podredil v slučaju potrebe drugje zahteve, stavljene na železnice. Veliki knez veleizdajnik. tr»n<*kMmi (M with tho post master at Tcrk. N. T. on Ftb. 2«. Ul«, m rvQUired hv *h« Act of October «, »17. Čarih, iS vie a, 25. februarja. — Vratislavski Ta^ebiatt pH;?, da so ?H>ljševiki odmdil: sodnijsko preiskavo proti velikemu knez*t Xi en vpraševali, zitkaj naj bi bili se nadalje kurjenja ali možnih nedostatkov ixpi»Mtavlj«>ni teikočam dolge vojne edinole za uresničen jc nemških ciljev v Belgiji in južnih ruskih pokrajinah. Ta avtoriteta je smatrala za gotovo, da se bo razvil v Avstriji odpor političnega razpoloženja proti nemškim tak tikam glt-de Rusije. Gibanje proti iniperijalizmu v Av-stro-0|sn*ski ter v j»rid demokraciji, je baje tako zelo napredovala, da je nemogoč vsak kompromis s skupino, ki je dovoljevala diktiran je politike dunajske vlade iz — Berlina. Začasna ««ipuUMč jrlede pomanjkanja živil, katero Ki mojfoče tlobiti iz Rusije, najbrž ne bo izpremenila ali u-blazila doutacegm nemira, uiti v Nemčiji niti v Avstriji. Pri tem je treba namreč pomisliti, da bo vojaški ko-lnisarijat porabil nove zaloge živil, dokler se bodo nahajale čete v polju in da tudi ni mogoče izboljšati metod razdeljevanja zalo^. V Wafekiugtun so ele informacije, da Avstriji ni J* neljub načrt gl«'de M it t el-Kun »pa, ki je bil jhu Kemči-j«*, temv««č djt se lioče Avstrija dejanski odločiti od te^a načrta. I*onavljah> ]>a se je. da bi Turčija in Bolgarska i kmalu sledili, če bi se iznebila Avstrija svoje tevtonske z vele. ii Boitrarska in Zdruaene države se ne nahajata ofieijel-hn \ vojni ter je znano, da so bili gotovi bolgarski zastopniki, ki se mude sedaj v Washingtonu, neprecenljive vrednoti pri neofi**ijelnih iiiinr»ATiih pogajanjih, ki so se pričeta ua }»odiag) govora grofa temina. \* državnem, vojnem in mornariškem departuientu se jt m,»i»gi> špekuliralo o tem, kakšne prednosti, če sploh katere, bo imela Nemčija od pogodbe, katero je sklenila z lioljfcviki in o kateri se je neofieijelno poročalo. Ne \rjauiejo, da hi nemški voditelji zamogli odl*»g-Mti > v »»j*- «t>\x>jevalne arnwde iz Rusije ter jih premestiti na zapadiK* frouto. To vojaško hilo je treba izrabiti ter se izpopolniti kot okuf^aeijsko armado, kajti eilj invazije je bila — prisilna aneksija. s.abiii č,-»>tuiki so * »a vedli Statistike, ki kažrjo, da je na detnarkacijski črti. ki jo zahteva Nemčija v ime-iH.vai.i mirovni pogodbi. 300.00t» Nemcev, številke preti->tavl i4jo k m -jlieti odstotek celega prebivalstva osvoje-tj« ga ojpi mlja, vendar pa je Lil ta element, potom katerega ®o -irili Nemci propagando, ki je povzročila splošno dumiihiMija Ofieijelno »e domneva, da bo treba velike sile. da se vzdrži mir, potem ko nih železniških administracij. jjali Nemci pri zahtevi, da zasedle Živilska administracija upa. da ^iavuo merto, ki bo poroštvo se bo vpričo zaL'otovH železniake (zvestobe Rusije. Nemške čete zdaj administrative fflerie dobave vo-!P"^^0 okoli 25 mili na dan. — zov. preprečilo v vseh slučajih ob- Ako l***0 nadaljevali, tedaj Samovlada za avstr. narode True tnuulaUoD filed with the po* master at New York. X. T. on Feb. 26 ms, as required by the Act ot Octobei C. 1S17. Tr«e trwaaUtieck filed «ltn tb« raster at New Torlt. N. T. or Feb. l»lt. m raqsirsd by tbe Act mt October a «17 Anglija. 25. februarja. "Arbeiter Zemmjrf* pSe: "Položaj ji^de. hrane na I>uua jn je vedixo slabši. Larne wae •> blepra.;o prodajalne konjsk^a w-sa. da i»i ricbiUf vsaj za kvadrate: pa!*1« uom I>mni prLzori pofro^to zantevajo, da , vmes obla- fcti — Deficit Ograka. Tr* truaUUon ftWd ettb tbe a* K«* Turk. V. T. ec Ft!>. 31. UU. m* required br tbe Act t* October C. Ml Naowmsko. 25. fe-- Cprski finančni inini-uj« - i* zidnji teden v dr-rb^ni da bo kit: aov« ftOrsslbe in d^lot'be jfltde Jarkov. >;er jo ki bodo an» žal; TO milijonom diiar- bo napravilo red. To p* baje uui- j^r. s to bo motvt* pokriti je mogoče, da bodo stali pred Pe-trogradom v nedeljo zvečer. Iz Amsterdama prihajajo poročila, da je bilo v treh d važnih mestih zapadne Poljake razglašeno vojno stanje, kar je 4 'poslcdica do ^odkov v Poljski." Boljsevisko današnje vojno poročilo naznanja, da so poljske čet, ki so se borile proti boljše vikom, bežale. | Neko poroeflo tudi pravi, da 20 tisoč- Nemcev ni hotelo naskočiti ruske armade. Nemško ofieijelno poročilo pa naznanja, da so bili vpadniki v. več mestih z veseljem sprejeti. Boljše viki so objavili o operacijah v nedeljo svoje prvo poročilo in ne glfcoi: Sočijalisti čna ob rarnb ua fronta : V okolico Borisova je bil poslan oddelek z naročilom, da poruši mostove Borisov in Plock se nahajata v rokah revoiucijonar-j nih čet j Nemei zit vzeli Hapsal in Ven-jden Nemei t*r> m* bojevali z enim letskim polkom. Nemci so tudi zajedli postajo v Korsovsku in mest« Ostrov. P-•ler govori pred tribunalom celega sveta, potem moram ta ribunal odkloniti, ker bi bil — enostranski, kakor bi ga - veseljem pozdravil, ako bi obstojalo nepristransko razsodišče in z veseljem bi sodeloval, da bi se uresničili t i deali. ------— ~ — Žal, da pri vodilnih silah entente ni sledu o slienih zjavah. Angleški vojni cilji so še vedno imperjal i stični in vetu hoče vsiliti mir, ki bo njej po godu. Ako govori Anglija o pravicah narodov o samoodlo-'evanju, tedaj ne misli na uveljavljenje tega principa v "rski, Egiptu in Indiji. Ponovno se je že povedlao, da ne nameravamo obdrža-i Belgije, da pa moramo biti zavarovani pred nevarnostjo iežele, s katero želimo po vojni živeti v miru in prijatel j-tvu, da ne bi postali predmet in igrača sovražnih nialii-lacij. Ako bi tedaj prišla kaka ponudba od nasprotne stra-ii, naprimer od vlade v Havre, tedaj se ne bi oprijeli nasprotnega delovanja, dasiravno bi vedeli, da piva pogaja-ija še ne bi bila uspešna. Vendar pa v resnici priznam, da tvori Wilsonova poslanica z dne 11. februarja majhen korak do medsebojne^ ^a sporazuma. — Z ozirom na izjavo, katero je pred kratkim podal v mgleškem kabinetu prejšnji predsednik poljedelskega ministrstva Walter Rimciman, je rekel kancler: — Runcimanu morem samo pritrditi, ako misli, da bomo bližje miru, ako se popolnoma odgovorni zastopniki bojujočih se sil sestanejo k pogajanjim. To bi odstranilo /8a nameravana in nenameravana nesporazumi jen ja ter b e prišlo v mnogih individualnih vprašanjih do sporazuma. V zvezi s tem posebno mislim glede Belgije. --ooo-— mirovne zahteve predsednika Wilsona. katere je postavil v svojem govoru pred kongresom dne 11. februarja so:. 1. — Vsak del končne poravnave mora temeljiti na pravici vsakega posameznega slučaja in sicer pod pogoji, ki so najbolj pripravni za dosego trajnega miru. 2. — Narodov in provine se ne sme metati izpod ene suverenitete pod drugo, ne sme se žnjimi postopati kot z igračami, temveč. 3. — vsaka teritorijalna poravnava, tičoča se te vojne, mora biti napravljena v interesu in dobrobiti prizadetih narodov, ne sme pa biti kot orodje ali pripomoček zahtev med nasprotujočimi si državami 4. — Ugoditi se mora vsem dobrodoločenim narodnim težnjam, in sicer brez uvedbe novih oziroma brez nadaljevanja starih elementov zdražbe in anta-gonizina, ki bi lahko ogrožali evropski mir oziroma mir celega sveta. Vojaki, vojni ujetniki, sorrodniki, prijatelji in znanci. Preskrbujemo denarna izplačila v Franciji, Angliji, in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložiti tudi dopisnico pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti. Na ta način nam pomagate sestaviti pravilni nasi TVBDKA FBAKK 8AK8BB Hew York, H. -v. OLASNAftOPA^ 26. FE&R.1918 UQLAS NARODA *9 t (Kormdm Daily.) 0»wd pabllafced by ttk^ RLOVKHIO PUBLISHING COMPANY LOUIS BBNEP1K, «f tlw oorpormrloo ud tddrtMM of above offloeraj CortUiiMU «tr*t Borou*b of Manhattan. New York Citj. N. T Mr vrija Uat m Za celo leto ca mesto New York $9.00 __________9340 Za pol leta aa meeto New York.. 8.00 Ca mi Ma 100 Za «etrt leta ca meat o New Tort 1-50 Sa v»rt |p(i ................ L00 Za InoaeiaatTo ta celo leto...... «00 <11 A> nahmua (ahaja tiak dan Izraemfti nedelj Id praznikov *t3 L A 8 NARODA" (-Voice of ttoe People") mvmrj day except Sonda v• and Holiday* RabarrtpcloB yearly » 50 Uoplat Dm i«odpltt In oaetmoatl ae ne prloWuJeJo l>rnar naj w blajcovoU poMIjatl po — Money Order rfei k raja naročnikov proximo, da ae nam todJ prejlnje WtiHIIi nacnanl. da hitreje najdemo naslovnika Dopisom (a poMJatram naredite ta nailov: "GLAS NARODA" «1 Onrtiandt 8t. New York CJIty Novo nemško cesarstvo -ooo m ti tuiaii \|p1 * • v * v/ • • J i« \i -v* » — , 0 ■ | • — — w » w — w iko mnogo bolje ako bi liael v sVOJe«n prihodnjem pismu iskalo dnevno do 10.000 bolnih ljudi I t-ž 11 i Drave slo-e Pod- v<* Povedati. | njegove pomočL Vsega skupaj je napl- irzatl piaw sloge. J oo ^ pGzdrav sal nad 80.000 receptov. Med njimi je XLStev imamo Skoraj _______ ______• ........ ...... bll najznamenitejši recent nieeoveca porniii društ nekoliko preveč, toda to je pa tudi edina stvar, na katero smemo biti ponosni, i moli smo eno pevsko društvo, " Prešeren*ki pa kljub svojemu lepemu imenu ni moglo, oziroma ne more napredovati. Pevskega niaterjjala imamo. vsem Slovencem in Slovenkam. Anton Zbašnik. najznamenitejši recept njejroveRa SLAVNEGA RASTLINSKEGA ČAJA. On sestoji Iz vseh zdravilnih pomoči, ki jih nudi irati narava kot so zelišča, rastline, korenine Itd. Za bolezni želod- Claridge, Pa. Pošljem Vam poročilo Mr. An-!