1 xo
Št. 5 Leto XXVIII 14. 3. 1978
Celje - skladišče D-Per

mmI
tfMi 1119781157,5
V .♦¿v
Ertl
COBISS s
►S&2S8SS5
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Smo pred volitvami v naše samoupravne organe. Da bodo te volitve res odraz našega hotenja in manifestacija privrženosti naši samoupravni družbi, morajo potekati organizirano in v svečanem razpoloženju. Zato se dobro pripravimo za dan volitev 31, marec 1978, Več o volitvah lahko preberete na 4. strani.
Naša sindikalna organizacija si je in si vedno mnogo prizadeva, da bi se vse dogajanje v delovni organizaciji odvijalo v najlepšem redu, da bi dosegli dobre uspehe in da bi bili vsi v dobrih medsebojnih odnosih ter zadovoljni. Njen program je obsežen in bogat. Objavljamo ga na 6. strani.
Sestanki v našem samoupravnem sistemu morajo biti vendar taki, ki nam prinašajo koristi, skratka kot pravimo plodni in uspešni. Vsem vodjem samoupravnih delovnih skupin in vsem, ki vodijo sestanke, je namenjen sestavek, ki ga objavljamo na 7. strani in ga bomo še objavljali v nadaljevanjih.
Zaradi regresa za oddih je bilo v letu 1977 mnogo »hude krvi«. Izgleda, da letos ne bo tako, ker bo, kot je predvideno, ta izplačan že v mesecu maju. Zato pa je treba ustvariti sredstva in velike možnosti so, da jih tudi ustvarimo. Izkoriščajmo smotrno naš delovni čas za dejansko delo, pa bo naš uspeh dober. O kriterijih za regres pišemo na 5. strani.
Naši sodelavci v TOZD TOBI proslavljajo letos 50-Ietnico obratovanja. Temu primerno so si zastavili program dela za letošnje leto. Program objavljamo na 7. strani.
Stalna šola delegatov
Odgovornost delegata ni majhna. Funkcija delegata je zahtevna, zato je vsem delegatom potrebno znanje. Tako znanje pa si pridobijo v šoli za delegate vseh delegacij kakor tudi za samoupravi j alce in aktiviste družbenopolitičnih organizacij. Naša skupna samoupravna in družbenopolitična odgovornost je, da zagotovimo stalno kadrovanje v šolo in da storimo vse za njeno kontinuirano in kakovostno delo. V nekaterih OZD niso pokazali primernega odnosa do delegatskega u-sposabljanja, tako da se niti polovica delegatov ni udeležila stalne šole.
Šola deluje v Celju tretje leto in rezultati usposabljanja, ki so doseženi, obvezujejo vse dejavnike znotraj OZD in KS, da v čim krajšem času omogočijo obisko-
vanje šole vsem svojim delegatom.
Predlagamo, da skladno s sklepom problemske konference SZDL omogočite obisk stalne šole vsem članom delegacij, tudi tistim, ki opravljajo delegatsko funkcijo v KS.
Vsaka delovna sredina naj čim-prej oblikuje seznam delegatov, ki še niso obiskovali šole.
Šolo organizira Delavska univerza v Celju in od tam boste dobili vse potrebne informacije. Predvidoma je 5-dnevna, v popoldanskem času, če pa bo interes, je možna organizacija tudi popoldne.
Program je zaenkrat enoten, v pripravi pa je že nov, poglobljen, za tiste delegate, ki so šolo že o-biskovali, pa bodo ponovno izvoljeni.

Pogovor z delegatom
Vera Vodeb je delegatkinja osmega kongresa Zveze komunistov Slovenije. O predkongresni dejavnosti smo se v našem uredništvu pogovarjali z njo. Objavljamo njen pogovor, ki je zelo zanimiv, saj je Vera povedala to kar čuti in misli, da je prav, če tako pove.
»Menim, da bo bližnji kongres Zveze komunistov Slovenije predvsem kritično-ustvarjalni presek gradiva političnega sistema socialističnega samoupravljanja na sedanji stopnji razvoja naše družbe.
V času priprav na kongres se moramo zlasti komunisti zavzeti za to, da bomo povsem načrtno uresničevali na dosedanjih kongresih začrtano pot, kritično pregledali kaj je bilo narejenega med 7. in 8. kongresom ZKS in odpraviti napake, ki smo jih storili v tem obdobju
V zvezi s tem moramo zlasti utrditi delovanje samoupravnih delovnih skupin, ki so osnovne celice našega samoupravnega socialističnega razvoja. Bolj kot doslej moramo upošte-
vati njihove predloge za izboljšanje gospodarjenja, saj se bomo tako izognili marsikateri nevšečnosti. Doslej so bile najbolj živahne razprave o delitvi osebnih dohodkov, vendar je po mojem mišljenju neizogibno, da se take razprave razgibajo tako, da bomo razmišljali kako ustvariti čim več dohodka, ko bo pa ta ustvarjen, se lahko pogovarjamo kako naj ga razdelimo. V celotni naši samoupravni dejavnosti pa mora biti okrepljena odgovornost do dela tako posameznika, kakor tudi samoupravne delovne skupine. V bodoče se bomo soočili z važnimi vprašanji, kot so: veliko število izostankov z dela, velika fluktuacija delavcev, stanovanjska politika, izobraževanje delavcev, zlasti delegatov in razumljivo tudi vseh ostalih, kvaliteta izdelkov itd. Poleg tega moramo že sedaj razmišljati in načrtovati, kako bomo najdostojneje proslavili 85-letničo obratovanja EMO, ki bo prihodnje leto. Veliko moramo storiti, da bomo ohranili ugled naše delovne organizacije, ki si ga je pridobila v tej dolgi dobi svojega obstoja.
Menim, da morajo komunisti v predkongresni dejavnosti ne le proučevati gradivo, ki bo na kongresu obravnavano, temveč morajo to gradivo oceniti skupno s sodelavci in ugotovitve izvajati že sedaj pri vsakdanjem delu.
Aktivnost organizacije ZK v EMO in povsod bi se morala močno razgibati ne le v predkongresni dejavnosti, temveč bi se morala vedno bolj stopnjevati po končanem kongresu.»

ZAKLJUČNI
RAČUN 1977
Ce dosežemo gospodarski uspeh pomeni, da dobro gospodarimo, vendar smo v razpravi o lanskoletnem Naključnem računuTki je bila dokaj živahna po naših TOZD, zlasti kar se tiče delitve dohodka, lahko sklepamo, da bi bili gospodarski rezultati v letu 1977 boljši, če bi odstranili napake, ki se nam ponavljajo že nekaj let nazaj. V poročilu o zaključnem računu smo zapisali, da se je poslovno leto 1977 končalo uspešno. O izgubi, ki nas je v letu 1976 »strašila«, ni več nobenega sledu.
Že nekaj let nazaj nas preseneča visoka fluktuacija delovne sile, ki po svoje zelo vpliva na potek naše proizvodnje. Njen vpliv je škodljiv zaradi tega, ker traja nekaj časa preden se novi delavec ali delavka priuči določenega dela in ta čas je v proizvodnji takorekoč izgubljen. Poleg tega nastaja tudi vprašanje dobre kvalitete izdelkov, delavec pa lahko lepo in strokovno oblikuje svoj izdelek, če pozna vse, kar mora storiti na svojem novem delovnem mestu.
Zaskrbljujoči so podatki o izkoriščanju delovnega časa. O-gromno število planiranih ur je odšlo v nič in to takih, za katere ni nadomestila osebnega dohodka. Ta podatek nam kaže, da se pri nekaterih naših sodelavcih ne krepi zavestno samoupravna disciplina, temveč si krojijo »svojo demokracijo« tako kot njihovim osebnim interesom najbolj ustreza. Najbolje je, če prikažemo tabelo o izkoriščanju delovnega časa, ki izgleda takole:
skrbeli za varno delo, tako da so se delavcem pripetile nezgode na delu, skratka s temi problemi se bomo morali bolj smotrno spopasti.
Poslovno leto 1977 nam je pokazalo pravo pot, po kateri moramo iti, če hočemo doseči dobre uspehe in si izboljšati delovne pogoje, ustvariti primeren dohodek in primeren življenjski standard.
Iz leta. 1977 prehajamo v leto 1978 bogatejši za nova spoznanja, ki nam bodo koristila pri reševanju novih problemov.
