reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33X00 Udine TASSA RISCOSSA Ital, št. 13(1001) Čedad, Četrtek, 30. marca 2000 0432731190 Dobri sosedje moramo postati že od mladih nog Občina Trbiž nagradila italijanske, slovenske in avstrijske dijake Destra a due velocità Fa piacere tornare spesso in Valcanale e risentire parole come queste: “Il plurilinguismo qui é un dato di fatto. Va stimolato e protetto come valore insostituibile per un’area dove sono storicamente presenti, si incontrano e collaborano tre culture e lingue diverse, l’italiana, la slovena e la tedesca. Anzi, ce ne sono quattro, con quella friulana. É come una piccola Europa e vogliamo che sia esempio di pace, convivenza e fattiva collaborazione”. Parole di grande buon senso, anche se mai scontate. E il leit motiv al quale negli ultimi anni non perde occasione di richiamarsi l’amministrazione comunale di Tarvisio. A farsene portavoci sono il sindaco (nonché consigliere regionale) Franco Baritussio e il responsabile del comitato cultura (nonché assessore provinciale) Renato Carlantoni. E non si può dire che alle parole non seguano i fatti. Lo dimostrano la costante attenzione e il sostegno del Comune alle attività dei circoli locali, tra i quali *! Centro sloveno “Planika”. Lo dimostra, tra l’altro, anche il Concorso internazionale a premi, organizzato annualmente dal Comune di Tarvisio e rivolto agli studenti delle scuole medie di larvisio, Jesenice e Vil-lach. Un esempio di rispetto verso i propri cittadini di lingue e culture diverse, una visione di apertura verso i popoli vicini, che viene da due amministratori di Alleanza Nazionale. Dušan UdoviC segue a pagina 4 mm, V občinskem kulturnem centru na Trbižu je bilo v petek 24. marca nagrajevanje literarnega natečaja ’Tarvisio, Tarvis, Trbiž", ki ga je letos drugič zapored organizirala občinska uprava. Natečaja so se udeležili dijaki višjih srednjih šol iz Trbiža, Beljaka in Jesenic, njegov očiten namen pa je spodbujati med mladimi na tromeji načela večjezičnosti, srečevanja različnih kultur in sodelovanja treh sosednjih narodov. Te smotre je uvodoma podčrtal trbiški občinski odbornik za kulturo Renato Carlantoni, s katerim je pri predstavitvi pobude sodeloval predsednik Slovenskega središča Planika Rudi Bartaloth. Nagrajevanje je pozdravilo več ugle- Nagrajevanje mednarodnega natečaja na Trbižu dnih gostov iz treh obmejnih občin. Med njimi so bili trbiški župan Franco Baritussio, Zupan Kranjske Gore Jože Kotnik in generalni konzul Italije v Celovcu Lorenzo De Medici. Iz Koroške, (ki skuša po aferi Haider premostiti politično izolacijo) pa je prišel predsednik deželnega parlamenta Jorg Freundschlag, ki je pozdravil tudi v imenu deželnega glavarja. Tako Zupan Baritussio kot odbornik Carlantoni sta v svojih posegih izrecno podčrtala naklonjenost'občinske uprave do ovrednotenja kultur in jezikov, ki so od nekdaj prisotni v Kanalski dolini: italijanskega, slovenskega, nemškega in furlanskega. (du) beri na strani 4 Naša zaščita naj bo skarb ciele dežele “O žalostnem dogodku” v Zbornici v Rimu, kjer so spet odložli naš zakon smo že zadnjič pisal. Kaj se je zgodilo pa telekrat? Nič posebnega za italijansko politiko: spet so pred nami volitve, čeglih vsierode po Italiji samuo tle par nas ne. An očitno, ne glede na far-bo vladne koalicije, pred volitvami je slovenska problematika motilna, napoti. Predvsem pa se dogaja, de je rimski parlament prazen, saj vsak senator, vsak parlamentarec skrbi za volitve v svoji deželi, v svojem volilnem okrožju. Sevieda tudi telekrat smo spet poslušal obljube, de za Sigurno po 16. aprilu, vpišejo zaščitni zakon za slovensko manjšino na dnevni red poslanske zbornice an de telekrat poujde Sigurno skuoze. Kaj imamo narest mi v telem cajtu? Potarpiet? Pomučat? Počakat? Nie zadost. Trieba je dat zastopit Rimu an našim predstavnikom v parlamentu, de nie usedno, če bomo imiel zakon al pa ne. An de nie sa- muo kajšan posameznik, ki ga vpraša. Tale je vprašanje vse italijanske demokratične družbe, saj gre za spoštovanje naravnih pravic an Ustave. Tu gre za instrument, ki lahko zaceli stare rane an da končno cieli naši daželi muoč an voljo gledat napri, začet dielat z novo energijo za ratat tiste, kar naravno je: odskočna daska ciele daržave proti Balkanu an cieli vzhodni Evropi. Zakon je sredstvo, ki utardi sožitje v naši deželi an v telem cajtu, ko se pojavljajo v Evropi zaskrbljujoči Haiderji, je pomembno. Je tudi inštrument, ki služi italijanski daržavi zatuo, de se lahko predstavi z vesoko glavo pred Evropo, kadar jo bojo vprašali, kakuo je uredila manjšinsko vprašanje. Vse implikacije, ki jih ima zakon, so sigurno jasne naših krajevnim upraviteljem, županom, svetovalcem. Tudi oni bi morali stati kupe z nami v parvi varsti, če že ne pred nami, ko bomo klicali Rim na njega odgovornosti, (jn) Corso e mosta al Malignani Nell’aula magna dell’Istituto tecnico industriale Malignani a Udine verrà i-naugurata giovedì 6 aprile, alle ore 11.30, un’interessante mostra sulla storia del francobollo in Slovenia. Preparata ed allestita dalla signora Rita Silan di Co-droipo, la mostra è stata concepita nel quadro dell’attività di cultura filatelica promossa dal protocollo d’intesa fra MPI e Poste italiane. L’occasione è stata data dalla ricorrenza del decimo anniversario dei corsi di lingua slovena organizzati