«». Jeter» očisti, revmatizma, zaprtje, tona Rceherja, da ga priobčite. neprebavo' -,lavoUo1' * brez vsake Pri" „ . . . •lil • mere. On odstrani strupe iz telesa in _ Zgoraj omenjeni rojak dela pri napravi telo SfK)Solmo tokmorati nava. sicer dovolj, tenia naši fantje oči- *^ston9 Coal Corny, od 1 uprila lu bacilov. Zavoj za en dolar traja pet vidno nočejo ali ne znajo dovolj ^ torej ze skoro 24 let pn mesecev. Piši danes ter i>ošlji $1 v «<> u J 3 .....i eni m isti družbi. Mož Je naredil toviui v znamkah ali money order. Za zavarovanje pošlji fie posebej 10c. ceniti krasne slovenske P^J^ j ^ lb94 pa do 16. febru-! ^ ^varovanje pošlji fie posebej 10c. Ako bi nueli va«vj deset odstotko\ | ^ ^ ^^ kakor sledi- "6 ''17 Lahko pa tudi PhičaS na po5ti, če ti Novi mirovni pogoji Nemčije na naslov Knsije in-volvirajo prodajo še ve<" ozemlja, raz|)ršenje ruske armade ter ureditev ruske trgovine ]>od nemškim vodstvom. Itazmišljajmo za trenutek o vsebini teh pogojev. Kaj je ostalo od suverenosti, neodvisnosti ali eelo na-rodnost i Knsije f — Sama sebe se mora oropati eet, zemlje ter eelo kontrole nad svojo lastno trgovino. Kadar je en narod storil vse to, kaj je še ostalo od njegaf — Te posledice si je treba staviti pred oei. Rusija je — mrtva, je izstrebljena. Veliko eesarstvo je skozi dva stoletja polnilo domišljijo državnikov, cepeče tam na severu v obsegu, katerega se je smatralo za ogrožanje, in to veliko eesarstvo je bilo nnieeno tako popolnoma kot je bila uničena njega majhna sestrica — Srbija. S< lu>l j popolno je bila Rusija uničena. Uničenje Srbije ;jt' bilo zgolj vojaško uničenje, kajti moralno sploli Srbija ni bila uničena in nje bodočnost im ašc velike upe v sebi. Rusija pa je blia najprvo korumpirana, nato pa razkosana. Vojaška stran njenega poloma je vsled tega najmanj važna izmed vseh strani. Nemčija prevzema v teli novih mirovnih pogojih tudi stališče varuha Finske in Ukrajine. Nje nameni glede teh dveh dežel niso bili še formalno razkriti, vendar pa ne vlada glede njih noben dvom. — Ko ho vzela Nemčija ti dve deželi poleg velikega ozemlja, ki ga je odrezala od zapadne ruske meje, si bo dejanski o-svojila eelo Rusijo, kajti imela bo v svojih rokah nje glavo, srce in pljuča. T«» je celi kos Rusije, ki ga more asimilirati v sedanjem času, a to ni še vse, kar upa končno dobiti. Ker bo vaseea Jiexvvorskegu zanimanja zaiulJli 'pošljemo C. O. D. majiierskili v„z premoga nalocU;; JKQLLINGER MEDICINE C0. 21 Mollinger Bldg., anarsikaterim pevskim di*uštvom' ; ,'-LJ- •>111 ^ v 14 East Park Way >. S. 1'nisburgh, Pa. . ,.or (glavni predor) izdelal; 'J.JIU Ameriki. Zanimanje je, kar ° * ' . ' yardov ceste po jami napravil; 19,421 stebrov postavil; 15,717 petje iu dramatiko, bi lahko imeli j ^ wz premog nalogi, zbor. ki bi zamori tekmovati z ' 12 ^^^ VOZ, kam;ia( .inAvom'W naložil j <,11- yardov entre nam manjka in bo g1 ve ali ga bomo sploh kdaj imeli v našem železnem mestu. Obžalovati moramo tudi dejstvo, a v ' " " ttfii'nm I'wi m luul t icfji l-pii+ci i-l o Republic, Pa. .__, . . i. v Moja roka je bolj slaba v pisa stebrov zuijet vesn vzel (taki-at ko . ' 4 ' , J . .1 . , . . , . vi, ker v starem kraju sem krave se skup spusca, drugi stebn so; ■J . ... liotr* - -»—i-- pasel, namesto da bi solo obisk o- lj Lm^mka7n ^anmi kraju ihkI tisto kruto vla- dinamita zastrelil v 24 letih. Del* do' 7 ^ ma ih mojega bi i . . : vanja v tej deželi sem si toliko v jaim na premogu ol let 4 mese- . / .. , , , - o i • t - i ie 'pripomogel s svojim trdim delom, ce in 3 dni. To poročilo je do 16. * * , ' f > -101" v SV0Jem lastnem domu brez e ruarja . . skrbi zaspim. Hvala pa tudi vsem Roien sem bil 10. junija 18o3 . . . K,. i , .... . . . ... ki so mi sli na roko, da sem se po- v galiski lan blizu Celja lia i>p. , 1 - 5. . „ . * • f* i vspel do te stopinje, posebno pa Štajerskem. Bil sem 3 leta pn vo- T \ „ . . J ' y „ y . . .. „ .. . „ , • i - Jolm Erženu in Lovrenc Zupanu, jakili v Pulju pri trdnjavski ar- . . . r) . i i J , ... _ , . r -j ker s-ta lin tobko pripomogla, da ti erni. Delal sem, predno sem % •»» • j « i« i J.. .. , \r •. i i sem ameriški državljan postal. Ameriko prišel, v V oitsbergu de-i J ^ Ustanovljena leta ^898 — ■ (nkorporirana leta 194ML Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL R0VANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAIANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICn, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS C0STELL0 Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona AlLy, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK. S. R. Box 24, Export. Pa PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi. h JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mino MATT. POGORELC; 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago, ni ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani flanov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". goslovani, povejmo, da čutimo s postali suhi; še šest mesecev ga svojimi brati, ki žive daleč na imamo čas piti kak kozarec, drugi strani morja, kjer je neko 31 Teta zima nas je tudi dobro do-tekla tudi nam zibelka. jbro obiskala, ni pozabila na nas; .........,_____, . ________. . Ali je kdo, da bi se ne sporni- 'bila je tako huda, da nam je dala vet letin na.Ogrskem pri eni dim !, Predpust Je bil kratek zima pa ht.u.e k rodno zemlje, dva dni počitka za pečjo, žbi 14 let. tukaj v Ameriki pa 4 zatt>reJ tu(h m.biUo kjer so nekoč cveteli rdeči kline-! H koncu mojega dopisa po- leta pri Westmoreland Coal Co., nobeJie Por^ke med na*im/ ro^lkl' ki in zelen rožmarin, na kateri je zdravljam ^e či t atelje Glasa Na- ačel pri Kevstoro Pa, žal, ena raz poroka Raz-Coal & Coke Co. To poročilo je Poročila sta se po 26 dneh skup-hotela Keystone Coal & Coke Co.I™** Frank ^raanc in Ma- nekoč veselo odmevala slovenska roda in tudi newyowko kuharico, pesem, danes pa namačejo lepo da bi se tudi ona oglasila še s ka-Slovenijo solze ubogih vdov in si- kini dopisom, ali pa vsaj s pis- od mene imeti, ker ve, da vodim' Giramt> r°jcna Oregorčič. Ne, ^a^kov in lačnih otrok in to mom. da se tudi kakšno stvar na ,----- i--------' - • F. T. govorimo. ka, ker ga je ubilo ravno v mojem Collinwood-Cleveland, 0. moj brat že več let naro-"aš cenjeni Xa- ^ stal prost in vžival svobodo. Da roda", upam. da mi ne odrecVte v1-11 . i. -.. • ______ nar vi*stie. a- Poročilo je samo po sebi zani- prostoru dne 12. februarja (bi ^ d j,. naia dolžna t. P™ vi-stic. a" mivo, še bolj pa, ker je mož 65 let "Jegovo ime f lo ste pozabili aa-, PmobUiziramo ^ sVoje Zima je huda kot že dolgo ne; star, pa je popolnoma pri trdnem vesti. Op. ured.) Pokopali s no ga razpo-,^' * P" ^ druga kto. aj . r i.- _____i_ „ no katoliškem obredu dne 14. ie- . ' . : u' ... nm . sil ) «, ni luiui mi j im.['v j - , .. . , ------------------ . p y Najuspešnejše sredstvo je J Ker sem dobra čitatclju.«. prid- pravlja svoj poklic v jami in s bruarja v New balem, I a^ LckI organiziramo v S. R. Z., ki prebiram vse novice, posebno »i^HKvw+in So pridobil mu lalika tuja žemljica! Sprevod ° * ! "---- prostora v take svrlie. Toda naj ^^ ^ Usedaj v4ak dan o P° katoliškem obredu diie 14. fe-| jo dovolj o tem. DoL/jiost mi je tudi. da na tem ;V0j0* marljivostjo si je pridobil mestu opozorim vse tiste rojake, j premoženje. Lastuje tri lepe ic* izvrsteau da takega še m-kateri svoje vpraševaUie pole y CLaHdge. Dva njegova sina videl. Sobratje, danes vidite 'Questionnaire'' še niso izpolnili^ eašla služiti Strica Sama:'^ t^ali s\-et, kaj zamorejo dru- iliuda v r< 'kali ^lavo. srce ill pljuča, piicakujc, da bo lah- oziroma vrniU izpohyene svojim i ^^ ^"la7isko"leto ob prvem ^tvene organizacije v slučajih po ko tekom naslednjih generacij poljubilo vzela kosce, ki lokalnim odborom, da to n^nu-|(lMfil, bl(1v nn -IT -fVhnmriA le- *rebe. se ostali in katere bo želela asimilirati. Doeim se bo vršil ta proces, bo vladala celi Rusiji, to j<* onemu delu, ki ^a še ni anektirala poleg onega dela, ki ^a je h> anektirala — od Baltika pa do Mandžurije. Wied tegii velikanskega povečanja moči bo Nemčija veliko bolj strašna kot je bila leta 1914, ko je vpadla v — Belgijo ter veliko bolj strašna kot je bila v kateremkoli času od tedaj naprej. Ce se bo končala vojna s tem. da bo ostala Nemčija v posesti te velike države, ki W> pod nje upravo postala to, kar ni si ara in neuspešna Rusija nikdar dejanski bila, — namreč ogrožanje svetovnega miru, — potem bodo živele demokracije stalno v senci nevarnosti, ki bo veliko večja kot pa je Uila ona, v koj«* seiiei so ne vedo ma živele te de-mokraeije, dočim se je ona pripravljala za na]>ad v letih pred 1914. --ooo--— \ seučihški profesor dr. Boguuul Vošnjak, ki je prišel pred kratkim v Ameriko, je obljubil napisati za naš !i>t serijo člankov, ki bodo izhajali v krajših ali daljših presledkih. Prvi članek "Zedinjenje" je priobeeii danes. Naslednji članki bodo sledeči: — Položaj Jugoslovanov pred vojno; — Slovenci in Avstrija; — Kaj je delala Avstrija v. našimi ljudmi?; — Vojna. Jugoslovanski Odbor in njegov program: —Mi in Italija: — Delo Jugoslovanskega Odbora; — Ruska revolucija: — Wilson in Slovenci; — Kakšno razpoloženje je doma*; — Krfska deklaracija; — Ameriški Slovenci in njihove dolžnosti. - rifatelje opozarjamo, naj ]>azno prečrtajo te zanimive stvari in naj vstvarijo o dr Vošnjakovih izvajanjih sami svojo sodbo. Vsem pa zagotavljamo, da list "Ulas Naroda'' ne bo s tem, da priobčaVosnjakove članke, izpremenil svoje Mueuje lista in pot, po kateri stopamo, je od časa do a—— očrtana v naših uvodnikih na drugi strani. ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJ ▼ ZDE- DRŽAVAH. ia se nekateri naši rojaki še celo ■egiMrirali niso, kar je pa uprav lesramno. Amerika ne □obenega podanika avstro-monarhije, da bi 'zanjo val. pač pa ima to pravico, da si rij0 popolno slovensko. Bodi ako se organiziramo v S. tt. kl . .... ... ima zlate cilje in jasni program, me Pa «Mnima|o dopisi peclarj^. ki je sestavljen po ljudski volji. Pa kol5kf> ^ te zalege! Zakaj Znani so nam paragrafi cesarske P^lante? Saj jo vendar do- vlade, ki je bičala Slovence sto-^1 lx,rdov- bnela sem ze prdoz-letja, zato se je moramo rešili. NeJ^t enega vprašati, pa kaj nu je smiselno bi pa bilo, ako se hoče-, ^ onl: -■:Saj momni pečla- ------------------------ . . . .. mo otresti cesarja, potem se pa "ti, ko so bordi tako dragi! Ti- nauk, predno sta odšla od doma. J* obiskal moj prijatelj John Ca- j ^ ZIiano sto pa ne vidi, da je vse tako dra- Domsa mu jeostal še on sin Karo! Putar, ko je ravno na dopust pn- ^ ^ ^ kraljevi paragrafi ^ voi teleta na dan. ravno taki kot cesarski. To spo- Pa za Pc>1 Pa znava ogromna večim, riovenake-''"»J« « rekel: ' Ako mene v»t- same pLske jedla. >a, rslila, kaj mi obeta! Pa da bova imela denar, pa nemu-jdraftu Andv pa februarja le-,TreDe. loma storijo, ker se je pričela tog obema ^oma je oče dal lepi . R^veselilo me je in tri hčere; starejša hčer je o- ^1. Pohvalil se je, da mu ni slabo ' možena, ostali dve sta doma. An-i^o pn vojakih. Na zdravje njemu , . jl;______i... ' samo >n tinli Tvpivfw».ili malo lahko po •svoji želji uveljavlja za-'tone, katerim se pa 3IORAJO vsi prebivalci podvreči. Ako je torej Amerika uveljavila zakon, glasom katerega »e je moral vsaki tuži-veči mož v starosti od 21. do 31. leta registrirati in pozneje izpolniti vojaško vprasevalno polo, ni bila to samo njih dolžnost, ampak oni so postavno primorani to storiti ' Kako bi pa Avstrija in Nem-Sija postopali z ameriškimi državljani, ako slednji ne bi hoteli živeti po strogih pruskih vojaških predpisih! Prepričan sem. da bi Pozdrav vsem čitateljem in či-a lista. Anton Črnoiogar. Tukaj v Claridge bi se delalo vsak dan, samo zimo smo imeli tateljicam tega lista. ^ precej mrzlo. Snega je bilo toliko, da ne pomnim toliko, dasi sem že 18 let