V letu 1977 smo proizvodne plane realizirali 92 %. Nedoseganje začrtanega obsega izhaja delno iz neaktiviranih investicij, primanjkovalo nam je novih sodelavcev, bili so pa tudi problemi z obvladovanjem tržišča.
Izvoz smo dosegli 90 %, s tem, da se je v letu 1977 pojavil kot izvoznik TOZD EMOKONTEJ-NER, ni pa TOZD TOBI in TOZD Orodjarna izpolnil planiranega izvoza. Uvoz je bil v letu 1977 ve-
ELEMENTI	Izvršitev 1976	Strukt. v %	Izvršitev 1977	Strukt. v %	T3 1-4 S N
0	1		2		3
1. Opravljene ure	6,047.443	71,5	5,963.666	70,3	99
2. Nadure	179.214	2,1	278.901	3,3	156
3. Neopravljene ure Od tega:	1,845.915	21,8	1,854.748	21,9	100
— odmor	399.979	4,7	393.714	4,6	98
— državni prazniki	250.126	3,0	275.144	3,2	110
— redni letni dop.	662.702	7,8	644.735	7,6	97
— izredni plač dop.	35.368	0,4	33.674	0,4	95
— hranarina do 30 dni	388.103	4,6	468.877	5,5	121
— ostali plačani izostanki 4. Neopravljene ure za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sredstev zdravstvenega zavarovanja	109.637	1,3	38.604	0,5	35
— hranarina nad 30 dni 5. Neopravljene ure, za katere	361.754	4,3	357.163	4,2	99
ni nadomestila OD	24.707	0,3	27.469	0,3	111
SKUPNO ŠTEVILO UR:	8,459.033	100,0	8,481.947	100,0	100
Če pa smo dosegli dober gospodarski uspeh v preteklem letu, še ne pomeni, da imamo toliko sredstev na razpolago, kolikor jih potrebujemo za naše bodoče razvojne načrte. Zato moramo v letošnjem letu doseči optimalne gospodarske rezultate, da bomo lahko investirali v tiste dejavnosti, za katere menimo, da bodo najbolj donosne. Skratka! Več moramo skrbeti za ustvaritev dohodka in se o njegovi delitvi pogovarjati ter odločati takrat, ko ga imamo na razpolago.
Iz teh podatkov je razvidno, da smo v letu 1976 imeli visoko nepokrito izgubo in nismo oblikovali nobenih skladov. Zato v letu 1977 nismo mogli izplačati jubilejnih nagrad, regres pa smo izplačali iz osebnih dohodkov.
V preteklem letu smo se že dogovorili, da bomo jubilejne nagrade za leto 1977 in 1978 izplačali v letošnjem letu po zaključnem računu za leto 1977 in da bomo zato razporedili sredstva za jubilejne nagrade v sklad skupne porabe. Rezultati po zaključnem računu za leto 1977 nam omogočajo uresničevanje teh dogovorov in tistih obveznosti iz sindikalne liste, ki smo jih sprejeli s pravilnikom o 'osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo.
Zato je predlagano, da TOZD razporedijo ostanek za sklade na obvezni del poslovnega sklada za posojilo nerazvitim republikam, na obvezni del rezervnega sklada in razliko v sklad skupne porabe.
Sklad skupne porabe združuje-
mo v skladu s sprejetimi določili v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo in združenega uporabljamo enako za vse delavce v delovni organizaciji.
Po zbranih podatkih je predvidena naslednja poraba sklada skupne porabe:
—	jubilejne nagrade za leti 1977
in 1978	3,161.257
—	regres 1978	8,604.560
—	odpravnine	537.726
—	obveznosti po samoupravnih s porazumih in
družbenih dogovorih (krajevn e skupnosti,
objekti posebnega pomena, in-objekti posebnega pomena, inf ormacijska
dejavnost, raziskovalna skupn ost)	3,000.000
—	komunalni prispevek in proje kti za obrat
družbene prehrane 1,104.403
—	kolektivno zavarovanje 480.000
—	ostale potrebe sklada 114.100
17,001.056
Navedena predvidena poraba bo še podrobno preverjena in u-sklajena. Konkreten predlog porabe sklada skupne porabe bo na gornjih osnovah predlagan v mesecu marcu v potrditev,
Z namenom, 3a bi člmprej pričeli z izgradnjo obrata družbene prehrane, pa predlagamo dokončno potrditev porabe iz sklada skupne porabe 1,104.403 din za poravnavo komunalnega prispevka in izdelavo projektov obrata družbene prehrane.
Požrtvovalni delavci
Mnogokrat se delovna skupina (na sliki spodaj) spopade s težkimi deli, ki jih je treba opraviti v čim krajšem času, da ni zastoja v neposredni proizvodnji. Med mnogimi težkimi deli so naši strojni ključavničarji v dokaj kratkem času opravili vsa izredno zahtevna dela pri remontu lužilnega stroja, tako da sedaj nemoteno deluje. Ta delovna skupina si nedvomno zasluži poleg težko prisiuženega denarja tudi pohvalo za dobro in vestno opravljeno delo.
Naj omenim še to, da ti naši delavci skoraj ne poznajo praznikov kot so 1. maj, in drugi, ker jih vedno čaka nujno delo pri remontu.
Za tiste neopravljene ure, ki so plačane kot so odmor, državni prazniki in letni dopust vemo, da mora tako biti, toda neopravljene in plačane ure za hranarino do 30 dni so izredno visoke, kar kaže, da moramo v bodoče biti bolj pazljivi do zdravstvenega varstva, ki kot kaže pri nas ni najbolj urejeno. Poleg tega moramo storiti mnogo več za preventivno zdravstveno varstvo pri delu na posameznih delovnih mestih. Za varnost pri delu dajemo velika sredstva in ta sredstva moramo zelo smotrno izkoristiti. Mnogo je primerov, da so delavci odklonili nošenje zaščitnih sredstev in jih je zaradi tega doletela nezgoda pri delu, mnogo je tudi primerov, ko na posameznih delovnih mestih nismo dovolj po-
lik, to pa zato, ker nam domače železarne niso dobavile pogodbenih količin.
Število zaposlenih se je v letu 1977 povečalo za 5 % in nas je bilo ob koncu leta 3.931 s povprečnim osebnim dohodkom 4.158 din, kar pomeni 19 % več nasproti letu 1977.
Celotnega prihodka smo ustvarili nasproti letu 1976 za 395 milijonov več, dohodka za 165 milijonov več, Ti rezultati se nam o-dražaj.o v ostanku za sklade, tako so leto 1977 zaključili vsi TOZD pozitivno, kar pomeni ogromen kvaliteten premik nasproti letu 1976, ko smo končali z veliko izgubo.
O predlogu delitve dohodka, ki smo ga ustvarili, je bila razprava na samoupravnih delovnih skupinah in delavskih svetih TOZD.

Šestnajsta redna seja DS EMO
Dne 27. 2. 1978 je bila 16. redna seja delavskega sveta EMO na kateri so razpravljali o zelo važnih gospodarskih zadevah. Na dnevnem redu je bila poleg ostalih točk dnevnega reda potrditev zaključnega računa za leto 1977. Na tej seji je zlasti uočljiva velika odsotnost članov odnosno delegatov. Na seji je bilo prisotnih le 34, opravičeno odsotnih je bilo 16 in neopravičenih 7 delegatov. Neopravičeno odsotni so bili: Marjan Pavič, Mihael Pesan, Drago Glinšek, Miroslav Mesarič, Alojz Jurše, Ivan Jager in Zvonko Napret.
Razumljivo je, da pri obravnavanju zaključnega računa ne bi smela biti tolikšna odsotnost delegatov saj to močno otežkoča delo tega samoupravnega organa.
Delavski svet je na tej seji sprejel važne sklepe, ki jih v celoti objavljamo.
Sklepi 16. redne seje DS EMO
1.
Delavski svet delovne organizacije potrjuje zaključni račun delovne organizacije za leto 1977.
2.
DS ugotavlja, da je predlog delitve ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1977 sprejet z osebnim izjavljanjem v vseh TOZD
3.
DS ugotavlja, da je predlagano oblikovanje sklada skupne porabe delovne skupnosti skupne službe sprejeto z osebnim izjavljanjem v vseh TOZD.
4.