dall’Istituto in collaborazione con il prof. Marino Vertovec, presidente del circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale. I corsi di lingua e cultura slovena e le altre attività connesse sono invece curati dal Centro scola- stico bilingue di S. Pietro al Natisone. All’inaugurazione della mostra è previsto anche l’intervento della Console generale di Slovenia Jadranka Sturm Kocjan. Riemerge il dissenso tra i produttori del dolce delle Valli Gubana, nuove liti Presentata la ricerca sul prodotto finanziata dall’Unione europea Tra gli ingredienti della gubana, dolce tipico delle Valli del Natisone, figura, e non da oggi, anche la polemica. Da tempo al centro di rivendicazioni più o meno serie, il dolce vive una con- traddizione anche all’interno della comunità e del territorio a cui fa riferimento. Così l’episodio accaduto lunedì, alla Camera di commercio di Udine, nel corso della presentazione di una LjUDSKA REVPlUCijAiOOO] EUjmORlì JTA /V' ss&» ìtioimootj ( \ | / / klARAvNA ftoKOLADA lìOKOl Ì^TÌkAt40&AŽI &qKolAveJ N - ricerca finanziata dall’Unione europea sul prodotto, è solo l’ultimo in ordine di tempo. Tutto ruota attorno al Consorzio per la tutela del marchio sul prodotto gubana, rappresentato dal presidente Lucio Vogrig, che ha commissionato l’indagine per richiedere, attraverso uno studio delle peculiarità e delle possibilità di espansione commerciale della gubana, il marchio Dop, la garanzia di qualità. Il consorzio rappresenta però solo u-na piccola parte dei produttori delle Valli. A mettere in evidenza questa contraddizione è stato Franco Dor-bolò, di S. Pietro al Natisone, in rappresentanza dei produttori che non fanno parte del consorzio, una decina. segue a pagina 2 Četrtek, 30. marca 2000 2 In occasione della presentazione dei dati di una ricerca sul prodotto Gubana, i produttori in cerca di un’intesa Ricordando le Orsoline Il comitato delle ex allieve degli istituti Orsoline di Cividale, sorto lo scorso anno con l’intento, poi non riuscito, di bloccare il trasferimento delle suore, presenterà sabato 15 aprile, nella chiesa di S. Francesco, il libro “Le Orsoline a Cividale 1843-1999”, L’opera, scritta da suor Maria Agostina Del Negro, è stata curata da Claudio Mattaioni, studioso di storia locale, e si inserisce nelle iniziative realizzate dal comitato per ricordare in modo affettuoso le suore. In occasione della presentazione verrà i-naugurata anche la mostra “Silentium” del fotografo Mario Krivec. dalla prima pagina Dorbolò, secondo il quale Vogrig sarebbe addirittura decaduto dalla carica di presidente perché gli altri soci sarebbero dimissionari, ha toccato punti “pesanti” della questione: può un consorzio farsi portavoce di tutti i produttori? E uno degli scopi della ricerca, quello di puntare alla grande distribuzione, non rappresenterebbe un pericolo per un prodotto che ha una sua identità specifica? “Quando mi dimisi dal consòrzio - ha spiegato Dorbolò - già appariva evidente la contraddizione tra chi puntava ad un prezzo basso per venire incontro alle esigenze della grande distribuzione e chi voleva fare una gubana di qualità a prescindere dai costi”. Lo stesso Dorbolò ha però aggiunto di essere disposto a lavorare per il ricompattamento dei produttori, cosa che a questo punto diventa più che auspicabile. La “bagarre” creatasi lunedì ha messo in secondo piano i risultati della ricerca di mercato condotta dalle università di Udine e Bologna. Qualche dato emerso: u-na certa refrattarietà da parte dei giovani ad accostarsi al prodotto (l’acquirente tipo è la signora con età superiore ai 50 anni), la tendenza dei consumatori di alcune grandi città italiane come Milano e Bologna di considerare la gubana un dolce tranquillamente associabile a caffè, cappuccino e vino frizzante e - dal punto di vista alimentare - la sorpresa di valori calorici della gubana inferiori di quelli .riscontrabili in altri prodotti analoghi ma più diffusi, come panettone e pandoro. Pisnem iz Kima Stojan SpetiC Z Domenicom Masellijem sva v “Transatlanticu” komentirala zadnjo odložitev obravnave našega zaščitnega zakona. Bil sem ogorčen, pesimist, priznaval sem, da ne verjamem več v sposobnost tega parlamenta s tako krhko večino, da spravi naš zakon pod streho. Maselli je v tem pogledu trmast optimist: “Stojan, nisem pričakoval, da bo šlo vse kot po olju, vendar zaupaj moji trmi. Pod streho sem spravil okvirni zakon, nato zakon o verskih pravicah, pa zakon o tujih priseljencih. Meni dajejo same težke naloge, ki so'povezane s pravicami nekih manjšin. Boš videl, da bomo uspeli tudi tokrat, pa čeprav v zadnjem trenutku.” Kdaj pa je, ta zadnji trenutek? “Po mojem je še čas, če zakon odobrimo v zbornici pred poletnimi počitnicami in ga senat potrdi pred začetkom jeseni...” Da, toda to je res zadnji vlak. Tisti, ki odpelje opolnoči. Sedaj je res vse nared. Pripravljeno je celo tehnično - finančno poročilo, ki bi sploh ne bilo potrebno za tako nepomembne stroške, kakršne jih prinaša naš zakon (recimo 30 milijard). V Trstu je Ljudska stranka tudi javno prižgala zeleno luč usklajenemu Masellijevemu besedilu. Prisotnost starega demokrščanskega voditelja Colonija je to potrdila, polemika zaradi mežikanja med Violantejem in Fi-nijem pa okrepila. In vendar. Nad dolge mesece sušno Italijo se zbirajo nevihtni oblaki. Spor o volilnem referendumu