tukaj. Zato je velikokrat primanjkovalo železniških voz, da smo premogarji počivali dama za pečjo. Tupatam se tudi štorklja ogla-si. Dne 20. februarja se je oglasila ipri družini Alojzij Karpar in jo pustila hčerko; otrok in mati sta zdrava. Ta nesrečna vojna nam dela dosti skrbi.'Kar moka troje vrste Sheboygan, Wis. Lokalna organizacija-S. R. Z. v Shebovganu je sklenila, da se skliče javni shed v nedeljo dne 3. marca točno ob 7.30 zvečer v Standard Hali na Indiana Ave. Na shodu bo pojasnil cilje Slov. Republikanskega Združenja govornik Etbin Kristan iz Chicago. Šimenci in Slovenke, znano je vam. da so tukaj priredili že dva shoda na katerih smo slišali že več govornikov. Govorili so že profesor dr. Vošnjak, nek operni Tvoje pete, da ga lahko danes ali do, na kak način bi jo kuhale in'pevec in nek pogrebnik iz Cleve-jutri zadene kazen, ki je določena'pekle, da bi jo več porabile. Mi landa, pa ne eden ne drugi ni po-v takih slučajih. Jaz ne želim no-'mioski, kadar je nas več skupaj,!vedal jasno, kaj mislijo. Vsi so benemu rojaku sitnosti in ravno pa predlagamo, debatiramo in poudarjali, da dosežemo svobodo. ■malokateri izmed njih ostal pri je sedaj na prodaj: ajdova, pše-življenju. Zapomni naj si pa vsak nična in koruzna. To dela gospo-tisti. ki misli, da bo lahko odnesel dinjam veliko preglavico; ne ve- iz tega vzroka jih na tem mestu glasujemo, kako bi neki dobili opozarjam, da storijo v najkmj-, Ilohenzollernovo rodbino iz Ber- eem času svojo dolžnost. Pretekli teden so bili pri naborih potrjeni trije rojaki iz tukaj- lina, da bi naredili ž njo obračun. Najraje bi pa še Vilčeta izmed vseh, ki je nekdaiij«* čase imel šnje naselbine, ki so pa ameriški enega konja, kateri je bil bolj pa-državljani. Njih imena so: Rudolf meten kot njegov ce^ar. Nemčija Roje, Nik. Požek in Josip Varoga. je z Avstrijo največ kriva, da se Mr. Roje je edini sin znanega ro- je ta vojna pričela. Radoveden joka Franka Rojca, enega izmed sem, kdrj bo neonski narod nare-najstarejših slovenskih naseljen-j dil obračun s tiranom, ki je ž-3 cev v Pittsburghu. Dodeljen bo zaslužil"- največje zaničevanje na k avijatiki. Ta teden so se pričeli vračati iz Camp Lee. Va., oni vojaki, ki so bili podaniki drugih držav hi niso hoteii prostovoljno ostati v armadi. Izmed Slovencev ae jo vrnil tadi rojak Jeke, Slan draži via sv. i? MA iM-M-M^M^1, svetu. Ni ga menda vladarja, da bi toliko gorja prizadjal revnemu in srednjemu stanu kot ravno Viljče. Pozdravim ves slovenski narod širom Združenih držav. Anton Yerina. ; Ji, 'irvr; ako se izdinžimo, oziroma priklo-pimo Srbiji. Vendar so govorili tako nejasno in zvito, da je ljudstvo pričelo zmajevati z glavali. Zatorej je namen javnega shoda, ki ga sklicuje lokalni odbor S. K. Z., dati občinstvu jasno sliko in natanko pojasniti cilje Slov. Republikanskega Združenja ter povedati, kako velikanska razlika je med monarhijo in republiko. Na podlagi tega upamo in pričakujemo, da se bo občinstvo brez izjeme vdeležilo tega shoda Moz ali ženska, fant ali dekle, vsi sinovi in ličerc naše mile in sedaj tako tužne majke Slave, žberimo se skupaj v kolo in povejmo cele- bodo, potem moramo delovati za » ^ sam ne more n& prihramti. jugoslovansko federativno repub-,je mislil, da iz pLske bo liko, katere cilje ima S. R. Z. prišel denar. „ j. , t • Zatorej, dekleta, imej-mo gla\n- Povemo pa tudi gospodom, ki1 ^ ... — ' ® . . . ' ce ter si rajši poučimo takega, nam c^anjujejo svobodo vjmo-. ne todje enakega kalibra z vsemi . JJ J. i i-1 ° . r .7V j .. , , tistesla pa ne, ker on ve, koliko štirimi branih dati svobodo n^ro- ^ .J ^ moke y du pod cesarsko krono. Zato ume-j ^^ ^laT-cm varno, kaj jim je pn srcu m za , ..:. , , . . ' , , J J j; l . . , , . sebno pa newvorski kuhanci ter kaj se borijo. Torej, ako hočejo ^ gospodje zastopati, Lahko zastopajo sebe, nikakor pa ne pustimo zastopati nas. ki vemo, da svoboda. za katero se borijo, bi pomenila za nas zopetno sužuoat. Zatorej, Slovenci in Slovenke, farmeriei iz R. F. D. 3, in n»j se še kmalu kaj oglasijo. Mav. Angleži so navzeli Jeriho. True tranalaUon filed with the poet wi iiiovni shod n^ katerem bo- nianter at New York, N. Y. on Feb. ^ JaVnl 113 Kxlierem 191S, as required by the Act of October dete slišali odkrito in jasno besedo ! Za lokalni odbor: Fr. Sepič, zai>Lsnikar. e. 1917. London, Anglija, 22. februarja. Vojni urad naznanja, da so Angleži zavzeli Jeriho. ŽENSKE, Yankee, N. Mex. Vsak večer prebiram *4 Glas Naroda" ter tudi dopise iz raznih kl /naJ° likati otroške bele oble-naselbin, ali iz tukajšnje naselbi-.kc. Stalno delo. ne ne moreni najti nobenega, za-j Stain Moss & Co., torej hočem jaz jioročati o tukaj- 20 W. 20th St., New York. N. Y. šnjih razmerah. -3x (26. 27, 28) Z delom gre še precej dobro,'--- dela se vsak dan. a zaslužek je Rad bi izvedel za naslov JOHNA odvisen od delavca in pro«?toiti Slovencev, par družin in nekaj samcev. Jec-menovca imamo tukaj še dovolj, denec pri Krškem na Dolenjskem. Pred letom dni sva bila skupaj na Large, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa tfsan oglasi. — Louis Zor ko, Box 271, 9C OaUJMiJ » AV1U LL1 {mvt'JilW v»v-1 iu wu. vn timnnv »v • ------—--- mu srvetu, da smo Slovenci in Ju-1 ali kmalu bo potekel čas in bomo Masco trtah, Dl. (26-27—2) Dr. Bogumil Vosnjak. razred je brezposeln in hrane nio«a in giadna. Neobhodno je bilo potrebno, da se stvori ena najvišja j i, ki Ik> zapovedovala posameznim državam. liii,. ; jm.1 n-l)H ene volje, edin nt v a, ukazovauja in; {jOshtČDodti. V mnogo težjih prilikah nego se je izvršilo zedinje-uj» trinajstih kolonij v novo skupino, se izvršuje v naših! dneh ledin jen je Slovencev, Hrvatov in Srbov. Z« njih bolj pa kot za Amerikanee 18. stoletja velja-j jo besede: — Zedinjenje ali smrt! Potreba njihovega zedinjenja je nekaj tako elementarnega, neizogibnega, osnovnega, da noben drug narod-j ni problem ni večji, n** važnejši. Tekom devetnajstega stoletja sta se zedinila dva ve-' lika naroda, nemški in italjanski. Nemci so se dolgo mučili, da bi stvorili svojo nacionalno drfavo, nekolikokrat se jim je izpodletelo. Imejmo pred očmi eventualnost. da bi se bili mi ze-dinili leta 1848. Tedaj svet še ni bil razdeljen in Nemci, bi si bili mogli razviti v veliko silo, ki ima mogočne kolonije. Pa Nemci m* bili politično preveč nezreli, da bi bili mogli »stati leta 48. demokratični narod. Sele dve desetletji kasneje je bi'a Nemčija zedinje-na, in to ne v znamenju enakosti, temveč v znaku —nadvlade Prusije, ne kot demokratska, temveč aristokratska država. Tako je zedinjenje Nemčije neizmerno pospeševalo ekonomski razvoj, industrije; vse veje ekonomije in kul-t m v mi napredovale tako sijajno, da jc vsakdo moral to Z» dobro ia ospcino dorr.aio rabo bi morala vedoo imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdra- < rilo kmalu odpravi bolečine v pi -6ih. v križu, v kolku, ali kjerkoli si že bodi. če so te bolečin« na* stale vsled ravmafczmi, ali pre* hlada. everas . Cothard OU (Severovo Oothardsko olje) je mano kot iz bom o mazilo pri zdravljenju rermatizma, okorelosti udov. krbtobola in krčev. To j« zelo uspeien lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici. Cena 10 in 60 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. dobiti raren za miljonarske cene. Vstaje in pogromi so na dnev-nem redu. Narodna zakladnica je prazna. Človek so čudi ter se vprašuje, kaj jo postalo z zlato rezervo. Ali sta. položila Lenin in Trocki svojo roko nanjo? Ali jo jo odnesel Kaledin v Odeso, p red- či o ve k v neki umobolnici, a se je potem vrnil v mesto in k svojemu poslu, nakar se je živahno pričel zanimati za politiko v svojem okraju. Ko je bil imenovan načelnikom odbora aa jamo varstvo, je pričel ostro nasprotovati vsem poveljem. prihajajočim iz Petro- 110 je prišlo do poloma? Obstaja-!grada. S pomočjo par agentov la jc velikanska zaloga zlata terl starega režima se je proglasil saje naravnost presenetljiva skriv-lmega sebe dilrtatorjem. Med vo-nont, na kak način je mosrla izgi- jake in kmete je pričel deliti vodko (/{fanje) in tobak ter narodu luta. Nihčg ne upa iti ponoči ua <*e-sto. Ce gre sam in ima slučajno prstan na roki. uro v ž^pu in pa'/ rubljev, potem je izpostavljen go-tnTanu ropu. Ce po. gne s prijate- v splošnem je delal obljube, da bodo jedli cenen kruli, če bodo vzeli potrebno stvari is skladišč židov. Posledica tega je bil lep organiziran pogioui proti Židom. W. F CEDAH SEVERA RAPfDS,. CO IOWA tafsaiwr«?*?"^ e CWir;C. Y> ASM. MAJOR H. S. JOHNSON. izvršujoči rav. clrafta. vsiik del našega naroda sam zase preslab, da bi se mogel ubraniti tujega pritiska. Tu je odločna volja mogočnih sosedov uničiti eksistenco našega naroda. Zedinjenje je diktirano po železnih geografskih. zgodovinskih okolnosti. Ako ostanemo ločeni, pre^azili nas 1x>do. nas ne bo več. Niso pa sami zunanji razlogi, ki nas silijo, da delamo za zedinjenje. Četudi smo živeli v preteklosti vsak zase in so nas tuje vlade namenoma ločile drug od drugega — Sotla ni bila edina meja — nikdo ni inogel razbiti edinstva naše narodne duše. demokracijo in mednarodno pravico, tembolj je smatral druge narmle za rajo, tembolj je podložne mu nesrečne narode zatiral in izsesaval. govorica nima ni kakih neg. Zlob-nr si je plapolala vsepovsod in b-denela duhove vojakov in naro-<'y. Naenkrat pa je Rusija pokazala ameriški misiji svoj hrbet. To presenetljivo *-pisodo omenjam, presne* i ji v a jc radi sploščili posle-fiic, katere je imela, — kot vzgled, na kak način deluje ruski duh v teh blaanih dneh. V Rusiji n i nikakega "eauunon sense ', paojftti. sistema, organizacij-.- ali zaupanja. Vzemimo zadevo vladne kontrole. V Rusiji je u-jti tri "ofiei-jelne'' v].