Na predlog poslovnega odbora DS potrjuje dokončno razporeditev 1,104.403 din iz sredstev skupne porabe za poravnavo komunalnega prispevka in izdelave projektov obrata družbene* prehrane.
5.
DS ugotavlja, da so vse TOZD z osebnim izjavljanjem sprejele sklep, da se prispevki SIS v delu, ki ga bodo na podlagi svojih sprejetih sklepov SIS vrnile zavezancem za plačilo teh prispevkov, razpodeli po zaključnem računu za leto 1977 za razširitev materialne osnove dela.
6.
Mandat sedanjim samoupravnim organom poteče dne 31. 3.
1978.	Na osnovi zakona o volitvah organov (Ur. list 23/77), DS DO razpisuje volitve naslednjih samoupravnih organov, ki se volijo neposredno s tajnim glasovanjem:
1.	Delegate v DS TOZD (DS SS)
2.	Delegate v DS DO
3.	Samoupravno delavsko kontrolo TOZD (DS SS)
4.	Delegate v samoupravno delavsko kontrolo DO
5.	Predsednika in namestnika disciplinske komisije DO in člane disciplinske komisije TOZD Dan volitev se določi za dne 30.
3.	1978.
Volilna komisija je imenovana na 13. redni seji DS DO.
Člani te komisije so:
KAVClC Milan, predsednik; ŽLENDER Emil, član;
PRISL AN Marija, član;
KRIVEC Jože, član;
BIZJAK Pavla, član.
7.
Na predlog vodstva DO, delavski svet potrjuje samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno-ekonom-skih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka med proizvajalnimi TOZD odnosno DO EMO in članice SOZD »DOBRINA«.
8.
Delavski svet določi za podpisnika tega samoupravnega sporazuma pomočnika glavnega direktorja tov. Jožeta TURNŠKA.
SEJA POSLOVNEGA ODBORA
Ce si kakšen organ mnogo prizadeva za dobro gospodarjenja celotne delovne organizacije, potem je to poslovni odbor, ki je imel dne 23. 2. 1978 že 59. redno sejo v -svoji mandatni dobi, ki gre sedaj proti koncu. O delu tega organa upravljanja smo poročali skoraj v vsaki številki Emajlirca. Objavljali smo vse sklepe, ki jih je sprejel. Značilno za ta organ u-pravljanja je, da je vedno sklepčen, ker je na vsaki seji prisotna velika večina njegovih članov.
Na omenjeni seji je poslovni odbor obravnaval zaključni račun za leto 1977, poročila o izvajanju planskih nalog v mesecu februarju za nekatere TOZD, obravnaval je inventurne razlike in razna druga važna gospodarska vprašanja.
Poslovni odbor je sprejel važne sklepe in jih v celoti objavljamo.
Sklepi 59. redne seje poslovnega odbora
1.
Poslovni odbor DO, na osnovi ustmenega poročila gl. direktorja DO EMO, da je 6. sklep 58. redne seje PO DO, z dne 3. 2. 1978 v zvezi z ureditvijo stanja glede popustov za posamezne grupe potrebne za obračun v ERC, realiziran.
2.
Poslovni odbor ugotavlja, da je
8.	sklep 58. redne seje PO DO izvršen. Zadolžitev se je nanašala na izdelavo poročila glede vključevanja nanosilnih strojev v proizvodnjo emajlirnice. Od vodstva TOZD tovarna POSODA je posredovana poslovnemu odboru informacija, da so montirani štirje stroji za krovni nanos, štirje stroji za nanos zunanjega krovnega emajla pa bodo predvidoma aktivirani v mesecu marcu.
3.
Na osnovi 15. sklepa 54. redne seje poslovnega odbora DO z dne
17.	11. 1977 sprejeme PO na predlog strokovne službe za rekreacijo naslednje sklepe:
1.	Potrdi se cenik nočitev v brunarici »Smreka« na Golteh.
2.	Sredstva, pridobljena z oddajo brunarice »Jelka« Izletniku, se namensko uporabijo za pokrivanje razlike med dejanskimi stroški nočitev in predlaganim cenikom.
3.	Potrdi se predlog upravljanja.
4.	Zadolži se splošna služba, da prevzame v upravljanje brunarico »Smreka«.
4.
PO DO ugotavlja, da je 3. sklep
54.	redne seje brezpredmeten, zaradi reorganizacije skupnih služb.
5.
PO DO vzame na znanje poročilo nabavne službe o zniževanju nekorantnih zalog na osnovi 1. sklepa 54. redne seje.
PO zahteva, da se 1. sklep 54. redne seje dopolni z dodatnim poročilom o ureševanju problematike prekomernih, oziroma slabo-idočih materialov, glede na vključevanje le-teh v operativne plane posameznih TOZD, ali druge ukrepe.
6.
Poslovni odbor delovne organizacije predlaga centralnemu delavskemu svetu naslednje sklepe pri potrjevanju zaključnega računa za leto 1977:
1.	DS DO potrjuje zaključni račun za leto 1977 za delovno organizacijo EMO.
2.	Potrjuje se predlagano oblikovanje sklada skupne porabe za DO EMO.
3.	PO DO priporoča delavskemu svetu delovne organizacije, da sprejme sklep za potrditev porabe iz sklada skupne porabe 1,104.403 din za poravnavo komunalnega prispevka in izdelave projektov obrata družbene prehrane.
4.	Prispevki samoupravnih interesnih skupnosti v delu, ki ga bodo na podlagi svojih: sprejetih sklepov SIS vrnile zavezancem za plačilo teh prispevkov za leto 1977, se razporedijo za razširitev materialne osnove dela.
5.	PO DO priporoča delegacijam združenega dela, da se v o-snutku odloka o spremembah in dopolnitvah o davkih občanov v celoti črta člen 2.
7.
Poslovni odbor delovne organizacije EMO vzame na znanje poslovno poročilo za TOZD tovarno POSODE do dneva poročanja in ugotavlja, da je proizvodnja po količini izvršena 84 %, po vrednosti pa s 85 %. Prognoza je dana, da bo do konca meseca februarja plan izvršen 100 %.
8.
PO vzame na znanje poročilo o prodaji do dneva poročanja in u-gotavlja, da je do 22. 2. 1978 izvršena prodaja s 83 %.
Plan prodaje bo tako doma kot v izvozu izvršen 100 %.
9.
PO DO vzame na znanje poročilo TOZD tovarne TOBI do dneva poročanja in ugotavlja, da je kumulativna proizvodnja izvršena 73,99 %. Prognoza pa je dana,
da bo dokonča meseca februarja izvršena z 80 °/o.
Istočasno je dana izjava, da bo izpad v proizvodnji iz meseca januarja in februarja nadomeščen v obdobju od marca do decembra 1978.
10.
PO DO vzame na znanje poročilo o izvršitvi prodaje in ugotavlja, da je prodaja izvršena
5.647.000	din. Glede na plan prodaje, ki znaša 16,931.000 din, je dana prognoza, da bo v mesecu februarju prodaja izvršena ca.
12.000.	000 din. PO ugotavlja, da prognozirana prodaja ni zadovoljiva, zato zadolžuje poslovnico prodaje za TOZD TOBI, da izdela program, kako bo nadoknaden izpad prodaje za mesec januar in februar v naslednjih mesecih.
11.
PO DO vzame na znanje poročilo o izvršitvi plana proizvodnje za mesec februar in ugotavlja, da je od planiranih 10,911.400 din izvršeno za 7,081.000 din ali 64,8 %. S tem, da bo razlika realizirana v mesecu marcu.
Ocena je, da bo plan do konca meseca 100 % izvršen.
Prodaja bo izvršena v višini ca.
8.000.	000 din od planiranih
10.911.000	din, s tem da bo razlika realizirana tako kot v proizvodnji v mesecu marcu.
12.
PO DO vzame na znanje poročilo o inventurnih razlikah za mesec december 1977 in ugotavlja, da so nastali v TOZD naslednji:
viški	manjki
TOZD KOTLI
6.127,00	9.907,65
TOZD POSODA
12.152,24	93,22
Industrijska prodajalna 8.680,68	260,30
Okrepčevalnica EMO
17.732,15 Čajna kuhinja 10.952, 35 din
PO DO potrjuje tudi nastale odpise po posameznih TOZD: SKUPNE SLUŽBE 124.229,80 din KOTLI 29.719, 58 din VZDRŽEVANJE 35.090,76 din
PO DO sprejme naslednje sklepe:
1.	Viški se knjižijo kot izredni dohodek TOZD, manjki in odpisi kot izredni izdatek TOZD.
2.	Za proizvodnjo neuporabni materiali, ki so predlagani za odpis naj se po možnosti prodajo ugodnim kupcem.
13.