narekuje parlamentu nov napor za sprejetje novega volilnega sistema, kar pa lahko ra-zdere levosredinsko večino, kjer Levi demokrati in Osliček podpirajo uni-nominalni večinski sistem, drugi so z Berlusconijem, Bossijem in Bertinot-tijem za “nemški” proporčni sistem, medtem ko Cossutta in del Ljudske stranke zagovarja kompromis, pro-porčno - večinski sistem, kakršnega imamo v občinah in deželah. Ce se v levi sredini ne bodo dogo- vorili, je vlada res v nevarnosti. In z vlado tudi zakonodajna doba. Če bo treznost prevladala in bo parlament novi volilni sistem odobril še do poletja, bo časa za naš zakon res malo. Tudi zato, ker na vrata Monte-citoria trkajo še drugi ukrepi: sindikalna predstavništva, protiinflacijski ukrepi, paket za javno varnost... Da o razreševanju “konflikta interesov” sploh ne govorimo. In potem še sistemske obveznosti: konec pomladi gospodarska resolucija in jeseni finančni zakon s proračunom za leto 2001. Prav zato, ker časa zmanjkuje, ne moremo stati pasivno ob strani. Niti se ne moremo tolažiti s trditvami, češ “saj smo vedeli,-da iz te moke ne bo kruha”, ker to pomeni vreči puško v koruzo. Tudi nima smisla vztrajati pri pozivih ljudem, naj slepo zaupajo vladnim strankam in potrpežljivo čakajo, kdaj bo kaj. Vsa manjšina mora nekaj narediti in z njo pripadniki večinskega naroda, ki so spoznali, da je zaščitni zakon ključ k boljši evropski integraciji naših krajev. Kaj lahko postorimo? O tem se moramo demokratično dogovoriti. Cimprej! Pomlad med Zagrebom in Ljubljano Zmaga levo-sredinskih sil na Hrvaškem je bistveno prispevala k procesu zbliževanju te države Evropi in še posebej Sloveniji. Znano je, da je bilo v času Tudjmanovega vladanja izredno težko ustvariti podlago za dialog in reševanje odprtih problematik z Zagrebom. Tudj-man je namreč zaradi notranje politike potreboval “zunanjega sovražnika”, ki ga je, ob južnih državah, evidentiral tudi v Sloveniji. Na takšen način je pozornost državljanov usmerjal zunaj meja države. Ni slučaj torej, da so novi vladni in predsedniški možje Hrvaške takoj po umestitvi vzpostavili vrsto mednarodnih stikov. Diplomatska dejavnost je bila še posebej aktivna na relaciji Ljubljana- Zagreb in je dobila svoj vrhunec od nedavnem srečanju predsednikov obeh držav (Kučana in Mesiča) v Ljubljani. Čeravno se ni na tem srečanju zgodilo nič posebnega, pa vendar gre za bistven korak naprej v odnosih med državama. Ozračje je bilo povsem drugačno in volja po sodelovanju in reševanju odprtih težav prav tako močno prisotna. Prva konkretna gesta dobre volje je iz Zagreba prišla že dva dni po Mesičevem obisku v Ljubljani. Hrvaški predsednik je namreč poklical slovenskega kolego Kučana in ga obvestil, da bo Hrvaška Sloveniji vrnila vohunski kombi, ki je pred dobrim letom dni “zašel” na hrvaški teritorij. Vsekakor je pričakovati, da bomo v kratkem priče konkretnejšim korakom pri reševanju odprtih vprašanj. Gotovo najtežje med njimi je dokončna določitev mejne črte. Sloveniji gre predvsem za to, da si zagotovi suverenost v Piranskem zalivu in s tem prosti izhod v mednarodne vode. Hrvaški pa stoji pri srcu približevanje meji z Italijo. Naslednji pomembni zadevi sta lastništvo in uporaba nuklearne centrale v Krškem, ki je bila doslej razlog za številne napetosti med državama. Kaže, da je tudi ob posredovanju mednarodnih sredin dogovor zelo blizu in v skladu tudi z evropskimi navodili. Sicer je res, da bomo v kratkem izmerili temperaturo teh dobrososedskih odnosov. Napovedano je namreč srečanje obeh vladnih predsednikov, Drnovška in Račana, ter zunanjih ministrov, Rupla in Picule. Po vsej verjetnosti bodo na tem vrhu nastavili oziroma nakazali dokončno rešitev nekaterih vprašanj, ki že nekaj let grenijo odnose med Zagrebom in Ljubljano. Ne gre namreč pozabiti, da Hrvaška Slovenijo potrebuje pri vstopanju v evropske integracijske procese. Po drugi strani pa Sloveniji odgovarjajo dobri odnosi s Hrvaško, saj bi na takšen način imela na jugu nekonfliktno sosedo, kar je pogoj, ki ga pri včlanjevanju postavlja Evropska zveza. Veliko je torej skupnih interesnih točk in tega se dobro zavedajo na obeh straneh, saj znajo, da v bistvu nimajo drugih izbir. Ob tem pa ne gre pozabiti še na dejstvo, da bodo izboljšani odnosi med obema državama bistveno izboljšali položaj italijanske narodnostne skupnosti v Istri. To velja še posebej za njen večinski del na Hrvaškem, ki ga je Tudjma-nov škorenj močno tlačil, saj je odvzel manjšini tiste ugodnosti, ki jih je že imela v času Jugoslavije, (r.p.) I credenti non sono discriminati Il vescovo non convince La pesante critica dell’arcivescovo di Lubiana, Frane Rode, alla scuola pubblica, che tanto clamore ha suscitato, non convince ne’ laici ne’ cattolici. Secondo Rodò sarebbe inadeguata per insegnanti e studenti e soprattutto per i credenti. Non la pensa così la stragrande maggioranza degli insegnanti, interpellati in un’indagine condotta per conto del quotidiano Deio. Alla domanda “se ritiene che nella scuola pubblica laica gli insegnanti e gli studenti credenti siano in qualche modo discriminati” ha risposto negativa-mente quasi la totalità del campione preso in esame e cioè il 91,1% degli insegnanti credenti ed il 98,4% dei non credenti. Più vicini Problemi insolvibili tra Slovenia e Croazia non ce ne sono. E questo il messaggio emerso nella serie di incontri che il presidente croato Stipe Mesič ha avuto nei giorni scorsi a Lubiana. Le questioni che i due paesi devono affrontare sono comunque numerose: la centrale nucleare di Krško, il confine (compreso quello marino nel golfo di Pirano che potrebbe essere gestito “in condominio” dai due paesi), il debito della Ljubljanska banka nei confronti dei risparmiatori croati, la ratifica dell’accordo transfrontalie-ro (osteggiato dalla destra slovena) ed infine il pulmino attrezzato dei servizi sloveni sequestrato dallle autorità croate. Parlamento contadino Con i suoi 178 mila e-lettor! ed un consiglio composto da 78 membri sarà una sorta di parlamento contadino la Camera dell’agricoltura e delle attività forestali della Slovenia che verrà votata il 9 aprile prossimo. 