Naročnina mesečna ^_ ^ ^^^^^^^^^ £ ^^^^^^^^^ Abbofumaeo«: Met« 12 Lir, ta inozem- ^ ^^^^^^^ ^^^ iT ^^^^^^^ ^^ ^^ 12 Ur«) meče- ^^^^^^ Š^M flV M ^^^^^ m ^^BhI^ ^^m anno loletno 34 ea ^^^^^ ^ g ^^^kM ^^M Lir«, Ettero 50 Ur«. Inozemstvo 50 Lir. ^ BO m^m ^^m m ^^m m ^^■f mUS P-i Lubiana rač. Ljubljana ^^ M A ^^ft ^HT fl^V^^T M ^^M 10.650 per gli «bbo- 10.6S0 za m/KKkmtt^ mB^ mKMktmmnamen«: P« in 10.349 za iaserat«. U faucrzionL Podružnica! Izhaja v«ak dan oskusi so seveda prazni in izgube velike v ljudeh ter v vojnih potrebščinah. Iz namenov, ki jih je lahko ugotoviti, skušata sovjetska in angleška propaganda dopovedati, da so na raznih delih ruskega bojišča Nemci začeli novo veliko ofenzivo, četrto po številu. V pristojnih nemških krogih pripominjajo, da so sedanje bitke le nadaljevanje operacij, ki se razvijajo že nekaj časa. Res je, da tudi novi razvoj omenjenih operacij opravičuje ugodno najboljša pričakovanja. To velja ne le za južno Ukrajino, temveč tudi za predel okoli Leningrada, kjer se nastopi razvijajo zmagovito, seveda ne da bi bilo zaradi tega treba govoriti o začetku nove ofenzive. Finsko bojišče Helsinki, 19. avgusta. AS. Od začetka sedanje vojne je finsko lovsko letalstvo ter protiletalsko topništvo zbilo 285 sovjetskih letal raznih tipov. K temu številu je treba dodati še negotovo, pa sigurno veliko število aparatov, ki so bili uničeni na tleh ali pa težko poškodovani. V zadnjih 24 urah je imel Helsinki kratek zračni alarm, ker so se peljala čez mesto sovjetska transportna letala, ki so spustila lepo število padalcev, ki eo bili delno oblečeni v finske uniforme, delno pa v ci-vilu. Vsi ti slednji so vsi Estonci, katere so vpisali v vojsko po sili in so izjavili, da se še nikdar niso spustili s padalom. Ko so bili vpoklicani v vojaško služlK) tri ure prej, preden so se vkrcali v letalo, so jih enostavno opozorili, da se bodo ]K) nekaj minutah nahajali na Finskem, toda kmalu po odhodu so se odprla vrala letala »Martine, ki jih je vozilo in so tako padli v praznino. Ko so jih finski vojaki, ki so se nahajali v bližini kraja pristanka zajeli, so improvizirani estonski padalci takoj izročili orožje brez kakršnega koli odpora. Nasprotno, pokazali so celo svoje zadovoljstvo, da so tako končali svojo trdo dogodivščino. Helsinki, 19. avgusta. AS. Uradno poročajo: Akcija finskih čet napreduje in močno zmanjšuje obseg dveh sovjetskih žepov na ozemlju, obkoljenem po finskih četah vzhodno od Ladoškega jezera ter jugovzhodno od Sortavale. V teh predelih smo zasedli nova številna naseljena središča. Od teh so nekatera velike vojaške važnosti, kakor na primer Kurtijoki. Sovjeti skušajo nasprotovati neusmiljenemu finskemu pritisku na oba žepa s tem, da izvajajo nekoristne in obupne izpade, ki jim prinašajo zelo velike ter zelo krvave žrtve. Kanadski vojni stroški Quebeck, 16. avgusta. DNB. Finančni minister Tsly je izjavil, da je bilo potrošenih mese- , ca junija za financiranje vojnih potreb 108 milijonov dolarjev. Dnevni izdatki pa znašajo sedaj 4 milijone dolarjev. Finci poveličujejo prispevek italijanskih čet na Vzhodu Helsinki, 19. avg AS. Finski listi podčrtujejo sodelovanje Italije v borbi proti boljševiški vojski in zlasti prispevek italijanskega ekspedicijskega zbora k zmagovitim operacijam, ki se razvijajo v Ukrajini, kjer so italijanske čete takoj po nastopu prizadele močne izgube sovražniku iu hitro napredujejo v sodelovanju z zavezniki. Finski listi izjavljajo, da dokazujejo italijanske motorizirano kolone veliko superiornost nad sovražnikom zaradi njih popolne pripravljenosti in točnega streljanja njihove arlilerije. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 19. avg. AS. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so zasledovalni boji v južni Ukrajini, pri katerih sodelujejo vzorno nemški, romunski, madžarski in italijanski odredi in ki izkazujejo odlične borbene uspehe ter napredovanja, spravili vse ozemlje zapadno od Dnjepra v naše roke. Napad se je začel proti meslu Odesi in nekaterim majhnim mostiščem ob spodnjem toku Dnjepra, v katerih se še nahajajo sovjetske sile. V poteku teh bojev je doživel sovražnik najtežje krvave izgube. Poleg številk javljenih o bitki pri Umanu, je zajetih okoli 60.000 ujetnikov in zaplenjeno: 84 oklopnih avtomobilov, 530 topov in obsežen drugi vojni material. V vojnem pristanišču Nikolajev jo padle v naše roke naslednje vojne ladje, ki so se nahajale pred dovršitvijo: bojna ladja s 35.000 tonami, križarka z 10.000 tonami, 4 rušilci in 2 podmornici. Nadalje je bila potopljena ena topničarka, druga težko poškodovana in vojni plen je postal tudi plavalni dok, ki je bil popolnoma nalovorjen z lokomotivami. Pri napadu na pristanišče Odeso je letalstvo povzročilo s težkimi bombnimi zadetki nerabnost 9 velikih prevoznih ladij za čete ter j>oškodovalo 3 vojne ladje, med njimi neko težko križarko. Tudi boji v področju Kijeva in Korostena so sovjetski vojski zadali velike izgube. Od 8. avgusta dalje je bilo ujetih 17.750 mož, zaplenjenih pa 142 oklopnih voz, 123 topov, 1 oklopni vlak in številni drugi vojni material. Bojna letala na dolge razdalje so v Atlantika iz zelo zavarovanega konvoja potopila 2 sovražni trgovski ladji s skupno 20.000 bruto reg. tonami. V zadnji noči so bili napadi močnejših oddelkov letalstva z vidnim uspehom usmerjeni proti angleškemu ladjedelskemu središču Sunderlandu. Druga bojna letala so bombardirala različna letališča na otoku. V Severni Afriki so napadla nemška in italijanska strmoglavska letala pristaniške naprave v Tobruku. Njih bombe so zadele skladišča materiala ter razkladalne prostore. Neka sovražna ladja je bila hudo poškodovana. Britanska bojna letala so v zadnji noči vrgla na nekatere kraje zapadne Nemčije bombe. Civilno prebivalstvo je imelo malo izgub. Vojaške ali vojaško gospodarske škode ni bilo. Nočni lovci, bojna letala in protiletalsko topništvo so sestrelili 12 britanskih bombnikov. Nekatera sovjetska letala, ki so priletela na severovzhodno Nemčijo, so bila prisiljena se vrniti. Brezuspešni letalski napadi na Nemčijo Berlin, 19. avg. DNB: V noči na torek so britanska letala metala bombe na nekaj mest zapadne Nemčije. Škode na vojnogospodarskih napravah ni bilo. Želo majhno število sovjetskih bombnikov, ki so prišli nad Nemčijo čez Vzhodno morje, je že na obali odbilo protiletalsko topništvo. Eno letalo, ki se je usmerilo proti Berlinu, je bilo od zračne obrambe prisiljeno vrniti se. Protiletalsko topništvo v glavnem mestu sploh ni stopilo v akcijo. Po dosedanjih poročilih je bilo v pretekli noči sestreljenih devet bombnikov. Ob Prutu, Dnjestru, Bugu in Dnjepru Iz glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil poročajo 18. avgusta: V prvih urah dne 18. t. m. so sovražna letala vrgla pri Cataniji nekaj bomb. Ni bilo niti žrtev niti škode. Izgube katanskega prebivalstva zaradi prejšnjih letalskih napadov dne 15. in 16. avgusta so narasle skupno na 25 mrtvih in 37 ranjenih Severna Afrika: Na fronti pri Tobruku so bili popolnoma odbili napadi britanske pehote, katere je podpiral topniški ogenj. Sovražnik je pretrpel znatne izgube. Na naši strani so bili nekateri ranjeni. — Formacije strmoglavskih bombnikov, nemških in italijanskih, ki so jih spremljali lovci, so z odličnimi rezultati in kljub močni reakciji sovražnika napadli baterije, skladišča za municijo, skladišča materiala, pristaniške Ali bo tudi Čanka šek zastopan na konferenci v Moskvi? Tokio, 19. avgusta. AS. Nekateri japonski listi pišejo, da bo posledica sestanka med Rooseveltom in Churchillom poskus, napasti iz Vladivostoka vozel v verigi, v kateri bi hotele anglosaške države izvršiti obkrožitev Japonske. List »Jomiuri« se sprašuqe, če se bo tudi Cankajšek udeležil konference v Moskvi, katero mora Japonska zasledovati z največjo pozornostjo. Tokio, 19. avgusta. AS. List »Asahi« prinaša vest, da je možno, da bo Cankajšek obiskal Moskvo. List »Hugaj« komentira zadnje dogodke in ve o konferenci v Moskvi ter trdi, da je postal položaj na Daljnem Vzhodu izredno delikaten. Vsi listi poročajo o zbiranju čunkinških čet ob mejah Burmanije in Junana ter o dovršitvi letališč v Sin-kingu, Kansuju, Šensuju in Ningsinu s pomočjo Anglije. Listi zaključujejo, da v primeru, če Ze-dinjene države in Anglija ne bosta prenehali z ovirami japonske poti, ne bo drugega izhoda, kot poteči po orožju za odstranitev teh ovir. Francija ter njeno poslanstvo v novi Evropi V i e hy, 19. avgusta. AS. Pod naslovom ttrancija in njeno poslanstvot razpravlja list »Tenips« še enkrat o zunanjepolitičnem delu nedavnega govora, ki ga je imel državni poglavar maršal Petain. List pravi, da nove Evrope ni mogoče postaviti brez Francije, kakor si tudi ni mogoče mislili, da bi Francija mogla živeti brez svojih zgodovinskih zvez s pokrajinami izven evropskega prostora. O nemško-franco-skem sodelovanju pravi »Tempsf. da so stvari same take. da je za izvedbo tega sodelovanja treba dolgega časa in da ga bodo spremljale težave, ker je treba premagali hudo dediščino celega stoletja nezaupanja. To je potrebno, če stremimo za tako ureditvijo Evrope, ki bo prinesla splošno zadovoljstvo. Brez tega ni mogoč trajen mir v Evropi. Glede vloge Francije v razmerju do Amerike, sodi list, da sta obe državi zaradi svojih vzrokov določeni za medsebojno razumevanje. Pri potrebnem razumevanju ne more med njima biti nobenih nesporazumi jen j. Položaj obeh držav je tak, da se morata trajno zanimati za sodobne stvarnosti in izvajati jasno in razumno politiko. Toda v Ameriki se morajo zavedali, da je Francija kot velesila v novi, s samo seboj zadovoljni Evropi, kakor nalašč primerna, da tvori, naravno zvezo med evropsko in ameriško celino. Preprečen poskus angleškega izkrcanja na francoski obali Berlin, 19. avg. AS. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« prinaša snoči poročilo, da je predsnočnjim spodletel poskus Angležev, da bi se izkrcali na Rokavski obali z dveh ogledniških ladij. Angleži so se okoristili s temo in viharjem in ladji sta se zaradi tega mogli približati na 50 m francoski obali. Neka nemška patrola pa ju je o pravem času opazila in začela streljati na ladje Ladji sta odgovarjali, potem pa je streljanje prenehalo in ni bilo mogoče ugotoviti, ali sta bili potopljeni ali sta se mogli rešiti v temo. Italijanske priprave za proizvodnjo sintetičnega gumija. Računajo, da bo še letošnje leto začela obratovati prva italijanska tovarna za sintetični guinij. V gradnji je tudi že drugo tovrstno podjetje v Italiji in je upati, da bo v doglednem času krila italijanska proizvodnja sintetičnega gumija polovico domačih potreb. Eno obeh podjetij se poslužuje patentov I. G, Farben, drugo pa temelji izključno na italijanskih iznajdbah. Kavčuk, ki so ga pred vojno sadili v kolonijah, je sedaj težko dosegljiv, zalo so pospešili pridelovanje kavčukove rastline na Cirenaiki, v južni Italiji in na Sardiniji. Italija je povečala pridelovanje oliv. Olivna letina 1941-42 bo po sedanjih cenitvah povsod po državi večja, kakor je bila prejšnje lelo, ko je bila povprečno za 30% manjša od I. 1939. Velika količina olivnega olja bo občutno olajšala trenutno pomanjkanje maščob. Ko je bila letina 1939 slaba, se je po celi državi začela velika kampanja za izboljšanje olivnih nasadov, za večjo uporabo umetnih gnojil in za večjo skrb pri obdelovanju, kar je imelo zelo ugodne posledice ,to je po tri-do šiirikrat večji pridelek v času, ko so maščobe naprave in barake mesla Tobruk. Ena sovražna laaja v notranjosti pristanišča je bila hudo poškodovana. Vsa naša letala, čeprav so bila v velikem številu zadeta in z nekaterimi izgubami na krovu, so se vrnila v svoje baze. Naš* bombarderji so s svojim streljanjem merili na britanska avtomobilska prevozna sredstva v oazi Giarabubu. Angleška letala so napadla Tri pol i s in B e n g a z i. Tri sovražna letala je na morju zbila naša protiletalska obramba. Vzhodna Afrika: Sovražnik je izvršil ponovne zračne napade na Gondar in Uolšefit in je zadel zdravstvene naprave. V raznih sektorjih gondarske pokrajine naši hrabri oddelki s svojim drznim in napadalnim ponašanjem stalno odbijajo napade, katere obnavlja sovražnik z vedno večjimi silami. Angleške težave v Vzhodni Afriki Berlin, 19. avgusta. As. DNB v veliki meri podčrtuje članek dopisnika »Timesa« iz Adis Abebe, ki piše, da so Angleži v Etiopiji in v Francoski Somaliji pred dvema velikima težavama. Prva težava je Gondar, ki za Angleže predstavlja vojaški problem. Tu se brani še vedno 10 ali 15 tisoč raznih italijanskih vojakov pod poveljstvom generala Nazija. Te čete nimajo na razpolago več kot tri letala, ki nosijo njihov proviant in municijo. Vsi britanski napadi proti Gondarju so ostali brezuspešni ter se Italijani bojujejo s korajžo. List piše, da ni verjetno, da bi se general Nazi vkljub svojim 60. letom vdal s svojimi četami, preden bo postal položaj nevzdržen. List nadaljuje, da je druga težava v tem, da vkljub najhujšemu pritisku guverner francoske Somalije noče preiti k de Gaulleu. Guverner je prekinil železniško zvezo Džibuti-Adis Abeba. Kot represalijo je Anglija uvedla pomorsko in suhozemno blokado Francoske Somalije. Toda guverner razpolaga s hitrimi motornimi čolni, s katerimi mu uspeva nabaviti si potrebno, tako da je še vedno gospodar (>oložaja. Angleške grožnje glede francoske Somalije Rim, 19. avg. AS. Agencija >Le colonie« poroča, da so Angleži ojačili blokado nad obrežjem francoske Somalije, zlasti nad pristaniščem Džibutijem. Tamošnji francoski guverner se namreč ni maral pridružiti de Gaulleovemu gibanju. Zaloge živeža, zdravil in drugih potrebščin za civilno prebivalstvo se naglo izčrpavajo. Sodijo, da bodo zadostovale kvečjemu do septembra. Angleške oblasti so pred kratkim sporočile guvernerju, da bo on osebno odgovarjal za vsako sabotažo in poškodbo v pristanišču ter na železnici, ki drži proti Addis Abebi. Nov Rooseveltov gospodarski ukrep Rim, 13. avgusta. AS. Novica, ki je prišla iz Washingtona in javila, da je Roosevelt postavil pod nadzorstvo vse industrijske in trgovske ustanove, ki prodajajo na up, je zbudila v industrijskih in trgovskih krogih v Italiji živahno zanimanje. Tu pravijo: 1. da je način prodaje na up eden gospodarskih temeljev v Združenih državah; 2. da industrija in trgovina predstavljata združeni politični činitelj prve vrste. Iz tega je razvidno, kaj je Roosevelta navdihnilo, da se je odločil za ta ukrep. S svojim odlokom noče znižati porabe surovin, zakaj to bi lahko dosegel z mnogo manj korenitimi ukrepi. V resnici hoče ameriški predsednik podjarmiti eno od industrijskih in trgovskih panog, ki je vedno imela močan vpliv in delala opozicijo v Beli hiši. Hrvatsko poslaništvo v Budimpešti Neodvisna država Hrvatska je zadnje dni odprla svoje poslaništvo tudi v Budimpešti. Za prvega hrvatskega poslanika v madžarskem pre-stolnem mestu je na predlog zunanjega ministra dr. Lorkoviva imenoval poglavnik dr. Ivana Gaja, pravnuka začetnika ilirskega pokreta med Hrvati. Istočasno s poslanikom je bilo imenovano tudi osebje poslaništva. Tako tajnik poslaništva Ante Bilič in tiskovni referent Miroslav Magdalenovič. Zagreb, 14. avgus-ta. Poglavnik je pomilostil vse vojaške osebe, ki «o bile obsojene po raznih vojaških sodiščih bivše jugoslovanske vojske. zelo dragocene. Nove metode se bodo sedaj lahko uporabile v Dalmaciji, ki v dobri letini pridela toliko, kakor Francija ali Grčija. Italijanska proizvodnja barita. Velik pomen ima v italijanski industriji barit. ki se nahaja v raznih baritovih rudah, katere kristali krase mnoge italijanske rudnike, kakor na Sardiniji, k jer jo v rudniku Montcvecchio primešana svinčeni rudi, v Traverselli (dolina d'Aosta), kjer je primešana magnetitu in piritu, v Vallasini, kjer jc kompaktna baritova ruda, prav tako tudi v Trentmu, Emiliji in Toscani. Barit se uporablja na veliko v barvni industriji, za izdelovanje raznih baritovih sestavin, kakor ba-ritovega peroksida, baritovega sulfata, nadalje v papirni industriji ter v industriji lepenke, za baritov nitrat ild. V vsej državi je okoli 40 večjih eli manjših baritovih rudnikov, ki dajejo letno okoli 50.000 ton barita. Največ daje zadnje čase rudnik v Trentu, ki proizvaja sam letno okoli 'n i mio ton. Barit pa se ne uporablja samo v barvni industriji, marveč tudi v industriji gumija, linolejev in povoščenega platna. V glavnem nemškem listu »Volkischer Beo-bachter« vojni poročevalec Gloger popisuje nem-ško-rusko bojišče v južni Ukrajini, kjer se prav zdaj dogajajo veliki dogodki. Takole popisuje: Nemške čete so udarile od severa na jug ter so dosegle obal Črnega morja. Ta ugotovitev vrhovnega poveljstva je nenavadno važna. Ko so nemške in z njimi zvezane romunske, ogrske in slovaške čete prešle k napadu na jugu, naslonjene na romunsko mejo, takrat so se takoj pokazale posebno velike ovire. Tukaj so najprej velike reke, ki teko od severa na jug ter počez sekajo smer, ki naj bi se v njej razvijal napad. Prut, Dnjester, Bug in Dnjeper so imena, ki jih poročila vedno navajajo. To so reke nenavadno široke in globoke. Ob sotočju pa se razlivajo na več kilometrov v širino. Kdor se od Črnega morja vozi navzgor po teh rekah, ki so daleč plovne, spočetka še opazil ne bo, da plove že po reki, ker od srede reke njenih bregov še videl ne bo. Sele sčasom se reke zože, nakar zapaziš od leve in desne precej visoke bregove, ki jih krasi vse polno mlinov na veter. To nas spominja, da te reke teko skozi rodovitno zemljo črne prsti, ki je tako mastna, da se te ob dežju povsod oprijemlje. Vojskovanje v Ukrajini je, kakor so nemška poročila vedno naglašala, močno trpelo zaradi deževja. Deževje spreminja cesto in polja v ploskve, katere so napolnjene lepljive kaše. Na vsakem škornju, na vsakem klobuku in na vsakem kolesu se ti že po kratkem pohodu nabere toliko debelih kosov blata, da tisto težo že komaj dvigaš. Pri vsakem koraku znova se moraš pošteno truditi, da prideš naprej, ker »e te vse prijemlje ter te drži. Ker so reke tako široke in imajo tako visoke bregove ter tudi močno dero, delajo velike ovire. Krivico dela pionirjem, ki tja v en dan v poročilu prebere, »da so na raznih krajih ob Prutu bila narejena mostišča«. In vendar so pionirji v skupinah na svojih naskakovalnih čolničih na ono stran spravili orožje, nato so z brodovi tjakaj prepeljali oklepne vozove in topove skupaj s posadko. V varstvu teh malih mostišč nato pionirji zgrade pomožne mostove, s čemer četam omogočijo, da razširijo svoje mostišče, da predero sovražne črte ter nato nadaljujejo svoje prediranje naprej. Skupaj z nemškimi četami se tukaj bojujejo zavezniški romunski, ogrska in slovaški polki. Odlične uspehe Romunov v boju zoper svetovnega sovražnika, boljševizem, je zdaj te dni osebno priznal sam Fiihrer, ko je generalu Anlonescu podelil viteški križec. Zanimanje fašistovske stranke za ljubljanski velesejem Uradni list fašistovske stranke prinaša naslednje sporočilo: »Od 4. do 18. oktobra leta XIX bo pod po. kroviteljstvom Visokega Komisarja jesenski vele* sejem v Ljubljani, ki bo stvarno prikazal gospo darske možnosti nove italijanske pokrajine. Zvezo bojevniških fašijev, Italijanska liktor-ska mladina ter Narodna zveza Dopolavoro, bodi dejansko sodelovale za uspeh te prireditve.« Kakor je videti Iz te odločbe, jn ljubljanski velesejem deležen tudi časti zanimanja" stranke, zanimanja, ki je po Ducejevem najvišje, po katerem je mogoče stremeti 5t"P 2 . »SLOVE^ECc, ,sreda, ..^.avgusta 194}-XJX. ftterv. 