Poslovni odbor soglaša z delnim koriščenjem odobrenih sredstev za investicijska vlaganja
4.000.	000 din, katera so bila odobrena na 15. redni seji delavskega sveta delovne organizacije EMO, dne 17. 2. 1978 za naslednja investicijska vlaganja:
	din
— TOZD KOTLI	162.816
— TOZD ODPRESKI	88.757
— TOZD TOBI	
BISTRICA	540.000
— TOZD POSODA	871.700
— DS SS	16.572
SKUPAJ:	1,679.845
14.	■
PO DO odobrava glavnemu direktorju tov. Franciju GAZVODI službeno potovanje v Frankfurt dne 6. in 7. 3. 1978.
Volitve v samoupravne organe
Sl. marca 1978 bomo volili naše samoupravne organe. Priprave za volitve potekajo po akcijskem programu, ki ga objavljamo. Večina TOZD se tega programa pridržuje, ponekod pa ni tako. Roki so malo zamujeni, vendar smo prepričani, da bo vse pripravljeno za dan volitev, tako kot je treba. Akcijski program objavljamo v celoti, čeprav so nekateri roki že potekli. Ti naj spomnijo zamudnike, da morajo s pri-
2.
pravami pohiteti.
Dan volitev
Dan volitev se določi za 30. 3. 1978.
Delavski sveti TOZD sprejmejo sklep o razpisu volitev do 25. 2. 1978.
Delavski svet razpiše volitve za vse samoupravne organe na seji dne 27. 2. 1978.
Kateri samoupravni organi se volijo neposredno s tajnim glasovanjem
1.	Delegati v delavski svet TOZD (DSSS).
2.	Delegati v delavski svet delovne organizacije.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD (DSSS).
4.	Delegati v samoupravno delavsko kontrolo DO.
5.	Člani disciplinske komisije.
Samoupravni orgajii, katere voli delavski svet TOZD
1.	Predsednika in namestnika DS TOZD (DSSS).
2.	Izvršni organ DS (poslovni — izvršni odbor).
3.	Komisija za delovna razmerja.
4.	Inovacijska komisija.
5.	Odbor za LO in družbeno samozaščito.
6.	Komisija za varstvo pri de-
lu.
7.	Komisije za odbore, ki jih predvideva statut TOZD oziroma za katere obstaja potreba v TOZD.
DS delovne organizacije
1.	Predsednika in namestnika DS.
2.	Izvršni organ DS (poslovni odbor).
3.	Stanovanjski odbor.
4.	Komisija za družbeni standard.
5.	Odbor za LO in družbeno samozaščito.
6.	Komisija za pravilnost obračuna OD.
7.	Druge komisije in odbore, za katere se dogovori, da so potrebni na ravni DO.
Naloge sindikalne organizacije in DPO
l.
Evidentiranje kandidatov za samoupravne organe se vrši po delih proizvodnega procesa TOZD, oziroma samoupravnih delovnih skupin.
Nosilec naloge: izvršni odbor OOS in DPO TOZD.
Rok: 20. 2. 1978 do 7. 3. 1978.
Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije v TOZD (predsednik DS, namestnik predsednika, predsednik izvršnega organa, predsednika SDK, predsednike komisij in odborov.
Nosilec naloge: IO OOS, OOZK in DPO TOZD.
Rok: do 6. 3. 1978.
3.
Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije samoupravnih organov delovne organizacije (predsednik in namestnik DS, predsednik PO, člane PO, predsednike in člane SDK, komisije in predsednike odborov in komisij).
Nosilec naloge:	konferenca
OOS,	TKZK, DPO DO.
Rok: 1. 3. 1978,
4.
Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije je nujno opraviti pred določitvijo liste kandidatov v vsaki posamezni TOZD, da se lahko vključijo v kandidacijsko listo.
5.
Kandidate za delegate v samoupravnih organih določajo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicuje organizacija sindikata. Kandidacijska konferenca se sklicuje v posameznih delih delovnega procesa.
Nosilec naloge: sindikalna organizacija.
Rok: od 1. 3. 1978 do 15. 3. 1978.
Kandidacijski
postopek
1.
Kandidacijske konference se morajo vršiti v vseh TOZD od 1. 3. 1978 do 15. 3. 1978.
2.
Na kandidacijskih konferencah se predlagajo in potrdijo kandidati za vse samoupravne organe, kateri se volijo neposredno s tajnim glasovanjem.
3.
Nosilec kandidacijskega postopka in predlogov kandidatne liste je OOS.
4.
Kandidat, ki je sprejel kandidaturo in kateri koli organ samoupravljanja, ki se voli neposredno, mora dati pismeno izjavo, da se s kandidaturo strinja. Pri tem je potrebna ustrezna kandidatura, kdor bi odklanjal kandidaturo, ga moramo opozoriti na sa-moupravljalske dolžnosti delavca v združenem delu.
5.
Kandidacijska lista je lahko odprta ali zaprta. Odprta lista kandidatur je, če je več kandidatov kot se jih voli. Takšna lista vsebuje nevarnost, da se poruši
zahtevana struktura in da ne bodo izvoljeni delegati iz posameznih proizvodnih procesov. Zaprta kandidacijska lista mora imeti toliko kandidatov kolikor se jih voli.
6.
Kandidacijska lista je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj 50 % navzočih delavcev.
7.
Kandidacijska lista mora biti izobešena najmanj 8 dni pred volitvami na oglasnih deskah. Kandidacijsko listo objavi volilna komisija.
Kriteriji za izbiro kandidatov
1.
Izbira kandidatov za DS TOZD mora biti takšna, da se kandidirajo delavci iz vseh delov proizvodnega procesa TOZD.
Struktura kandidatov mora zajeti strukturo zaposlenih v TOZD, delavcev v neposredni proizvodnji, strokovni kader, žene, mladino, ZK in druge člane DPO.
Kandidati v DS naj bodo najboljši, ki bodo zagotavljali realizacijo razvojnega programa in sanacije TOZD in DO.
Kandidati za člane DS ne morejo biti delavci, ki so bili dvakrat zaporedoma voljeni v DS TOZD. Nujno je preveriti aktivnost dosedanjih članov DS in v primeru dosedanje neaktivnosti jih ne predlagati za kandidate.
2.
Za izbiro kandidatov za DS DO so enaki kriteriji kot za DS TOZD s to razliko, da so posamezni kandidati lahko voljeni v oba organa. Za delegate v DS DO TOZD naj delegirajo delavce s širšim vpogledom nad DO, ki imajo čut odgovornosti za usklajevanje interesov TOZD in celotne delovne organizacije, uresničevanje raz-
vojnega programa celotne DO in dosedanjih skupnih ciljev vseh TOZD.
3.
Član samoupravne delavske kontrole je lahko delavec, ki je moralno in politično neoporečen, da ni bil sodno kaznovan, da ni huje kršil delovne dolžnosti in samoupravne pravice. Član SDK ne more biti delavec, ki je po normativnih aktih TOZD vodilni (reelekcija) delavci, ki razpolagajo z materialnimi in fizičnimi sredstvi (blagajniki, skladiščniki in podobno). Član SDK TOZD je lahko tudi član SDK DO.
4.
Kandidati za disciplinsko komisijo naj bi bili delavci, ki imajo čut odgovornosti, reda, discipline in pravičnosti. V to komisijo ne morejo kandidirati delavci, ki so kršili delovno dolžnost. Predsednika in namestnika skupne disciplinske komisije predlaga konferenca OOS.
5.
Kandidate za izvršne organe DS (poslovni odbor) TOZD predlaga IO OOS med najboljšimi delavci v TOZD, ki imajo širši pregled in čut odgovornosti na izvajanje sklepov DS, da so družbenopolitično in strokovno razgledani.
Za poslovni odbor delovne organizacije, katerega predlaga konferenca OOS.