11 compito dell’organizzazione sarà quello di contribuire alla definizione della politica slovena nel settore agricolo. Governo di transizione? Che accadrà dopo il 15 aprile, quando i popolari u-sciranno dal governo in seguito alla fusione con i democratici cristiani? E la domanda che tiene banco in Slovenia. Il premier Drnovšek ritiene improbabili le elezioni anticipate anche perchè non è stato ancora sciolto il nodo del sistema elettorale. Possibile invece un governo minoritario, per la gestione ordinaria, oppure un governo di transizione nel quale i ministri popolari verrano sostituiti da tecnici. A piccoli passi Intanto il parlamento sloveno prosegue a piccoli passi l’adeguamento della sua legislazione a quella europea. Il processo è più lento del previsto. Nei primi sei mesi dell’anno il parlamento avrebbe dovuto votare 76 leggi europee, ma finora ne sono state accolte soltanto 10, mentre 32 sono all’esame del parlamento. Altre 34 non sono state ancora inviate dal governo al parlamento. Četrtek, 30. marca 2000 La poesia unisce Mar Nero e Friuli Nel giorno dedicato dalTUnesco alla poesia (il 21 marzo, che è anche il primo giorno di primavera), a Civi-dale è stato presentato il “progetto poesia” per il Mittelfest 2000, dedicato alle Vie della Seta. Aperto dagli interventi del presidente dell’Associazione Mittelfest Giovanni Pe-lizzo e di Mimma Gallina, direttrice artistica, l’incontro con la stampa ha preceduto di poche ore un secondo appuntamento, presso la biblioteca comunale, con il poeta udinese Luciano Morandini che ha tenuto una conferenza su “Le gabbie tecnologiche e la libertà della poesia” e con la presentazione di alcuni testi, letti da Massimo Somaglino, dei poeti scelti per l’edizione di quest’anno del festival. Cesare Tomasetig, che cura da qualche anno il settore poesia, a questo proposito ha voluto ribadire la scelta di proporre autori che hanno un forte legame con il luogo in cui vivono. In passato sono stati, ad esempio, Dino Meni-chini e Andrea Zanzotto, in luglio toccherà a tre poeti dell’area del Mar Nero, “luogo che per la nostra cultura è piccolo, poco conosciuto” ha detto Tomasetig. Si tratta della bulgara Petja Dubarova, del rumeno Nichita Stanescu e del turco Fazil Hiisnii Da-glarca. A questi è stato aggiunto un nucleo di poeti friulani: Elsa Buiese, Pier Paolo Pasolini e Leonardo Zanier. Na pobudo Radio Onde furlane in H Cantir Sto strani stripov po furlansko Več kot sto strani stripov po furlansko in še kaj več. To je zbornik “Scla-bac”, ki je komaj prišel v javnost na pobudo zasebne furlanske radijske postaje in zadruge Onde furlane ter kulturnega društva II Cantir iz Mortegliana. Gre za dve izredno pomembni furlanski kulturni realnosti, okrog katerih se združujejo in nastajajo najbolj sveže in inovativne oblike kulturnega snovanja v furlanskem jeziku. Vse to se v glavnem odvija v okviru projekta Cormor salvadi, ki poteka na bregovih istoimenske reke v Morteglianu, kjer mladi furlanski ustvarjalci z glasbo, gledališčem, poezijo, z likovno dejavnostjo in nastopi, s pravljicami za otroke in preprosto s srečanjem med ljudmi ustvarjajo edinstveno kolektivno umetniško delo. To bogastvo izredne važnosti po vsebini in pristopu se ohranja tudi v nekaterih knjižnih izdajah, kot v primeru zbirke “Sclabac”. Zakaj so se odločili za stripe? Najprej zato, ker je najbolj preprost način, da se otroci in odrasli približajo furlanski pisani besedi. Stripi so po drugi strani moderno in učinkovito komunikacijsko sredstvo, blizu še zlasti mlajšim generacijam, ki jih asimilacija najbolj ogroža. “Predvsem & CtT. <&& nasse cent pagjini^C/di fumuts par furlan ^ POKAÌI, pokaži» NEKAJ PocAKM. POČAKAJ I SAJ Tl POSODIM! pa smo imeli precej kvalitetnega gradiva, dobre avtorje in ilustratorje”, pravijo prireditelji. V zbirki Scabac so objavili izbor del, ki so bili predstavljeni na natečaju Premi Friul leta 1966. V njej je 24 avtorjev, med njimi naj omenimo Benečana Morena Tomasetig, ki so mu objavili stripe o zgo- dovini Furlanije. Omeniti velja še dva avtorja in sicer Tineta Kljuna s stripom v slovenskem jeziku in srbskega avtorja Alesandra Zografa iz Pančeva, ki je prispeval strip v nemškem jeziku. Tudi zaradi tega sodelovanja in povezovanja gre nedvomno za res zanimivo publikacijo. L’Inquisizione nella Slavia Martino Duriavigh č sospetto di eresia - 1 Faustino Nazzi Martino sa che non può cambiare la sua versione e cocciutamente insiste sulla sua buona fede tradita dal Luca. Il tribunale ancora: «Martino queste medesime scuse non quadrano alla giustizia et però bisogna dir la verità, altramente vi si protesta, che bisognando, saranno usati altri mezzi per farvela dire che farsi non vi piaceranno». La minaccia della tortura non viene tradotta in pratica, «stante remotione supradicti Andrae quere-lantis». Viene condannato però a lire 25 quale gari-to( 19) della gastaldia «et in expensis omnibus in so-lidum cum Luca Caucigh, fure antedicto cum bannito his de causis definitione u-sque sub die 15 junii proxime predicti». Martino deve aver pagato «brevi manu» ad Andrea il prezzo del suo bue. Martino si è convinto che con la sola onestà di fronte alla “disonestà” dell’ordine costituito non è possibile compiere quel salto di qualità che dovrebbe far di lui, da semplice schiavo povero ed ignorante, un uomo di mondo, capace di gestire il proprio destino con i propri mezzi, senza dover sempre pietire in una subordinazione consacrata dalla stessa religiosità imperante. Non è che disprezzi la fede cristiana, piuttosto pensa che sia necessario superare una certa soglia culturale, proprio lui analfabeta: passare dall’abbandono in Dio attraverso tutti i suoi simboli e rappresentanti, all’intra- prendenza umana anche se con massicci risvolti machiavellici. Non è che chi gli insegna la creanza sia poi meno machiavellico di lui; Martino vorrebbe che un po’ di quella falsa unzione si potesse applicare anche ai furbi come lui e che la debolezza umana, che aumenta il gruzzolo dei rappresentanti di Cristo, potesse essergli condonata grazie a quel pentimento che la chiesa ha collaudato nel sacramento della confessione. Una cosa sola non sembra digerire: che si voglia far sul serio solo con i poveracci come lui; almeno di fronte a Dio si dovrebbe essere tutti fratelli. Per questa volta se l’è cavata senza troppo danno; e l’occasione della sua vita sembra ancora li pronta per essere giocata tutta intera: solo non bisogna più fare passi falsi. Un caso di omicidio E lui ora che parte all'attacco di alcuni suoi nemici concorrenti in Castel-monte e che sembrano godere l'appoggio dei canonici fabbricieri: i fratelli Marcqlino che gestiscono sul posto un'osteria in occasione delle feste e dei grandi concorsi di pellegrini. Questi due particolarmente aggressivi nei suoi confronti per gelosia di mestiere e perché strumenti di un progetto di monopolio da parte del capitolo, vorrebbero collocarsi al suo posto, occupando la sua proprietà costringendo lui e la sua famiglia ad e-migrare. (19) É un temiine alto-tedesco e comporta la giurisdizione su un dato territorio, concessa dal sovrano (G. G. Corbanese, Il Friuli, Trieste e l’Istria dalla preistoria alla caduta del Patriarcato d'Aquileia, vol. 1, Udine, 1983, vol. I, p. 413). Kotič za dan l jazek Matej Šekli Kaku to se rače po nàs: naša tue a liži ta-par nin visòkin mire alibòj naša tuca liži ta-par nu-mu visókimu mire? Ti stari jiidi čejo nan ričet, da to jé bojè jošt ričet: naša tuca liži ta-par nin visòkin mire. Se rače invèci rtidi: naša tuca tiče ta-h numu visókimu miru. Zakoj to jé jtaku? Tej mòramò lòpu v'fdét, jzdé marnò bisido mir, ka na stuji ta-za dvi difarent prepozicjuni: h anu par. Provejmò njàn vi'dèt, da kaku te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) {mirò) ni se pridiwajo, ko ni stujijo ta-za prepozicjuni h anu par. 1. Prepozicjun h: Naša tuca tiče ta-h numu visókimu miru. Jzdé ziz bisidi ta-h numu visókimu miru riSpundawamò na ba-ranjé kan?. Kan tiče naša tuca? - Naša tuca tiče ta-h numu visókimu miru. Bisida mirò ta-za prepozicjuno h na se ri-vawa na -u (miru). Pa te driige biside, ka so ta-prid bisido miru, ni majo -u ta-na kunce {numu visókimu). 2. Prepozicjun par: Naša tuca liži ta-par nin visòkin mire. Jzdé ziz bisidi ta-par nin visòkin mire riSpundawamò na baranjè kè?. Ké liži naša tuca? -Naša tuca liži ta-par nin visòkin mire. Bisida mirò ma ta-za prepozicjuno par ta-na kunce -e {mire) anu nè Pa te driige biside, ka so ta-prid bisido mire, ni se ni rivawajo na -u {nin visòkin). Te moške biside ta-za prepozicjuno par ni se ni rivawajo kòj na -e, ni majo karjè čas ta-na kunce pa -u. {Naša tuca liži ta-par arbulu.) Zajtò pa biside, ka stujijo ta- p r i d nji'mi puCniiwajo počasu jet -u. Zajtò Citjamò ričet: naša tuca liži ta-par numu visókimu arbulu. Tej te moške biside, se pridiwajo pa te sridnje biside na -u anu na -e {kur'itu, janjèj. Ko ni rispundawajo na ba-ranjé kan?, ni stujijo ziz prepozicjuno h anu ni se rivawajo na -u. {Kan tiče naša tuca? - Naša tuca tiče ta-h numu vilikimu kur'itu, ta-h numu bilimu janjatu.) Ko ni rispundawajo na baranjè ké?, ni so wkop ziz prepozicjuno par anu ni majo ta-na kunce -e alibòj —n. {Ké liži naša tuca? - Naša tuca liži ta-par nin vilikin kurité, ta-par numu bilimu janjatu.) Nas somò ròmunili, da kaku te moške biside na -ò {mirò, arbulò) anu te sridnje biside na -u anu na -é {kur'itu, janjé) ni se pridiwajo, ko ni stujijo ta-za prepozicjuni h anu par. Wkop ziz prepozicjuno h ni rispundawajo na baranjè kart? anu ni se rivawajo kòj na —u. {Kan tiče naša tuca? - Naša tuca tiče ta-h numu visókimu miru, ta-h numu visòki-mu arbulu - ta-h numu vilikimu kur'itu, ta-h numu bilimu janjatu.) Wkop ziz prepozicjuno par ni rispundawajo na baranjè kè? anu ni majo ta-na kunce -é alibòj -u. {Ké liži' naša tuca? -Naša tuca liži ta-par nin visòkin mire', ta-par numu visókimu arbulu -ta-par nin vilikin kurité, ta-par numu bilimu janjatu.) Za dàt wkop jsò so bili doparani li'brinavi, ka an jé je' napisal profa-sòr Han Steenwijk. Napisajta za Senjam Senjam beneške piesmi... vsi ga čakamo. Kulturno društvo Rečan z Lies, ki ga organizava že lieta an lieta (lietos bo 25.!) pa čaka, de napišeta piesmi an glasbo, Cene ga na bo mu organizat! Zatuo, denita se hitro na dielo! Kot že vsi vesta, besiede muorejo bit nove, nova muore bit tudi glasba, muzika. Se more napisat samuo besedilo, al pa samuo glasbo, al pa obadvie kupe. Kar dielo bo nareto, ga muorta pošjat kulturnemu društvu Rečan na Liesa. Pohitita, zak je cajt samuo do 30. aprila. Potlè začnejo vaje, snemanje za kaseto... Vabilo za napisat piesmi je za vse: za “stare” avtorije, pa tudi za tiste, ki nieso še nikdar napravli kiek za naš “Senjam”. novi mata]ur Četrtek, 30. marca 2000 4 Verso le elezioni amministrative del 16 aprile Cividale sceglierà tra cinque candidati Aktualno La campagna elettorale per la conquista della maggioranza del consiglio comunale di Cividale è iniziata con un brivido. La riunione della commissione elettorale, al termine dell’ultima giornata disponibile per la presentazione delle liste (sabato 18 marzo) ha dato il via libera a tutti i raggrupa-menti presentati, anche su quello denominato “Ora si lavora” che aveva consegnato in Comune le firme dei cittadini richieste su moduli privi del simbolo della lista. Alla decisione hanno fatto seguito ore concitate e u-na nuova riunione della commissione, che ha confermato l’ammissione. Sul caso pende ora un possibile ricorso che però potrà avvenire solo dopo la convalida degli eletti. Questi i cinque candidati alla carica di sindaco. Maurizio De Luca, 43 anni, sposato con due figli, si presenta a capo di una lista chiamata “Territorio e sanità” che fa riferimento ai Socialisti democratici italiani. Ingegnere, lavora come libero professionista a Cividale. É stato assessore ai lavori pubblici, per circa un anno, nella giunta di centro-sinistra che ha amministrato la città dal 1995 al 1997. Enrico Minisini, 45 anni, sposato con due figli, farmacista, è il candidato di u-na coalizione di centro-sinistra che comprende le liste “Cividale insieme”, “Democratici di sinistra” e “Rinascita”. Ha fatto parte dal 1998, come membro dell’opposizione, del consiglio comunale di Cividale, primo tra gli eletti con 259 preferenze. La sua area politica di riferimento è quella dei Democratici. Carlo Monai, 38 anni, sposato con due figli, avvocato, è alla sua prima esperienza politica. Si presenta a capo di una lista civica di centro denominata “Ora si lavora” che comprende alcuni amministratori del recente passato politico della città. Giovanni Pelizzo, 65 anni, sposato con due figli, avvocato, è stato, dal 1995 al 1999, presidente della Provincia di Udine, ricoprendo nel contempo altre cariche di carattere politico-amministrativo. Dallo scorso anno è presidente del consiglio provinciale di Udine, e-letto nella Lista che porta il suo nome e che si è presentata anche a questa competizione. Attilio Vuga, 43 anni, sposato con un figlio, inse- Uno scorcio di Cividale gnante all’Istituto tecnico a-grario di Cividale, guida la coalizione formata da Alleanza nazionale, Forza Italia e Ccd, Lega Nord. Alla sua prima esperienza in politica, è dal 1994 presidente dell’Ente tutela pesca regio- |7>"M M naie e di una società di ricerca e progettazione ambientale che lavora in Friuli. Il voto si terrà nella sola giornata di domenica 16 a-prile, l’eventuale ballottaggio avrà luogo domenica 30 aprile. Dobri sosedje že od šolskih klopi Mednarodni natečaj Trbiž-Tarvis-Tarvisio Destra a 2 velocità dalla prima pagina E se per queste ragioni fa piacere andare a Tarvisio, non può essere piacevole ritornare a Trieste, dove lo stesso giorno, per l’ennesima volta si sente usare la storia e l’appartenenza etnica per dividere e contrapporre gli animi, non per unirli. Neanche dire, a farlo é l’onorevole Menia, nemico giurato della legge di tutela, anche lui di Alleanza Nazionale. La differenza tra gli esponenti di Alleanza Nazionale di Tarvisio e quelli di Trieste, é e-vidente. A dimostrare come anche all’interno di questo partito, tradizionalmente ostile alla soluzione del problema delle minoranze, la questione viaggi a due velocità. C’é da augurarsi che gli amministratori di Tarvisio non rimangano un’eccezione, perché la loro é una lezione di civiltà che, a prescindere dall’area politica in cui uno si colloca, non può che essere condivisa. Dušan Udovič s prve strani Gre dejansko za večjezični prostor, ki lahko uspeva le ob medsebojnem spoštovanju in spoznavanju, literarni natečaj v šolah pa je namenjen prav temu. Natečaj, za katerega so podelili nagrade, seje vršil na temo 'Trbiž, okno Evrope: meje kot dejavnik razhajanj ali most z-druževanja različnih kultur in jezikov”. Prvo nagrado je o-svojila dijakinja prvega razreda znanstvenega liceja ”In-geborg Bachmann" iz Trbiža z domišljijsko pripovedjo ”Mali princ“. Na drugo mesto sta se enakovredno uvrstila gimnazijec Friedrich Schwarz iz Beljaka, z nalogo ”Tarvis“ in Nina Kern, dijakinja gimnazije iz Jesenic, s pripovedjo "Slovenija, moja dežela, te čaka na Trbižu". Občina Trbiž je tako kot lani poskrbela za izdajo trojezične brošure, v kateri so objavljeni nagrajeni prispevki, te dni pa je bil objavljen tudi razpis za novo literarno nagrado, ki bo podeljena naslednje leto. Tekmovanje se tokrat razširja tudi na osnovne šole in otroške vrtce, pri čemer bo natečaj za najmlajše likovni. O tem je na prireditvi spregovorila Nadia Campana, ki je na tr-biških šolah zadolžena za večkulturno vzgojo. Pri izvedbi natečaja pa se Občina poslužuje sodelovanja s Slovenskim središčem Planika, kateremu se je odbornik Carlantoni še posebej zahvalil, (du) ZELENI LISTI Ace Mermolja Odnos do zgodovine in sprava Pred odpuščanjem za storjene grehe, ki ga je v imenu katoliške cerkve opravil papež Janez Pavel II. je Mednarodna teološka komisija izdala izčrpen dokument. Dve leti ga je pripravljala podkomisija, nato pa so ga odobrili člani komisije, ki jim načeljuje kardinal J. Ratzinger. Dokument obravnava tako teološki kot zgodovinski aspekt kesanja in sprave. Dokaj natančno opredeljuje odnos do zgodovine in priporoča čimbolj znanstveno in objektivno branje preteklosti. Skratka, cerkev se glede preteklosti odločno sklicuje na zgodovinopisje kot znanstveno vedo. To pomeni, da je v cerkvi vedno več znanosti, saj se teologi dobro zavedajo, da so glede preučevanja preteklosti potrebna otipljiva in objektivna dejstva. Do tega spoznanja naj ne bi prišla le cerkev. Vsa spravna dejanja potrebujejo svojo znanstveno podlago. Sama cerkev pa opozarja, da je, kdor bere preteklost in zgodovino, lahko obremenjen z določenimi pogledi ali predsodki. Znanstven pristop naj bi jih upošteval in v čim večji meri izločil. Skratka, zgodovinarji bi se morali ukvarjati z lastnim delom na najmanj obremenjen način. Se danes se namreč dogaja, da se zgodovina kot stroka deli glede nekaterih polpreteklih dogodkov. Zgodovinopisje ni eksaktna znanost in tudi takoimeno-vane matematične znanosti proizvajajo napačne ali delno napačne teorije. To velja toliko bolj za zgodovinopisje. Ni pa mogoče, da se znotraj stroke zgodovinarji kregajo, če je holokavst pomenil poizkus, da se dokončno uniči Jude (in druge narode), ali pa, če je šlo le za izkrivljanje dejstev in krivično demoniza-cijo nacizma. O neosnova-nosti Holokavsta piše na primer David Irving, ni pa edini. Vsako toliko se pojavi kak revizionist, ki skuša brisati grozote nacizma in fašizma. V teh primerih gre za avtorje, ki v političnem življenju ne skrivajo simpatij za desnico. Saj bi bilo čudno, ko bi o dogodkih, ki so se dogodili pred nekaj desetletji, imeli povsem nasprotujoča si stališča. To se dogaja, ko politika zamami znanstvenike. V sami Sloveniji se je po osamosvojitvi pričela utirati pot teza, da so belogardisti delali za narodov blagor, da so bili partizani škodljivi in predvsem bratomorni komunisti in nadalje, da je bil komunizem pred in med vojno Slovencem vsiljen. Takšne teze so prav tako neverodostojne kot tiste, ki so videle v partizanih in komunistih izključno dobre, poštene in človekoljubne ljudi. Človeška narava ni enosmerna in niti ni čr-no-bela. Opozarjam na politično pogojeno zgodovinopisje, ker se strinjam s cerkvijo, ko pravi, da potrebujemo čim bolj verodostojen odnos do preteklosti. Priso- stvujemo mnogim spravnim dejanjem, kot bo na primer srečanje., ki bo ob 25. aprilu v Rižarni in na poznejšem simpoziju v Trstu. Vsakič pa se zgodi, da se prizadeta skupnost ali njeni deli čutijo prikrajšani. Tudi pri spravnem dejanju imamo namreč vtis, da gre predvsem za voljo politike. Potrebovali pa bi tehtno znanstveno podlago. Osebno mislim, da je danes večina zgodovinarjev predano znanstvenemu delu, saj stroka kmalu zasači ponarejevalce ali politično podložne kolege. Zgodi pa se, da dajejo časopisi in televizija več prostora nekaterim posameznim zgodovinarjem, ki izrazijo šokantne in politično relevantne teze, kot pa tistim njihovim kolegom, ki se pošteno trudijo med zaprašenimi arhivi ali za računalniki. Znanost sama po sebi ni Spektakularna in niti vedno ne plača dovolj. Je pa bistvena in to tudi takrat, ko se “spravljamo” in skušamo iskati skupne simbole. Bistveno je, da pri takšnih dejanjih ne izhajamo iz politično poneverjene preteklosti. “CiVisioni” si conclude Prosegue, a Cividale, la rassegna cinematografica “CiVisioni” organizzata dall ’ amministrazione comunale attraverso la Transmedia di Gorizia. L’ultimo appuntamento al cinema Ristori è per mercoledì 5 aprile, alle 21, con il film “La storia di Agnes Brown” diretto da Angelica Huston. Il costo del biglietto è di 7 mila lire. immobiliare DUCALE Corso P. D’Aquileia, 12 - 33043 CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 WWW.IMMOBILIAREDUCALE.it Proposte in vendita: S. PIETRO AL NAT. casetta in linea su due piani, abitabile, occasione, Lire 65 milioni. PREMARIACCO in nuova quadrifamiliare ultimo appartamento bicamere, biservizi, L. 195 milioni. CIVIDALE appartamento tricamere in quadrifamiliare con alcuni lavori di manutenzione. TOG LIANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere e mansarda in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, da L. 170 milioni. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE loc. “al Gallo”, nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGLIANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. PREPOTTO (Bodigoi), casetta abitabile con scoperto adatta fine settimana, occasione solo L. 40 milioni. Proposte in affitto: S.GIOVANNI AL NAT. villa completamente arredata con ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE centro ufficio 40 mq. primo piano; altro piccolo studio al piano terra. Cerchiamo, per ns. clienti, rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone. jr , novi mata j ur Kronam ~~ j Tam doma nieso imiel take velike ponu za stenfat, za skuhat take velike ribe an takuo so šli gor h Valdu v Saržento. Ja, take velike postrove je težkuo ujet, pa njim jim je ratalo (obadvie kupe so pezale pet kilui). Je bluo, ki za jest! Però, namest nam parnest samuo fotografijo, so mogli povabit še nas! Miesca junija gremo v Barcellono Valencia, Barcellona, Nizza... Ce želta videt tele miesta, vpisaj-ta se na izlet, na gito, ki jo je organizu naS parjateu Ado Cont. Se puode na koncu junija. Tel je program. V nediejo 25. junija, ob 4. zjutra odhod iz Fuojde. Za kosilo se ustaveta po pot. ZviCer se pride v Montpellier (Francija), kjer se pre-spije. V pandiejak zjutra odhod pruot Valenciji, kamar se pride zviCer. Tle se povičerja an se prespije. V torak 27. se puode na ogled miesta Valencia. Drug dan, v sriedo 28., odhod pruot Barcelloni, kamar se pride popudan. V če- tartak 29. ogled telega liepega miesta. V petak 30. junija odhod pruot Franciji. S koriero se bota vozil po liepih krajih “Coste Azzurre” an zviCer prideta v Nizzo, kjer prespijeta. V saboto 1. luja pokukata v Cannes an potlè se varneta v Nizzo, kjer bota cieu popudan. V nediejo 2. luja odhod pruoti duomu, kamar se pride pozno zviCer. Priet pa se ustaveta v Paviji, kjer bo kosilo. Za se vpisat imata cajt do 14. maja. Mu-orta telefonat Adu Cont, ki živi v Fuojdi an njega telefon je 0432/728545. Udobil so jih v sriedo 22. na “Superenalotto” V Podboniescu 223 milionu ! Ošterija v Podboniescu kjer so udobil na superenalotto Kajšankrat sreCa zalieze an tle h nam, tle v naše doline. Zgodilo se je te drugo sriedo viCer, 22. marca, kar v Podboniescu, v gostilni, ki jo darži Sonia Birtig so pregledal številke, numerje, ki so jih igral za Superenalotto an so vidli, de so zago-nal trikrat pet numerju. Vsega kupe so udobil an liep kupac su-du: 223.000.000! Nie malo, jih pa bojo n s muorli arzspartit na 42 kraju, saj tarkaj jih je tistih, ki so igral “sistem”, ki ga je na-pravla Sonia. Med njim je an ona. Ben, vsakemu pride vseglih kiek vič ku pet milionu! Za igrat tist sistem vsak je luožu parbližno 20.000 lir. Vsi se troštajo, de Ce sreCa je zaletiela ankrat tle h nam, seda, ki vie za pot, lohni pride buj pogostu an par-nese kiek vic. G1 p , jih prave... Adna ženska že nomalo par lieteh je šla gobe brat v host, kjer je srečala adnega mladega jagarja, ki jo je posilu. - An zdaj - je jau ja-gar - če ti srečaš kara-binierje mislem, de boš mučala, An če na boš mogla mučat, ka’ jim povješ? - Jim povjem, de sme posilu dvakrat al trikrat! - Kakuo? Ce srna nardila samuo ankrat! - Beh ja, pa ka’ imaš tako silo iti da-mu??? *** Milica an Giovanin, ki sta imiela že tri otroke, sta odločila za jih na imiet vič, zatuo, ki na Novim Matajurje sta brala statistike, ki pravejo, de gor na vsake štier otroke, adan je kitajec, čineški an ona dva čejo imiet otroke samuo beneške! ! ! *** Marjanca an Toni-nac niesta mogla imiet otruok an potlè, ki sta nardila vsake sort vizite, sta odločila za iti vprašat famoštra, ka’ imajo narest za ušafat tisto gnado. Famoštar jim je poviedu, de če miedihi jim na morejo pomat, na ostane dru-zega, ku iti v Lourdes an paržgat ’no debelo kandelo pred utar Marije Božje, an Sigurno, de jim bo nardila tisto gnado. Marjanca an Toni-nac sta se ničku pobrala v Lourdes an za da-najst liet niesta vič srečala famoštra. Zatuo an dan famoštar, ki je biu šiguran, de se nie nič zgodilo, je namie-nu jih iti gledat za jih nomalo potroštat. Po-tuku je na vrata an mu je paršla odperjat adna čičica, ki je imiela ku-maj deset liet. - Duo si ti, liepa čičica? Ka’ na stoje vič tle Marjanca an Toni-nac? - Pač, pač, ist sem njih ta stariš hčerka. Tata an mama sta šla v Lourdes an ist sem ostala doma za varvat mojih devet bratracu! - Oh dobro - je usk-liknu famoštar - sta šla zahvaljavat tisto Marijo? - Ne, ne, sta šla u-gasnjavat tisto kandelo!!! V Podutani jih je 1.183 TRIAJUR SUL MATAJUR domenica 2.4.2000 iscrizioni: ore 8.30 partenza: ore 9.00 Savogna/Matajur in mountainbike Matajur/cima a piedi cima /Masseris sci (o slitta o a piedi o...) A Masseris ci saranno anche le premiazioni. - prò loco Vartača - Pikon, luštna vas podutanskega kamuna na pot, ki iz Cemurja peje na Starogoro Gremo napri z našim štetjem za viedet, ki dost ljudi živi po kamunah Nediških dolin. Telekrat imamo številke, numerje podutanskega kamuna, ki nam kažejo, kakuo je šlo demografsko gibanje (movimento demografico) v telim kraju v teku lieta 1999. Parvi dan ženarja lieta 1999 je v Svetim Lienartu bluo 1.185 ljudi, na 31. dičemberja pa 1.183. Je šlo še dobro, saj jih je šlo na manj samuo za dva. Rodilo se je devet otruok: šest pu- občju an tri čičice. Umarlo je dvaan-dvajst ljudi: danajst možkih an da-najst žensk. Tle je paršlo Živet šestan-petdeset ljudi: osamandvajst možkih an glih tarkaj žensk, proč jih je šlo pa petanštierdeset: petandvajst možkih an dvajst žensk. 6 novi mata j ur četrtek, 30. marca 2000 Minimatajur Esempi degli influssi “nadiški” nel bacino dell’Alto Natisone - 41 L’ambito geografico delle parlate “nadiške” .. t. • * ’> .M i ' iÉfciRÒj) SMp a. n»rffk. - /' 1« CLu[ sygp*: -Mk * Ì.W; I .'Oliavi y,’a£ÌErasj'' jff. intuii!*} ,.gg- ■SìMW*« •-■.imi ,r > V,^'