-vie iii še v< č takih vlad, ki niso 41 of*e5jelneT\ Oficijeln«? vlr.de so ''.Soviet komisarjev", "Sovj*»t delegatov delavcev in vojakov" t*-r '"Sovjet kmečkih od-potdanc^v-". Druga vlada predstavlja čisto boljše viš-tvo. ;; vse se bore za to," da bi igrale vodilno uloLro v ruski žaloigr:. Nob»-jia teli olieijelnih vlad pa ne predstavlja Rusije. Te vlade vladajo le* gotovim distriktom, [vladajo Petrogradu za dva ali tri dni. t rak ar vladajo v Moskvi ter v drugih občinah* kaviar so krajevni komisarji v soglasju z bolj-ševiki. Naslednji dan pa mogoče krajevni uradniki prekličejo vsa povelja, izdana od pefcragrajskžh boljševikov, izdajo svoja l&stna povelja ter pričnejo z vlado na svoj lasten račun. Komisarji v Kijevu, Odesi. Harkovu ali v vasi Vladimirov- Iji, ki so oboroženi, pa le straši i Veliko zločinov se jo izvršilo, druge. j predno jc odbor vojakov in kme- Nauki boljševikov so »"'isti kk- tov v Tartlbovu poslal močan od-alizem. Nihče ne dvomi, da so ne- dele k vojakov v Kirsanov, ki so kateri njih voditeljev zruožjii in razorožili krajevno posadko ter pošteni možje. Ti najbržo delajo aretirali tega blaznega dikta-le za narod vse in ničesar sami torja. zase. Njih pristaši pa so neved-j Po mojem mnenju ni današnjih lieii preko vsakega pojma in opi- zmed v Rusiji toliko pripisovati sa. Naenkrat oproščeni tiransLva Leninu in Troekiju kot pa leni-hočejo vse zase in ničesar za na- Hizmu in trockijizmu. Ne vrja-rod. Nikdar se sainoljubje ni še iceni, da bi bila Lenin ah T ročki tako proslavilo pod imenom pro- plačana agenta Nensčije, dasirav-stosti. | no se je spravilo na dan par do- Ti varaiii ljudje imajo čudno,kazov v tem smislu. Vrjaniem pa, navado mišljenja glede konkret- da se tako Trocki kot I>emn mo-nili stvari. Ko so boljševiški vo- ditelji grmoU proti zlc^uiian kapitalistom, ki izsesavajo delavski razred, so njili pristaši s pitskami v rrava, Mura ena najsjajnejših in gmottio blag«»bit Nemcev. Ne more se pa reči, da bi nem|I|lcj katei-o more imeti kaka država? >ki narcm I propadel, aki ne bi bilo zedinjene Nemčije. | Jugoslovansko edinstvo moremo primerjati drevesu živel bi. životaril bi. pa njegovi sosedi bi ga ne uni- ilim trj vejc slovensko, srbsko, hrvatsko. To je naše drevo življenja. Pa to drevo bi usahnilo, ako bi ena veja usahnila ali bi bila.odsekana. Samo ako so vse tri veje žive, bo drevo polno soka m rasti. t Namen prihodnjih člankov bo, da govorimo o politični ideji našega edinstva narodnega in državnega, o delu za edinstvo, o našem mednarodnem položaju in o sili, s ka- gov denar v imenu revolucije. Ali mnenje ter je mogoče napačno, ni nagrtunadil 011 svojega kipita-[Dejstvo, da je mod pristuši Leni-la r/. našega drla .' — j na in Trockija ua tisoče i»rejšnjiii Ivan in Stefan se ]>rav nič ne špionov, ovaduhov :u ptovokater-bi-igata za to. da nista nikdar niti iev, ki so v namenu, da rtv i jo svo-eno uro delala zn iiabriela Fimo-i.ia življenja, stopili na stran uoviča. Napntm vsem kapitali-^krajnih radikalcev, kaže, da pri-stom, proti vsakemu človeku, ki stašem Lenina in Trockija ni v ima nekoliko rubljev vee, se polni meri zaupati. Obrača njuno sovraštvo iu miiu. j Dokazalo -se je zopet in zopet, širijo se govorice, ki imajo 11a-'da so neruski špioni, in Rusi, ki itieai diskreditirati take ljudi, in so bih prej žandarji, so odšli na trouto ter naščuvali čete proti vojni in kapitalizmu- Ena teli oseb, nek Stepanenko, prijatelj enega prejšnjih carjevih špionov, si je pridobil celo gotovo sloves član Korenski j eve vlade, M. Ce- s tem, da je vedno nagovarjal ne- eilL V dneh, k«» so Nemci zmagovali na francoskih bojnih poljih, so zavzeli Italjani Porta Pia in so vmarširali v Rim. Zavzetje Kima leta 1870. .je bil poslednji čin zedinjenja italjanskega naroda. V čisto drugih oblikah, na čisto drug način je nastala modema Italija. Pijemont ni igral uloge Prusije. Vodil je celo gibanje, pa k m je to zmagalo, moral se je predboritelj vtopitij tero ^ jc pojavila ta misel v starem kraju kakor tudi — v veliki Italiji. drugod. -000 V Italiji ni bilo več mesta za Pijemont, ne za Milan, ali Rim, temveč samo za — Italijane. Ako mo odkritosrčni, tudi za Italijane zedinjenje ni bil dogodek, od katerega bi bila odvisna njihova eksistenca. Niso imeli sosedov, ki so jim stregli po življenju. Res je, da je bilo životarenje nezedinjenih Italjanov klaverno žalostno. V zboru narodov niso imeli glasu, ekonomsko niso prihajali vpoštev. Italija je bila dežela lazaronov — postopačev in d-j eeronov — voditeljev tujcev. Italija je živela od tujih mi-j loščin. — Zedinjena Italija je imela nove predpogoje za gospodarsko življenje. Sicer ni imela in nima tega, kar je glavno, rude in premoga, pa vendar so bili dani pred-]>ogoji za gospodarski napredek. Poglejmo si malo borbo za zedinje no Italijo. Ta borba je v začetku, 1. 1848. še borba za osvoboje-nje, to je, italjanski rodoljubi hočejo, da se osvobodc tu- Zakaj je bil Kerenski poražen? V : .asi- ujjjeai članku opisuje poročnik Boris Sumansky \ z roke, ki -v; do večali do stnnoglavljenja Keronxkija. Nemški agenti so krožili v^st. da je Kerenski podkupljen od AmerikeJ Tru>r tran»k:UCTi filca »itli th« pQBtnuiSter at New York. N. i", uti Feb. IMS as required by the Act of October 6, 1&17. Govorice nimajo nikakih opaziti ponovne demonstracije nog. __dobre volje. {Smatralo stxan morja po vest je. katero so kražHi in ši- w setovo tudi kmalu imdila svo-rfli boljše viki ter nemški špijoni se'stri dejansko pomoč. Razpoko je prišel Kliku Root v Rusijo. Oženje v Rusiji je poskočilo vi- T l« ga jarma, Avstrijcev. Ni pa to borba za zedinjenje. " . . , soko. Bil je to duh visoldh idealov , , - ..... Xa \nA vbrizirana v duhu revo- . * ^ . . , Dokler je samo v vprašanju osvobojenje. ni jasnega, ^ ^tonosen lak4° ^ ■ i ' —: \ -a i 4 bjj videti bedast praktičnim du- načrta, kaj z osvobojenimi. Osvobojene more oni, ki jih je osvobodil, anektirati. jim vsiliti svojo ustavo, ali osvobojene i si morejo sami stvoriti svojo dria^io domačijo. Napoleon III. je imel namen osvoboditi Italijo, ni pa imel jasnega načrta zediniti jo. Kaj je zedinjenje naroda i Zedinjenje jc volja naroda samega, da si sam stvori svojo novo zedinjeno domovino, državo. Kadar gre za zedinjenje. ni volja tretjega, tuja volja. strup. Koliko »kode pa je na-pra- In ti komisarji lahko vladajo, dokler je kak krajevni .komitej vojakov in mornarjev zadovoljen. Kadar pa po«t;o celi Rusiji. < Via stvar jireilsTavija 1>edasto omahofvanj*! ter iguorantne napore. AU naj se čudim, da &o bili na ibor-od Ke- renskega podkupnino v znesku 10 milj ono v rubljev. Ugotavlja se, da litka vlada boljševikov v namenu, da še nadalje diskreditira kapitaliste, papirnati denar brez vsake omejit v. Ta denar je bi"cz vsake vrednosti. Kljub vsem tem zaprekam ter tej rjLzoi^anosl i duhov, vsprieo raLorganizirano armade, vs|»ričo lakote, sovraštva iu sumičenja, ki obvladuje duha veseli slojev, vsprieo anarhije, ki sedi v sedlu, pa sem vondan trden v svoji veri, du bo Rusija hujsIu samo sebe ter ua-iio'. ič vstala, očiščena, prav kot je Posledica tega je bila, da so kmet-! vstala Francija po veliki svoji reje zahtevali plačilo v zlatu iu sre- voluciji. bru, ki pa stri zelo rodka. Ker |>a Prepi-ičaai sem, da bosta knini-kmetje niw> mogli dobiti kovane- in Tiwkijtzem izginila valed ga denarja so p«jstali še bolj o-gorčeni napram tak&zvanim kapi- konfereneali v Bre^t-Utovsku iza-1talistom. Nezaupanje, ki ga v.oji sto pan i le l>jlj.xeviki iu Ukrajinci i,00 sl°j P^ebivaistva napram dni-Kaj je bilo. da so "zastopnikiJc naravnost strašno, teh prišli, da se pogajajo s kfrjzer-l To nezaupaaije je uničilo vs- m-jem za mir? Kje so bUi zastopniki jsk« industrije.' Sesedel se je ves Kronstfcta, ki jo nekoč pro^heil notranji kre-dhni sistem. Xikdt> svojo neodvisnost? Kje so bih za-|1,(K:c PJ^djati blaga na 1 Nikdo kredit iz liitne slabosti ter rz ekonomskih vzrokov. Prepričan st-in, da bo beda, ki je najboljši učitelj človeškega sptjcnanja, privedla ruski narod nazaj k pameti ter k pravičnemu in poštenemu ravnanju. Žaloigra pri tem pe. je, da se —.----------------„---— .p . .. . , . tega čudeža ni moglo udejstviti v stopniki bavkaške iepublike? Kje I pograda v Odeso ah iz Odeaej^ ,k.mokra«.,o v nje smrt-s., bili predstavitelji Porejaslava h **Kigr*d m naj so pn Um pn-> h(.ju z avtokrw.ijo. Kirsooova ter celega ducata dru-!zadc'tl najbolj pošteni trgovec, gik republik, ki so se pojavile i»o|ka-jtl anarhistov ali boljw j i/vi-šeui revoluciji/ jvikov se lahko vsak trenutek po-j Mogoče je bil neprimeren twns-',as.V Etičnih predmetov a!i pa poitaeijski sistem kriv odsotnosti.ll'>lJf- trgovca. Nemški letalec je dezertiral. „ , ... . , r«...,!-.. nrotii^lo • . l Tru«; traiwiAtkm flletl w4tli t)>e post teh delegatov, ah pa je mogoče oanke ao prefennie s-.oja maater a, York, N. Y. on Feb. 26. tudi Nemčija želela videti v Brest-, va!1Ja 111 obveznice, kojili rok je ms « required by the Act of octobw Litovsku le omejeno število ru-'P°tekel> ^ izmenjujejo nove! r ' skih delegatov. Kljub temu pa je obveznic - na daljše roke, kajti | Ženeva, SvM>a, 24. lebruarjo. stvar zelo čudna. Kusi niso prevež nihče no<'-e plakati svoji ii dolgov | Danes se ofieijelno poroča, da je premeteni politiki, vendar pa kaj ah trgovino razen za gotov radi igrajo politiko. Rusi so na- dtaiar vsprieo sedanjih razmer, dalje slabi administratorji, veai-l frgovui* v mestih je' kljub temu dar pa. s*- željno oprimejo vsake ^ vedno živ ahna, kolikor pridejo internirala, aeroplan r»a bo poklala rilike, da ^kažejo s-voje zmož- Pri tke m te! je pn provizoneni riLski ^ jc pri£.c]a ta la/. v šali, kdojbol.j šaljivega glede priprostosti ranimiv je postanek teh "neod- ' ' vel' Ponavljala pa se je neposixid-J niso še dosedaj izumilo človeške visnih. vlad", Vsled tega pa «0 tndif Kirsanov naprimer je majhno Posledica tega pocenjanja je, da dela vsakdo, kar se mu ljubi. imela nikakih peroti. Ta zlobna Vii cestnem vogalu ponav- lai se je razšia ila po celem Petro- 1 ja'i0 bedasto povest o miljonih. nego to je lastna volja naroda, da se razkosani deli zedi- :?radu. prešla na Finsko, se širila katere je dobil Kerenskij iz ame- mlo da io mesto prejSuje razkoaanosti - jednota. fe^T^^ Jfl^« Naš slueaj — jugoslovansko zedinjenje — se razli-jpa jc povzročila n?jboLj mučen ^rnaii. kuje v tem od italjanskega in nemškega, da je tu neizo- ■ mtL^en utia. * Govoršea j« Tdla bedast-a, gibna potreba, da se mora to uresničiti Položaj Srbov, Hrvatov in Slovence* vu» jc,prarm rosami. ^«epon»on ^ uho p»ie vladi, plačal Keremkijn SO milj lvov rubljev, da tra iKtdkuoi za na- H , . : , .. J. , 1 - v- J,t> na vseh strpne a, m sicer z ra- dahevanje ofenzive ororti .Nem- . , . - v- , J - sto.