104. Bilanca vojne proti Rusiji Rim, 19. avgusta. V listih so objavljeni podatki o tem, koliko ruskega ozemlja so že zasedle nemške čete. Dosedaj so zasedene te-le |x>-krajine, oziroma dežele: Estonska 47.450 kv. km, 1,132,(X)0 prebivalcev, Letonska 65.800 kv. km, 1,950.000 prebivalcev, Litva 61.300 k v .km, 305 tisoč prebivalcev. Nekdanja poljska ozemlja, ki so pripadla Litvi, Beli Rusiji in Ukrajini 201 tisoč 260 kv. km, 11,220.000 prebivalcev, Bela Rusija 227.930 kv. km, 9.S05.000 prebivalcev; približno polovica Ukrajine, in sicer skoraj vso, kar je zapadno od Uuiepra. med temi mesta Kijev, Žitomir, Vinjica, Llman, krivojrog 250.000 kv. km, 19 milij. prebivalcev; Besarabija in severna Bukovinu 5b.2 predavanja (Corsi di Alta Cultura) o najraznovrst-nejših temah iz italijanske preteklosti in sedanjosti. Vsa ta predavanja so na višku, vsi učitelji so skrbno izbrani in se odlikujejo ne samo po svojem strokovnem znanju, ampak zlasti tudi po svoji retorični spretnosti Zasluga za to srečno izbiro gre v prvi vrsti neutrudljivemu in skrajno ljubeznivemu rektorju g. A. Lupattelliju, ki je pred kratkim obiskal tudi našo Slovenijo in je navdušeno pripovedoval o njenih lepotah. Perugia je zelo pripravno mesto za take tečaje. Odmaknjeno je od glavnega hrušča svetovnih dogajanj, leži na važnih zgodovinskih tleh, sredi sa-njave in bogate pokrajine, kar vse vabi človeka na razniišljevanje in daje pobudo za študiranje. Življenje v Perugii ej razmeroma poceni. S 25—30 lirami se da ob zadostni in dobri hrani izhajati. Kdor ima srečo, da dobi prostora v Dijaškem domu (Časa dello Študente), pa plača za vso oskrbo razen zajtrka 20 lir. Bil sem že na mnogih počitniških tečajih v Švici, v Franciji,, v Angliji, a priznati moram, da tako vzorno in smotrno urejenih tečajev doslej še nisem videl. Ce človek hoče imeti od njih čim več koristi, je pač tudi potrebno, da se jih udeležuje od začetka do kraja, bodisi 6 tednov v prvem ali pa tri mesece v drugem in tretjem. Nešteta priznalna pisma, ki jih hrani rektorat in ki so objavljena v »Bollettino della R. Universita Italiana per Stranieri«, pričajo o izrednem uspehu, ki ga dosezajo dijaki v teh tečajih. Dotok dijakov je do sedanje vojske stalno naraščal. L. 1926. jih je bilo 205, 1. 1937. okrog tisoč, 1. 1938. pa je število udeležencev doseglo 1182. Zastopanih je bilo 42 narodnosti. Sedanje vojno razmere so ta priliv nekoliko zavrle. Prvo mesto zavzemajo seveda Nemci, ali boljše rečeno, Nemke. Na drugem mestu smo letos Slovenci; začasno nas je tukaj osem, pa jih baje pride še deset. V prihodnjih dneh pa prispe semkaj tudi močna skupina Albancev. Tudi dva Japonca sta med nami. Kdaj bo ta družba zopet tako pisana, kot je bila 1. 1938? Zagotovitev vsakdanjega mleka Ljubljansko prebivalstvo, ki mleka ne dobiva dostavljenega neposredno na dom, ga bo dobivalo v najbližjih mlekarnah. Zaradi pravilne razdelitve mleka na posamezne mlekarne, vabi mestni preskrbovalni urad vse potrošnike, ki ne dobivajo mleka neposredno na dom. naj od četrtka do prihodnjega torka. torej od 21. do 26. avgusta -večer naznanijo najbližji mlekarni ime in priimek družinskega glavarja in družinskih članov, stanovanje ter vsakdanjo potrebo mleka. Samo tistim, ki se bodo prijavili do določenega roka, bo dobava mleka zagotovljena. Za prijavo potrebne tiskovine je založil Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino ler jih mlekarne dobe v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba 3, v sredo. 20. avgusta od 7..10 do 1A. Mlekarne morajo pravilno izpolnjene prijave predložiti mestnemu preskrbovalnenui uradu v treh izvodih najkasneje do prihodnjega petka. 29. avgusta opoldne. Javni zavodi (bolnišnice, sanaloriji, javne kuhinje), gostinski obrati (kavarne, restavracije, gostilne, slaščičarne itd.) in drugi večji odjemalci naj naznanijo potrebno količino mleka pri Centralni mlekarni v Maistrovi ulici št. 10. Ljubljana je dobila interno kliniko Ljubljana, 19. avgusta. Zelja slovenskega naroda, da dobi čimprej popolno vseučilišče, se polagoma izpolnjuje. Za popolno vseučilišče pa je treba seveda popolne medicinske fakultete s klinikami. Nad 20 let smo imeli v Ljubljani nepopolno medicinsko fakulteto, sedaj pa se tudi ta fakulteta gradi in prvi korak k popolni Izgraditvi je klinika za notranje bolezni. To 6mo sedaj v Ljubljani dobili. Skromna in tiha je bila otvoritev interne klinike, le nekaj znanstvenikov-zdravnikov in odličnih predstavnikov je bilo navzočih pri včerajšnji otvoritvi. In vendar to dejanje zasluži, da ga čim bolj poudarimo v javnosti. Predstojnik interne klinike vseuč. prof. dr. Karlo L u š i c k y je imel ob tej priliki na zbrane primeren govor, v katerem je naglasil dolgoletno borbo slovenskega naroda za popolno slovensko univerzo in za medicinsko fakulteto. Ta borba je v zadnjem razdobju trajala nad dve desetletji. Pred dvema letoma pa se je pričela uresničevati. Matica vsega medicinskega študija pa je interna življenje v Prekmurju V Prekmurju je 3. avgusta prenehala vojaška uprava in prešla v roke civilne oblasti. Dejstvo je, da je bila vojaška uprava zaradi dokaj taktnega nastopa zelo priljubljena. V Soboti je bilo do zdaj stalno okrog 300 vojakov, med katerimi je bilo tudi večje število Slovakov in Rusinov, ki so se z domačim slovenskim prebivalstvom prav lahko pomenili. Vsi vojaki so hodili vsako nedeljo k sveti maši. .V začetku zasedbe je vsako nedeljo prišla vojaška godba iz Sombotelja in spremila vojake v cerkev, potem pa je imela na glavnem trgu koncert: Po Prekmurju so tudi obiskovali vasi avtomobili z velikanskimi zvočniki in predvajali gramofonske plošče ter tako popularizirali ogrsko pesem. Kmetijska šola v Rakičanu je dobila novega ravnatelja v osebi g. Šiftarja, ki je bil do zdaj profesor na kmetijski šoli v Mariboru. Za ravnatelja bolnišnice in primarija za notranje bolezni je bil od ministrstva notranjih zadev imenovan dr. Tar-czy Mikloš, do zdaj zdravnik na debrecinski kliniki, za primarija na kirurškem oddelku pa dr. Kiihar, ki je bil do zdaj v Ptuju. Vojaška oblast je poverila notarske posle začasnemu notarju dr. Miklošu Pinterju. Odvetniški pisarni dr. Ludvika Vadnala in Cirila Kocmurja je prevzel ogrski odvetnik dr. Zoltan Szakonyi, ki govori tudi hrvatski jezik. Imenovan je bil novi občinski odbor, v katerem je ostal župan dosedanji župan Ferdinand Hartner, odborniki pa so dr. Pinter Mikloš, Sukič Štefan, Cernjavič Aleksander, Rajner Franc, Lipič Jožef, dr. Bolcs Julij, dr. Vučak Štefan, Kalamar Elemer, Šiftar Ludvik, Bac Ludvik, Benko Josip, Bajlec Franc (ki se še ni vrnil iz ujetništva), Kuhar Franc, Rituper Alojz, Deutsch Gustav, Horvat Janez, Flisar Anton, Kučan Ivan, Peterka Pavel, Gy6-rek Matija, Šiplič Štefan, Denko Jakob in Kuplen Štefan. Občinski odbor je zaprisegel vojaški poveljnik polkovnik Radvanyi Jožef. Ustanovljeno je bilo madžarsko prosvetno društvo »Vendvideki Magyar Koozmlivelodčsi Egyesfllet«, ki ima namen hitro seznaniti ljudi t ogrskim jezikom. V ta namen je organiziralo v Soboti 9 tečajev. V nedeljo, 3. avgusta je bila velika gasilska slavnost, na kateri je prešla soboška gasilska župa v upravo centrale v Somboteljn, v torek pa bodo zaprisegli učitelje. V Soboto je prišlo z Ogrskega okrog 200 novih učiteljev. Pri vpisovanju, ki je bilo v juniju, se je 80% ljudi izreklo za čisto madžarske osnovne šole, zato ne potrebujejo v Prekmurju slovenskih učiteljev oziroma bodo za one, ki so se izrazili za prekmurske šole, zadostovali domači učitelji. Oni slovenski učitelji, ki se še niso izselili iz Prekmurja — okrog 40 jx> številu — pa so bili imenovani na šole v Medmurju. Dobili so namreč poziv, da v treh dneh obnovijo prošnje in že po nekaj dneh so dobili dekret, da morajo biti 4. avgusta vsi na svojih novih službenih mestih. Šola se prične šele v začetku septembra. Osnovne šole v soboškem okraju imajo tudi napis v prekmurščini: »Drzsavna osznovna sola<, medtem ko je v lendavskem v veljavi samo madžarski napis, prav tako pa tudi na soboški osnovni šoli. Usoda učnega jezika na eoboški gimnaziji je še vedno nejasna. Vpisalo se je nad 500 dijakov, med katerimi pa jih niti 20% ne zna dobro madžarski. Zdaj je gotovo, da se soboška metana gimnazija pretvori v moško. Zaenkrat bodo pustili še dekleta od 5. do 8. razreda, da končajo gimnazijo, dekleta, ki so dozdaj obiskovala nižje razrede gimnazije, pa se bodo morala vpisati na dekliško meščansko šolo. Pač pa bodo všolani v Soboto dijaki iz Medmurja, kar bo še povečalo težave glede učnega jezika. Na Petanjcih so tamošnji dvolastniki posestev zgradili nov brod, tako da je prehod z vozili mogoč. Ruševine sredi vode so odstranili, da v nalivih ni nevarnosti za poplavo. O dograditvi mosta ni nič znanega. Tudi veržejski železniški most že demontirajo in je. polovico dela že končanega. Od julija dalje je tudi na Madžarskem ▼ veljavi vožnja po desni strani ceste, medtem ko je bila dozdaj po levi. Zatemnitev je za Soboto določena od 23. ure naprej, policijska ura pa po polnoči. Nova cena za odkup pšenice je določena na 30 pengov (300 din) za 100 kg, rži pa na 28 pengov. Zaloge se morajo do 31. oktobra ponuditi fla oddajo, ker pozneje dobi 10% manj za žito. medicina, ki sedaj dobiva z interno kliniko svoj pravi dom. Na interni klinili stopi mladi študent medicine prvič v stik z bolnikom, prvič se raz-govarja z njim, ga preiskuje, spoznava njegove bolečine in njegove želje ter se tako uvaja v praktično zdravilstvo. Tu si pridobiva čut in razumevanje za pomoč bolniku. Gospod profesor je v svojem nadaljnjem govoru naglašal zasluge raznih odlični kov za zgraditev interne klinike. Predvsem je omenjal rektorja ljubljanske univerze dr.Slaviea in prodeka-na medicinske fakultete dr. Kanskega in bivšega bana Slovenije dr. Marka Natlačena, naglašal je, da sicer pravi pregovor, da med vojno muze znanosti in umetnosti jjočivajo, vendar to se v tem primeru ni zgodilo. Eksc. Visoki Komisar Ljubljanske jjokrajine g. Emilio Grazioli in njegov prosvetni sodelavec comm. Raimondi sla takoj dala v imenu italijanske vlado izjavo, da Italija, ne samo, da ne bo okrnjevala slovenske kulture, temveč jo celo piospeševala in pomagala izgraditi. Dalje je govornik izrekel zahvalo ravnatelju splošne bolnišnice g. dr. Frlann in njegovemu (»močniku g. Pillerju, ki sta vložila mnogo truda pri urejevanju interne klinike. Poudaril je, da krase posamezne bolniške sobe in laboratorije imena slavnih domačih in tujih internistov. Ena teh sob je označena tudi z imenom seniorja slovenskih internistov primarija v p. dr. Ivana Jenka, ki je svoje življenjsko delo posvetil razvoju naše interne medicine in ki si je za njen razvoj pridobil največ zaslug. Včeraj in danes so si drugi obiskovalci interne klinike ogledali poslopje ter njegove naprave. Poslopje je precej dolgo in enonadstropno, zgrajeno pa je tik za kirurgičnim paviljonom. Sleherni korak prepriča obiskovalca, da so graditelji vložili mnogo truda in skrbi za to, da je klinika res moderno, skorajda razkošno in vsem sodobnim zahtevam ustrezajoče zgrajena. Seveda so vsa tla bolniških sob opremljena s parketi, bolniške postelje so do malenkosti čiste in snež-nobele, v vsaki sobi je sedaj in bo v bodoče sveže cvetje, sploh je vse ozračje na kliniki tako, da pomirjujoče vpliva na bolnika. Zdravniki imajo primeren prostor za dnevno bivanje in za jedilnico, prav tako tudi bolniki, dijaki medicine pa poseben oddelek za študij in za oblačilnico. Posamezne bolniške sobe in laboratoriji imajo imena po slavnih učenjakih interne medicine kakor f>o Naegeliju, Osleriju, biblioteka po Pavlovu, kemični laboratorij po Hrvatu in Nobelovem nagrajencu Ružički, po slavnih internistih Weckelbachu, po odkritelju insulina Bantingu Bertu .