fl**^*r Prirodopisno - natoroznansko polje.
Dtievni pavlinček.
Dnevni pavlinček (Tag-pfauenauge, Vanessa Jo) je naj-lepši naših domafiili mefculjev. Krila ima oglata, na robu lepo izrezana, zgoraj rujavo-rudeča. Na vsacem krilu se žari veliko, višnjavo ok6-Goseuica tega lepega metulja je Crna iu 1j«lo-pikasta, z dolziini čmimi trai porasena. Tagoseuica živi vse poletje ua velikej koprivi in na hmelju fcer se ne zapredai kakor druge gosenice, teinveC obeža se na prostein kakor buba. Metulj se imeuuje dnevni pavlinček zato, ker leta lepo dnevi, najrajše pri solačnem svitu. SedeČ drži svoja velika, lepo pisaaa krila k višku. Otroci so tega raetuljft-zeM veseli, kadar ga ugledajo; love ga iu spravljajo v svoje metuljeuo aabirke-
Črni bezeg.
Črni beziig (Sambiicus nigra) je grm ali drevo, ki raste po grmovjih, tudi pogostoma sajen po vrtih in vaseh. Deblo poganja široko razprostrte veje, ki iraajo mnogo mehkega belega stržeaa. Listi so trojuo do sedmerno pernati, listki jajčasti, prispičeni in špičasto napiljeni. Cvete raeseca juaija in julija-Belkasto rumeno cvetje je v Sopkih (ploskih nepravili kobulih) in razšiija moSen duli, ki naredi glavobol, ako se dalj časa pii njem biva. Iz cvetja so kuha čaj, po katerein so Slovek poti in je dober pripouioček zoper prehlajenje, bolečiae v prsih, ndhod in spusčaje. Meseca septembra zrele jagode so orne. Iz soka bžzgovih jagod kuhajo zdravilo, katero tevijak imenujejo. Jedna žlica tega zdrarila, razpuSčenega v skledici kropa, daje prijetuo kiselkasto pijačo, ki je najboljši pripomo&k, da se fiovak po prehlajsuji dobio prepoti. Tudi bšzgovs skorja ima neki zdravilno mofi. Kuram so bžzgove jagode strupene, a druge ptice jili uživajo brez vse škode. Les rabijo mizarji in strugaiji.
____                                                1. K.
Zrak ali vzduh.
Zrak ali vzduh je zeI6 tenka ia lehka, proz6raa in razlčzljiva telesnina, ki okoli iii okoli uašo zemijo okrožuje in nareja okoli uje votlo 6blo, ki se ozračje ali vzdrtšnica inienuje.
Ni še uatanko znano, koliko Mirijametrov na debelo je ozražje okoli zemlje; učenjaki navadno mislijo, da 7 do 8 Mirijametrov. A to je gotOTO, da je pri tleh skoraj za Mirijameter iia debelo sauia sopara, iii rarao zato 88 te pritalne plastf skupaj inieiiujejo parokrog; zgornje, fiistejSe in tanjša plasti narejajo ohlipje.
Bliže ko je zrak zemlji, tožji je, ker zgornje plasti na spodnje tlafiijo itt jih delajo gostejše.  Zrak mia kakor vse druge stvari ua zeiulji, uavadno zel6
96
premenljivo toploto. Vsakokratna toplota kake stvari je ajena toplfna ali teinperatura; ta je lehko velika ali inajhena; zato Iočimo pri toplini razne stopinje, katere nam velikost gorkote ali pa mraza kažejo. Mera s k&tero velikost gorkote določujemo, inienuje se toplomžr ali termometer.
Zrak dobiva skoraj tso toploto od soluca. Sokčni žarki nižji in gostejši zrak bolj ogr<5?ajo nego viSji in tanjši.
Vse, karkoli izpuhti iz živih in mrtvih ljudi, iz žirali in rastlin čez dan in po noči, vse razliCne dišave, vse, kar se odločuje pri gnjijeoji, trohneiiji, gorenji i. t. d., vse to, raztopivši se, plava v zraku. In kaj še le voda ? Vode je neizmerao veliko v zraku; to nain kaže dež, nalivi, toča, sneg i. t. d. Tudi električnega ognja je mnogo v zraku, saj ga dovolj vidimo pri blisku in pri druzib prik&znih.