-o resnost jo in vero. Nalo -se je ,*1J,' • , - pojavil tip enoža, katerega sfc ladi- - t»ovoriea mma nikakili nag. j:o s ; — Saj sem vam Želel bi da bi ta govorica ne ITkel, da bo tako, — in tako se je Vzamo, kar si Želi. če je dovolj močan, da dobi dotično if^var. Skoraj nepotrebno je omenjati. ef.jejo iz ječe Sante v bolnižcieo Freenes. Konjaka mesnica. -- V .Milwaukee, Wis., so do /^laj , zanjo tuii v Besai^biji. Por\^»d splofou predmet pogovora v ka-1 pa je povzročila nejboLj uuieen , ' <>u»uri':t j« -Ulj. ucuitM«, Cela Basija je poidrarila Mr. da je nista zanikala niti plinjenj*. Življenja in lastnine tsejpo imenu Trunin, trgovec v tem j mesta. Zdravetveiu ui-ad je »dal [ lioota iu ameriško komisijo z od- milija, Hit2 Kereo&kij saill. Caso-|lie spoštuje vee. Po celi deželi »oj-nestu, izvoljen, imenovan ali pa dovoljenje S. Barke«-n. 420 Grove koli potuje potnik, sliši povesti, izdana v Petrogradu. Na ta ali že imeli konjsko raetsoioo, RICH. 20 Malo Street, Coneraaugb, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELU «502 St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio. Pom. btasajsflt: ANTON IIOCEVAR, 1 . F. D. 2. Box 27. Bridgeport. Ohio. NADZORNI ODBOR: Pmlaedni* aapiar naravnost na gtavneso tajnika in o'ko^ar drugega. Denar naj ae pošlje »*diuo potno Postnih, Expreanlh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor |ia ne poto«u privatnih čekov. Nakaanice naj se naaluvljajo: Blaž Novak, Conemau^b DeiKiait Bank. Conemangh, Pa.. In tako naalovl>ene p>i&iljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V alnčaj«. da opasijo d rug t veni tajniki pri poročilih glavnega tajat ka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ne v prihodnje popravi. 0L. URADNIKOM m ČLAJfOM(ICAM) S. P. D. SV. BARBARE, paj #405.93. j I Avg. 16/17 prejel za Math Vrebee $417.55; bresti 1/17 .*5.5G; Cenjeni >obratje iu *osestre:— . 'skupaj $423J1. 1 Avg. 16/17 prejel za Andrej Oblak $500.00; obresti 1/18 Kot pomožni blagajnik S. P. D. Sv. Barbare, vam tem potom ^5.78; skupaj $505.78. želim j>odati moje poročilo kot glavni uradnik iste. — Dohodki za Avg. 16/17 prejel za Math Grulmič $400.00; obresti 1/18 mladoletne so kakor sledijo spodaj navedeni računi za leto 1917. £5.33; skupaj $405.33. \ Avg. 16/17 prejel za J os. Aaie $400.00; obresti 1/16 $5.33; 15. januarja prejel za Anton Galicič $126.25; obresti 7/17 skopaj $405.33. Skupaj prejetega $3285.0; — obresti $68.79. — Skupaj $2693.84. $1.S9: 1/18 1.92; skupaj toraj $130.06. Marca 10/17 prejel za Jakob Brenee $250.00; obresti 1/18 $3.06: skupaj $253.66. Od zgoraj navedene svote se je plavalo 6. junija 1917 za po- Marea 30/17 prejel za Jernej Seslar $500.00: obresti 1/18 prebile stroške za pokojnega Jakob Brenee, potom gl. tajnika sroto $13.32; skupaj $513.32. Jj f $66.35, toraj ie ostane na roki denarja za Ja&oba Brence $187.31 in Marca 30/17 prejel za Mihael Vresek $407.50; obresti 1/18 skupne svote pa $3827.49 z =10.64; skupaj $410.64. , Denar za Anton Galieic, $130.06, je vložen na First National Jnn. 6/11 prejel za M. Taneek $1.»0.00: obresti 1/18 *3.00; Bank of Joliet, 111., pod vložno štv. 11945. skupaj } Ostali denar. S3697.43, je pa vložen na The Dollar Savings Avg. 16/17 prejel za F. Kak $400.00; obersti 1/18 $5.33; sku- (Nadaljevanje na 6. strani.) REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA ČLANSTVA SLOV. DEL. POD. ZVEZE. IZ UBADA GL PREDSEDNIKA S. P. D. SV. BARBARE. t lanom in čluicam S. P. L>. Sv. Barbare te mpot:>m naznanjam, da je -f S P. 1). Sv. Barbare legalnim potoni združilo s S. D. P. Z veto. Oil T daj naprej sta obi> organizaciji ena, pod imenom Slo- 4 i.mkn Delavtka Podporna Zveza, s sedežem v Johnstown, Pa. Sod- nijsko dovoljenje '•mo dobili že meseca januarja, skupno poslovanje vr je pa pričelo v mesecu februarju. To naj cenjena drušva vpošte-vjjo hi v bodoče pošiljajo asesment, bolniške nakaznice m vse dru-stvari tikaj-K-e se bivšega Iruštva sv. Barbare, na glavni urad JS. P, Z., katera bo v bodoče -prejela vse odgovornosti napram član->i obeh združenih organizacij. 1) Dr ;vo >v 3297 o t je z in v Bar ta pi aiizaci *a ker je Viki z P z. elan m /vezi al lik© dei uradu a lepem ti takoj v kajti tajništvo l vauja -»kupne oi »peh združenja Pravila, ki ganizacijo iti ki /A nv je ob času združitve imelo 4647 članov ii ► k: skupaj 7^44 članov v v*eh oddelkih. Denarno ntarjem vrul je pa znaša'o $102,S96.;>2. S. D." P. ni» la 2743 č.an<»\ in članic ter 420 otrok; skupaj 3163 ♦ h «> I b ikih. Premoženja pa $57,736.00. — Združena or» ana tot - j skupnega pn moženja $160,632.S2, 7390 čla :j:c ter :1717 otr«»k. To število m' bo pa nekoliko zmanjšalo, ej tanov >n članic, kj so zdaj v <»bi*h. orK«nizat*ijah in šte-i dva član:« me**o enepa. 1/. tega je lazviihio, da bo združena a- i. a postavljena na trdnejšo podlago, kot sta pa bili prej ganizaeiji ki sta poslovali separatno! lani društva Bar!*a"e bodo obveščeni iz svoje eertifikate gl. tajniku, kateri jim bo iz- «, u/iroma jih bo poj ruvi! tako, da kc bodo glasili na ime S. Kd^r zavarovan pri obeh združenih organizacijah, l>o «*4 rt«fikat /a obe zavarovalnini, (jltnlalo se bo strogo na to, ito n komur j»o«libi krivwa. V združeni organizaciji bo vsak laniea v/ivala i>t'* pravice in dolžnosti, kot jih je prej v •fenihtvu. kamor je že .^psdal(*). To bo pa seveda dalo veni bo vz«lo precej časa, pred ho bo uravnalo v glavnem iipne opg«»i»z»»clje tako, da bo lahko in realno poslovanje v u. Članstvo naj ima v tem ozkru nekoliko potrpljenja, ako tku -kupnega potovanja ne bo v \~seh oz in h točnosti, o jako za}KKšl''no preureditvijo notranjega poedo-»ani/aeij«-. S ča soli bo prišlo vse v pravi red iu u-m) vživah) s^>lo««o članstvo. o bila dana na splošno glasovanje za združ na or- ii ki so biia tueja o»wh glavnih odborov s»e?rtaviLa še nekaj tludatkov ru papmvlrov, ki b «lo predloženi članst\-u v splošno gla-sovanje. Ako b< sprejeti, ve jih bo uvrstilo v pravila, katera bo gl. r- iSbor tekati takoj i>o splošnem glasovanju. Jaz vse te dodatke i:i popravke topK> priporvn'am članstvu, da jih »»prejme; osobito "pravo direktne .Takonodajc", kajti v tem se zrcali demokracija organizacije T v tem nna članstvo moč, da lahko govori tudi od konvencije do konvencije o upravi organizacije. Nova pravila bodo na ta ua«;Lu izčrpana iz pravil obeh prejšnjih organizacij, ter bodo popolnoma odgovarjala vsem zahtevam bodočega poslovanja. Glavuemu tajništ\"u toplo priporočam, da v "bodoča priobči rezultat st»'«.šnegi glasovanja v celoti, to je, d;a je razvidno za vsa£kt» društvo, koliko članov je glasovalo za in koliko proti predlogu. ^ ta način imajo društva kontrolo čez glasovanje; ndkakor pa ne m% lejo veti^ti če je glasovanje pra\"ilnu sešteto, ako gL urad poiroča le, da > toliko in t -liko i«a }»rou predlogu oddanili glasov. Upam, cla bo novi glavni odbor to v bodoče upošteval Tran.>feriranje premoženja bivšega društva Sv. Barbare v S. D. P. Z. se je izvršilo v i>opolnem sporazumu — in zdaj je združenje rrršcno v vsej po|>oln«jsti, tlasiravno se je n^ki gospod v New Yorku večkrat na glavo postavil.... Ideja združenju naših podpornih organizacij je tako vzvišena in plemenita, da ne *me med nami ckamesiiti — ampak živeti! — Orga-nxzjbeiji v Peiinsylvaarrji jsta nam v lep vzgl^J, kako se s skupno vza-> urnost jo iu retmim ter nesebičnim namenom. liajiepie uspe- he r blagor skupnih interesov, O nadaljnem združenju bom v kratk* m napisal svoje mnenje, kar bora priobč-rl v plavi lih vseh onih organizacij, ki so se izjavile in d 4*>vule ra zdruieojc. Da se izjednačijo v-st- one male indiferenee. ki dines ie ovirajo uspešno i^gajaoje za »druženje, je treba razrahljati prt* oltrog koreum.... Mora se pripoznati ^e in vsakega, — akoravno imajo aH ima nekoliko drugačne nazore kot jaz ali Ti, čitaitrlj.... Ta ideja ne ome aamreti, zato "bomo pa o njej še mnogo frovorili. Zdrozenje tm&h podpornih organizacij je prišlo v tisti Stanij, da se bo pokazalo, kdo je v srcu za združenje naiih podpornih organizacij — m kdo samo na jeziku.... Ako bi bila ta ideja slaba, Si jo bili že davuo pokopali, kot smo sto drugih; ker pa je dobra in koristna ca m «3 or enaki rod v Ameriki, pa moramo delati vsi za vresničev ku! Končno .mj poplavljam od članstva bi\"šega društva Sv. Barbare IjA e^s.pre iv dnik. te vam toplo priporočam, da v v^efa ozirCh pri ]« Z2iate fl*^5 odbor S. D. P. Z., kateri je bil izvoljen izmed o beh glavnih odborov prejšnjih organizacij. Bodite v pomoč in podporo g!* nam odbornikom, rn gl. olbor bo vam naklonjen; — tako ho rezala bratska vez vse članstvo združene organizacije harmoniji in napredku rn bodoče uspehe' "BHiii- ........... »"m..— • n* »X 2 >2, i. 2 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 1*. 19. 20. 21. L!2 23* 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 3 i k eu h 0D O o EsS =3 »-a « >■ o »v >3 > o ? ! rl £ O I >s a -2 'S rt S i i ja- ■i Srn sa >• S T~š ce U3 < o Cm > o P- oo 12 29 8 32 6 31 7 34 24 o ** 18 6 23 1 OO MM 2 oo ti« 20 11 29 9 13 18 16 15 27 23 3 20 6 21 4 19 7 17 14 15 18 11 6 23 16 13 13 8 — 6 o m* 3 5 4 4 6 21 5 22 4 5 21 19 6 22 7 — 6 1 7 7 — 7 10 2 6 6 r* t 5 9 3 7 42 1 43 _ 43 j 43 — 43 13 16 23 6 24 5 26 3 23 20 — 20 — 20 _ 20 — 20 52 16 65 '3 57 11 67 1 67 20 — 20 _ 20 - 20 — 20 12 40 16 — 16 — 15 1 15 1 — — 2 1 1 č — 7 1 3 5 o 6 13 •> 0 14 1 11 4 12 o o 6 8 8 — 6 2 3 5 o o 13 41 34 20 41 13 37 17 32 14 3 8 9 11 6 10 7 13 16 13 18 11 20 9 25 4 15 11 — — 11 11 _ 11 — 11 1 19 5 15 4 16 10 10 11 22 — 22 — 22 __ 22 — 22 23 o 17 8 13 12 24 1 17 20 5 9 16 20 5 21 4 14 — 7 6 — 6 1 7 — 6 8 — 8 — 8 __ — 8 8 5 4 »T t o 5 4 7 2 4 33 3 33 4 32 5 24 13 20 32 ' 3 26 9 ■ 32 3 9 26 31 22 1 23 — 21 2 21 o 21 3 6 2 7 1 8 8 1 9 15 16 14 16 22 10 30 1 22 15 6 19 3 18 3 18 3 15 23 1 24 — 24 24 — 23 20 3 25 1 18 7 26 — 24 3 9 9 3 11 1 8 4 9 12 — 12 — 10 o 12 — 12 11 o 9 4 7 6 8 5 9 9 9 18 _ 10 8 10 8 13 6 2 — __ 7 1 5 3 5 8 3 7 4 5 6 11 — 5 10 4 12 2 14 _ 12 o 7 25 o 25 2 27 — 27 — 27 24 o 21 5 19 7 3 23 24 37 2 30 9 24 15 33 6 36 5 — 1 • 4 _ _ 1 4 5 7 5 5 7 9 3 7 5 4 — 8 8 — 7 1 — 8 8 7 1 7 1 6 2 8 — 6 32 2 30 4 33 1 26 6 30 15 o 13 4 16 1 15 o 14 7 — 7 — 3 4 7 — 5 3 21 5 19 4 20 7 17 4 °2 1 22 1 22 1 21 2 19 31 — 13 — 10 3 13 — 13 — 33 33 — 28 5 33 — 33 6 3 4 5 9 __ 6 3 t 3 2 4 9 16 o h K> S <9 .3 M » ■sL 9 5 22 4 14 8 11 1 5 17 4 •) 10 5 1 •» 3 4 5 3 6 7 4 3 o 20 4 36 31 26 19 8 11 2 9 29 20 68 16 15 5 54 17 29 20 22 25 K 37 35 23 9 27 15 24 9 12 12 .13 3 8 9 14 27 26 39 5 12 8 4 27 17 7 24 23 11 33 12 18 14 20 12 6 18 5 4 43 16 20 57 20 3 25 6 17 6 17 0 7 1 8 13 11 13 33 19 22 25 16 8 14 6 9 43 25 20 48 20 16 3 5 9 1 13 12 1 3 Ž0 28 4 27 20 15 8 10 6 3 43 15 20 56 20 4 -J? O 10 11 »s> C I | ! Kr v - y a ►v >N U z M U Ti > '1 L* t- i 1=3 1 o > o & o E-t ps S LfcL c"! 12 O 8 20 4 6 14 16 1 9 14 12 12 13 C. o *s s C3 20 4 23 22 14 4 6 7 3 43 23 20 41 20 15 17 20 8 4 15 4 20 8 27 2 6 2 6 — 8 23 — 3 — 15 18 18 19 15 9 6 23 l 16 7 18 16 13 9 5 3 14 4 3 7 23 6 17 15 18 20 IS 9 5 78. 4 a 5 2 7 __ 79. 7 27 19 15 13 21 80. 13 1 13 1 14 81. 14 12 14 12 16 10 82. 7 3 5 5 7 3 83. 13 1 10 4 14 — 84. 10 — 10 — 10 85. 6 3 6 3 8 1 86. • 3 13 12 4 8 8 87. 9 — 9 _ 9 — 88. 8 1 6 3 6 3 89. 9 4 10 2 10 3 91. 