|>o For-laniniju, |x> znamenitem italijanskem internistu Baccelliju, po dr. Jenku, po znamenitem Slovencu Plenčiču, ki je živel v 18. stoletju, bil predhodnik Kocha, odkritelja tuberkuloznih bacilov in ki je bil profesor v Bologni ter na Dunaju. Interna klinika ima tudi ambulanto, ki dela vsak dan — razen ob nedeljah in praznikih — od 10 do 12. Interna klinika v Ljubljani je tako velika pridobitev, da se je sedanji rod našega naroda ie nekoliko zaveda. Zgrajena pa je za bodoče rodove, ki jo bodo cenili še bolje, zlasti, ker bodo kmalu vidni plodovi njenega uspešnega dela. Cel štab medicinskih znanstvenikov in mladih zdravnikov ie dela pod uspešnim vodstvom našega strokovnjaka dr. Luširkegn in v blagor vsega naroda, zlasti pa bolnikov ter slovenske medicinske znanosti Generalni podpoveljnik GIL-a v Ljubljani V Ljubljano je prispel na svoji poti Iz Zagreba, kamor je šel kot glavar misije GIL-a, dr. Sel lan i, generalni vicekomandant GIL-a. Voditelja, ki je bil na čelu po|>olne misije, so pričakovali na kolodvoru Eksc Visoki Komisar, vicekomandant centrov za pomoč, vicekomandant mladinskih organizacij in krajevna oblastva. Dr. Sellani se je podal takoj v vladno palačo, kjer je bil sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih strankine organizacije. Po sestanku je voditelj obiskal hišo Fascia, kjer mu je bilo prikazano dosedanje delo in Dopolavoro za vojaško sile. šolske vesti — Razpored izpilov na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Vsi izpiti bodo v II. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici, in sicer: a) popravni izpiti v dneh 29. in 30. VIII. po jiodiobncm razjjoredu, ki visi v mali veži klasične gimnazije.: b) sprejemni izpit bo dne 29. VIII. ob tO v učilnici VII. a razreda; c) privatni izpiti lx>rlo 23. in 26. avgusta vselej od 8 dalje v risalnici; č) privatni in popravni viš. teč. izpit bo dne 27. do 50. avgusta v risalnici. O razrednih izpitih onih učencev, ki so se vpisali po sklepu šolskega jiouka, bodo roki pravočasno naznanjeni v dnevnikih. — Ravnateljstvo. — III. moška realna gimnazija v Ljubljani1. Vse vrste popravni izpiti bodo od 23. avgusta dalje po razjjoredu, ki visi v šolski veži. Vpisovanje bo v rednem roku. in sicer: 2. sej>tem-bra od 8 do 11 vpis lanskih rednih učencev od '2. do 8. razreda po razjx>redu, ki visi v šolski veži; 3. septembra vpis v prvi razred: dojioldne od 8 dalje za črke A—L„ |x>jx»ldne ob 15 za črke od M—Ž; 4. septembra dojjoldne ob 8 vpis učencev s tujih zavodov; 3. septembra dojx>ldne naknadni vpis zamudnikov. Zadnji trije vpisi bodo vsi v ravnateljevi nišami. Začetna služba božja l>o dne 22. septemnra, po službi božji se zberejo vsi učenci v gimnaziji, naslednji dan se začne redni pouk. Prošnjo za popravni izpit je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z letnim izpričevalom prinesti razredniku k izpitu. Kolkovana mora biti y L 3.80 in še j>o L 3.80 za vsak predmet. Za vpis pa mora vsak učenec prinesti zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo, šolnina se plača jk) dosedanjih predpisih. Prvoiolci morajo prinesti k vpisu rojstni list, zadnje izpričevalo s |>otrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in tudi potrdilo davčnega oblastva. Tudi učenci s tnjih zavodov morajo poleg zadnjega izpričevala prinesti rojstni list. V prvi razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1928., 1929., 1930. in 1931. — V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let. O izjemah odloča Visoki komisariat, IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih te prošnje še ni vložil, naj jo nemudoma prinese na ravnateljstvo! Seznam šolskih knjig bo nabit v šolski veži. Sprejemni izpiti za vpis v prvi razred bodo 30. avgusta ob 8. uri. Prošnje, kolkovane z tO din in s prilogami: rojstni list in zadnje izpričevalo je treba vložiti v ravnateljevi pisarni 29. avgusta do|>ol-dne. Ravnateljstvo. — Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta 10, v poslopju Učiteljske šole) se bodo vršili naknadni sprejemni izpiti za I. razred dne 28. avgusta ob 8 zjutraj. Prijaviti se smejo do 26. avgusta one učenke, ki v juniju niso delale izpita. — Popravni izpiti za L—IV. razred bodo od 25. do 27. avgusta, vsakikrat ob 8 zjutraj. Razjjo-red bo objavljen na razglasni deski. Privatistke delajo jiopravni izpit 28. avgusta. — Vpisovanje učenk za novo šolsko leto se bo vršilo od 1. do 5. septembra po sledečem redu: 1. septembra: vpisovanje učenk v I. razred (od A—M) dojx)ldne od 8 do 11, popoldne od 15 do 18 (N—2). — 2. septembra od 8 do 11 Opisovanje učenk za II., III. in IV. razred. — 8. septembra od 8 do 11 vpisovanje učenk za *V., VI. in VII. razred. — 4. septembra vpisovanje učenk z drugih zavodov. Pogoji in natančni razpored 60 objavljeni na oglasni deski v veži šolskega jx>slopja. — Na realni gimnaziji v Kočevju bodo po-navljalni izpiti dne 28.. 29. in 30. avgusta. Podroben razj>ored je nabit na uradni deski. Sprejemni izpit za I. gimnazijski razred bo v četrtek. dne 28. avgusta. Vpisovanje za šolsko leto 1941-42 se bo vršilo j>o sledečem redu: Dne t. septembra se bodo vpisovali učenci za I. razred. Dne 2. septembre za ostale nižje razrede. Dne 3. septembra učenci V. in VI. razreda, dne 4. septembra učenci VII. in VIII. razreda. Dijaki, ki nameravajo z drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali dne 3. septembra. Dne 22. septembra ob 9 bo otvoritvena služba božja, nakar naj dijaštvo odide v šolo. Razprava o letalski vojni leta 1070. Približno 1670 leta je izšla znana knjiga jezuita Lana. ki na enem mestu omenja tudi letalske aparate ter najjovedu je tudi možnost letalske vojne. Takole pravi jezuit Lana: »Nobenih težav ne vidim, ki bi mogle nastati, razen ene edine, ki se mi pa zdi večja kot vse druge: Bog namreč nikdar ne bo dopustil, da bi ljudje napravili takšen stroj, ki bi motil ves družabni in politični red človeštva. Ali ne uvidi vsak, da bi pred napadom ne bilo varno prav nobeno mesto, ker bi se dotična naprava vsak trenutek lahko dvignila v zrak in pojavila nad mestom, iz nje bi se pa spuščalo moštvo. Isto bi se lahko zgodilo tudi po dvoriščih gradov, privatnih hiš, kakor tudi pri ladjah, ki plujejo na odprtem morju. Če bi se takšna naprava mogla iz višine spustiti nad ladjo samo tako nizko, da bi dosegla z železnimi napravami jadralne naprave, bi jo lahko uničila, ne da bi se bilo še posebej treba na njeno palubo spuščati moštvu. Posadko ladje, kakor tudi samo ladjo bi lahko uničila z bombami in kroglami, s katerimi bi lahko ladjo tudi zažgala. In ne samo ladje, temveč tudi hiše, gradove in mesta brez najmanjše nevarnosti za tistega, ki bi iz brezmejne višine metal na zemljo takšne stvari.« Profesor Lohmeier iz Rintelena je nekaj let za tem nagovoril enega svojih učenčev, da je o tem vprašanju napravil doktorsko razpravo. Profesor jc zanjo napisal tale predgovor: »če je Bog dopustil izum sabelj, pušk. topov in smodnika, s katerimi se je tekom nekaj stoletij prelivalo toliko krvi in ga ni preprečil, čemu bo potem preprečil to umetnost? Država bo, če bo že enkrat do tega prišlo, našla primerna sredstva in bomo prav tako. kakor smo proti puškam in topovom postavili nasproti puške in topo ve, tudi proti letalom poslali nasproti le* tala, da se bodo spoprijela v zraku.« te novice Koledar Sreda. 20. avgusta: Bernard, opat in cerkveni ■Senik; Samuel, prerok, Lucij, m.; Filibert, opat. Četrtek. 21. avgusta: Ivana Šantalska, vdova; Bernard Ptolomej, opat in ustanovitelj reda. Novi grobovi + V Hntedrširi je kot žrtev materinstva umrla gospa Ivana Plečnik roj. Mihevc, posestnica. Zapušča užaloščenega moža, sina in štiri hčerke. Naj ji sveti večna luč! "t* V ljubljanski bolnišnici je umrl gospod Jože Češfut, stavbenik iz Trbovelj. Truplo bodo prepeljali v Zagorje, kjer bo pokopano. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! • — Vse ujetnike, ki so se in se bodo v prihodnjih dneh vrnili iz nemškega ujetništva domov v Ljubljansko pokrajino, nujno prosimo, da se osebno ali pismeno zglasijo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b in nam javijo svoj povratek. S tem nam bodo olajšali vodenje naših seznamov in pripomogli k boljšemu delovanju. — Rdeči križ. — Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Državni uslužbenci in upokojenci, ki bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi odmere šolnine potrdila o velikosti neposrednega davka, naj zanje takoj vlože prošnjo. — Državni uslužbenci in upokojenci, ki plačujejo poleg uslužbenskega davka na svoje prejemke tudi davek po kateri drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri eni ali pa pri več davčnih upravah, naj naslove 6voje prošnje na pristojno davčno upravo, predlože pa naj jo jx> uradni poti oziroma neposredno oblastvu, ki jim likvidira prejemke. Ti uradi bodo prošnjo s podatki o višini uslužbenskega davka na prejemke poslali pristojni davčni upravi. Prošnjam, kolkovanim s kolkom za L. 3.80 je treba priložiti za potrdilo kolek za L. 7.60, za vsak zaprošeni prepis potrdila pa še kolek za L. 3.80. — Kjer kolkov ni več na razpolago, naj stranke plačajo takso pristojni davčni upravi ali upravnemu oblastvu, ki bo na prošnji potrdilo, da je taksa za vlogo in potrdila plačana. — Prijava presnega in kuhanega masla. Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komi-sariata za Ljubljansko jx>krajino stopi racionira-nje presnega in kuhanega masla v veljavo v četrtek 21. avgusta. Zalo se počenši s tem dnem ta dva proizvoda smela konzumentom prodajati samo za odrezke živilskih nakaznic za maščobe. Ker je po tej odredbi predpisana tudi prijava presnega in kuhanega masla, vabi mestni preskrbovalni urad vse izdelovalnice masla ter trgovce na debelo in na drobno, da morajo najkasneje do petka 22. avgusta naznaniti vse zaloge presnega in kuhanega masla po stanju z dne 20. avgusta. Prijave naj oddajo v II. nadstropju Mestnega doma, soba št. 3 med uradnimi urami od 7.30 do 14. — Sanitetna kolona. Nn svojem potu po Notranjskem je obiskala sanitetna kolona 14. t. m. tudi vas Unec pri Rakeku, kamor je prišla iz Grahovega. Dva velika avtomobila imata vse moderne priprave za zdravniško preiskovanje bolnikov. K pregledu je bila poklicana šolska mladina, ki je bila vsa natančno pregledana, Ugodno priliko so porabili tudi vaščani, ki so se dali zdravniško preiskati v velikem številu. Zdravniki so ves odmerjeni čas neumorno delali in izvršili 563 pregledov vseh vrst. Dajali so potrebne nasvete in recepte, pa tudi takoj pomagali s sredstvi, v kolikor so jih imeli na razpolago brezplačno. Zato se zahvaljujemo za skrb za ljudsko zdravje Kr. vladi, gen. direktorju za ljudsko zdravje E. Pe-tragnaniju, direktorju san. avtokolone za ljubljansko pokrajino cav. dr. Duceju in vsem sodelujočim gg. zdravnicam in zdravnikom pod vodstvom pri-marija dr. Flajsa za njihovo ljubeznivost in človekoljubno delo. — Šola Glasbene Matice ljubljanske bo otvo-rila z novim šolskim letom svoje šestdeseto šolsko leto. Vpisovanje se bo vršilo od 1, do 4. septembra in sicer dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7. Poleg solo-petja, klavirja in violine se poučujejo V6i teoretični predmeti in orkestralni inštrumenti. Razdelitev gojencev in določitev urnika bo 5. septembra in takoj naslednji dan se začne redni pouk. Vse podrobnosti v veži zavoda. — Slovenski delavci iz Bosne so se vrnili v domovino. Te dni je prišla v domovino večia skupina slovenskih delavskih družin, ki so bile poslane iz Bosne v Ljubljansko pokrajino. Pripeljale so se čez Karlovec. V Novem mestu jim je bil prirejen ob prihodu v večernih urah prisrčen sprejem. Meščani so jih pričakovali na jjostaji in so pioskrbeli, da so dobili v domovino se vračajoči delavci s svojimi družinami prigrizek. Skupina delavskih družin je nato nadaljevala pot proti Ljubljani, kamor je prispela v prvih jutranjih urah. — Lepo vreme ugodno za kopanje in za košnjo otave. Košnja je že v polnem razmahu po barjanskih travnikih. Dnevna toplota se giblje med +15" do +28" C. Jutra so nekoliko hladna in meglena. Podnevi pritiska vročina, primerna za hitro sušenje otave in ugodna za kopanje. In kopalna sezona je v teh pasjih dnevih v polnem razmahu. Pravcati vrvež vlada posebno ob desnem bregu Save v dolžini od črnuškega mostu tja do Tomačevega in naprej. Pa tudi ob bregu nad črnuškim mostom je vse živo. Kopalci iz vzhodnega dela mesta in periferije na tej strani hodijo navadno proti To-mačevemu, kjer lahko srečujemo po cestah kolone kolesarjev in kolesaric. Kopalci iz šiške in severnega dela mesta pa navadno zasedajo prostore pri črnuškem mostu nizdol in navzgor. Stanovalci po drugih predelih mesta pa hodijo na Ljubljanico, v Mali graben in drugam. Priljubljena je posebno Gradaščica pri Bokalcah, kjer je pri električni centrali najprimernejši prostor za kopanje tako v glavni strugi nad jezom, ko je tam voda zelo globoka, kakor tudi v kanalu, ki vodi do centrale. V avgustu je meteorološki zavod doslej zaznamoval 8 deževnih dni s 81.4 mir dežja. Vremenska bilanca za pasje dneve od 23 julija do 24. avgusta bo letos nekoliko ugodnejša ko lanska, ko je padlo mnogo več dežja kakor letos. To leto smo še nekako srečno prebil brez toče, ki je dru^a leta napravljala velike škodo na fižolu, paradižnikih in tudi na drugih poljskih pridelkih. Določbe za prometne znake motornih vozil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč, da je za varnost prometa potrebno, zenačiti predpise o prometnih znakih motornih vozil v Ljubljanski pokrajini s predpisi, ki veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, odreja: Člen 1. Vsa motorna vozila (avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi in trokolesni tovorni avtomobili) morajo imeti napravo za dajanje znakov o menjavi smeri, sestavljeno iz dveh osvetljenih smernikov podolžne oblike na obeh straneh vozila, ki jo upravlja voznik s posebnim vzvodom. Vsak smerni kazalec mora biti tako gibljiv, da ob dajanju znamenja moli za najmanj 10 cm iz vozila; biti mora oranžne barve in se mora podnevi in ponoči dobro videti tako odspredaj kakor odzad. Ko se neha dajati znamenje, se kazalec tudi delno ne sme več videti. Pri kazalcih, ki bi bili tako nameščeni, da voznik ne more nadzorovati njihovega delovanja, mu mora biti mogoče nadzorovati njih delovanje s pomočjo pomežikovalca, ki je nameščen na armaturni ploJči vozila. Člen 2. Znak za zmanjšanje hitrosti ali ustavitev se mora dajat: pri motornih vozilih iz člena 1. z napravo, ki je nameščeua na zadnji strani motornega vozila ali priklopnega voza in se lahko spoji z rdečo lučko spoznavne tablice. Posluževanje te naprave mora biti spojeno z nožnim vzvodom zavore, tako da se vselej, kadar voznik le-to uporabi pokaže tudi oranžni svetlobni znak. Člen 3. Vsi tovorni avtomobili in avtobusi morajo imeti refleksno zrcalo, ki naj vozniku omogoča, da v sliki opazi za njim prihajajoča vozila. To zrcalo pravokotne oblike (veliko najmanj 12X20 cm) ali okroglo (s premerom najmanj 13 cm) mora biti tako nameščeno, da ga voznik z lahkoto uporablja in pri tem ne spremeni svoje navadne drže kot voznik. Člen 4. Pri motornih vozilih, ki so že v rabi in ki bi bila opremljena s tako učinkovitimi napravami, da dajejo vse znake, določene s temi predpisi. pa čeprav niso popolnoma skladne s predpisi samimi, teh naprav ni treba predelati. Člen 5. Kdor koli bi vozil z motornim vozilom, ki nima naprav za dajanje znakov, za menjavo smeri, za zmanjševanje hitrosti in ustavitev ali refleksnega zrcala, ali bi, čeprav ima smerno napravo, le-te ne uporablja! predpisno, se kaznuje v denarju od L. 25.— do L. 100.—. Najnižjo denarno kazen lahko plača kršitelj takoj. Člen d. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1941-XIX. Ljubljana, dne 8. avgusta 1941-XIX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Ljubljana 1 Kupovanje večjih množin na živilskem trgu zelo težko gledajo naše gospodinje, zato je pa mestni tržni urad tudi vedno prepovedoval nakupovanje na debelo za preprodajo. Tudi najskrom-nejša ljubljanska gospodinja že ve, kako mestni tržni urad po vsem mestu, posebno pa na kolodvorih, na mitnicah in na živilskem trgu z vsemi sredstvi preganja prekupčevanje, zato naj pa gospodinje tudi uj)oštevajo, da imamo v Ljubljani prav mnogo velikih gospodinjstev, ki morajo živila nakujiovati kar na debelo. Pomislimo samo na naše javne kuhinje, bolnišnice in sploh socialne zavode, prav tako pa tudi na različne samostane in internate ter druge zavode, predvsem pa seveda tudi na naše restavracije in gostilne, kamor hodi na hrano vsak dan prav mnogo tujcev in vsak dan več domačinov Gospodinje morajo priznati, da je hrana v javnih kuhinjah in gostilnah znatno cenejša kakor iz lastne kuhinje, če se kuha samo za dvoje ali troje oseb. Posebno prodajanje velikih množin jurfkov bi gospodinje rade preprečile, vendar bi bilo pa v ta namen treba racionirati tudi gobe. Končno pa moramo privoščiti gobe tudi bolnišnicam in javnim kuhinjam ter našim socleščanom in drugim gostom, ki morajo hoditi na hrano v gostilne in javne kuhinje. Z vso strogostjo bo pa mestni tržni urad tudi še nadalje nadzoroval, da se na živilskem trgu ne bi zakladali trgovci z gobami in sploh prekupčevalci. 1 Oves po 2 L. je mestni preskrbovalni urad začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu, da bodo Ljubljančani, ki jim je mestni gospodarski urad priskrbel piščeta, prav tako pa tudi drugi perutninarij in sploh rejci malih živali, lahko brez večjih skrbi in iskanja primerne piče in krme zredili čim več živali. Da pa vsakdo dobi vsaj nekaj priboljška za svojo jjerutnino in male živali, lahko kupi vsak rejec samo po 4 kg ovsa naeijkrat. Že prvi dan,' v torek, so se gosj^odinje tako razveselile ovsa, da so ga pokupile čez 2000 kilogramov. Ker je v sredo tržni dan in se bodo gospodinje zalagale predvsem s krompirjem, na mestni tržnici ne bo prostora za prodajo ovsa, zato bo pa naprodaj spet v četrtek. 1 Iz loja dobro mast si pripravimo, če loj razrežemo na precej velike kocke in ga polijemo z mlekom. Ko loj tako nekaj ur stoji, ga osolimo, pridenemo še nekaj lovorjevih listov in začnemo cvreti. Ko se ocvirki lejpo zarumene, pridenemo košček suhega kruha, najbolje skorjo, napol prerezano čebulo in eno jabolko. Loj pražimo toliko časa, da postanejo ocvirki zelo temni. Važno je pa, da se loj jjočasi strjuje, ker tako postane kašnat in je primeren za splošno rabo. Ocvirki so posebno dobri za tako imenovane koroške cmoke, a kruh, ki srno ga prej dali v loj pri praženju, je tudi po-raben za cmoke, čebula pa prav dobra za juho. 1 O Ižanski eesti smo zadnjič brali željo, naj bi postala gladka tudi od mesta do šole na Barju, kot je že dalje proti Igu. Mestno cestno nadzorstvo nam pa sedaj poroča, da bo to željo prav kmalu izjiolnilo, saj je imelo že prej namen, da cesto popravi, kakor bo primerno vreme za taka SLOVENCA w MUuhiffl dela. To se bo pa zgodilo ob vlažnem jesenskem vremenu, ko se gradivo lažje uvalja. Da pa voz. niki in kolesarji ne bodo dvomili v ta dobri namen, naj se sami prepričajo, saj so ob Ižanski cesti že navoženi kupi gramoza prav na gosto. . Ukrenjeno je pa tudi že vse potrebno, da bodo kotanje takoj zasute z drobnim gramozom, a jeseni bo mestno cestno nadzorstvo uredilo vso površino ceste, jo posulo in uvaljalo. 1 Pri ribarnicah gre delo hitro izpod rok. Na nabrežju Ljubljanice, kjer bodo zgradili nove ribarnice v podaljšku mesarskih tržnic, je sedaj že mogoče videti, da so začetna gradbena dela temeljito v teku. Za sedaj težaki še odkopavajo zemljo in grušč za temelje novih stavb. Podrli so tudi že močno betonsko ograjo, ki je zaključevala betonsko obzidje ob cesti. Priprave za gradbena dela bodo v kratkem končane, nakar bodo pohiteli z betoniranjem tako, da bodo ribarnice dograjene nekako v istem času kot mesarske tržnice. 