Kandidat mora biti širše razgledan na družbenopolitičnem, samoupravnem in strokovnem področju. Mora imeti čut odgovornosti za izvajanje sklepov DS DO za usklajevanje skupnih ciljev TOZD in DO.
6.
Komisija za delovna razmerja mora odgovarjati strukturi zaposlenih. Člani komisije morajo i-meti smisel za izvajanje enotno dogovorjene kadrovske politike v DO in občini.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ta brhka dekleta so pri zadnjem referendumu na volišču odlično opravila svojo odgovorno nalogo. Prepričani smo, da bodo one ali njihove sodelavke z enako vnemo delale na volišču 31. marca 1978.

VOLITVE
(Nadaljevanje s 4. strani)
7.
Vsi odbori in komisije morajo biti evidentirani za volitev na DS TOZD oziroma DO. Člani odborov in komisij so lahko tudi kandidati za člane DS. Predvidene posameznike bi kazalo obvezno kandidirati v DS.
Naloge DS TOZD in DO
l.
DS TOZD sprejmejo sklep o razpisu volitev samoupravnih organov za 30. 3. 1978 do 25. 2. 1978.
Nosilci naloge: predsedniki DS TOZD.
2.
DS DO razpiše volitve enotne za vse samoupravne organe za 30. 3. 1978.
3.
DS TOZD (DSSS) in DS DO i-menuje volilno komisijo v skladu z 12. in 13. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščino. Zakon določa, da volilna komisija za volitev delegatov v skupščine lahko opravljajo volitev za samoupravne organe. Mandat komisije je toliko časa, kolikor je mandat skupščine, to je štiri leta. Ker so DS volilne komisije že imenovale, je potrebno samo e-ventuelno dopolniti.
4.
Strokovno pomoč pri volilnem postopku daje sekretariat samoupravnih organov.
Katere organe samoupravljanja in koliko volijo posamezne TOZD
Q
N
O
H
0 O -m n
03 M t>X) rrs
Q) S •3 A Q >
P
si o O
S*
W>m
-P
P >
CB
X
g as
o
P X
FRITE	2	11	3
POSODA	26	41	4
KOTLI	3	15	3 (5)
RADIATORJI	4	15	3 (5)
ODPRESKI	3	15	3 (5)
TOBI	5	15	5
ORODJARNA	3	15	3 (4)
KONTEJNERJI	4	15	3 (5)
VZDRŽEVANJE	3	16	3 (5)
ERC	2	7	3 (5)
DSSS	6	21	3
1.
Zgoraj omenjeni člani organov samoupravljanja se volijo neposredno s tajnim glasovanjem. Število delegatov je določeno v statutih TOZD, za delegate DS DO pa na osnovi samoupravnega sporazuma oziroma statuta DO v sorazmerju s številom zaposlenih v TOZD.
2.
Poleg tega volijo v TOZD neposredno tudi člane samoupravne delavske kontrole DO, iz vsake TOZD enega člana in enega namestnika.
3.
V samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v DO je določeno, da bo disciplinska komisija skupna za TOZD na ravni DO. Predlagam, da TOZD volijo člane za skupno komisijo. Poleg tega vse TOZD voljio predsednika in dva namestnika skupne disciplinske komisije.
Volitve na DS TOZD (DO)
1.
Komisije za delovna razmerja v vseh TOZD, kot je v statutih TOZD določeno, štejejo 5 članov, toliko jih tudi v DS TOZD volijo.
2.
Izvršne odbore (poslovni odbor) DS TOZD volijo FRITE 5, POSODA 9. KOTLI 7, RADIATORJI 7, ODPRESKI 7, TOBI 7, ORODJARNA 7, KONTEJNERJI 7, VZDRŽEVANJE 7, ERC 3 in DSSS 7 članov.
3.
Druge komisije in odbore delavski sveti volijo v takem številu, kot imajo določeno v statutih TOZD, oziroma če ni napisano, pa po potrebi.
Osnovno izobraževanje delavcev
Pri osnovni šoli I. celjske čete nadaljujejo z osnovnim izobraževanjem delavcev. V spomladanskem semestru je od 5. do 8. razreda vpisanih 154 in v oddelku za angleški jezik 25 rednih slušateljev. Zaposleni pa so v 39 celjskih organizacijah združenega dela.
Šola dela zelo uspešno. Tako je zabeležen izredno dober učni u-speh slušateljev zimskega semestra — 5. razred so izdelali vsi, v 6.-8. razredu pa se giblje med 80,9 in 93,8 %. K temu je veliko pripomogla tudi uvedena samouprava v razrednih skupnostih.
Regres za oddih
Predsedstvo konference sindikata EMO je pripravilo predlog kriterijev za regresiranje oddiha v letu 1978, ki ga v celoti objavljamo zato, da bi lahko delavci in delavke dali svoje pripombe in predloge za dopolnitev. Vsak da lahko pripombe pismeno ali ustmeno pri izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata do 25. marca 1978. Konferenca osnovne organizacije sindikata bo obravnavala pripombe in predloge, jih uskladila do 31. marca 1978 in predlagala samoupravnim organom v potrditev na prvi seji delavskega sveta v mesecu aprilu.
Predsedstvo prosi člane sindikata, da se do predlogov kriterijev za regres čimprej odločijo, tako da bo lahko regres izplačan v maju.
Skladno z določili 51. člena samoupravnega sporazuma o skup- 4 nih osnovah in merilih za delitev sredstev za' osebne dohodke in sredstev za skupno porabo DO, predlaga KONFERENCA OOS DO EMO naslednje
KSRITERIJE
za regresiranje oddiha
Osnova za izračun regresa za oddih je osebni dohodek delavca, ob upoštevanju ekonomsko-so-cialnih, delovnih in zdravstvenih razmer delavcev.
1.	Delavci, ki so pridobili pravico do izrabe dopusta, dobijo ne glede na višino osebnega dohodka 50 točk.
2.	Delavcem, ki dobivajo za po njih zavarovanimi otroci otroške doklade, pripada 10 točk.
3.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, pod povprečnim OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto, pripada 25 točk.
4.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, ki je manjši kot znašata dva povprečna OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto pripada 15 točk.
5.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, ki je višji od dveh povprečnih OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto ne pripadajo dodatne točke.
6.	Učencem poklicnih šol pripada 50 točk.
7.	OOS bodo vsako leto, toda najpozneje do 31. 3. predlagale seznam delavcev, ki bi na osnovi ekonomsko-socialnih, delovnih ali zdravstvenih razmer koristili brezplačni dopust.
Predlog OOS obravnava in o njem odloča DS DO.
Vrednost točke se ugotovi na ta način, da se celotna masa sred-
stev za regresiranje oddiha deli s številom točk.
Da bi lažje razumeli predložene kriterije, navajamo nekaj primerov:
1.	Po prvem kriteriju dobijo vsi delavci, ki so pridobili pravico do dopusta 50 točk. Po prvih grobih ocenah bo znašala vrednost točke za letošnje leto 24 din. Torej po tem kriteriju dobi vsak delavec 1.200 din.
Ta znesek je tudi dokončno oblikovan regres za učence in vse tiste delavce, ki so imeli v preteklem letu povprečni OD nad 9.114 din. Povprečni OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto znaša 4.557 din (4.557 X 2 = 9.114).
2.	Delavci, ki dobivajo otroške doklade, dobijo dodatnih 10 točk (10 X 24 din = 240 din). V takih primerih dobi delavec po prvem kriteriju 50 točk in drugem 10 točk (60 točk X 24 din = 1.440 din).
3.	Delavci, ki dobivajo otroške doklade (10 točk) in ki v preteklem letu niso presegli povprečnega OD v gospodarstvu SRS (4.557 din) dobijo dodatnih 25 točk (50 + 10 + 25 = 85 X 24 = = 2.040 din). V tem primeru znaša regres 2.040 din.
4.	Delavci, ki ne dobivajo otroških dokladov toda njihov povprečni OD ne presega 4.557 din, dobijo dodatnih 25 točk (50 + + 25 = 75 X 24 = 1.800).
5.	Delavci, ki ne dobivajo otroških dokladov in povprečni OD ne presega 9.114 din, dobijo dodatnih 15 točk (50 + 15 = 65 X X 24 = 1.560 din).
S sprejetjem teh kriterijev bomo vsako leto ugotavljali le vrednost točke. Ko bo ta ugotovljena, bo vsak delavec že na začetku leta lahko ugotovil višino svojega regresa.