6 14 17 3 20 — 6 23 1 14 18 18 16 9 9 5 4 24 14 17 l 10 8 15 9 - 18 M o 6 8 - 23 — 23 5 6 — o 5 17 o 19 3 15 6 21 — 18 — 16 4 15 5 12 i 12 4 13 — 9 — 9 1 « — 7 4 3 3 10 € 28 23 — 13 1 14 9 22 4 26 o B 'i o ** 9 5 14 — 10 10 — 3 1 6 3 9 1 12 4 11 9 5 11 20 9 8 13 20 10 31 9 7 11 12 23 3 3 23 26 4 22 19 23 10 4 11 4 14 2 4 10 18 18 22 3 o 7 5 25 12 5 4 17 13 33 o 3 23 2 12 11 17 15 10 9 1 9 5 9 8 4 10 8 13 9 6 11 7 0 1 23 8 22 11 9 22 13 5 4 6 14 9 19 9 6 2 1 14 7 1 9 4 6 7 4 9 8 17 0 10 1 3 9 5 2 20 6 17 6 6 11 5 *>o K 7 10 1 5 6 6 25 9 17 |o 10 1 3 13 13 7 36 11 23 15 18 20 5 8 5 28 24 22 1 24 20 24 22 7 12 10 17 4 2 12 21 22 31 5 7 7 6 30 13 7 6 15 12 33 6 3 23 4 13 17 16 14 11 9 6 3 9 14 14 9 7 7 9 — 3 6 3 13 9 - 5 4 10 3 20 — 13 4 37 11 19 11 14 19 9 2 8 8 16 30 22 1 7 19 23 9 3 12 10 17 6 9 7 24 1 28 1 6 6 4 28 15 4 5 21 10 3 5 5 6 - JS 2 — 4 9 11 1 8 5 1 5 5 3 1 4 9 2 6 4 8 5 1 9 18 8 1 17 6 10 6 22 6 16 5 2 — 8 1 2 21 5 1 8 oo 14 6 35 6 15 12 22 5 1 16 9 3 1 2 o mr 7 3 25 11 4 6 o 4 4 o ** 3 19 2 3 33 4 o 34 33 10 9 5 9 24 9 7 12 6 14 4 7 9 23 7 32 3 10 8 6 28 16 7 3 11 11 S3 9 1 o 19 II 14 11 8 22 3 20 5 7 3 o 13 23 2 15 5 10 7 14 4 4 5 4 19 7 6 1 21 12 o 20 24 10 4 1 12 4 9 43 27 20 34 20 1 fc j Pi t« .a u O 14 18 24 7 16 25 7 14 2 3 34 9 1 11 12 9 2 9 4 3 43 12 20 36 20 28 23 20 14 20 6 17 2 9 17 32 15 — 16 2 6 11 4 22 oo 24 14 13 2 1 1 7 39 6 5 20 16 13 1 15 o 10 12 16 6 25 5 5 4 24 20 63 £ 3 o 22 3 9 16 11 14 21 4 12 13 15 dO 4 21 1 24 4 3 1 6 — 7 7 — — 8 — 8 8 — 8 — — 9 6 3 3 6 4 5 29 S 16 21 22 15 32 5 25 10 11 24 20 15 7 28 12 11 19 4 13 10 8 15 1 8 — 9 o w 7 1 8 11 18 9 20 16 H 26 6 15 6 15 6 12 9 19 24 __ 23 1 22 2 23 1 10 14 1 9 16 19 6 8 19 2 4 8 9 j? 7 5 — 6 6 11 1 11 1 11 1 8 6 5 8 1 12 1 12 17 1 o 16 7 10 15 3 3 5 4 4 8 — 7 1 8 3 3 8 5 6 4 7 12 2 7 7 8 6 4 10 34 3 21 6 24 3 — 27 4 oo 6 20 25 1 21 5 33 6 25 14 27 12 36 3 4 1 1 4 — 5 — 5 8 4 t 3 9 5 7 6 6 8 — o 6 3 5 4 4 «> 6 o ** 6 5 3 7 1 30 4 26 7 7 27 6 28 12 5 13 4 15 2 21 6 6 1 5 2 6 1 — 7 7 17 4 20 10 14 21 3 21 o •rf 16 7 5 18 18 5 4 9 5 8 4 9 — 13 33 _ 33 — 33 — 33 — 7 2 4 5 5 6 9 — 3 5 1 7 5 3 8 23 B 23 — 23 — 23 — I 5 1 5 — 6 5 1 12 7 14 5 13 6 9 10 13 8 8 13 13 8 10 11 18 15 3 18 — 16 2 16 4 18 2 14 6 7 13 11 5 17 9 3 13 3 13 9 - 9 — 8 1 9 — 3 4 5 o M 2 5 3 4 6 1 1 6 __ 7 o 5 10 24 o 32 17 171 16 18 13 1 5 9 5 9 4 10 14 12 8 18 12 14 15 11 7 3 6 4 6 3 7 3 9 5 3 U 13 1 o m> 12 10 10 — — 10 — 10 12 9 — 6 3 4 5 9 — 8 0 16 16 _ 16 — 9 9 .—o 9 __ 9 --- 6 3 3 6 4 6 S — 12 1 7 7 7 7 6 8 13 7 9 U 9 11 19 1 najlepši 1150 496 1311 858 1206 363 1281 337 1230 340 1284 953 612 1173 394 1031 534 1012 572 1011 t Prva It-vilka zna« tfaaore ki m MU odda*! gijnki} ieeta potL bhfijsStt; s 562 800 762 890 673 (rtndfltdoflcs; Jrtifi podpndl.; tretja g!, tajnika; četrta pom. tajnika; Slovenske vesti. Calumet, Mich. V slovenski cerkvi sv. Jožefa sta bila poročena mjak Jakob •Star i lia in gdč. Ana Stukel. Ženin je bil rojen v Coklo viei, far a Semič. nevesta pa je hči znane slov. rodbine na Ravmbauitownu Matije iu Marije Stukel. Mraz, ki je vladal zadnje dni po celi Ameriki, seveda tudi Calu-metu ni prizanese*. Največ je bilo 32 stopinj pod ničlo. Da je vsled tolikega mraza mnogo vodnih e«*vi popokalo, se ni čuditi, plumberji so bili dan na dan delu. Tako se zmrzniti cevi tudi v kleti rojaka Fr. Gregoriča na YoUow Jacket u in ko jili je hotel i., z gorečimi ireskaini odi a lit i. se je ogenj prijel lesovja in treba je bilo pozvati mestnih gasilcev, da so pogasili ogenj. John Sunič, ki je odšel z zad* njim oddelkom novincev v Camp Custer, se je vrnil te dni na veliko veselje starišev in prijateljev zopet domov radi fizičnih nedostat-kov. Josip Gazvoda, ki se nahaja t* Camp PennV, 111., poroča domov, da se zelo dobro počuti v novem stanu. Vojaško življenje da je l«1-po, ako ima fant denar. Ker je taborišče birm Chicane, gre večkrat tja na obisk, a vsak obisk pa stane denarja. Straha da nima nobenega, da bi moral iti kmalu na Francosko. Fant je korajžen. Milwaukee, Wis. V Ilirija dvorani se je vršil sestanek za podružnico Slov. Republikanskega Združenja, Pristopilo je mnogo novih članov. Izvolil se jo sledeči odbor: predsednik Frank Puneer, tajnik in blagajnik Alex Rant, zapisnikar pa John Arnie. Voz cestne železnice je zadel v voz rojaka Lovrenca Hrataniea. Zadsiji del voza. ki je bil poln kruha, je bil razbit. Konj se ie splašil ter z vozom ušel. Pozneje ga je našla policija in ga pripeljala nazaj. Lansko leto se mu je pripetila sJična nezgoda. Ko je rojak Frank liregani zapri po 11. uri zvečer svojo gostilno ter se podal k ]K>citktt, je zaslišala, njegova žena, da hodi nekdo po snegu okoli hiše. Bregant se je i>odal k oknu ter j>oslušaL Nato je slišal, da nekdo odpira »podaj okno v gostilno. To je zaslišal tudi pes, ki je zalajal, aliko-vec pa. je spustil okno. Bregant se je podal liavrzdol ter poglediai po dvorišču, kjer pa ni bilo idko-gar. Nato je stal nekoliko časa pri kuhinjskih vratih in je zagledal neko osebo stati ob steni. Na ponovilo vprašanje, kdo da je, ni bilo nobenega odgovora. Nato je Bregaiu ustrelil. Oseba j;; še stala vedno. Šele ko jo ustrelil v dru-' sdfič, je dotičnik zbežal. Nato je telefoniraj po policijo, ki je bila taka.) na licu mesta. Sledovi v snegu so kazali, da je dotičnik imel guminaste čevlje in ležlal pod oknom, kje: je čakal na priložnost. Izkazalo se je, da je dotičnik bil Herbert Bruce, star 29 let. Zadet je bil od drugega strela v levo »trail v pleča. Prišel je še do gostilne O'Shea, od koder je bil prepeljan v bolnišnico. Ranjen jo siri »*tn o ne varao, toda upa" j je, da če okreva, nakar pr ie pred sodišče radi skušane ga vloma. Zadušil se je od uhajajočega plina rojak Josrip BlaškoviJ. John &oštarič, star 40 let, stanujoč v Wauwatosa, je bil ustreljen in obležal na mestu mrtev v usnjarni Pfister & Vogel od svo jega sodelavca T. Ribarica, starega 28 let, po rodu Rus. Umor se je izvršil, ko so se delavci podali k malei. Povod zločina, je bil ker sta se pred nekaj dnevi sprla. Ely, Minn. Poročila sta »e i-ojak Ludvik Dejak in gdč.' Marija Štrukelj. Lorain, Ohio. Umrl je Jožef Skapm, 12 dni star .sin Jakoba Skapin. * USTNICA UREDNIŠTVA. - Ljubljanska go*pa, Belle Ver-hon, Pa. — Pod, dopis ste se poza bili podpisati, zato r.e moremo priobčiti. Ft* Q„ Canton, Ohio. — Knjige ne moremo založiti v slovenskem jezik«, ker »e ne izplača. J. S^ Waukegac, III. — "Kroi-njarja" ne bomo izdali v posebni knjigi. Zdravil ni. : ■ nt," -Jgi -asa— GLAS XAROPA. 26. FBBR. 1918 sjstv True translation fll*d with the postmaster at New York. N Y. on Feb. 26. 1918. as required by the Act of October 6. 1M~. Washington, I>. <24. februarja. — Ubijanje, ropa- Bolgari, dasi so bili v mestu Skoplju bolj omejeni in se !».j«- iu kruto vladanje je prišlo v Srbijo z Bolgari, Avstrij- plačali, kar so zaplenili; toda ta zaplemba je potisnila ei iu Nemei, kakor >«• navaja v nekem poročilu o zavzetju deželo v beraštvo. Skoplja in Srbske Maeedonije. objavljenem po srbskem Nemei so poslali v domovino vse bakrene predmete, časnikarskem uradu. vse volnene izdelke, vso živino itd. Turki, ki so za easi Povest pripoveduje srbski vojak, katerega so Bolita- srbske vlade ostali v Skoplju. so se zaradi slabega bol-ri vjeli in ga šiloma vtaknili v svojo armado. Ta povest se garskega postopanja izselili. nahaja v pismu, katerega je časnikarski urad prejel od Ta očividec je okoli Benur-Kapu videl mlade Srbe profesorja Rudolfa A. Reissa na univerzi v Lausanne v stare oti 16 do 20 let, ki so bili s silo vtaknjeni po srbski kviei in se glasi: usta ji v bolgarsko armado. V Slivnu je videl pet do šest — X. je mladi Srb iz Maeedonije; je srbski vojak, tisoč interniranih Srbov, med katerimi jih je bilo okoli katerega so Avstrijci ujeli blizu Mitrovice jeseni 191.'». 500 nastanjenih v kočah, ostali pa, med temi lmiogo žensk Njegovega imena ne navajam, kajti njegovi domači bi se in otrok, so stanovali na prostem z racijami, da so trpeli morebiti preveč razburili, toda njegova povest, podpisa- lakoto, in pod vsemi pogoji slabega ravnanja, na s polnim imenom leži pred menoj. j V tem okraju je bilo tudi taborišče, kjer so bili in- Je inteligenten mladenič z dobro izobrazbo. Avstrij- ternirani srbski, francoski, ruski, angleški in rmnunski ei so ga poslali, kakor je njihova navada, da je delal na častniki. Nek bolgarski vojak je brez vsakega vzroka zelo vojaških postojankah in prenašati je moral vse trpljenje, kruto ravnal z nekim srbskim polkovnikom. Smrtnih slu-katero naklonijo Srbom njihovi smrtni sovražniki Po čajev je v tem taborišču zelo mnogo. p ret *ku osmih mesecev so ga Avstrijci, ker je bil Alaee-j X. je nato govoril o srbski ustaji. Bolgari so razgla-donec, poslali Bolgarom kot bolgarskega podanika. Brez sili, da se naj Srbi čutijo srečne, ako jih vtaknejo v bol odloga so t-a vtaknili v bolgarsko armado in je bil najprej garsko armado. Ko pa se je vzdignilo 20 tisoč Srbov proti prideljeii 24. ]>olku v Burgasu, potem pa kil. i>ošpolkii v Olivuu. Imel je še srečo, da so mu dali dopust, da je obiskal svojo družino v Macedoniji. Podati more pojasnilo, ker je opazoval s svojimi očmi, kar so delali Bolgari in Nemci v Skoplju. Ko so Bolgari zavzeli Skoplje, so postavili svoje — "oblasti", ki so obstojale zlasti iz koinitadžijev; pomorili ali pa zaprli so odličnjake, oropali so srbske hiše ter o-plenih srbske trgovine. 