1 Kazenske razprave proli navijalcem. V prvi polovici tega meseca je ljubljansko okrajno sodišče zaznamovalo še 21 raznih tekočih zadev glede pobijanja draginje in navijanja cen. Od teh je bilo 8, ki zadevajo prestopke po čl 8 uredbe o pobijanju draginje, 13 pa razne prestopke po čl. 2 omenjene uredbe. V 6 kazenskih zadevah vodi sodišče še poizvedbe, v 6 je bila izrečena oprostilna sodba, v 3 zadevah so bili obtoženci obsojeni na večje ali manjše zaporne in denarne kazni, v ostalih zadevah pa je bil proti sodbi vložen priziv na okrožno sodišče od strani državnega tožilstva odnosno od obsojencev in se njih zadeve sedaj nahajajo pri okrožnem sodišču. Pred kazenskim sodnikom poedincem so razprave proti navijalcem cen vsak torek, četrtek in soboto. Vse sodbe so bile zadnji čas brez izjeme izrečene nepogojno. Mesarji, prodajalci mleka, razni trgovci s špecerijskim in drugim blagom so bili navadno obsojeni na 7 dni zapora in do 500 lir denarne kazni. V torek 19. t. m. je bil neki mesar obsojen na 10 dni zapora, 500 lir denarne kazni ali v nadaljnih 22 dni zapora in v plačilo povprečnine po 114 lir. Prodal je 10. junija neki stranki 1 kg govejega mesa in pol kilograma telečjega mesa za 22.80 lir. Alesar je prijavil proti 6odbi priziv. Radio Liubljana Sreda, 20. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 lahka glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna glasba — 13 naj>oved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 koncert Ljubljanskega kvarteta in tria Ježek — 14 porofila v italijanščini — 14.15 orkestralna glasba pod vodstvom mojstra 1'etralia — 14.45 jToročila v slovenščini — 17.15 koncert pia-nistinje Lorendane Franceschini — 17.40 koncert sopranistin je Jolande Di Maria Petris — l(> tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Le-ben — 19.30 jioročila v slovenščini — 19.45 simfonična glasba — 20 napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom — 20.30 koncert sopranistin je Pavle Ix>všetove in basista Friderika Lu|»ša — 21.10 koncert violinista Jan. šlajsa, pri klavirju Marijan Lipovšek — 21.50 pojievke in melodije — 22 koncert pod vodstvom mojstra Gerellija — 22.45 poročila v slovenščini. Lekarne tfočno sluibo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar Celovška cesta 62,"in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Poizvedovanja "Našla sta se dva ključka v Rečni ulici. Dobita se v upravi »Slovenca«. Iz Ribnice Poroka. V Novi Štifti sta se poročila gdč. Burja Vida iz okolice Bleda in gosp. Andoljšek Alojzij iz Brež. Bog daj mnogo sreče! Osmina za rajnkim g. prof. dr. Fr. Trdanom bo v četrtek, 21. avgusta pri Sv. Križu pri Ribnici ob pol 9. dopoldne. Sv. mašo zadušnico bo opravil prof. dr. Ivan Samsa. Pokojnikovi tovariši, ki se niso mogli udeležiti pogreba in bi radi obiskali grob prof. dr. Trdana, obenem pa prisostvovali sv. maši, naj se peljejo do železniške postaje 21e-bič—Sodražica, od koder je do Sv. Križa pol ure hoda. Prevzv. g. škof dr. Oregorij Rožman je daroval v nedeljo v naši župnijski cerkvi sv. mašo in imel krasen verski nagovor, s katerim je navdušil in vzpodbudil vse Farane, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev in v lepem številu pristopali k obhajilm mizi. Ribniški šport. Mladi ribniški športni klub je odigral zadnje dni dve nogometni tekmi; najprej se je pomeril s Kočevarji v "Kočevju, kjer je zgubil igro, na praznik pa je bila v Ribnici revanžna tekma, katero so Ribničani zgubili z 9 : 1. Neznan kolesar je podrl na mo6tu 87 letnega strojarja Burgerja iz Mlake, da je padel in dobil poškodbe po obrazu. Brezvestnež je starčka kar pustil na tleh in odpeljal. Prihodnjo nedeljo bodo odigrali Ribničani nogometno teknio s SK Črnomljem. V Dolenji vasi so obhajali v soboto in nedeljo farnega patrona sv. Roka. Verskih slovesnosti se je udeležilo izredno mnogo ljudi. Iz Goriške pokrajine Stoletnica župne cerkve v Šlovrencu v Brdih. Za praznik župnega zaščitnika sv. Lovrenca 10. avgusta, ko je že itak vsako leto velik cerkveni shod, smo letos obhajali še stoletnico nove župne cerkve. Izredni dogodek smo skušali proslaviti s posebno slovesnostjo. G. župnik Edko Ferjančič, ki je prav razumel veselje in ponos svojih faranov, je vse tako pripravil, da je bilo praznovanje res v čast župniji. Okrasil in ovenčal je cerkev kot pač Ie on zna, pripravil in izvežbal je cerkveni zbor, da je mojstrsko pel in poskrbel je za priljubljenega in priznanega slavnostnega pridigarja. Msgr. Karel Maget, naš priložnostni govornik živi kot upokojili višji mornariški kurat v Krminu. Do leta 1898 je kaplanoval v Biljani ln je ostal od takrat vsem Bricem v ljubem spominu kot zad. nji briški kaplan. Spremljal je namreč svojega dekana po raznih briških cerkvenih shodih In si kot goreč pridigar s svojo besedo priboril ljubezen vsega starejšega briškega pokoljenja. Se sedaj je cenjen in iskan spovednik vseh Bricev, ki romajo k Marijinemu svetišču »Rosa Misticac v Krminu. V svoj prelepi slavnostni govor je vpletel mnogo spominov na prejšnje Čase in zlasti razveselil starejše ljudi. Ker je k slovesnosti privrelo tudi več sosednih Furlanov, je spregovoril tudi njim nekaj spodbudnih besed. Svečanega cerkve, nega sv. opravila se je udeležilo 11 duhovnikov iz Brd in soseščine in ljudstva brez konca. Zato k darovanju (ofru) nismo šli okrog oltarja, ampak je Iznajdljivi g. Župnik priredil darovanje kar na trgu pred cerkvijo. Samo na ta način je bilo omo. gočeno, da smo vsi — vsak po svojih močeh — darovali za cerkev, begunce in misijone. Pri po-jx>ldanski službi božji nam je govoril naš rojak g. Ariur Zaietei, župnik v Vojščici na Krasu. V za- l nosnih besedah nas je vzpodbujal k ljubezni do domače cerkve in do sv. katol. cerkve, ki je naša duhovna mati. Pozneje je v vsej vasi zaživelo živahno, veselo razpoloženje in pozno v večerne ure je donela domača popevka. C»ne na iivoznem trgu t Krminu. V zadnjem tednu je bilo na izvoznem trgu v Krminu proda, nih 11.481 kg breskev, po srednji ceni Lit 2.35 kg, 491 kg fižola po 1.95, 567 kg hrušk po 1.90, 162 kg češpelj po 1.65, 150 kg fig po 1.60, 318 kg kumaric po 0,80, 1078 kg krompirja po 1.05, 655 kg fižola v stročju po 1.80 kg in še manjše množine čebule, paradižnikov, bučic in raznih drugih ze-lenjav. Vsi ti pridelki in povrtnine so bili dovo-ženi iz krminske okolice in iz Zapadnih Brd. Iz Gorenjske Oskrbovališče za tuberkulozne (prejšnji protituberkulozni dispanzer) v Kran ju posluje še dalje. Ordinacijske ure so vsak ponde' Ijek in četrtek od 15 dalje. Sprejem za pregled je iste dni od 14—15. V Bohinjski Bistrici se je vozač Stiegen revrnil v cestni jarek ter je pri tem zadobil ujše poškodbe. Prav tako tudi njegov spremljevalec. Iz Belgrada Bolnišnica sv. Vasilija je zopet odprla. V njej so zaposlene slovenske usmiljenke. V Šabac je do pred kratkim prispelo 1200 begunskih družin s 6500 družinskimi člani. Krave sredi Belgrada. »Novo Vreme« poroča, da neki starejši gosjx>d prižene vsako jutro 6voji dve kravi na pašo v ulico Kraljice Marije. V smislu obstoječih predpisov od 1. avgusta dalje izhajajo srbski časopisi samo 6 krat na teden. Nedelja je določena za počitek osebja. Ob ponedeljkih izhaja v Belgradu samo list »Ponedeljak*, ki je tega dne edini jutranjik1 v Srbiji. Glavni urednik »Ponedeljka« je Radenko Tomič, urednik »Novega Vremena«. Iz Hrvatske Posebna uredba za zaščito hrvatskega jezika V Zagrebu je bila oni dan izdana posebna zakonska odredba o zaščiti hrvatskega jezika. Po te) odredbi je hrvatski jezik f>o vseh svojih spomenikih in lastnostih poseben jezik in prav nobeno narečje kakega drugega jezika. Hrvatski jezik bo pričel čistiti tuje navlake poseben komisariat, ki bo imenovan v prosvetnem ministrstvu. Ta bo izdal tudi vsa potrebna navodila za pravopis. Proti kršiteljem odredb tega kottiisariata bodo predvidene tudi kazni. Ogromen most čez Mississipi Pred kratkim so izročili v promet osmi most čez Mississipi. Most spada med največje mostove na svetu ter ie dolg 11 km. Gradili sn ga tri leta in je stal tri milijone dolarjev. Most vzdržuje promet treh velikih cest ter istočasno veže poveljstvo tretjega ameriškega armadnega zbora s taboriščem Beauregardom v Luisiani. kjer so navadno vsako leto velike vaje ameriške vojske. POSTNI Pl LOT Toda njegovo upanje je kmalu splahnelo, ko je zaslišal, kako je dejal štreelj e povzdignjenim glasom: »Se prehitro zahvaljuješ, ti ubogi Mišek, zakaj s teboj bova pa kar koj končala!« In brez vsakršnih pojasnil, sta se oba razbojnika pripravljala, da izkrcata Miška. »Tako, dragi moj malček,« je grohotaje se dejal Svetožrc, »saj nama je jako žal, da te morava odsloviti, ker si prijeten družabnik, vendar je prišla zdaj ura slovesa.« »Pa .. pa... kaj... kaj bosta storila z menoj?« je Mišek 6trahoma zajecljal, »Midva ne bova nič storila, ampak ti boš moral skočili z zrakoplova,« je rekel štreelj. Začela sta se režati in v obraz sta bila vsa spačena in peklenska. »Ce sva le bila vrgla v morje, si se lahko rešil,« je nadaljeval Štreelj, »a zdaj smo v viJini tri tisoč metrov in bom že Dazil. da se to pot n« bo« reiiL« T0NIC0 JE KREPČIIEN IN DIGESIIV0 VAM URAVNA PREBAVO . KULTURNI OBZORNIK "VBMHMaBBMMMU a i»n*n hm .......■"« Nova dvojna številka »časa« (xxxv, 5—6) Znanstveno kulturna revija Leonove družbe »Čas«, ki izhaja že 35 let pod tem imenom, da ne štejem njenega starejšega porekla (Rimski katolik, Katoliški obzornik), je sedaj tudi v novih razmerah izšel ter obdržal svojo tehtnost in višino ter aktualnost. S ponatisom kraljevega ukaza z dne 3. maja t. 1. je registriral zgodovinski dogodek, ki nas je postavil v novo državno obliko, nato pa je v stvarni kroniki dogodkov od velikega petka t. 1. (11. aprila) dalje podal pregled vseh važnejših zgodovinskih dejanj, predvsem vseh, ki se tičejo kulturnih pomembnosti. Tako n. pr. poklonitve in spomenice slovenskih kulturnih ustanov pri Visokem komisarju, obisk prosvetnega ministra Eksc. Bottaia, pozdrava Kr. Akademije znanosti slovenski Akademiji itd. Kot kulturna revija je tako zabeležila dokumentarično dejanja, ki pričajo, kako se spoštuje naše kulturno delo ter se obenem tudi zahvalila za dokaze takega spoštovanja slovenske kulturne delavnosti in verskega čustvo-vainja. — Univ. prof. dr. Lenček je prevel papeževo poslanico po radiu ob 50. obletnici okro-žntce Rerum novarum. S to okrožnico je namreč papež Leon XIII. spregovoril avtoritativno o socialnem vprašanju ter ustvaril novo dobo v krščanskem pojmovanju socialne pravičnosti. Podal je samo smernice (ne tehnično izvedenega sistema), kako naj se socialno vprašanje rešuje, da bo v skladu z nespremenljivim redom, ki ga je Bog Stvarnik in Odrešenik objavil po naravnem zakonu in po razodetju. Papež je podčrtal te smernice, ta namen ter tudi navedel koristi, ki jih je okrožnica prinesla človeštvu. Nato je razvil še nekaj pogledov o treh osnovah. ki imajo socialni razvoj časov, namreč: o rabi t varnih dobrin, o delu in družini. O vsaki tej osnovi socialnega reda je spregovoril nekaj avtoritativnih besed, ki jih bo odslej moral poznati vsak, ki hoče katoliško urejati družbo. V Lenčkovem prevodu so podane jasno in nazorno ter so glavna načela podčrtana kot granitni kamni katoliškega socialnega nazora, ki naj oblikuje bodočnost. Tako je s tem govorom bila na najbolj avtoritativni način proslavljena znamenita 50 letnica, ki je odjeknila po vsem katoliškem svetu. — Doc. dr. Rajko Ložar je napisal novo razpravo iz svojega najnovejšega raz-lskavanja ljubljanske keramike iz časa stavb na koleh ter tako načel in razbistril najstarejše probleme življenja na naših tleh pod naslovom »Stavbe na koleh in keramika zvončastih čas«. Posodje, najdeno na Igu pred 50 leti, ki je odkrilo svetovni pomen Barja, sedaj analitično raziskuje dr. Ložar v odnosu do raznih tedanjih kultur, v tem primeru do keramike zvončastih čaš ter odkriva tako kulturo najstarejših prebivalcev Barja. Prazgodovinska raziskavama doc. dr. Ložarja iz zadnjega časa bi zaslužila posebne popularizacije tudi v dnevnem tisku. — Dr. Jože Schondorfer je napisal versko psihološko študijo, namreč analizo »Današnje duševne dobe religioznega človeka«. Iz te versko psi->ške razprave se vidi, kako različno je doživljanje vere pri raznih temperamentih. Tako raziskuje, kako se lahko doživlja Bog in vera v območju uma, v obinočju čustva eli v območju volje. Tako pokaže na intelektualen tip, ki vodi na eni strani v zgolj teološko pojmovanje, na drugi pa v skepticizem; potem na efektivni tip, ki lahko pripelje v prevelik subjektivizem (modernizem) in herezije; ter na voluntarni tip, ki vodi v preveliko reformatorstvo in diktatorstvo. Vsi tipi imajo svoje dobro in svoj smisel, pa zopet lahko vodijo v pretirane enostranosti. »V hiši našega Očeta je mnogo bivališč.« Članek je naravnost osnova za razumevanje raznih borb tudi v našem versko-kulturnem življenju, ki nastane prav zaradi takih psihološko različnih temperamentov vodilnih predstavnikov raznih skupin, pa bi se morda ob malo globlji psihološki uvidevnosti dalo vse spraviti v neko objektivno sredino brez nevarnih skrajnosti. — Dr. Tine Logar priobčuje odlomek svoje disertacije o akanju in nepoudarjenem vokalizmu v horjulskem govoru. Tu prikaže obilno jezikovno gradivo ter ga razvrsti po jezikovnih problemih oslabljenja polnih vokalov. če niso pod naglasom, ter poda končne rezultate tega procesa v svojem rodnem narečju, ki se razvija v skladu s splošnim slovenskim modernim jezikovnim razvojem. — Llniv. prof. dr. Ehrlich nadaljuje svojo razpravo o »razvojni teoriji« ter podaja tako najnovejše stanje te vede;' v tej številki kritično osvetli dokaz iz rastlinske in živalske geografije (prilagojevanje). Bogat je del ocen, v katerem so vsebovane naslednja večinoma znanstvena dela: Aleš Uše-ničnik: Izbrani spisi (filozofije, dr. Trstenjak), Razprave Pravnega razreda Akademije (dr. Bizjak), Nahtigal, Luchologium Sinaiticum (J. Logar), Gogala, Uvod v pedagogiko (E. Boje), Zaje, Problematika inteligentnostnih tekstov (E. B.), Maklecov, Kriminalna etiologija (Bizjak), Pedagoški zbornik: koblar, Kette (j. B.), Izbrane pesmi Simona Jenku (L. St.), Novv: Temna vrata (J. B.), Kr. Bevk, Mlada njiva (Pregelj). Tako bogastvo vsebuje ta dvojna številka Časa, ki ga urejujejo univ. prof. dr. Fabijan, univ. doc. dr. Gogala ter prof. dr. M. Vraber. Stane letno samo 25 lir za Italijo, za inozemstvo pa 30 lir. Uprava Miklošičeva cesta 7 (Prosvetna zveza). Revijo toplo priporočamo. td. Domači umetnik v Trstu Dnevniki v Julijski Krajini so že parkrat prav pohvalno omenili umetniško delo tržaškega domačina Lojzeta Špacala. Pred kratkim je beneški »Gazzettino« objavil pohvalni članek o našem mladem talentu. Zato je prav, da ga prestavimo tudi mi širši javnosti. špacal je bil rojen — kot večina naših nadarjenih talentov — v skromnih razmerah v Trstu 1. 1907. Z neobičajno žilavostjo se je priboril na umetniški licej v Benetke. Od ondot je šel na višjo umetniško šolo v Monzo pri Milanu. Tu je študiral predvsem stensko slikarstvo. Svoje posebno polje pa je našel v linorezu in monotipiji. Načel je svoj poseben svet. Je pesnik v izražanju občutkov, ko združi n. pr. v tihožitju različne predmete, ki se živo odražajo vsak zase, a vendar tvorijo lepo ubrano celoto. Znane so njegove mirne, samotne pokrajine. špacal je že razstavljal na skupnih razstavah v Trstu, Rimu in Milanu. Lani se je pred- stavil z zbirko grafičnih del na samostojni razstavi v dvorani »Jerco« v Trstu. Kritika mu jc dala pohvalo. Dosti njegovih slik je v zasebnih galerijah in zbirkah, številne dekoracije pa je naslikal na raznih prekooceanskili parnikih, ki so zelo uspele. R. B. Predstave ob 16., 18. In 20 uri Krasen film o žalostni usodi mladegn niidarjeneRii komponista Car melodil r>ouctns Monlgomery - Evelya Venabte - Adrlenne Amet. — Krasne zamorRke pesmi! Kino M ». ' ' c ■. ' o i B O n 32-41 2 filma niipi tlh senzacij in blUko-ltlh dogodkov! Nemi vitez - Pot maščevanja John Wjtyne, (Jeorge Hnyes, Lloyd Whltlnok. Kino Slot«, telefon 27-30 Znamenita italilan»«a ifcrmnH LAUitA NUCUl in AR M AN HO FALCON'1 v tilinu ,,Gospod" iz bearnice "rezmejna (četovska skrb privede htartto do življenjske sreče Kino Union, teleton 22 21 | življenjski uspehi v posameznih starostnih dobah Vsekakor zanimivo vprašanje: V kateri starostni dobi so ljudje najplodovitnejši in ustvarjajo 6voja najboljša in najlepša dela. Ljudi, ki so se s svojimi deli proslavili do 20. leta je razmeroma zelo malo. Vemo, da je bil Aleksander Veliki 18 let star, ko je prinesel z bojišča 6voio prvo zmago nad Grki pri Cheironei. Ivana d'Arc, devica Orleanska, ja radi svojega junaškega podviga postala slavna že v svojem sedemnajstem letu. Ko je bila stara 19 let, so jo že sežgali na grmadi v Rouenu. Neprimerno več ljudi je ustvarilo velike umetnine v starostni dobi od 20.—30. leta. Poglejmo: Friedrich Schiller je napisal svoje »Roparje« v 22. letu, violinist Paganini je bil star 23 let, ko je zaslovel po svetu. Prav toliko Franc Schubert, ko je uglasbil svojega »Vilinjega kralja«. Pred ieti umrli svetovni učenjak Marconi je kot 24. letni tant iznašel brezžično telegrafijo. Kot 24. letnik je tudi Michelangelo ustvaril svojo nesmrtno P ieti v cerkvi sv. Petra v Rimu, Mozart je pa v isti starostni dobi skomponiral svojo opero »Ugrabitev iz Saraila«. S 26. leti je iizik Reis napravil prvi telefonski aparat. Ravno toliko je bil star Lind-bergh, ko je prvič preletel Ocean. Pietro Mascagni je z 28. leti zaslovel po svetu s svojo kompiozicijo »Cavalleria rusticana«. Največ svetovnih veličin je pa postalo slavnih med 30. in 40. letom. N. pr. Thomas Alva Edison, ki je z 32. leti dokončal svojo žarnico, Herman Helmholz, ki je tudi z 32. leti iznašel očala. Vasco da Gama 6e je s svojim potovanjem v Indijo proslavil v 33. letu. Martin Luther je bil star 34 let, ko je v Wurtembergu postavi! svojih 95 tez. Dante je napisal svojo 'Božansko Komedijo« v 35. letu, Ralael je pa v isti starostni dobi naslikal »Sikstin-sko Madono«. Rihard VCagner je s 37. leti doživel prvo vprizoritev svojega »Lohengrina«. Z 38. leti je stopil pred svetovno javnost s svojo prvo boljšo dramsko pesnitvijo do tedaj še neznani Irec Bernard Shaw. V isti starostni dobi je Krištof Kolumb tudi odkril Ameriko, zvezdoslovec Keppler pa ugotovil zakone, po katerih 6e premikajo planeti. Veliko ljudi je ustvarilo svoja najboljša dela šele med 40. in 50. letom. Tako je bil Friedrich Niezsche star že 42 let, ko mislih vseh pričujočih, če pravim, da nam bo vse to prestano trpljenje ostalo neizbrisno v spominu. Vendar — končalo se je. ,Četrti gost' bo poplačal, kar je zakrivil. A ker ima vsaka stvar dve plati, črno in belo, pa je prav tu .četrti gost' povzročil, da je moja hčerka Murcia našla svojo srečo v našem vrlem sodelavcu doktorju Sandersu. Tako je resnično, da ni dežja brez sonca m da za zimo pride sonce«. Te besede 6o bile kakor žarek sonca, ki je slednjič le zasijal po teh temnih dneh. Olasno razgovarjajoč se, so vsi prisotni, zlasti pa »trije gostje« v mislih na »čelrlega gosta« zapustili nesrečno hiso jieyevo. KONEC, Rdeči križ za umetnine Bogat Amerikanec Rtirrich je že pred desetimi leti predvideval sedanjo ivoino. Pri tem se ni toliko bal za toliko in toliko milijonov ljudi, ki bodo zopet izgubili življenje, temveč za umetnino. Zato je stopil v stik z vsemi ravnatelji svetovnih muzejev s predlogom za ustanovitev RK za umetnine. Vse države, ki so pristopile k tej novi organizaciji so se morale zavezati, da bodo storile vse, da bodo pri bombardiranju in obstreljevanju posameznih mest ščitile spomenike, muzeje, kipe, zgodovinska poslopja in druge zanimivosti. Izdelali so bili že tudi skupne načrte, kako bi označili zaščitene umetnine, da bi jih sovražnik lažje spoznal. Nekateri so predlagali posebne zastave, ki bi stalno vihrale raz zgodovinsko važnih poslopij, v katerem bi bile spravljene umetnine. Lepa zamisel pa ni doživela svoje uresničitve, ker io je le prehitela sedanja vojna. Zato so se posamezne drŽave morale same pobrigati ter so svoje umetnine ln dragocenosti zaščitile, kakor so vedele in znale. TIrata med sabo Znano je, da se Ludviku van Beethovnu ni nikdar dobro godilo in se je vse svoje življenje moral boriti s težavami in gospodarskimi skrbmi. Imel je pač več bogatih bratov, ki pa velikemu skladatelm ni noben maral priskočiti na pomoč. Eden ee ga je pa le spomnil za novo leto 1819. in mu je posla! navadno čestitko na karti, na kateri so bile tudi zapisane besede »Ivan van Beethoven, hišni posestnik«. Ludvik van Beethoven se je samo nasmehnil netaktnemu postopanju svojega brata ter je obrnil karto in nanjo pripisal besede »Ludvig van Beethoven z možgani«. Nato jo je vrgel v poštni nabiralnik in vrnil svojemu bratu. Ogromne krastače svoj plen zadavijo V Srednji in Južni Ameriki