Menimo, da je to le predlog in ga kot takega obravnavajte. To pa pomeni, da boste svoje mnenje skupno z mnenjem drugih članov sindikata vaše osnovne organizacije posredovali prek IO OOS konferenci, ki bo dokončni predlog dala DS v dokončno potrditev.

PROGRAM DELA NAŠIH SINDIKATOV
Konferenca osnovnih organizacij sindikata EMO je sprejela program dela za leto 1978. Da bi bili vsi člani sindikata seznanjeni s tem programom, ga v celoti objavljamo. Gradivo o tem, kako je potekala zadnja konferenca sindikatov, bomo objavili v prihodnji številki.
Program dela Konference OOS EMO sloni na programskih usmeritvah Zveze komunistov, Zveze sindikatov Slovenije, opredeljenih z Zakonom o združenem delu, vlogo sindikatov in izraženim avtentičnim interesom članstva.
Vsebina programa opredeljuje skupni interes vseh OOS in nakazuje smeri vsebinsko in časovno opredeljenih nalog, katere je potrebno uskladiti z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi in samoupravnimi organi. Na ta način bomo dobili skupni program vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov oziroma prioritetna področja aktivnosti, realizacija le-teh pa bo neposredno vplivala na celotno sanacijo DO.
Programi aktivnosti OOS in Konference OOS zajemajo naslednja področja:
SAMOUPRAVNI ODNOSI
1.
Iniciativa za sprejemanje in spreminjanje že sprejetih samoupravnih splošnih aktov, organizacija razprave in oblikovanje stališč.
Nosilec r komisija za sam. odnose, IO OOS in Konf.: OOS.
Rok: stalna naloga.
2.
Spremljanje uresničevanja samoupravnih splošnih aktov in o-cenjevanje njihove usklajenosti z Zakonom o združenem delu.
Nosilec: komisija za sam. od--nose, IOOOS in.Konf. OOS.
- Rok: stalna naloga — MAJ—. NOVEMBER.
3.
Ocena delovanja samoupravnih organov.
Nosilec: IO OOS za TOZD in Konf. OOS za DO.
Rok: NOVEMBER.
4.
Kadrovske in organizacijske priprave na volitve v samoupravne organe.
Nosilec: IO OOS za TOZD, konf. OOS za DO.
Rok: FEBRUAR—MAREC.
5.
Priprave na volitve v SIS in-skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Nosilec: IO OOS.
Rok: FEBRUAR—MAREC.
6.
Ocena delovanja delegatov, delegacij in Konference delegacij.
Nosilec:	Komisija za samo-
upravne odnose in Konf. OOS.
Rok: NOVEMBER.
7.
Oblikovanje stališč pred sejami samoupravnih organov.
Nosilec: IO OOS, Konf. OOS in njihovi organi.
Rok: stalna naloga.
8.
Povezovanje TOZD — KS.
Nosilec: IO OOS.
Rok: APRIL — stalna naloga.
9.
Ocena samoupravne organiziranosti in iniciativa za ustanavljanje novih TOZD.
Nosilec: IO OOS in Konferenca
OOS.
Rok: APRIL — stalna naloga.
10.
Ocena delovanja samoupravnih delovnih skupin.
Nosilec: IO OOS.
Rok: MAJ — stalna naloga.
11.
Spodbujanje dela SDK v TOZD in DO.
Nosilec: IO OOS in Konferenca
OOS.
Rok: stalna naloga.
12.
Izdelava ocen o izidu referendumov.
Nosilec: IO OOS.
Rok: 14 dni po referendumu.
SAMOUPRAVNI
DRUŽBENOEKONOMSKI
ODNOSI
1.
Organizacija razprave in sprejemanje stališč o osnovah, planov TOZD in delovne organizacije.
Nosilec: IO OOS v TOZD, komisija za družbenoekonomske odnose in konf. OOS. v DO.
Rok:	NOVEMBER—DECEM-
BER.
2.
Spremljanje izvajanja planov TOZD in DO.
Nosilec: IO OOS, komisija za družbenoekonomske odnose in konf. OOS.
Rok: mesečno in po periodičnih obračunih.
3.
Urejanje dohodkovnih odnosov.
Nosilec: komisija za družbenoekonomske odnose in konf. OOS.
Rok: MAREC—NOVEMBER.
4.
Svobodna menjava dela med TOZD in DS SKUPNE SLUŽBE.
Nosilec: konferenca OOŠ.
Rok: OKTOBER.
5.
Razprava o zaključnih računih TOZD in DO.
Nosilec: IO OOS in konf. OOS.
Rok: FEBRUAR.
6.
Spremljanje izvajanja sanacijskih programov.
Nosilec: IO OOS in konf. OOS.
Rok: APRIL—OKTOBER.
7.
Uresničevanje delitve po rezultatih dela.
Nosilec: IO OOS.
Rok: FEBRUAR—DECEMBER.
8.
Ocene uresničevanja sindikalne liste za leto 1978 in razprava o Sindikalni listi za leto 1979.
Nosilec: IO OOS in konferenca
OOS.
Rok: DECEMBER.
SINDIKALNA
ORGANIZIRANOST
1.
Usklajevanje organiziranosti sindikalnih skupin, OOS in konference na osnovi določil statutarnega dogovora letne seje OOS in konference.
Nosilec: IO OOS.
2.
Rok: JANUAR—DECEMBER.
Kadrovske in vsebinske priprave na občne zbore občinskega odbora kovinsko-predelovalne industrije, OOS, RO in IX kongres ZSS.
Nosilec: IO OOS, konferenca
OOS.
Rok: MAREC—SEPTEMBER.
IZOBRAŽEVANJE
1.
Priprava programa izobraževanja sindikalnih delavcev, delegatov v samoupravnih organih in delegacijah.
Nosilec: konferenca OOS in sekretariat samoupravnih organov.
Rok: APRIL.
2.
Vključevanje delegatov v izobraževalne akcije OOS in DO.
Rok: stalna naloga.
REKREACIJA IN ODDIH
1.
Izdelava kriterijev za regresiranje oddiha.
Nosilec: konferenca OOS.
Rok: MAREC.
2.
Nudenje pomoči pri organizaciji aktivnega koriščenja oddiha.
Nosilec: komisija za rekreacijo in oddih.
Rok: MAJ.
3.
Organizacija dnevne in tedenske rekreacije, sodelovanje v TRIM akcijah in športno-rekrea-tivni dejavnosti.
Nosilec: komisija za rekreacijo in oddih.
Rok: stalna naloga.
DRUŽBENI STANDARD
1.
Stanovanjska problematika in uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih.
Nosilec: konferenca OOS.
Rok: MAREC—DECEMBER.
2.
Akcija na področju urejanja družbene prehrane in izgradnja objekta za družbeno prehrano.
Nosilec: konferenca OOS.
Rok: FEBRUAR — stalna naloga.
VARSTVO PRI DELU
Preventivni zdravstveni pregledi, zaščita pri delu in izobraževanje.
Nosilec: IO OOS.
Rok: MAJ.
INVENTIVNA DEJAVNOST
Spodbujanje inventivne dejavnosti in ocene sistema nagrajevanja.
Nosilec: IO OOS.
Rok: stalna naloga.
KULTURNA DEJAVNOST
1.
Poživitev dela kulturnih animatorjev.
Nosilec: IO OOS.
Rok: stalna naloga.
2.
Organizacija kulturnih prireditev ob pomembnejših obletnicah.
Nosilec: IO OOS.
Rok: stalna naloga.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Razvoj in podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Nosilec: komisija za LO.
Rok: stalna naloga.
OSTALE NALOGE
1.
Organizacija pravne posvetovalnice in nudenje pravne pomoči članom sindikata.
2.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi znotraj in izven delovne organizacije.
3.
Sodelovanje z OOS drugih sorodnih DO.
Predsednik KONFERENCE OOS EMO
Jože OŠTIR
lllilli
v-'» ' : ' ✓ fr .

■
	• n	t JfS
	v 1	plpira		
		lliii
S	- '"x n „4 1 v M	
tlfe-		j* <
Naše okolje bi bilo lahko bolje urejeno. Kot vidite na sliki, pa ni tako!