20 oseb je bilo v treljenih, od 400 do 500 pa odpeljani h. Od teh pa jih je bilo veliko število pomorjemh na potu. 700 so jih odpeljali iz Poreea ter so jih zaprli v ino->eji v Skoplju. Naslednji dan so te nesrečneže odpeljali v Kumanovo; 80 med njimi so jih hladnokrvno umorili. Osobje bolgarskih oblasti je bilo sestavljeno iz vseh vrst naroda. V Skoplju je bil naprimer podprefekt nek birvski učenec. l)a so napravili Srbom sitnosti, so Bolgari p redno so prišli v mesto, odredili, da so bolgarski listi naznanili, da so Srbi tega človeka umorili; toda v tem času je mirno čakal v Zofiji, dokler mu bo mogoče vrniti se v Skoplje kot podprefekt. Nek kočjaž je bil imenovan za policijskega komisarja. Bilo je mnogo enakih imenovanj. Ni treba še povedati, da so taki ljudje kmalu imeli okoli sebe sebi enake tovariše. tJovemer Maeedonije Raco Petrov, ki je v prijateljskem znanju z bolgarskim kraljem Ferdinandom, je vpo-rabljal svojo službo v to, da je sam sebe obogatil. Njolgarskih ohlsati bil na jvečji itotoričiii zločinec na Bolgarskem. Ta suft je pod pretil jo deportacije izsilil vsako svoto, ki se mu je zdela vredna, da jo odnese. l*od Ba i rov - Pet ro vo vlado je moral vsak srbski kmet i lat i Bolgarom polovico svoje letine. Vse prebivalstvo je trpelo. Žena nekega višjega srbskega častnika, ki je 1913 porazil Bolgare, ys v Skoplju nevarno z) Milila. Bolgari so jo noč in dan stražili. da ji nikdo ni mogel )>oinagati. Kmalu je umrla in le nek nem-i i :•-ilra\ i k h bil tako usmiljen, da je rešil življenje njenim otrokom. Proti koncu 1916 je prišel na mesto generala Petrova general Točev. Ta izprememba vlade ni prinesla s seboj nikakega zboljšanja v položaju. Uradniki so uporabljali največje zatiranje z vsemi pripomočki, ki so jim bili na razpolago. Tudi general Mackensen je postavil svoj glavni stan v Skoplju iu se je tam nahajal ob času napovedi vojne Kumuuski. V neki vasi a*o Nemci ravno tako ropali in plenili kot prisilni vojaški službi, so se Bolgari na vse krute li&čfue nad njimi maščevali. Deloma so jih pomorili, deloma pa odpeljali. X. je rekel, da so vojaške oblasti po ustaji dovoljevale vojaštvu ropanje, kakor se je komu poljubilo; kamorkoli so prišli, se je moralo delati po njihovi volji. ooo CENTRAL HtWS PHOTO SCffVICC. NCW YORK Iz stare domovine. AUGUST PHTT.IPS, nizozemski poslanik v Z dr. državah tt' ' M+ več nad človeštvo teliko gorja in trpljenja, kakor jra vidimo ir. prenašamo **cdaj. Jasni načrti za lx>Ijšo hi veliko bodočnost našega naroda nam stojijo pred očmi. Majhni in nialodušni 'judje n« stavijo velikih zgradb. V njih srcih j*" bojazen, je sto pomislekov, je neodločnost. Kdor v nesreči izgublja pognm. je izgubil podlago za bodeče življenje. Mi gledamo sedanjo veliko nesrečo, srce nam krči ob tem pogledu, duša nam joka. toda nočemo so potopiti v teli potokih krvi m soiza, ampak rešiti se hočemo, kolikor nas ie še ostalo, in začeti novo življenje. Nočemo ostati v noči. ampak skozi noč hočemo v zarjn v beli dan. Ah, kako lepa je zarja naše svobode! Nikdar ji nismo bili tako blizu, kakor sedaj. Zato pa ne izgubimo poguma! Naprej, naprej! Saj slovenski narod ni ustvarjen, da drugim robuje in hinpčuje- Ne, stokrat ne! Ta dobri. plemeniti narod je določen, da na svoji krasni in rodovitni zemlji v neskaljenem miru uživa solneo zlate svobode. Sedaj čutimo, mislimo in delajmo skupaj! Nihče se naj lie odstrani od nas! V urah. pričakovanja se zbirajo ijudje skupaj in se tesno držo drugega. Le izdajalc i hodijo zunaj tabora sami po črni noči ter iščejo stikov s sovražniki. Judeži Iškarjoti imajo svoja pota, mi drugi hočemo ostati m hoditi skupaj nasproti našemu velikemu ei-'lju. Z nami v novo loto, z nami v svobodno bodočnost! "Slovenska ljudska stranka" in "Vseslovenska ljudska stranka". V četrtek 27. decembra se je konstruiranja te najmočnejše slovenske stranke, kajti d asi se v marsičem 110 strinjamo z njenimi vrnilo v Ljubljani v dvorani hote- J načeli, smo si vendar v sve^ti. da la " 1'iiHm'' zborovanje -zaupni-,more biti cepljenje velikih strank kov S. L. S. 1 'deležnikov je bilo i v majhne stranke iji še manjše ). Zborovanje je otvoril! st rane ice edino le v «kod;i narodu d očim ' v " ' V: kupici banker o, x» stavo, resalje, ali i« kadar potrebujte are, reritlce, prlrcMn; nikjer, da tudi ua« za cene rpražate. rprafeoje ras okoli 101 K?. Zborovanje je v daljšim nagovorom preiat Andrej Kalan. ki je očital zgodovino spora v »S. L. S. in končno ugotovil ob viharnem odobravanju, da S. L. .S. nikakor ni razpadla, temveč da iivi in detoje. Po sprejetju vdanostnih izjav eesarju in ljubljanskemu knezoškofu se je soglasno sprejela resolucija, ki obsoja poizkus razdružitve stranke in ugotavlja, da S. L. S. prej kakor slej obstoji- Po govoru drž. poslanem J area, ki je razpravljal o parlamentarnem delovajiju, se je ob burnem odobravanju sprejela resolucija, ki 1. radostno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanskega kluba; 2. odobrava, dsa so poslanci S.. L. S. v delegacije poklali načelnika Jugoslovanskega j kluba; 3. obsoja izstop posialfcv; dr. Šusteršiča in Jakliča. Nato jc; govoril drž« poslanec dr. Pogač-' nik o deklaracijski politiki, nakar, je predlagal dekan dr. Kržianik a asi lilijo resolucijo-. "Zbor za-j upnikov S. L. S. z veseljem odo-j brava soglasni sklep vodstva; stranke dne IS. septembra 1917, | s katerim se je S. 1m S. izjavila j niajniško deklaracijo, odločno, pa zavrača kasneje tolmačenje bivšega načelnika stranke, češ, da ie majniska deklaracija naš sna-csiinnlni program." Po nadaljnih tvorih sta ie sprejeli resolu-:iji. ki podvljete duhovščino ra došno delovanje in zahtevate, da 4 Domoljub" takoj rzpremem svojo smer. sieer *»e uredništvu odtegne zaupanje in se pozove, da odstopi. Končno je zborovanje z burnim odobravanjem sp.-ejelo ussiedmjo resolucijo: "Zbor zaupnikov poziva državme, oziroana deželne poskmee dr. Susteršiča, Jakliča, dr. Lampetd, dr. Pegena in dr. Zajca kot glavne krivce, ki so poizkušali razbiti S. L. S. in so se z vstopom v drago stranko izključili S- L. S., da takoj odloie vse od stranke sprejete državno-zborske, oziroma dežolnožborskc mandate." Končno je bil izvoljen irvrševalni odbor, in sieer: iz Kranjske preiat Andrej Kalsui, Ivan brodar. Miha Moškere, Jernej Loiar in prof. Bogurail Remec; iz štajerske dr. Holmjec, p osi. Fr. Piiek in posL dr. Korošec: h Goriške pocl dr. Gregor čie, porfl. Fon in dr. Bre<*elj; iz Koroške posl. Orafenauer, urod nik Smodej; iz Trsta pa kapeian Čok. — Tržaška 'Edinost" do- m skupaj narodni -stvari, pa zedinjenje narodovih sit v močne stranke tnorede koristiti m> znotraj in zunaj. Smrtna kosa. V noči med 30. in 31. decern-bitmi je umrl v Ljubljani na do- j ii * u sestre-Julij Rutar. svoječasno I kajjelan pri sv. Jakobu v Trstu- jr "^SBŽŽjS Pokojnik jc bil i/ znane narodne Gospodar": Sedaj so veliki časi.' družine in brat železniških urad- Ljudje umirajo v trumah, oni pa,! nikov Ivana in Frana Rutarja. Ju- ki so ostali, mislijo ob svojih dra-Lij Rutar je bil vzoren duhovnik, gih mrličih velike misli za.bodoč- Reiakk naroteite »e na "Glaa Nar» . net za svoj poklic, a kot človek nost. Družabne razmere so mora- da**, največji shrraiskl dnevnik v ZUru-^lage n-aravi, da ga je ljubil in jo spremeniti, javne stvari kreni- j fenfli državah, spoštoval vsakdo, kdor gr. je po- tj ^ drug tir, da nc pride nikdar znal. Bolehal je dlje easa in je bil žrtev svoiega poklica. Pogreb ?e je vršil 2. januarja na ljubljansko pokopališče pri sv. Križu in so ga položili v rodbinsko rakev. V Proseku je 31. decembra po kratki in mučni bolezni preminul Anton Stcpanči"-. Pokopali so txa dne 2. januarja. V Luptiglavi je 31. decembra po kratkem trpljenju innrla 31 arij a Ribarič. rojena Revelant«-. Pokopali ^.o jo dne 2. jaiiuarji.. V Katinan je umrla mati družine S-petič. Pogi'ebn prisostvoval oddelek katinarske finančne straže in učiteljice so pele pesmi. Za novo leto pisal mariborski "Slovenski Mogočna mati narava vas spominja in vam nudi svojo I I S K i pomoč. s V 2,\lrtg\ imam. pos5 v, a .-varil. k r mi je zdelo potreba. — Povejte mi. »11 se zdaj )ccsatc * ____ l>a. kesam se. ker nisem vaših nasvetov. — - Torej vidite, da m, m- motili. — Ko sem vas videl prvi.} v Nt v VorKu, v m >klenil n; naviti iz vas dobrega in poštenega moža. • Obrat nava je preložena — je rekH Hemsedal. — Veste kaj, p?jriiva v HoieL - Veliko, v liko bi m- ru i pogovoril z vami. Vse b«»m preskrb«) za va>. la vam b«» dobro. — Najbolje je, da lakoj i< iete. — J;»z botn eelo noč i»ri vas, ako hočete. Tedaj je začutil nu »v »ji rami mehko roko. Ozrl se je Ur opazil ['avlino. - Poj i z menoj, P»*t.er — je n iči «. — Voz čaka preti vrat-vjc - Nekaj časa boste -tan.»v; li pri na-s- — To je potrebno in ai-e-r nj v^iik način, dokler dmjje razmere ne urede. ilemsetl^l i«> je hvaležno pogledal ter vprašal: — Kje je pa Mr. Elliot? — O, o u je že odšel. —- Ko je bila obravnava preložena iu ko so ^as oprostili, je odie! % Saro in Ellen. — Zakaj bi pa ne šel k njim? — Zaenkrat ne smete. — Počakajte, da se vihar nekoliko ponori m da se oeo« in hči spona-umeta. llemsedal ji je stisnil roko. — Hvala vam, gospa. — Drugega vam ne uiorean reči. — Jaz itrs« .u j »r jate! j lepih besed, toda s tem, kar sem vam r«kei. sem izrazil w. — Na vsak način bi pa rad danes ostal v mestu. Tudi ja^. m v nis m pomiril in potrebujem poeitka. — Kazen tega bi se pa tudi rt d pogovoril z Izakom. Marsikaj mu :uiaui povedati in veliko vprašati. — Kaj ne, da niste hudi T II >iei ji je zopet podati roko, pa jo je tako umaknil, ko ga je ona neirrečno žalostno pogledala. — Vi mi odbijate prošnjo za prošnjo. — Sama ne vem, kaj mislit* s t- rn? — Niti s svojo največjo sovražnico bi n«' mogli tako po-M opt ti kot p »stopate z menoj- — Sicer bi vam pa vseeno nekaj svetovala.... ' m Kaj t:«*.. gospa? I^fpo, da ste ae zavzeli za svojega starega prijatelja.. — Vr-j'-».tte mi prt da bo pri nas veliko holj postreže« kot bi bil pa v hot. Iu - P.i me mu n«- bo ničesar manjkalo. — In aKo je bolan, bo imel t nii zdravnika na razpolago. — V hotelu tuii ni prostora. — Saj Me \ ideli, koliko ljudi je dan»->. v mestu. Med* ni -e je bil približal Morton. — Hem^ekl mu je prisrčno! stisnil roko, ločim je Pavlina rekla: — On hoče na v>uk način ostati v mestu. _ Ne, ne, tako se pa nismo zmenili — je rekel stari ;ros»»od do-, broduano. — Prosim idite z nami. — ik^t«' videli, da ne bo >ia-bo za vas. Slučajno so so- njegove oči srečale s Pavlminim pogledom. — Iz rjvga vta govorili vdanost in prošnja. Hitro je napravil ^klep ter odvrnil: Z«lo »!•* prijazni z un noj. — Vrjemite uii .da tate prijaznosti nisem :'H"luži!. - Z a j. ko sem častno oproicen. ni na mnv. no-b u: idvža. - Z največjim v^cijein sprejmem vaše povabi]o. — 7. enim .....seveda. — S katerim l>a trr t m noj t odi stari Izak. — Preveč je napravil .iiuneT te_dob.ii svoje 7 ietnoiniee - V par Minutah »ano ie lahko poti. Po S 'h b^edah je O« i šel. — Vi >». x v» < 10 } zui. Pavlina: — y> je vprašal ter ji -ti« Jaz j: .i, biia r-* u^. .ai ;ciui na vas. — pc od"*~miia in se jia mei ir.la — v-mo žalostna sem bila, ker m- nist- ho». ii prav lazum t: — Z'laj >e pa le pogovorite z Izakom — je odvi-uiia ter odšUt k oknu. limiti' -e . je pri k km i t« r obrn.i k Man-a. - .Ta^* u -J-^at obravnav-* r-«.»4 stare«- in vem publizno — h .-,-le bit na na- in pri meni. pa bodite. — Meni je fi>to *en .v sem tukaj am — Knman«-a. pri kat-ri .sem »ta l oval i čfc •. >pi \ m^s'ii pn - voj«> sestri. — Za j- »■♦■veda v^ liko bo.jse. če greste k ljudem, ki v. sc ta«t» zavzeli m vas. — Jaz n .*rm rrke! zaitrante^r* - P«>va' li »u«. in {toaudio f ^»raj De mor»-m u>lb;;i. K man jar je po kimal, zaka^-jsi li? > v J v*- vUbi. Oba tU molčala. Ht-msedal je mislil na Kiieu iu aa Jli«r, tatere je preživel v t.iao nil nem druievneni b«»jii. Njlgove misli je pivkinil M *■., k: j«- v dvorano ter ja GL. UEADKIKOV IN CtANOV(IO) MiABNAgWA. 26. FE&R 191b (Nadaljevanje s 4. strani.) • Biuik of Bridgeport, O., pod dedečimi vložnimi številkami; Gl'{?6; caul; G302: t>ii03; 6335 ; 6409 ; 6410: 6411; G412 in 6413, katera banka je izdala poroštvo ali jathčiuo za sveto £1500.00 ter obljubila, da bode isto povečala. Ta banka plačuje 3 in pol odstotkov obresti. Kakor je £go»j razvidno, se je nabrala precejšnja svota. ka-} ttra še ni izplačana: da se dosedaj še ni nič izplačalo, je temu vzrok j sedanja vojna, katera, kakor znano, je popolnoma pretrgala dopi-j sovanje z Evropo, a v Združenih državah si pa dedediči niso preskrbeli postavne varuhe, da bi bilo mogoče pravilno izplačati denar, do katerega so opravičeni. Poleg tega denarja se še sedaj vedno nahaja nekoliko denarja mladoletnih v. r o kali bivšesra glav. tajnika, kauri je pa obljubil, da bode ob pričetku leta isto vredil in izročil na pravilno mesto, da ne bode vedno nezadovoljstva. Omeniti moram, da mi je bivši glavni tajnik izročii knjige, to-tia v^e so nosile ime njegovo kot v ar itn in radi tegra sem mu iste vrnil in prosil, da naj denar pr« piše na ime organizacije., da bode potem mogoče izplačati denar ko -e i.stepa zahteva. Z dnem 1C. decembra 1917 sem prejel pismo od Mr. R. C. Hoer-ic iz Johnstown, Pa., v kateremu mi je svetoval, da naj poročam na Alien Property Custodian, Washington, D. C., svote denarja mlado I t mh. kateri stanujejo v inozemstvu, kakor je zahtevano potom n-»vega zakona, kateri je bil sprejet v zakonodaji glede inozemeev. Mo sem storil takoj, za kar pa še nisem prejel nikakega odgovora, kar upam, da je pravilno. Z dne 23. nov. sem prejel pismo od ta ju' La dr. štv. 17, v kate-i, m mi je poročal glede izplačevanja usmrtnine člana Giusepe Pe-I rov in o. eert. 46b3. Ker nisem ime! nikakega denarja, tikajočega se t> ga člana, .sem zadevo pojasnil sobratu glav. tajniku, v kar upam, da je zadevo uredil. Drugih posebnih zadev ni bi.o, in želim, da bode to moje po ločilo v zadovoljstvo. Bratsko vam predložen«* Anton Hpchevar, pomožni blagajnik. Spodaj podpirani nadzorniki potrjujemo, da >mo preiskali zgoraj navedene račune in iste prooašli v pravilnem redu danes, dne 28. januarja 191Č, V Ccnemaugh, Pa.3 Joseph Petcrnel, nadzorni*. Jerny Hafner, nadzornik. _ August Gostiša, namestnik II. nadzornika. D. SVETE Prosim eenjeue rojake v roškem1 Rud bi izvedel za L1ZI BABICH. Doma je iz fare Zagorje ob 6e*ri in biva že nad 10 hA v St. Louis Mo. Imam ji poročati nekaj važnega radi moje r&njke žene. Torej prosim cenjene rojake, če kateri tzna za nje naslov, naj ni i ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali se ini naj sama oglati na naslov: Martin Kiju če v šok, R. F. D. 7. Box 21. Johnstown.. Pa. (25-27—2) in italjanskem ujetništvu, ako kdo ve, kje se nahajajo moji trije bratje JAKOB, MARTIN in ALOJZIJ SLABE, doma iz Iva njega sela pri Rakeku na Kraujsk eni. Pred dvema letoma sem d olj i! zadnje poročilo od njih; tlštikrat je lil prvi že v vojni rr^kija dva sta imela v kratkem oditi na vojaški po ziv. Kje se sedaj nahajajo, mi ni znano, zato prosim cenjene rojake ujetnike, da mi blagovolijo javiti, ako je komu kater; teh treh znan, ako pa sami či-tajo ta oglas, naj se mi javijo na spodaj navedeni naslov. Ja^ sem pri ameriški armadi. — Ignaee Slabe, Remount Depot. Vet. Attachment, Caanp Sherman. Ohio, U. S. America. 25^7—2) Rada bi izvedela, kje se naliaja moja prijateljica MARY SAN-SA, ki je odšla pred kratkim iz Clevelanda. Prosun jo, naj se ini v najkrajšem Čaeu oglasi, ker ji imam sporočiti več zanimivih stvari. — Marv Race, 1756 E. 37. St., Cleveland, Ohio. (23-26—2) Iščem svojega brata FRANCA j OŠABEN, doma iz Cirkniee na Kranjskem, okr. glavarstvo Lo-' sjatec. Nahaja se nekje v Arne-j riki. Jaz se nahajam v italjan-; skem vojnem ujetništvu. Pro-| slin ga. da se mi oglasi, ako pa J Kje jo moj sni o ANTON SMEK-DEL. doma iz Petelinja pri St. Petru na Krasu. Pred 4. leti je bil v Indianapolisu, Ind., kje se sedaj ufJiaja. mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se mi sam oglasi. — Frank SmerdeJ, 5003 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. pozqr, FARME RJI! Slovenec, fant, vajen v starem kraju vseh kmečkih del. bi rad dobil delo na farmi. Pišite na u-redništvo Glas Naroda z navedbo, koliko plačate in pod naslovom: ' Fttrmerski delavec". ^2 l or:';:iidt St., New York, Y. (25-26—2} Posebno naznanilo. Halt k sa Sa Žs^SS"" vil, da je vse pripravljeno. Krošnjar je vstal ter težkih korakov odšel v kočijo. Sledili so mu Morton. Pavlina in Hemsedal. Voz je kmalo zatem oddrdral. Izak ni gorvoril nobene besede, F sedal je bol če strmi v da-ijav,-; mučen molk je slednjič prekinil Morton z besedami: — Gotovo *»te lačni, gospod Hemsedal ? — In tudi Iza-ku se bo priWel kak dober grižljaj" — Meni ni za jed — je odvni-1 starec. — Ce vus smem kaj prositi, gospod, bi vas pro>il. da mi tate o j odkažete mojo }>esteljo. — \ 'jžnja me bo precej pretresla. — Ali ftte zo4" t bolni? — je vprašala Pavlina. — Saiii ne vem -- Tfnia i.pam. da l>o kiuaio prešlo. Kmalo >> despeli do hiše. — N\ k zamor* c _>e spremil fit area v ^palnieo, in Pavlina mu je f>bljob:la. tla mu bo poslala vročega čaja, — Hcmsednl je odšel z Mortonom v obednieo. — BoJ-it»' tako kot ti o m-v — im» je lekei. — Pravzaprav se Šele «*-asri poznava, toda to i^opoinoma zadostuj«*. — Jaz vam moram marsikaj pojasniti, toda zdi se mi boljM\ da počakamo čaja. — Naenkrat mi morale povedati, če ste ze napravili kak načrt za svoje r dloeno ni .'■"topila, ne kaže Mr. Eliw>tu nič drugega, kot s|>orazu-! :i sc z vami. Ivi i na pot j" h*, če bi proiai svoje posestvo ter se .zselil. — Mogoče vaui je znano. Mr. Morton, na kak način je ]>rnšla 1.1 pravočasno k obravnavi! — Kako je moglo to zgoditi, da ba veil* 1 njen oče o tem .' Ko jHjv.čeria!;. je vstopil LVzar ter javil, da bi rad govoril I/-tic z gospodom Ilemsedalom. — Ali se ne po»Hitj dobro.' -—je vprašal Morton. — Slab :e. i, la ne tako .-lah kot -Tedaj, ko ste ga pripeljalL — .'az ga /• ^-praša1 .če naj bi jaz o%ta! i^r; njem, toda on na vsak i »eni zalit va gospoda Hemseiiaia. Mladi mož jt vstal ttr od*l za zauiorecm Medpotoma mu rekel zamorec. — Kaj n«v «ia nsite hudi. ker sem tako pričal? — Vrje-m te mi. da m iu bil strašno rntd.Ni. — Vaš pogled me je bil tako netil, da nisem vtsiel. kaj govorim. — Je že dobro, je ie dobro. — S'viir j.« zdaj t a koal: tako kon- — In še nekaj bi va? vprašal, gc-sptri — Kaj pa? — Le govori. — Ali se je res vrni a Sara iar.e^ popoldne? — Da, da. vrnila je — je odvrni! Pet* r. — Zdaj bodi pa pa-•.-•:« i :n ne uganjaj nobenih neumnosti. — hta\im, da tvoja, na--j o ce jo vjutštš. Zamorec bi bi! najiajše '.avriskal. — Hi|HHxia j,.- bki vrh si-ria, Colo. (25-26—2) Iščem svojega brata JOŽEFA &KOF iz Bereče vasi na Dolenjskem. Prosim rojake in rojaki-r.jes, če kateri ve za njegov na slov, da mi naznani, ali naj se pa sam javi; bom zelo "hvaležen, če za njega zvem. — Martin Škof, Box 7. Carney, Iowa. (25-27—21 Dr. Koler SI O VENSKI FDRAVMtl €38 Pena Ave- Pittsbrfk, Pa Dr. Kotor J* naj ■Urejl! (IOMUI adraTnlk. Sp«d> Hat « PftObnrtbi W prv krvi Bdi avl 1 _______ kt 4* !• tasmel a*. ameb. Ca taaate moaolj« aH «ka »o til«. ▼ ari tj. upadanj« la* ■stočiB« v koatah. pri01 ta la taOatl« kri. Na Cakajta, kar «a ba «aal »atodL Kakor kttra opaitt^ fl> wmm pranatoaja wtrsvK b« «aka«ta tannd prtdlta la Jas na sa taa al vodno kila Hydtottli m mi ta T krila tn hrbta In v) url paKanJ« voda. oadr«' •NQO. Ja. la i, ki lata krvi ■c ni Urada* aro: vaakdaa od 1. m eraj A SLAUAJNA. obe tudi i j Kamnika. Vabajai.i se v italian-skeni vojnem ujetitistvu. zato bi nie jako veselilo, ako bi se mi •čim POZOR ROJAKI! Cenjenim rojakom v državi lili nois naznanjamo, da jih bo v krat Iren obiskal nag zastopnik Najuspešneje mazilo za žensk* lase, kakor tndt sa možke brke tn brado. Od toga mazila zrastejo ▼ 6tUl tednih krasni f» rti in dole! kuje 14 iiMo.it x-žarkov se rabi za preiskavo in zdravljenje AKO STE BOLNI. kakor tudi mo- i -i- o - -u . krasni brki in brada in ne bodo -oje otrlasib. Sn-uo jih ]k>- oAimAaU ,n ^^ neTm&tixem^ j^. z»lrav1jani. kakor tudi vse oata- bol ali tikanje v rokab, nogah in v >rujake in rojakiiye. Moj na- krito, v omib dneb popolnoma ozdra-nov je: iiiulio Hutai, prigio- vhn- ra"e opekline, bule, tnre, kraste mero di -zuerra, Grup po, Jf ^^ ***** ^^ ^^ . r* ~1 ,ine v P°r dnevih popolnoma odstranim Dorki MraPi>a Kdor bl a<)je ltal»a. (26-^8—Z) rabil mu JamCim a $5.00. Pigito takoj po cenik, ki ga takoj pofijem zastonj. Krasni žepul KOKJGDAB sa leto 1918, po&ljite 4 cente sa poStMno. ^liMMfttbi JAKOB WAH&C, Wts Bana Ave^ Cleveland, OUa straff katera JmjW 9 i«, da ata aa pota WMM» ^ Specialist Dr. J. V. GRAHEK edini slovenski zdravaik ? Pemsylvaoiji ■■M '■■giff- / ■ Id ie poobUHen iprqaud nato* nino n "GIm Naroda" te bdijat tosadanrna potrdila. On j« pnd lat fla TaSkrat prepotoval države, ■i ' ■ fe f - Upati J* pi rtiM i jpk on sani ne čita. pa prosim eenj.; r-^.^T_2) rojake, da ga opozore na ta o- ' _ »las, za kar se že vnaprej za- _ , . . . , . , , , , - - AT - . . J - . Podpisaaia bi rada u vedela ^a na-hvaljujem. Moj naslov je: J«np ... »r.viss Ogaben, Reparto prijnonicri guerra Finalmarina. 6. Oruppo DLstaeeamenti. Andoj-a, p rov. Genova, Italia. (26-2S—2) . . . .j Išeern svojega prijatelja JOHNA ROBI, ki je Kel za časa stavke v letu 1916 od mene in pustil fu svoj kovček. Zdaj bi rad videl. da pride ponj, ali mi naj pa piše, kam naj ga pošljem. Jaz sem primoran opustiti board radi bolezni svoje soproge. Zadnjo dopisnico sem prejel od njega že pred letom dni iz Mi-ehijyana. Ako kdo izmed rojakov aH mojih prijateljev ve za njegov naslov, naj ga mi poroča. ali če sani čita ta ogla*, naj sc mi oglaiii. — Anton Samec, P. O. Box 447, Chishobn, Minn. (25-27—2) Iščem svojega brata ANTONA ZIDARIČ. Doma je iz Račič na Primorskem. Pred enim in pol letom sc je nahaja! v Hastings. Colo., potem pa nič več ne vem o njem. Prosim cenjene rojake če kdo kaj ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Juseph Zidarič, Box 26 Boncarbo. Colo. (19-26—2) slav svoje sestrične AGNES CEKOTA. ki je bivala pred petimi leti v PitUburghu, Pa., iu sedaj je baje nekje v New Yor-ku. Dome jo iz Save pri Jes«*-nicah na Gorenjskem. Prej se je pisala Agnes Frčej. Kdor izmed rojakov ve, naj mi poroča, ali naj se pa sama oglasi. — Anton Legat in Math. Brcgant, 1315 K. 49. St., Cleveland, Oliio. (21-25—2) Uradaa m : daavao od a. dopoldne do t. aro aroter. V pot klh od 9. dopoidna do 2. popot T nedeljo od 10 dop. do 2. popot DR. LOBKNZ, •peeuani «44 P« Ave. D. Flttabcrcfa, Pa. SPODAJ OMEHJENI ROJAKI IN ROJAKUIJE, tateri imajo ▼ rokah naša potrdila za denarne poŠiljatve, z Številka ni, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej omogoče svoj natančen naslov radi važne tad eve. Pisma katera smo jim poslali, so ae nam povrnila. Tvrdka Frank