živi posebna vrsta krastač, ki ima na nogah po pet velikih prstov. Živi navadno v vlažnih duplinah gostega in težko prehodnega gozdovja ter doseže dolžino do 18 centimetrov. Ta vrsta krastač požira navadno tudi mnogo večje živali, n. pr. 1 meter dolge kače in velike netopirje, ki jih izsledi v duplinah Z veliko kačo se pa krastača muči navadno do 36 ur preden jo vso požre. Pa še potem ji dostikrat moli rep iz ustne odprtine. Koža njenega telesa je zelo trda in pripravna za obrambo lastnega telesa, prav tako ima zelo močne prste. Razen tega pa ima na spodnjem delu telesa še dva močna izrastka, na katera lahko z vso varnostjo pritisne žival, ki jo misli požreti. Svoj plen pa navadno lovi ta vrsta krastač na ta način, da žival zagrabi naiprej pri glavi in jo zadavi, šele nato jo pričenja požirati. Na ta način lahko pokonča večje živali, katere tudi lahko požre zaradi raztegljivocfi in prožnosti požiralnika in želodca. Raziskovalci teh krajev celo pripovedujejo, da se ta vrsta krastač spravi celo na žival oposum, ki je trikrat tako velika kakor mačka. Tudi to žival je zagrabila najprej pri glavi in se ni mogla rešiti, čeprav se je trdovratno branila in krastači pregrizla skoraj požiralnik. Rdeči križ poroča: _ Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo. naj se zglase v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Jankovič Veljko, .levšjak Fani, Kovačič Marjo, Kožar Štefan, Poženel Marija, Rozman Terezija. Pošto noj dvignejo: Abram Milica. Krekova ulica; Alfonz Pavel, bivši ravnatelj, Rakovnik; Avse Karel, inšpektor pošle; Ažman Zoran, godbenik, Opera; Blaha Olga, Slomškova 14 b: Bizjak Mici, Celovška cesta; Boncelj Janez, Pavi-čeva ulica; Božič Mici (pri Tinci Kochovi), trafika Kolodvor; Bučar Nuša, učiteljica, Chocen-skv Stefi, pri L C. Maver; Černe Milica, Knaf-ličeva ulica. Posojilnica Dravske banovine; Cu-ček inž. Ernest, rudarsko poglavarstvo; Cilk Tončka, Tvrševa cesta; Demšar Boja, hotel Union; Dolar dr. Hela, Igriška ulica; Dolžan Franci, Tavčarjeva ulica: Fatur dr. Aleksander, direkcija državnih železnic; Drčar Ernest, Beethovnova ulica; Gostič Marija, glavna pošta; Grampovčan dr. Janko, direkcija drž. žel.' Gruden Polda, Prepisbiro; Glavič Hinko (firma i. Bonač), Golob Franjo, inž. kem.; Grbine Zora, Učiteljski dom: Hočevar Kuno, ginin. dir. v pokoju; Horvat Pepca, Gradišče; Hrehorič Fr., Tvrševa cesta; Hribar Ivanka, Zerjavova 50; Jan Zora, Mestna hranilnica; Jazbec Janko, Miklošičeva cesta: Jelene Iva, Frajerjeva 37; Jeločnik Viktor, Rožna dolina; Jovan Franc, Glince 6; Jugoslovanska knjigarna: Kovnč Viktor. Mahničeva 32; Kavar Albina, Besljeva 4-II; Kokalj Marija (firma Šarabon); Kolovič Ivo, ravnatelj drž. žel.; Kotnik Raiko, Kunej Fa-nika. Galievica 152; Lah Milan, Učiteljski dom; Likar Milka, Rožna dolina; Marsel Ivo. direkcija drž. žel.; Maršič Franjo, Hrenova ulica; Meh Marja, Sv. Petra cesta 17: Mergenthaler Adolf, tovarna usnja; Mravlje Milan, Kolodvorska ul.; Obersnel Frančiška. Svetosavska 18: Orehar Anton, Pred škofijo; Pcngal Mara. pošt. uradnica; Pelerin Stane. Za gradom 1: Pfeiffer Jožef. Du-kičev blok: Planina Franc, Vzajemna zavarovalnica; Potokar Stanka, Na Peči 23; Povodnik Jože. Poljanska 65; Praznik N., Na Vrteh; Prijatelj Kristina. Reslieva cesta 7-II; Poljanšrk dr. Rado. Splošna bolnišnica; Podlogar Lojze, Litijskn 6-II; Raišter Lizika; Samide Justa, uradnica Vis. Komisariata; Selan Franc, mesarija; Smerkol Leopold, dentist; Smrkol Slavica; Starman Janez, Srbska ulica; Šalamun Kornp. I.anipe, Frančiškanska ulica: Stolfa Vida. vila Dunava; Šumak Franc; Thaler Toni, Novi trg; Valnnt Robar. Kolodvorska ulica; Valušnik Fr., Šiška: Vasič I.eo. Fiignerjeva 17: Verderber M., Združene opekarne; Višnar Slavko (firma L C. Maver). Vovk Anton, kanonik; Zabukovec Leopold. fin. kontrola; Zainnjen dr. Srečko, Rakovnik: Zavadlar Leopold, žel. uradnik; Zlokar-nik Marko, Ob dolenjski železnici 5: Zoreč Stane. carinarnica; Zupan Ivan, kurilniška delavnica. Razne Monograme ta robe« in perilo, gumbe, gumb. niče. entel. ažur, predtlsb izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila Matek & Nike* Ljubijdnd. »'MltllkaiTJk® aH« nnHpmM Km«. Pozor! Najnovejše lakiranje dvo-koles ln drugih predmetov potom električne peči vam solidno Izdela Leo SufiterSI«, Frankopanska St. 21, LJubljana. (r Oglašujte v edino uspešnem dnevni« *Slovenca«! Matija Malešič 48 V zelenem polju roža Izvirna povest France, France, rada, o kako rada bi izpolnila Metka svojo obljubo. Ali ni mogoče, ni mogoče, ni mogoče 1 Zakaj naj bi ne bilo mogoče? Mora biti mogoče 1 Ne, ne, nikdar, France! Naj ti bo to dovolj. Razlagati ti Metka vsega tega sedaj ne more, ali mogoče ni, ni mogoče, ni mogoče! To samo sedaj tako misliš, Metka! Pomiri se, pa premisli tudi to: Francetu tudi ni mogoče živeti brez tebe! Ni mogoče, ni mogoče! Poskusil je, pa ne gre in ne gre. Poskusil je, ko so hodili drugi za njo. Ni šlo. Poskusil je pozabiti, ko je toliko časa ni bilo >'z Ljubljane, ko so ljudje toliko in take stvari govorili o njej... »Kaj, kaj so govorili?« France nikdar ni bil tako velik ko v tistem trenutku: »Ne ponavljam, da te ne užalim! Rečem le: Metka, če morda niso bile čenče, če je bilo res .. .< »Kaj vendar?« je bila vsa nemirna Metka. »Karkoli! Metka, bodi moja! Nikdar ti ne po-očitam ni besedice! Nikdar, nikdar! Niti povprašal ne bom! In če bo kdo kaj gobezdal, mu pokažem !« O! In na takega fanta je bila Metka huda, ko je vrgel Tinetu Gašperjevo vlogo pod noge! Nikdar ne poočita, Metka! Niti povpraša ne! Francetova pest je ko medvedja šapa, po ustih lopne ta šapa vsakega, ki bo hotel brskati po Metkini preteklosti. Metka, France te bo na rokah nosil, kakega moža dobiš! Tvoje sovražnice se razpočijo zavisti! In .. .in na to pomisli, Metka: Tela je že stara in holehna, ne bo več dolgo. Kam pojdeš, ko teta umre? Kako je služili kruh v tujini, veš, Ribica! Boš za teto doma? Glej, prva gospodinja boš v vasi, če ne v fari! In doma boš, doma, doma! Tisto, kar je bilo pred lansko veliko nočjo in današnjim dnevom, tisto so bile le sanje, strašne sanje. Pozabi na te sanje, Metka! ln bodi Francetova ... Veš, kako ti je bilo po domu hudo tisto jutro, ko so ti vzdeli ime Ribica? Pa tisli Božič, ki si ga preživela v Ljubljani, ko je bil Tine doma? Ko premagana je pogledala Franceta. Moral je brati v njenih očeh pritrditev ln ljubezen. Vrglo ga je s stola. Planil je k njej in jo prijel za roko: »Zvečer prideva z očetom! Metka, Metka!« Glas mu je kar podrhteval v veselju. Zvečer prideta z očetom! O, njegov oče, ki bo zopet govoril zviška! Pa ni njemu prišlo ničesar na ušesa? Nemogoče! In če vpraša pred vsemi domačimi? Pa če ne vpraša danes iz ozi-rov na sina? Če vpraša, ko bosta že poročena e Francetom, pa mu nevesta ne bo kdaj pripravila zaželene jedi? Ali boš mogla tajiti, Metka? Pa če bi tajila zaradi ljubega domačega miru, ali vsaj zardela ne boš? In ti, France, dobri, pošteni 1 Gorijo ti oči v sreči. Slišal si morda le kako namigavanje. Kaj pa porečeš, če bi se Metka kdaj v 6anjah spo-zabila in razodela? France, France, saj te Metka ni vredna! Saj ni, saj ni mogoče! Če Metka zapre oči in pomisli na trde drude, zmrzneno zemljo in zmrzel sneg, zmrznene grude padajo na belo krstico... Ah, tedaj, tedaj so pokopali Metkino srečo... Na Metkino srečo so padale zmrznene gruge, zmrznena zemlja in zmrzel sneg... »Zakaj pa jočeš?< se je zgrozil France in jo plašno pogledal. »Sedaj... sedaj... ko sj že privolila ... pa solze.. .< Bil je čisto zmeden. Niso iztekle tedaj ob pokopu vse solze Iz Metkinih oči. še jih je ostalo za potoček gorkih in grenkih, da jih vidi France. Ni mogoče, ni mogoče, France. Tisti trenutek, ko sem popustila, je bil trenutek slabosti. Ne vprašuj, saj ti Metka ne more povedati. Ali mogoče ni, ni, ni! France sprva ni hotel verjeti. Ko pa je uvi-del, da Metke ne pregovori, je stopil k oknu. ilolel je pred Metko skriti, kar je zakipelo v njem. Videla je, kako se mu je streslo telo, kot da ga je stresel mraz. Franceta lomi jok? Trdega, včasih tako za-dirčnega in prepirljivega Franceta, sina najtrdnejšega posestnika v vasi, je premagalo. Tako je, če je Marjetica oropana belih listov, in je človek ne more povprašati za svojo srečo tam za gorami... Poseda France po gostilnah, podpira glavo v mrkih mislih. Zadirčljiv je in prepirljiv. France popiva, kadar ga premagajo spomini. Včasih se razneži in potarna o zgrešenem življenju. Oče ni prepisal posestva nanj, ker 6e je bal, da ga znosi k Grozdeku. Prevečkrat premagajo Franceta spomini. Za fanta, ki nima posestva, se ne trgajo dekleta. Tudi Francetu samemu ni do deklet. Ena le je bila zanj .. Ali tista je tam daleč v Ljubl jani in noče domov . .. »Vekoslav, si videl, kak plašč ima žena notarjevega pisarja? Jaz pa . . jaz pa ...« Vekoslav je čemern. Ves zaslužek naj gre za obleke? Kdaj se potemtakem dokopljejo do hišice, do vrtička okoli nje? »Hraniš, vem. Misliš, da bi krenil na pofovanje pa morju. Sušak, Split, Dubrovnik, Ce-tinje, Sarajevo, Zagreb. Zena pa ti naj hodi v obnošenih oblekah okoli, da se ji bodo ljudje muzali. Pa bi si vzel ženo s kmetov, če si ji mislil kupiti po eno obleko na leto. Vekoslavu je preveč. In vzdihne: »Saj bi bilo res boljše?« Žena pa v ogenj in solze. In Vekoslav rajši pobegne zdoma, kot da bi poslušal tožbe, očitanja in zba-danja. »Zakaj se ne ženite, gospod okrajni tajnik? Lepa služba, pokojnina, v letih ste že!« povprašujejo ženice, ki rade ženijo. Ivo: »Vsake nočem. Take, kakršno bi rad, ni...«, »Da bi je ne bilo? O, le čakajte, gospod Ivo.. .< »Nak, ne boste me, gospe! Take, ki bi mi jo zbrali drugi, nočem. Take, ki bi bila zame, ne najdem...« »Ali ste že kje poskusili, gospod Ivo? Pa Vam je spodletelo in ste se zakleli, da ostanete satnec?« Ivo dvigne glavo. Da bi Ivu kje spodletelo? Ne poznate me, ženske! Ali Ivo ne reče nobene. O stvareh, ki mu ne služijo v čast, slavo in pohvalo, Ivo ne govori. Lagati pa, ne, lagati se bivšemu orožniku ne spodobi .. . V Ameriki pričakuje starec pisem iz stare domovine. Upogiba se mu hrbet, leze mu glava na prsa, množe se gube po obrazu, ali starec še zmerom upa, upa, upa. Metka, sladko imel ln vzdihuje v angleškem jeziku! Iz pisem, ki jih je našla Metka po tetini smrti, je videla, kai