SnuitfiKec’------------------------------------------------
Sestanek oblika neposrednega dogovarjanja in
Sestanki postajajo vse bolj dominantna oblika družbene aktivnosti. Uvajanjem delegatskega sistema v vse pore družbenega življenja širimo krog delovnih ljudi in občanov, ki skozi razne oblike družbenopolitične in samoupravne aktivnosti izražajo avtentični interes. Zato sestanki zaslužijo več pozornosti, temeljitejšo analizo in kritično oceno.
Kadar sestanki postanejo sami sebi namen, kadar se zgolj na njih izčrpava družbena aktivnost in ne v uresničevanju dogovorov, kadar imajo sestanki zaradi nepripravljenosti, nevodenega sodelovanja udeležencev ali pomanjkanje samokontrole za cilj — izrabiti v brezdelju čas proizvodnega, ustvarjalnega dela, ali kadar potekajo v prostem času z istim ciljem, izgubijo svojo funkcijo, u-deleženci pa interes.
Lenin o sestankih
Lenin je že opozoril na nevarnost, ki grozi zaradi pretiranega neučinkovitega in nesmotrnega sestankovanja.
Med drugim je zanimiv njegov predlog, naj na sestankih govori referent največ 10 minut, udeleženci razprave 5, za sprejemanje predloga ali glasovanje proti predlogu je dovolj minuta, sodelovanje v razpravi pa je dopustno največ dvakrat.
Pričakujemo, da bo Leninova misel in sestavek, ki ga objavljamo v tej in naslednjih številkah, koristila vsem pri organiziranju in vodenju sestankov.
Nekaj uvodnih misli
Govoriti o tem, ali so sestanki potrebni ali ne, oziroma ali se jim lahko izognemo ali ne, verjetno nima pomena. Sestanki so potrebni in nujni, saj služijo za doseganje skupnih dogovorov, stališč, predlogov, mnenj in podobno, brez česar si našega samoupravnega socialističnega sistema in kreativne udeležbe delavca v njem, ne moremo predstavljati.
Mnogi so proti sestankom in trde, da porabimo z njimi preveč
Delavski svet TOZD TOBI Bistrica je na svoji 15. redni seji, dne 24. 2. 1978 sprejel program ukrepov za realizacijo gospodarskega načrta za leto 1978.
Glede na spodbudne rezultate gospodarjenja v zadnjem kvartalu 1977 in perspektivni razvoj TOZD TOBI Bistrica, je potrebno gospodarski načrt 1978 realizirati.
Sklepi v tem smislu so bili sprejeti na razširjeni seji OO ZK TOBI, dne 19. 1. 1978, na občnem zboru sindikalne organizacije TOZD TOBI, dne 3. 2.1978 in pro-
časa, da niso potrebni in podobno. Vsak od nas ima z njimi veliko slabih izkušenj. Naši sestanki so nezadovoljivi, saj so pogosto slabo pripravljeni in slabo vodeni. Na koncu seje smo večkrat utrujeni, nezadovoljni, ker čas ni bil koristno izrabljen.
Te kritike pa hkrati izražajo željo po večji smotrnosti, kakovosti in organiziranosti sestankov. Zbori, konference, seje in druge oblike sestajanja so v naši samoupravni družbi potrebna oblika sestajanja, saj se na njih informiramo, razmišljamo, razpravljamo, izmenjamo mnenja in odločamo. Sestanek je temeljna oblika neposrednega dogovarjanja, prek katere skušamo doseči enotno zavest navzočih in enotno akcijo za dosego določenih ciljev.
Mi se bomo predvsem omejili na preučevanje ene poti, to je metode na diskusijskih sestankih. Govorili borno torej o diskusijskih sestankih in o udeležencih, kadar so zbrani v malih skupinah (samoupravne delovne skupine, sindikalne skupine in organi). Ce smo se odločili obravnavati diskusijo malih skupin, bomo skušali opredeliti namene, ki jih želimo doseči.
Namen vsake diskusije
Vsaka diskusija ima svoj namen. Ta je lahko med drugim:
—	informirati skupino zaradi izmenjave mišljenj o nastalih spremembah,
—	izmenjati izkušnje,
—	reševati probleme,
—	zaradi številnih predlogov in različnih idej iskati najboljše rešitve,
blemski konferenci ZK EMO, dne
4.	2. 1978 ter sklep PO EMO, dne
3.	2. 1978.
V TOZD tovarna TOBI Bistrica je potrebno:
1.	izpeljati samoupravno preobrazbo TOZD, v skladu z zakonom o združenem delu,
2.	dokončati tehnično sanacijo, odpraviti ozko grlo v proizvodnji glede na družbeni načrt za leto 1978,
3.	kontrolirati in realizirati naloge s področja tehnološke discipline, organizacije proizvodnje,
— dobiti podporo skupine za e-notna stališča pri bodočih akcijah.
NOBENEGA SESTANKA NE BI SMELO BITI, CE NE VEMO TOČNO, KAJ HOČEMO. NAMEN SESTANKA PA ŠE NI REŠITEV PROBLEMA. PRAV TO JE POTREBNO NA SESTANKU POISKATI.
Prepričljivost je najboljše orožje
Prepričljivost nekateri zamenjujejo z gostobesednostjo, ki res večkrat zavaja in odvrača od resničnih dejstev. Prepričljivost temelji na jasnih dokazilih, vzrokih in posledicah. Ti vplivajo tako, da se za probleme, sklepe, predloge »ogrejemo«. Nobena sila ni tako močna, kakor je prepričanost za določeno idejo. V takih primerih premagujemo velike težave in ne čutimo toliko napora, kakor takrat, ko moramo izvrševati sklepe, o katerih nismo prepričani, da so dobri. Takrat se jim upiramo, ker delamo proti svojemu prepričanju.
Če se vodji diskusije posreči menjati stališča tudi trmastih u-deležencev, pomeni to, da jih je pridobil za prostovoljno sodelovanje pri izvrševanju dogovorov in sklepov. Če je vodja diskusije za poslušalce avtoriteta, bo sku-fina menjala svoje stališče, ker mu verjame »na besedo«.
Mnogi, ki vodijo diskusijo, se vse premalo zavedajo, da je to izredno zamotan, včasih zelo dolgotrajen proces. Navdušeni so, ker so tako hitro dosegli soglasje. Pravijo, da so bili spretni v diskusiji, da so nekatere »pritisnili ob zid«, drugi pa so bili »že sicer na njihovi strani«. Taki vodje diskusij so precej »naivni« in premalo poznajo človeka.
Tisti, ki vodijo sestanke, bi morali biti močno pozorni na to, ali so uspeli prepričati in menjati stališča ne samo zaradi svoje avtoritete, ki ji ni mogoče odrekati
metodologije in tehnike poslovanja, dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS, kadrovske politike, družbenega standarda in varnosti TOZD,
4.	izdelati srednjeročni načrt in določiti osnove in smeri razvoja v skladu z načrtovanim razvojem DPS Maribor.
Glede na podano problematiko vodij služb, oceno stanja v TOZD in uvodno opisane naloge, se sprejme rokovnik za izvedbo naslednjih nalog:
A
a)	Izdelava predloga makroor-ganizacije za TOZD TOBI; z upoštevanjem samoupravne preobrazbe TOZD.
Rok 1. 3. 1978 — zadolžen: Rudi Kreuh, org. služba.
b)	Izdelava predloga mikroor-ganizacije za TOZD TOBI.
Rok 10. 3. 1978 — zadolžen: Rudi Kreuh, vodje služb.
c)	Izdelava predloga kataloga del in nalog za službe in posameznike, uskladiti z notranjo organizacijo.
Rok 15. 3. 1978 — zadolžen: Milan Robnik, org. služba.
Program dela TOZD TOBI
Naša TOZD TOBI praznuje letošnje leto 50-letnico. O tej TOZD smo že večkrat pisali, zadnje čase pa smo to nekoliko zanemarili. V TOBI namreč ne morejo najti tovariša, ki bi naše uredništvo sproti obveščal o dogodkih v njihovi TOZD. Poleg te kritike, moramo zapisati, da so naši delavci in delavke v TOBI izredno žilavi, delovni in skrbni gospodarji. Za njimi so težki časi in sedaj se dobro počutijo v veliki družini EMO. Za letošnje leto so si zastavili bogat program dela, ki ga objavljamo. Svetujemo pa jim naj iz besedila programa črtajo »je potrebno« in naj napišejo »moramo«.
odločanja
velikanske moči, pač pa tudi zaradi uporabe dejstev in dokazov. Ti so najmočnejše orožje, ki nikoli ne odpove.
Kaj je skupina?
Skupina je manjša zaokrožena celota (sam. del. skupina, sindikalna skupina, delovna skupina), kje tako organizirana, da lahko izraža svoj avtentični interes. Skupina je tudi organ, v katerega so vključeni predstavniki (delegati) večjega števila skupin.
Skupino moramo poznati. Kaj se pravi poznali skupino? Za primer vzemimo dve skupini:
a)	skupino, ki jo sestavljajo naši znanci, prijatelji, sodelavci, tovariši pri skupnem delu, skupino poznamo, vemo, kje bodo nastopile težave, kako ukrepati, koordinirati, spodbujati.
b)	skupina, kjer udeležencev ne poznamo. Hib in težav, ki jih posamezniki imajo, ne poznamo. Kje so bolj ali manj občutljivi, koliko o problemu vedo ipd.
Skupino moramo torej poznati ali spoznati.
Kaj o posameznikih in skupinah, čeprav jih ne poznamo, vendarle lahko vemo:
Vemo, da:
—	so ponosni na svoje delo,
—	ne žele, da jih kdorkoli oceni za manj sposobne,
—	ne žele, da jim kratimo pravico do uveljavljanja in ne marajo izrazov, ki zapostavljajo človeka kot osebnost,
—	žele priznanje, pravično objektivno kritiko in grajo, ki temelji na dejstvih
—	so užaljeni, če omalovažujemo, kar imajo radi in kar jih in-teresira,
—	so prizadeti, če kakorkoli zmanjšujemo vrednost njihovega dela, poklica, uspeha in prizadevanja,
—	so prizadeti, če smešimo njihove napake, telesne hibe, pomanjkljivosti itd.
VSE KAR ZALI VODJO SE-SESTANKA, VERJETNO ZALI TUDI UDELEŽENCE.
č) Izvesti kadrovske spremembe, glede na reorganizacijo TOZD TOBI in plan kadrov.
Rok 1. 4. 1978 — zadolžen: Milan Robnik, kom. za MRD.
d)	Izdelava predloga za izboljšanje organizacije in tehnike administrativnega poslovanja (prostorska razmestitev služb in oddelkov, oprema, organizacija itd.).
Rok 1. 5. 1978 — zadolžen: Milan Robnik, vodje služb.
e)	Priprava programa za spodbujanje izumiteljstva in inovator-stva.
Rok 1. 4. 1978 — zadolžen: ing. Miro Golčman s komisijo.
B
a)	Od 1. 3. 1978 dalje programirati proizvodnjo tako, da se izpad za januar in februar nadoknadi. Pregledati sklenjene pogodbe, dobavne roke ter izvajati sankcije pri nepravočasni dobavi.
Rok — stalna naloga — zadolžen: Rudi, Kreuh, vod. komer c. službe.
b)	V pripravi proizvodnje uvesti metodo mrežnega planiranja ter načrtovati rezervni program.
(Nadaljevanje na 8. strani)

(Nadaljevanje s 7. strani)
Rok — stalna naloga — zadolžena: Ernest Robnik, Sere Vili.
c)	Izdelava terminskega plana dokončanja tehnične sanacije (uporaba dovoljenja, zagon čistilne naprave, odprava ozkih grl v proizvodnji, skladišče barv in laboratorij).
Rok 25. 3. 1978 — zadolžen: Drago Kramer, tehnološki odd.
č) Izdelava predloga za uresničitev minimalnih standardov (varstvo pri delu, kolektivna higiena, družbeni standard).
Rok 1. 4.	1978 — zadolžen:
Drago Kramer, Milaa Robnik.
d)	Priprava akcijskega programa za dvig produktivnosti, pri tem upoštevati:
—	da se vsa možna dela in naloge normirajo,
—	način odprave stalnih zastojev,
—	izboljšanje delovnih postopkov,
—	oskrba z repromateriali,
—	izrabo delovnega časa,
—	zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Rok 1. 4. 1978 — zadolžen: direktor TOZD, strokovni kolegij.
e)	Priprava akcijskega programa za izboljšanje; kvalitete gotovih izdelkov in zmanjšanje izmeta.
Rok 1. 5. 1978 — zadolžena: kontrola kvalitete, kolegij.
f)	Priprava elaborata za investicijska vlaganja v TOZD TOBI.
Rok 1. 12. 1978 — zadolžen: direktor TOZD.
C
a)	Kadrovske priprave in izvedba volitev delegacij za SIS in delegacijo za zbor ZD DPS Maribor.
Rok do 9. 3. 1978 — zadolžen: koordinacijski odbor.
b)	Kadrovsko-organizacijske priprave za izvedbo volitev v samoupravne organe TOZD in DO.
Rok do 31. 3. 1978 — zadolžen: kadrovsko-koordinacijski odbor.
c)	Izvedba enodnevnega seminarja za vse člane DPO, delegacij in SO.
Rok v aprilu 1978 — zadolžen: predsednik DPO in izobraževanje.
č) Sprejeti vse SSA, jih dopolniti glede na organizacijske in zakonske spremembe ter skrbeti za njih izvajanje.
Rok — stalna naloga — zadolžena: splošna služba.
dl Uvesti merila za nagrajevanje po rezultatih dela.
Rok do 1. 6. 1978 — zadolžen: direktor TOZD, organiz. služba.
e)	Dokončno sprejeti program praznovanja 50-letnice TOZD TOBI Bistrica.
Rok 1. 3. 1978 — zadolžena: komisija in predsedniki DPO.
f)	Uveljaviti kolegijski sistem obravnave problematike in planiranja, zaradi tega pa:
— sestaviti poslovnik o delu kolegija, ki mora vsebovati naslednje: redne in izredne člane kolegija, čas sklicanja, zadolžena oseba za sklic, zapisnik in arhiva, zadolžitve in sankcije itd.
Rok — takoj — zadolžen: direktor TOZD.
KRIŽANKA
			Zidak	Lovsko trobilo	Švedski politik (Tage)	Hunski kralj	Francoski književnik Diderot	Plačilo na račun, predujem
Sestavil Marko Napast	Sodobni ameriški pianist (Arthur)	Gorska nimfa Elektronsko telo						
Novinar poroče- valec								
Usedlina								
Sodobni sovjetski pisaceH (Aleksanda	r)			Filmska igralka McGrevv				Spevoigra z lažjo vsebino
Letoviško mestece P" ... Opatiji				Ovidij Lunina mena				
Nikola Tesla			1500 z rimskimi številkami			Veliko finsko jezero	Fosfor Del vijaka	
Stroncij			Pritok Ailerja v ZRN Novica					
Fabrikant								
Trojanski plemič, junak Erieide					Rimski pozdrav Talij			
Neznanka v matematiki				Čebelji samec Avstrija				
Rusko žensko ime								
II. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SLOVENIJE 1978
V lanskem letu je naša delovna organizacija doživela velik u-speh prek naših vrlih tekmovalcev v varenju. Ni odveč, če vam ponovno obudim v spomin, da smo imeli republiškega prvaka in to tov. Stefana PETA VERJA.
Spoštovani sodelavci, dovolite, da vas obvestim, da bodo tudi letos podobna tekmovanja, in sicer v naslednjih poklicih: varilci, o-rodjarji, strugarji, brusilci, rez-karji in livarji.
Za našo delovno organizacijo bi prišli v poštev: varilci, strugarji, rezkarji in orodjarji.
Republiško tekmovanje bo v mesecu juniju v Ljubljani. Seveda, kar nujno sledi temu je, da bomo morali organizirati predhodno doma interna tekmovanja, ter vas zato prosim, da če čutite kakršnokoli nagnjenje za tekmovanje, da se ob akciji, ki bo sledila po tem obvestilu, tudi prijavite in s tem dokažete, da ste možakar ali dekle, ki si upa svo-
je sposobnosti pomeriti z drugimi tovariši iz naše republike. Ne bo slučaj, da se bomo ponovno uvrstili tudi na zvezno tekmovanje, to pa zato, ker si to v prvi vrsti upamo in ker nam znanje, s katerim razpolagamo, to moč tudi daje.
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje